Na podlagi določil Pravil Ljubljanske borze in veljavne zakonodaje Luka Koper, d. d. objavlja naslednje sporočilo:

Na 30. skupščini družbe Luka Koper, d.d. (v nadaljnjem besedilu: družba) dne 29.6.2018  je v okviru točke 3. točke dnevnega reda z naslovom »Poročilo o sodnih postopkih zoper bivše člane uprave in člane nadzornega sveta« delničar Boris Marzi postavil vprašanja, kakor izhajajo iz dokumenta »Zahteva delničarja iz naslova delničarjeve pravice do obveščenosti« z dne 28.06.2018, ki ga je predložil in je sestavni del zapisnika skupščine.

Družba uvodoma ugotavlja, da je delničar v izrazitem nasprotju interesov. Glede na število njegovih delnic in s tem povezan minoren posreden finančni učinek razpleta sodnih sporov je očitno, da ga pri zastavljanju vprašanj vodi predvsem njegov interes v funkciji toženca in ne delničarja. Zato so deloma njegova vprašanaj po oceni družbe poskus zlorabe delničarskih pravic, čemur družba varstva ne more nuditi. Pri tem tudi ni mogoče spregledati, da je ta delničar hkrati tudi zaposlenec družbe in v tem svojstvu razpolaga še z dodatno informacijsko bazo. 

Določilo I. odst 305. čl. Zakona o gospodarskih družbah – 1 (ZGD-1) določa, da je poslovodstvo skupščine dolžno dati delničarjem zanesljive podatke o zadevah družbe, če so potrebni za presojo točk dnevnega reda, v II. odst. 305. čl. ZGD-1 pa je določeno, da podatkov poslovodstvu ni treba dati, če je njihovo dajanje po razumni presoji tako, da bi lahko družbi ali povezani družbi povzročilo škodo. Skladno z navedenim poslovodstvo družbe ob upoštevanju določil 305. čl. ZGD – 1 posreduje delničarju v odgovor tiste podatke, za katere meni, da družbi ne morejo povzročiti škode.

Zastopanje v pravdnih postopkih zoper nekdanjo upravo pod vodstvom Roberta Časarja in tedanje člane nadzornega sveta, ki se vodijo na podlagi sklepa skupščine z dne 19.07.2010 izvajata Odvetniška pisarna Miro Senica in odvetniki o.p., d.o.o. in Odvetniška družba Čeferin in partnerji o.p., d.o.o. na podlagi pogodb o nudenju odvetniških storitev. Plačilo po omenjenih pogodbah je dogovorjeno po urni postavki 150 EUR na uro, z omenjenima odvetniškima pisarnama družba nima sklenjenih pogodb na podlagi pavšala.

Bodoči stroški, ki bodo nastali še nastali družbi so bili ocenjeni na podlagi števila ur, ki bodo potrebni za izvedbo dejanj zastopanja do pravnomočnosti. Okrožno sodišče v Kopru je v svojem dopisu z dne 12.3.2018 izpostavilo, naj družba navede ali je pripravljena založiti 250.000,00 EUR predujma za izvedenca v zadevi TTI, vendar je družba preko svojih zastopnikov ocenila, da je znesek za dejanja, ki bi jih izvedenec moral izvesti previsok, sploh pa dopis sodišča z dne 12.3.2018 ni mogoče enačiti s sklepom sodišča, s katerim se odreja plačila za predujem za konkretno izvedeniško mnenje.

V poročilu ni bilo pojasnjeno, kolikšen del stroškov je nastal v primeru izpodbijanja dejanj enega od nekdanjih članov uprave in sicer nekdanjega člana uprave Roberta Časarja ter koliko sredstev je družba izterjala od njega, ker se ti postopki ne vodijo na podlagi sklepa skupščine družbe z dne  19.07.2010 na katerega se poročilo nanaša. Tudi odškodninsko pravdni postopek zoper nekdanjega člana uprave Roberta Časarja, v katerem je družba v celoti uspela in na podlagi njega sprožila izvršilne  postopke, se ni vodil na podlagi sklepa skupščine z dne 19.7.2010. O teh postopkih družba ni poročala, saj se ne nanašajo na točko dnevnega reda skupščine.

Pri oceni premoženja toženih strank je družba izhajala iz podatkov Geodetske uprave Republike Slovenije. Višina unovčljivega premoženja pa je odvisna od vsakokratnih tržnih razmer, zato je z gotovostojo vnaprej ni mogoče napovedati.

V primeru, da družba s svojimi zahtevki v celoti propade, bo morala nositi tudi pravdne stroške tožencev, ki bodo odmerjeni s strani sodišča, ki jih je v tem primeru težko opredeliti. Zavedati se je potrebno, da se veljavna zakonodaja, ki ima vpliv na oceno stroškov spreminja. Tako je Ustavno sodišče Republike Slovenije  pred mesecem dni razveljavilo Zakon o sodnih taksah v delu, ki določa višino sodnih taks pri vrednosti spornega predmeta nad 500.000,00 EUR, to je v prvem odstavku 21. člena v zvezi s tabelo iz 16. člena Zakona o sodnih taksah-1, kar bo imelo neposreden vpliv na višino stroškov glede  pravnih sredstev v vseh še odprtih postopkih.

Družba je zaradi izrazito nestabilne sodne prakse in višine izterljivega premoženja ter ostalih tveganj v sodnih postopkih bila z nekaterimi  toženimi strankami v preteklosti že v razgovorih za sodno poravnavo, vendar je ni mogla dogovoriti na način, ki bi bil sprejemljiv za družbo. V bodoče družba zaključka sodnih postopkov s sodnimi poravnavami ne zavrača, kolikor bodo sprejemljive za družbo.

Na ostala vprašanja izpostavljena s strani delničarja, ki se nanašajo na pravna mnenja, ki jih je družba pridobila v zvezi s postopki, natančnimi opredelitvami verjetnosti uspeha po temelju in višini družba ne more odgovoriti, saj bi s tem v lastno škodo razkrila pomembne podatke namenjene vodenju postopka, s čimer bi ravnala v nasprotju z določilom II. odst. 305. člena ZGD-1. V prejetih zunanjih strokovnih ocenah so namreč nekatera pomembna opozorila na slabosti obrambe tožencev, ki bi delničarju, ki je eden izmed tožencev, preko prejema odgovora na to njegovo vprašanje lahko omogočila izboljšanje njegove pravdne pozicije na škodo družbe.

Informacija bo od 6.7.2018 dalje objavljena na spletni strani družbe www.luka-kp.si