Ljubljana, april 2021
LETNO POROČILO 2020
I Poslovno poročilo
II Računovodsko poročilo
LETNO POROČILO 2020 DARS 3
Vsebina
I Poslovno poročilo ..................................................................................................................................... 5
Izjava o odgovornosti uprave .............................................................................................................................. 6
I.1 Podatki o družbi in ključni poslovni podatki .............................................................................................. 7
I.2 Pismo uprave ........................................................................................................................................... 12
I.3 Poslanstvo, vizija, vrednote in strateške usmeritve, politika integriranega sistema vodenja ................. 14
I.4 Izjava o upravljanju DARS ......................................................................................................................... 17
I.5 Nefinančno poročanje v DARS ................................................................................................................. 26
I.6 Analiza poslovanja.................................................................................................................................... 27
I.7 Pomembni poslovni dogodki v poslovnem letu 2020 .............................................................................. 29
I.8 Upravljanje tveganj .................................................................................................................................. 32
Poslovna tveganja ........................................................................................................................... 32
Finančno poslovanje in upravljanje s finančnimi tveganji ............................................................... 41
I.9 Predstavitev poslovnih aktivnosti družbe ................................................................................................ 45
Uspešnost poslovanja in doseganja načrtov ................................................................................... 45
Cestninjenje ..................................................................................................................................... 46
Vzdrževanje avtocest....................................................................................................................... 47
Upravljanje in zagotavljanje prometne varnosti ............................................................................. 48
Investicije ........................................................................................................................................ 51
Odplačilo dolga ................................................................................................................................ 59
I.10 Avtoceste in hitre ceste v RS ter prometne obremenitve ................................................................... 60
I.11 Vlaganja v razvoj in obnavljanje avtocest ............................................................................................ 66
Investicije v imenu RS in za njen račun ........................................................................................... 66
Investicije v imenu DARS in za njegov račun ................................................................................... 66
I.12 Mednarodno sodelovanje in pridobivanje evropskih nepovratnih sredstev ....................................... 67
I.13 Samoocena po modelu odličnosti EFQM ............................................................................................. 68
I.14 Integrirani sistem vodenja ................................................................................................................... 69
I.15 Notranja revizija .................................................................................................................................. 70
I.16 Trajnostni razvoj .................................................................................................................................. 71
Strateško upravljanje trajnostnega razvoja v družbi DARS ............................................................. 71
Aktivnosti družbe na področju raziskav in razvoja .......................................................................... 73
Odgovoren odnos do kupcev in zadovoljstvo uporabnikov ............................................................ 73
Promet in skrb za varnost ................................................................................................................ 76
Varnost v predorih .......................................................................................................................... 77
Projekti na področju vodenja prometa in skrb za varnost uporabnikov ......................................... 79
Upravljanje človeških virov .............................................................................................................. 84
Odgovornost do naravnega okolja .................................................................................................. 88
Vključenost v širšo družbo ............................................................................................................... 89
Odgovornost do dobaviteljev/izvajalcev ..................................................................................... 90
Komuniciranje ............................................................................................................................. 91
I.17 Poročilo nadzornega sveta za leto 2020 .............................................................................................. 93
II Računovodsko poročilo .......................................................................................................................... 97
LETNO POROČILO 2020 DARS 4
Kratice in okrajšave
ABC Avtomatsko brezgotovinsko cestninjenje
AC Avtocesta
ARSO Agencija RS za okolje
ASECAP L'Association Européenne des Concessionnaires d'Autoroutes et d'Ouvrages à Péage
(Evropsko združenje avtocestnih koncesionarjev in upravljavcev cestninskih cest)
DARS Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d.
