Od tretje spremembe Kodeksa z dne 8.12.2009 je na področju gospodarskega prava, evropskih priporočil in drugih priporočil dobre prakse prišlo do vrste sprememb, ki vplivajo na korporativno upravljanje v družbah. Namen Kodeksa je ostal enak. Kodeks podaja priporočila za upravljanje, nadzor in vodenje javnih delniških družb, katerih delnice so uvrščene na organizirani trg vrednostnih papirjev v Sloveniji. Priporočilom lahko sledijo tudi druge družbe z namenom oblikovati transparenten in razumljiv sistem upravljanja, ki dviguje raven zaupanja tako domačih kot tujih vlagateljev, zaposlenih, drugih deležnikov družbe (regulatorji, banke, dobavitelji ...) in tudi širše javnosti.

Razlogi za njegovo prenovo so trije:

• V skoraj sedmih letih od sprejetja prejšnje verzije kodeksa se je spremenilo regulativno okolje na področju upravljanja družb. Ključne spremembe zakonodaje v tem času so bile vsebovane zlasti v petih novelah ZGD-1, ki so posegle tako na področje upravljanja družb kot na področje poročanja in javnih razkritij o upravljanju.

• Poleg tega se je v tem času spremenila tudi mednarodna in slovenska priporočena praksa, povezana s korporativnim upravljanjem. V letu 2015 je OECD sprejel nove Principe korporativnega upravljanja, nove kodekse so v tem času sprejele mnoge druge evropske države (npr. Avstrija, Nemčija, Finska, Danska, Švedska, Združeno kraljestvo, Romunija, baltske države). Nova priporočena praksa korporativnega upravljanja pa se je razvila tudi v obliki avtonomnih virov v Sloveniji (npr. Kodeks korporativnega upravljanja s kapitalsko naložbo države, 2014; Kodeks upravljanja za nejavne družbe, 2016; Priporočila za revizijske komisije, 2016; Praktični napotki za kvalitetna pojasnila v izjavah o upravljanju, 2015; Smernice za izbor in priporočila za delo predsednikov nadzornih svetov, 2014; Smernice za izbor in delo sekretarjev nadzornih svetov in upravnih odborov, 2014; Kodeks profesionalne etike Združenja nadzornikov Slovenije, 2014; Priporočila za poročanje nadzornemu svetu, 2014; Slovenske smernice korporativne integritete, 2014; Smernice za komuniciranje za člane nadzornih svetov, 2014; Smernice za delovanje upravnih odborov, 2013; Praktični napotki za nadzorne svete pri kadrovanju uprav, 2012; Priročnik za vrednotenje učinkovitosti nadzornih svetov, 2011; matrika za samoocenjevanje nadzornega sveta). Poleg pomembnega razvoja priporočil dobre prakse pa je treba izpostaviti še Priporočilo Evropske komisije o kakovosti poročanja o upravljanju družb iz leta 2014, ki države članice EU usmerja k spremljanju in nadzoru nad skladnostjo s kodeksi.
• Tretji razlog za spremembo Kodeksa so analize uporabe in skladnosti s Kodeksom, ki so predstavljene v obliki Poročila o analizi razkritij v izjavah o upravljanju o skladnosti s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb za obdobje 2010‒2014, ki sta jih izvedla Ljubljanska borza in Združenje nadzornikov Slovenije. K temu so prispevale tudi povratne informacije, ki so jih dali izdajatelji kot uporabniki Kodeksa. Na podlagi analize skladnosti s Kodeksom in povratnih informacij izdajateljev je postalo jasno, katere določbe Kodeksa družbe spoštujejo in katera razkritja odstopanj so najpogostejša, kot tudi to, katere določbe niso zapisane dovolj jasno in v praksi njihovo spoštovanje ali razkrivanje odstopanja povzroča nepotrebne težave.

