Glede na finančno stanje in zadolženost vseh treh podjetij, združevanje ni smiselno, dokler se le-ta podjetja ne usposobijo za dobičkonosno poslovanje, ki bo omogočilo servisiranje dolga in kapitalsko ustreznost.

Intereuropa ne zavrača tesnejšega poslovnega sodelovanja z Luko Koper in Slovenskimi Železnicami, saj to že sedaj uspešno poteka. Možno ga je seveda še nadgraditi, vendar ne na škodo omejevanja konkurenčnosti drugih logistov in prevoznikov.

Predviden koncept združitve predstavlja tudi nevarnost za učinkovito, fleksibilno in ustvarjalno poslovanje Intereurope in njenih poslovnih enot ter hčerinskih družb, saj predvideva centralizacijo določenih poslovnih funkcij na nivo holdinga, kar lahko ohromi tržno usmerjenost in fleksibilnost zaposlenih ter odzivnost družbe na zahteve trga, ki je za špeditersko dejavnost zelo pomembna.

Slovenski logistični holding ni odgovor na naraščajočo konkurenco. Slednja je dejstvo, ki jo tudi EU sistemsko podpira z zagotavljanjem prostega dostopa do infrastrukture.

Prikazane sinergije so le spisek želja brez resnih strokovnih argumentov oziroma poglobljene analize. Prihodkovna tveganja so velika zaradi resne nevarnosti izgube nevtralnosti. Ravno tako rešitev ne daje odgovorov na najpomembnejše izzive, s katerimi se sooča Intereuropa.

Intereuropa bo zato nadaljevala svoje aktivnosti v smeri uresničitve sprejetega strateškega, sanacijskega poslovnega programa do leta 2014, ki bo koncernu zagotovil povečanje dobičkonosnosti, zmanjšanje zadolženosti in kapitalsko ustreznost.

Prioritetna naloga uprave Intereurope je uresničitev zastavljene strategije in pridobitev strateškega partnerja, ki bo s pomočjo Intereuropine infrastrukture in tržnega položaja videl svoje in naše interese na Balkanu.

V kolikor pa Vlada Republike Slovenije smatra, da je povezovanje treh družb strateškega pomena za gospodarstvo in njegov nadaljnji razvoj v RS, smo pri nadaljnjih poglobljenih analizah projekta pripravljeni tvorno sodelovati.