DGD Projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja
DMR Digitalne radijske zveze
DPN Državni prostorski načrt
DRSI Direkcija RS za infrastrukturo
EBITDA Poslovni izid pred obrestmi, davki in amortizacijo (Earnings before interest, taxes,
depreciation and amortization)
ECS Elektronski cestninski sistem
GD Gradbeno dovoljenje
HC Hitra cesta
HHŠ Hidrološko-hidravlična študija
IBTTA International Bridge, Tunnel and Turnpike Association (Globalno združenje lastnikov,
koncesionarjev, upravljavcev in povezanih poslovnih partnerjev vseh cestninskih objektov)
IDP Idejni projekt
IDZ Idejna zasnova
ITS Inteligentni transportni sistemi
KIOP Komisija za pregled in oceno investicijske dokumentacije na področju državnih cest, javne
železniške infrastrukture, letalstva in pomorstva
MMP Mednarodni mejni prehod
MOP Ministrstvo za okolje in prostor
MZI Ministrstvo za infrastrukturo
NPIA Nacionalni program izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji
NUP Nosilci urejanja prostora
OP Okoljsko poročilo
OVS Okoljevarstveno soglasje
PGD Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja
PIARC World Road Association (Svetovno cestno združenje)
PIC Prometnoinformacijski center za državne ceste
PLDP Povprečni letni dnevni promet
PVO Poročilo o vplivih na okolje
PZI Projekt za izvedbo
R2 Motorna vozila z dvema osema, katerih največja dovoljena masa presega 3500 kg
R3 Motorna vozila z dvema ali tremi osmi, katerih največja dovoljena masa presega 3500
kilogramov, in skupine vozil z dvema ali tremi osmi, pri katerih največja dovoljena masa
vlečnega vozila presega 3500 kilogramov
R4 Motorna vozila z več kot tremi osmi, katerih največja dovoljena masa presega 3500
kilogramov, in skupine vozil z več kot tremi osmi, pri katerih največja dovoljena masa
vlečnega vozila presega 3500 kilogramov
RS Republika Slovenija
SDH Slovenski državni holding, d. d.
SNVP Sistem za nadzor in vodenje prometa
SRS Slovenski računovodski standardi
ŠV/PIZ Študija variant/predinvesticijska zasnova
VVO Vodovarstveno območje
ZDARS Zakon o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (ZDARS-UPB1) (Uradni list RS, št. 20/2004)
ZDARS-1 Zakon o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 97/2010 – ZDARS-1)
ZGD-1 Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/2009 – uradno prečiščeno besedilo,
33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15 in 15/17)
ZUJF Zakon o uravnoteženju javnih financ (Uradni list RS, št. 40/2012)
LETNO POROČILO 2020 DARS 5
I Poslovno poročilo
LETNO POROČILO 2020 DARS 6
Izjava o odgovornosti uprave
Člani Uprave DARS, odgovorni za sestavo Letnega
poročila družbe DARS za leto 2020, zagotavljamo,
da je pričujoče letno poročilo z vsemi sestavnimi
deli, vključno z izjavo o upravljanju družbe, po
našem najboljšem vedenju sestavljeno in
objavljeno skladno z Zakonom o gospodarskih
družbah, Zakonom o trgu finančnih instrumentov
in Slovenskimi računovodskimi standardi.
Letno poročilo družbe DARS za leto 2020 z
računovodskimi izkazi in pojasnili daje resnično in
pošteno sliko sredstev in obveznosti, finančnega
položaja ter poslovnega izida družbe DARS.
Uprava prav tako izjavlja, da so računovodski izkazi
družbe pripravljeni ob predpostavki nadaljevanja
poslovanja družbe v prihodnosti, da se izbrane
računovodske usmeritve dosledno uporabljajo in
da so razkrite njihove morebitne spremembe.
Uprava je odgovorna za ustrezno vodenje
računovodstva, za sprejetje ustreznih ukrepov za
zavarovanje in ohranjanje vrednosti premoženja
družbe DARS in za preprečevanje in odkrivanje
prevar ter drugih nepravilnosti oziroma
nezakonitosti.
Celje, 31. marec 2021
Mag. Valentin Hajdinjak Mag. Romana Fišer Boštjan Rigler Dr. Peter Gašperšič Rožle Podboršek
predsednik uprave članica uprave član uprave član uprave član uprave/delavski direktor
LETNO POROČILO 2020 DARS 7
I.1 Podatki o družbi in ključni poslovni podatki
NAZIV Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d. d.
