Hitro iskanje
Iskane besede

Obdobje

Družba




Podrobno iskanje
 
INI-868/19

LUKA KOPER, d.d., Koper

Povzetek poslovnega načrta 2020 in ocena poslovanja za leto 2019 ter Povzetek strateškega poslovnega načrta 2020-2025

Na podlagi določil Pravil Ljubljanske borze in veljavne zakonodaje Luka Koper, d.d. objavlja Povzetek poslovnega načrta 2020 in oceno poslovanja za leto 2019 ter Povzetek strateškega poslovnega načrta 2020-2025.

Nadzorni svet družbe Luka Koper, d. d., je na svoji 25. redni seji, 13. decembra 2019 podal soglasje k Poslovnemu načrtu družbe Luka Koper, d. d., in Skupine Luka Koper za leto 2020 ter k Strateškemu poslovnemu načrtu družbe Luka Koper, d. d. 2020 - 2025.

Skupina Luka Koper načrtuje v letu 2020 višje čiste prihodke od prodaje za štiri odstotke. Višji naj bi bil tudi ladijski pretovor, ki naj bi do konca leta 2019 dosegel 23,4 milijona ton, in sicer za  tri odstotke. Rast je predvidena na vseh blagovnih skupinah, razen tekočih tovorov. Te cilje bo družba dosegla s povečanjem prodaje svojih storitev, in sicer zaradi povečevanja in izboljšanja svojih in zalednih infrastrukturnih kapacitet, z odločno komercialno aktivnostjo in z reorganizacijo procesov dela.

Čisti prihodki od prodaje Skupine Luka Koper za leto 2019 bodo po sedanji oceni znašali 228,5 milijona evrov, kar predstavlja 1 odstotek več kot leta 2018 ter 6 odstotkov manj od letos načrtovanih. Čisti poslovni izid skupine pa bo, po sedanji oceni dosegel 39,4 milijona evrov in bo presegel načrt za 3 odstotke, poslovni izid iz poslovanja (EBIT) pa bo na ravni načrtovanega in bo predvidoma znašal 44,2 milijona evrov.

Poslovno leto 2019 bo skupina zaključila s 30 odstotki več zaposlenih kot leto prej, kar je posledica implementacije Strategije izvajanja pristaniških storitev, ki je predvidela tristebrni sistem: neposredno zaposlovanje, najemanje delavcev preko agencij in sodelovanje z zunanjimi pogodbenimi podjetji. »Povečanje števila zaposlenih za skoraj tretjino je velik zalogaj za vsako družbo, v primeru Luke Koper pa moramo v sklopu implementacije Strategije izvajanja pristaniških storitev k temu prišteti še agencijske delavce oz. 346 oseb predvidenih v drugem stebru reforme, ki so se oz. bodo do konca tega leta pridružili zaposlenim v Luki Koper. Ostane še tretji steber, sodelovanje z zunanjimi pogodbenimi podjetji, ki ga postopno implementiramo in bo zaključen v začetku leta 2020, s čimer se bo družba dokončno poslovila od starega sistema«, je poudaril predsednik uprave Luke Koper, d. d. Dimitrij Zadel.

V letu 2020 je predvideno dodatno zaposlovanje. Stroški dela bodo posledično, v primerjavi z letom 2019, višji. Povečali se bodo tudi stroški pristaniških storitev: stroški zunanjih pogodbenih podjetij se bodo sicer znižali zaradi manjšega obsega storitev, ki so jih izvajala zunanja podjetja, vendar med stroške pristaniških storitev sodijo tudi stroški agencijskih delavcev. Pri skupnih stroških moramo upoštevati še takso na pretovor, ki je eden od virov financiranja izgradnje drugega tira Koper – Divača. Povečanje vseh stroškov bo tako vplivalo na višino poslovnega izida iz poslovanja in na čisti poslovni izid; slednji bo v letu 2020 za 19 odstotkov nižji kot je ocena za leto 2019, vendar bo kljub temu presegel 30 milijonov evrov, kar družbi zagotavlja nadaljevanje razvojnih projektov in uresničevanje dividendne politike.