Večina sprememb Kodeksa glede na prejšnjo verzijo je redakcijskih in nomotehničnih. Kodeks pa vsebuje tudi nekaj pomembnih vsebinskih sprememb:

• V prvem poglavju z naslovom Okvir upravljanja družb je dodan nov institut ‒ Politika raznolikosti, ki jo opredeljuje že 70. člen ZGD-1. Ta institut je namenjen zlasti bolj jasni opredelitvi priporočil na področju raznolikosti in zastopanosti obeh spolov v organih vodenja in nadzora. Družbe spodbuja k resnemu pristopu k zagotavljanju raznolikosti, ne da bi različnim družbam vsiljeval enako rešitev. Poleg tega so dopolnjena priporočila glede oblikovanja izjave o upravljanju družbe in nadzoru nad skladnostjo s Kodeksom. Večletna analiza izjav o upravljanju je pokazala, da nekatere družbe še vedno ne razumejo instituta »spoštuj ali pojasni« in da je kakovost razkritij odstopanj od Kodeksa v izjavah o upravljanju neustrezna, kar ni dobro niti za družbe niti za njihove deležnike. Kodeks skladno s Priporočilom Evropske komisije o kakovosti poročanja o upravljanju družb iz leta 2014 uvaja priporočilo glede zunanje presoje ustreznosti izjave o upravljanju.
• V drugem poglavju z naslovom Razmerje med družbo in delničarji so bila dopolnjena priporočila glede enakopravne obravnave delničarjev. Izkazalo se je namreč, da je neodvisnost uprave in nadzornega sveta od posameznega delničarja in sveta delavcev še vedno izziv in da prejšnje določbe Kodeksa niso bile vedno pravilno razumljene in spoštovane.
• V tretjem poglavju z naslovom Nadzorni svet so posodobljena priporočila o samoocenjevanju nadzornega sveta, dopolnjena so priporočila za predsednika in za sekretarja nadzornega sveta, na področju komisij nadzornega sveta so zlasti revizijske komisije prilagojene novim določbam evropskih direktiv in ZGD-1, dodana pa so tudi priporočila za dodatno usposabljanje članov nadzornih svetov. Vse navedeno pomembno vpliva na učinkovitost dela nadzornega sveta.
• V četrtem poglavju z naslovom Uprava so med drugim dopolnjena priporočila o načrtovanju nasledstva uprave. Poleg tega so priporočene naloge uprave glede sistema vodenja družbe, ki mora biti pregleden glede pristojnosti, povezan s sistemom obvladovanja tveganj ter tak, da čim bolj zagotavlja etično in odgovorno ravnanje vseh nosilcev pooblastil v družbi.
• Pomembno je dopolnjeno tudi peto poglavje z naslovom Neodvisnost in lojalnost. Spremenjena je namreč definicija neodvisnosti, ki je sedaj bolj jasno razmejena od nasprotja interesov. Kriteriji za nasprotja interesov so posodobljeni in zapisani bolj jasno. S tem se je pomen odvisnosti zožil samo na razmerja, ki trajno onemogočajo objektivno presojo članov organa v interesu družbe. Ne pomeni pa vsako nasprotje interesov avtomatično tudi razmerja odvisnosti. Zato je priporočilo glede neodvisnih članov nadzornega sveta s polovice razširjeno na vse člane nadzornega sveta.
• Pomembne so tudi spremembe poglavja z naslovom Transparentnost poslovanja, ki so usklajene s spremembami zakonodaje in pravili Ljubljanske borze na tem področju, hkrati pa omogočajo večjo primerljivost med družbami in preglednost za njihove deležnike. Primer tega je predlog poenotenih tabel o sestavi in plačilih organov vodenja in nadzora v Prilogi C tega Kodeksa. 

Nov Kodeks predstavlja primeren okvir slovenskim borznim družbam za vpeljevanje najvišjih mednarodnih standardov korporativnega upravljanja.

Nov Kodeks upravljanja javnih delniških družb stopi v veljavo s 1. januarjem 2017. Predstavitev vsebinskih novosti Kodeksa in Poročila o analizi razkritij v izjavah o upravljanju o skladnosti s Kodeksom upravljanja javnih delniških družb za leto 2015 bodo javno predstavljeni na Konferenci korporativnega upravljanja 2016, ki bo 11. novembra 2016 v Ljubljani.