DARS d.d.
SEDEŽ Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje
Telefon: (03) 426 40 71
Telefaks: (03) 544 20 01
IZPOSTAVA Dunajska 7, 1000 Ljubljana
Telefon: (01) 300 99 00
Telefaks: (01) 300 99 01
SPLETNI STRANI www.dars.si
www.promet.si
LETO USTANOVITVE 1993
REGISTRSKI VLOŽEK 1/06158/00, Okrožno sodišče v Celju
USTANOVITELJ Republika Slovenija
DELNIČAR Republika Slovenija
MATIČNA ŠTEVILKA 5814251000
IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA ZA DDV SI92473717
OSNOVNI KAPITAL 2.086.559.144,07 EUR
ŠTEVILO IZDANIH DELNIC 55.650.231 imenskih kosovnih delnic
Družba DARS je bila ustanovljena na podlagi ZDARS leta 1993, poslovati pa je začela 1. 1. 1994. Do 31. 12. 2003
je imela status javnega podjetja v obliki delniške družbe, od 1. 1. 2004 pa ima položaj delniške družbe kot
gospodarske družbe. Edina ustanoviteljica in delničarka družbe DARS je Republika Slovenija, ki jo skladno z novim
Zakonom o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1/Ur. l. RS, št. 25/2014) zastopa Slovenski državni holding, d.
d. (v nadaljevanju SDH). DARS pri svojem poslovanju upošteva sprejeti Kodeks korporativnega upravljanja družb
s kapitalsko naložbo države, Kodeks upravljanja javnih delniških družb ter Priporočila in pričakovanja SDH kot
upravljavca kapitalskih naložb RS, katerih cilj je vzpostaviti boljši sistem korporativnega upravljanja kapitalskih
naložb države, urejenost družb in posledično boljše poslovanje družb.
Konec leta 2010 je začel veljati ZDARS-1, v skladu s katerim DARS:
- v imenu RS in za njen račun opravlja posamezne naloge v zvezi s prostorskim načrtovanjem in
umeščanjem avtocest v prostor ter naloge v zvezi s pridobivanjem nepremičnin za potrebe gradnje
avtocest;
- izvaja gradnjo avtocest v svojem imenu in za svoj račun;
- upravlja in vzdržuje avtocestne odseke, za katere pridobi koncesijo za gradnjo.
Država prek razvojnih dokumentov ohranja strateški nadzor nad razvojem avtocest z določanjem novih odsekov
in rokov, v katerih morajo biti ti novozgrajeni odseki predani v promet.
ZDARS-1 določa status, naloge in obveznosti družbe DARS ter ureja stvarnopravna razmerja v zvezi z avtocestami.
DARS se je s tem zakonom preoblikoval v koncesionarja, ki mu je bila za obdobje trajanja koncesijskega razmerja
podeljena stavbna pravica na zemljiščih, na katerih bo gradil, in prevzema vse finančne obveznosti, povezane z
gradnjo avtocestnih odsekov. ZDARS-1 prav tako določa, da DARS v imenu RS in za njen račun opravlja posamezne
naloge, povezane s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem avtocest v prostor, ter naloge v zvezi s
pridobivanjem nepremičnin za potrebe gradnje avtocest. Zakon nadalje določa, da DARS nadaljuje gradnjo
avtocest in hitrih cest, ki so se začele graditi pred uveljavitvijo ZDARS-1, ter da še naprej upravlja in vzdržuje
obstoječe avtoceste in hitre ceste v RS.
Skladno z ZUJF, ki je začel veljati leta 2012, je stavbna pravica, ustanovljena v korist DARS, odplačna.
