Na podlagi določil Pravil Ljubljanske borze in veljavne zakonodaje Luka Koper, d. d. objavlja naslednje sporočilo: 

Predlog zakona o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača – Koper, ki je bil javno objavljen v petek, 24.3.2017 in je do pojutrišnjem v javni obravnavi, smo v Luki Koper ocenili kot nesprejemljiv, tako s finančnega vidika kot v razmerju do koncesijske pogodbe, ki jo je družba sklenila leta 2008 z Republiko Slovenijo.

Na podlagi podatkov o pretovoru za leto 2016, bi seštevek predvidene takse po blagovnih skupinah znašal skupaj 17,9 milijona evrov. Glede na lansko poslovanje bi takšna obremenitev pomenila zmanjšanje EBITDA marže s 37,3% na 27,9 % ter ROE s 13,8% na 9 %. Za primerjavo: glede na merila, ki jih je Slovenski državni holding postavil družbi Luka Koper, d. d. za leto 2016 (EBITDA marža 37% in ROE 11,5%), teh v bodoče ne bi mogli izpolnjevati.

V Luki Koper ocenjujemo, da predlagani zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača – Koper ne uresničuje enega od osnovnih ciljev, ki je definiran v točki 2.1 obrazložitve predloga zakona in sicer ohranjanje in izboljšanje konkurenčnega položaja koprskega pristanišča. Sprejetje zakona bi za Luko Koper, d. d. pomenilo, da ne bi mogla več vlagati v razvoj pristanišča (infrastrukturo, mehanizacijo in opremo) skladno s potrebami in sprejeto strategijo oziroma da bi srednjeročno začela izgubljati konkurenčne prednosti glede na svoje tekmece v severnem Jadranu in širše. To pa ne bi vplivalo le na položaj pristaniškega operaterja Luka Koper, d. d., ampak tudi na vse gospodarske družbe in druge subjekte, ki imajo svojo dejavnost vezano na koprsko pristanišče (agenti, špediterji, kontrolne hiše in ostali).

V kolikor bi se zaviralo razvoj pristanišča, se postavlja pod vprašaj smiselnost izgradnje dodatne železniške infrastrukture, saj naj bi pristanišče s svojim razvojem in rastjo generiralo glavne dodatne količine za nove železniške kapacitete.

Predlagana nova dajatev bi pomenila tudi bistvene spremembe v poslovanju Luke Koper d. d. v odnosu do kreditodajalcev, do katerih ima družba pogodbene obveznosti. Poleg tega je potrebno izpostaviti, da je Luka Koper, d. d. javna delniška družba, ki ima več kot 10.000 delničarjev, ki bodo soočeni z nižjo stopnjo donosa in posledično manjšimi dividendami.

Vzdržnost predlaganega zakona je vprašljiva tudi v odnosu do koncesijskega razmerja med Luko Koper in državo, tudi z vidika obveznosti države do koncesionarja, skladno z določili 11.6. točke koncesijske pogodbe, ki pravi:

»Če koncedent (Republika Slovenija) s sprejemom predpisa, posamičnega akta ali z drugačnim ukrepom v javnem interesu tako spremeni pogoje, pod katerimi koncesionar (Luka Koper, d. d.) izvaja svoje pravice in obveznosti po tej pogodbi, da mu s tem povzroči dodatne stroške in odhodke, se za te dodatne stroške in odhodke po predhodni odobritvi koncedenta zmanjša koncesijska dajatev v okviru prvega letnega obračuna po nastopu posledic predpisa, posamičnega akta ali drugega ukrepa koncedenta, če koncedent ne zagotovi drugačnega načina pokrivanja teh stroškov.

Če dodatnih stroškov in odhodkov ni mogoče poravnati iz koncesijske dajatve v skladu s prejšnjim odstavkom, mora koncedent koncesionarju povrniti vse dejanske stroške, ki jih je s tem utrpel. Ta določba se ne nanaša na uvedbo ali spremembo splošnih javnih dajatev in drugih obveznosti, ki veljajo splošno za vse pravne in fizične osebe.«

Zaradi dodatnih finančnih obremenitev koncesionarja, Luke Koper, d. d., kot so predvidene v predlaganem zakonu, bi nova dajatev resno ogrozila izvajanje Poslovne strategije družbe in skupine do leta 2030 ter Strateškega poslovnega načrta družbe in skupine do leta 2020, ki so ju potrdili najvišji organi družbe v letu 2015 in s katerimi je bila seznanjena tudi skupščina družbe.

Informacija bo od 27.3.2017 dalje objavljena na spletni strani družbe www.luka-kp.si.