Korenite interne spremembe v organizaciji dela se dogajajo sočasno z globalnimi in regionalnimi spremembami v svetovni logistiki in ekonomskimi razmerami v svetu. Trgovinske vojne, Brexit, politični nemiri, ohlajanje gospodarstva, vse to vnaša v poslovanje dodatno negotovost. Konkurenca sosednjih pristanišč je vse večja, zaradi strateških partnerjev, ki vstopajo v lastniške strukture ali v upravljanje posameznih terminalov in že izgrajenih infrastrukturnih povezav. V severno evropskih pristaniščih pristajajo največje kontejnerske ladje na svetu, ki jih je potrebno napolniti, zato poskušajo ladjarji tja preusmerjati tudi tovor s trgov srednje Evrope. K temu je potrebno dodati še težave na železniški povezavi koprskega pristanišča z zaledjem v preteklih letih, kar je bil razlog več, da so logistična podjetja vzpostavila alternativne povezave. »To so vsa objektivna dejstva, na katera družba nima vpliva, se mora pa z njimi znati soočiti. Blagovna menjava med Azijo in srednjo Evropo je vse bolj odvisna od hitrih, sodobnih in učinkovitih železniških povezav. S tega vidika je Slovenija naredila veliko, še posebej z odločnim pristopom k izgradnji drugega tira med Koprom in Divačo in z vlaganji v modernizacijo celotnega železniškega omrežja«, je dodal predsednik uprave Dimitrij Zadel.

V Luki Koper, po drugi strani povečujemo pristaniške kapacitete: že v začetku leta 2020 bomo zaključili investicijo v nov ro-ro privez v tretjem bazenu in v dodatne železniške tire v zaledju tega bazena, kar je vse usmerjeno v povečevanje kapacitet avtomobilskega terminala. Vlaganja v to področje so smiselna in potrebna, ne glede na upad pretovora vozil v letu 2019, predvsem zaradi upada izvoza avtomobilov v Turčijo, saj Luka Koper na tem področju nima resne konkurence v regiji. K temu je potrebno dodati še novo garažno hišo, ki bo dokončana konec leta 2020. Prav tako bo do konca leta 2020 zaključen podaljšek operativne obale kontejnerskega terminala in dela se bodo nadaljevala (in leta 2021 zaključila) z izgradnjo skladiščnih površin na podaljšanem prvem pomolu. S tem bo kontejnerski terminal pridobil prepotrebno dodatno kapaciteto, s čimer se bomo lahko še naprej potegovali za primat v severnem Jadranu. Kljub neizprosni konkurenci ima Luka Koper še vedno najboljše možnosti za razvoj kontejnerskega prometa v regiji, še posebej glede na pozitivne premike na učinkovitosti obstoječe železniške proge, kar naj bi zadostovalo za premostitev obdobja do izgradnje dodatnega tira.

Leto 2020 bo tudi leto začetka izvajanja novega strateškega poslovnega načrta 2020-2025, ki je usmerjen v rast poslovanja, v reorganizacijo procesov dela, digitalizacijo, avtomatizacijo in v vse vidike trajnostnega razvoja. V Luki Koper se zavedamo, da samo tista logistična podjetja, ki imajo jasno zastavljeno strategijo trajnostnega razvoja, lahko dolgoročno pričakujejo stabilno rast. To od nas pričakujejo številni deležniki, predvsem na lokalni ravni, kakor tudi poslovni partnerji, ki svojo trajnostno naravnanost vse bolj postavljajo v ospredje svoje poslovne politike. Cena celotne logistične poti, torej seštevek stroška morskega in kopenskega prevoza, je v današnji logistiki vse bolj v ospredju. Kakor tudi vpliv dejavnosti na okolje. Pristanišče samo po sebi ne igra več tako velike vloge kot v preteklosti, v kolikor  nima zagotovljenih pogojev za rast in razvoj, sodobnih kopenskih povezav in podpore vseh deležnikov. To so ključna vprašanja, na katera odgovarja nov strateški poslovni načrt.

Informacija bo od 13.12.2019 dalje objavljena na spletni strani družbe www.luka-kp.si

Uprava družbe
Datum: 13.12.2019