LETNO POROČILO 2020 DARS 8
Tabela 1: Ključni poslovni podatki po letih
Ključni poslovni podatki po letih
Leto 2016
Leto 2017
Leto 2018
Leto 2019
Leto 2020
Indeks
2020/2019
Prihodki
399.300.535
458.871.408
495.428.367
523.120.872
416.754.677
80
Odhodki
276.830.211
285.046.526
308.286.955
350.751.597
344.149.420
98
Čisti prihodki od prodaje
372.161.638
442.244.312
465.605.859
480.750.876
398.581.556
83
Poslovni prihodki
397.249.272
453.654.877
489.380.078
522.055.233
416.199.166
80
Poslovni stroški
233.666.223
242.973.453
266.985.138
311.065.228
307.244.219
99
Poslovni izid iz poslovanja
163.583.049
210.681.424
222.394.940
210.990.006
108.954.947
52
EBITDA
318.288.799
371.822.312
397.476.660
422.009.626
321.804.934
76
Čisti poslovni izid obračunskega
obdobja
102.448.010
141.145.144
154.421.963
139.611.455
59.526.614
43
Osnovni kapital
2.319.866.345
2.322.284.140
2.322.284.140
2.086.559.144
2.086.559.144
100
Kapital na dan 31. 12.
2.665.453.020
2.811.184.886
2.963.264.000
2.863.136.410
2.922.963.531
102
Skupna vrednost aktive na dan 31. 12.
5.680.666.379
5.751.989.678
5.656.311.816
5.307.039.906
5.175.871.112
98
Stanje dolga na dan 31. 12.
2.567.032.918
2.464.024.512
2.269.468.973
2.056.619.825
1.895.258.439
92
Odplačilo dolga – glavnica
349.956.759
203.008.406
219.555.539
212.849.148
238.361.387
112
Plačilo obresti*
41.234.923
40.414.027
40.624.860
37.889.189
35.786.115
94
Št. zaposlenih
1.247
1.240
1.232
1.257
1.269
101
Marža iz poslovanja
44,0 %
47,6 %
47,8 %
44,1 %
27,3 %
62
EBITDA marža
85,5 %
84,1 %
85,4 %
87,8 %
80,7 %
92
Neto marža
27,5 %
31,9 %
33,2 %
29,2 %
14,9 %
51
Donosnost na kapital (ROE)
3,9 %
5,2 %
5,3 %
4,8 %
2,1 %
43
* Podatek se nanaša na dejanske odlive za obresti od prejetih kreditov in obveznic v posameznem letu.
Izračun kazalnikov:
Marža iz poslovanja = Poslovni izid iz poslovanja / Čisti prihodki od prodaje
EBITDA marža = EBITDA / Čisti prihodki od prodaje
Neto marža = Čisti poslovni izid obračunskega obdobja / Čisti prihodki od prodaje
Donosnost na kapital (ROE) = Čisti poslovni izid obračunskega obdobja / Povprečni lastniški kapital obdobja
Slika 1: Gibanje skupnih prihodkov, odhodkov in čistega poslovnega izida DARS v obdobju 2016–2020
LETNO POROČILO 2020 DARS 9
Slika 2: Gibanje čistega prihodka od prodaje in denarnega toka iz poslovanja (EBITDA) v obdobju 2016–2020
Slika 3: Stanje dolga na dan 31. decembra, odplačilo glavnic in plačilo obresti v obdobju 2016–2020
Slika 4: Struktura prihodkov DARS v letu 2019
LETNO POROČILO 2020 DARS 10
Slika 5: Struktura prihodkov DARS v letu 2020
Slika 6: Struktura prihodkov DARS brez cestnine v letu 2020
LETNO POROČILO 2020 DARS 11
Slika 7: Struktura odhodkov DARS v letu 2019
Slika 8: Struktura odhodkov DARS v letu 2020
LETNO POROČILO 2020 DARS 12
I.2 Pismo uprave
Spoštovani,
tako kot celotno družbo so tudi poslovanje DARS
leta 2020 zaznamovale omejitve držav za zamejitev
epidemije covid-19. Omejitve pri prehajanju
državne in občinskih meja so se odrazile v padcu
prometa na avtocestah in hitrih cestah in
posledično cestninskih prihodkih. Družba DARS
deluje na območju Republike Slovenije, vendar je
zanjo pomembno tudi mednarodno poslovno
okolje, saj večina cestninskih prihodkov temelji na
tranzitnem prometu.
Promet vozil nad 3,5 tone največje dovoljene mase
(težkih vozil) se je po prvem valu epidemije
razmeroma hitro približal ravni v primerljivem
obdobju leta 2019, medtem ko je promet vozil do
3,5 tone največje dovoljene mase (lahkih vozil)
stagniral vse do konca leta 2020. Na celotnem
avtocestnem križu smo leta 2020 zabeležili
približno 20-odstotni padec prometa lahkih vozil.
Navkljub manjšim prihodkom od cestninjenja v letu
2020, ki so posledica epidemije covid-19, smo
nadaljevali z obsežnejšim obnavljanjem omrežja
avtocest in hitrih cest ter njegovega posodabljanja,
ohranili visoko raven rednega vzdrževanja in
pospešili izvedbo največjih investicijskih projektov.
Trdno namreč ostajamo zavezani povečanju
varnosti in pretočnosti našega avtocestnega
omrežja. Prav tako bo vizija DARS še naprej
usmerjena na trajnostni razvoj družbe in celotnega
njenega okolja.
Leta 2020 smo tako začeli z operativno izvedbo
dveh obsežnejših infrastrukturnih projektov:
gradnjo vzhodne cevi karavanškega predora in
hitre ceste na Koroško. Dograditev slovensko-
avstrijskega predora Karavanke bo odpravila veliko
ozko grlo na čezmejnem odseku celovitega
cestnega omrežja, ki neposredno povezuje dva
koridorja jedrnega omrežja TEN-T, ter hkrati
zagotovila višjo stopnjo varnosti prometa skozi
predor. Sodobna daljinska povezava na tretji
razvojni osi pa ni pomembna le s prometnega
stališča, ampak tudi z vidika gospodarskega
razvoja. Tretja razvojna os bo tako na njenem
severnem kot tudi južnem delu eden osrednjih
dejavnikov enakomernega regionalnega razvoja
naše države.
Na področju investicijskega obnavljanja avtocest in
hitrih cest je bilo leta 2020 obnovljenih 53 km
smernih vozišč odsekov in priključkov, kar vključuje
preplastitev na delu odsekov Drnovo–Brežice in
Brezje–Podtabor–Kranj zahod ter obnovo dela
odsekov Selo–Vogrsko–Šempeter pri Gorici in
Vučja vas–Murska Sobota–Lipovci–Turnišče.
Celovito je bila obnovljena tudi zahodna cev
predora Golovec v Ljubljani. Med obnovo odsekov
so bili delno obnovljeni štirje viadukti in 30 manjših
premostitvenih objektov.
Zaradi manjšega prometa med epidemijo je bilo od
druge polovice marca do konca maja 2020 v okviru
rednega vzdrževanja avtocest in hitrih cest
opravljenih občutno več vzdrževalnih del. V
primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 se je
LETNO POROČILO 2020 DARS 13
obseg asfalterskih del povečal za skoraj 200
odstotkov, vseh drugih vzdrževalnih del pa za več
kot 300 odstotkov. Dela so potekala predvsem na
prometno najbolj obremenjenih odsekih, kjer sta
zaradi gostote prometa postavitev prometnih
zapor in izvedba del sicer zelo oteženi.
Leta 2020 smo implementirali 56 novih grafičnih
prikazovalnikov prometne informativne
signalizacije (elektronskih portalov) na odsekih
med Brezovico in Divačo ter med Lukovico in
Zadobrovo ter na severni, vzhodni in južni
ljubljanski obvoznici. Avtocestno omrežje je
bogatejše tudi za 50 novih nadzornih kamer in 24
novih avtomatskih števcev prometa.
Na področju cestninjenja so spomladi 2020 stekli
postopki uvedbe elektronske vinjete. Gre za nov,
prijaznejši način plačevanja cestnine tudi za lahka
vozila, potem ko smo uspešno uvedli sodoben
cestninski sistem v prostem prometnem toku za
težka vozila DarsGo. Gre za projekta digitalizacije
ne zgolj našega podjetja, ampak širše družbe. Javno
naročilo za vzpostavitev in delovanje sistema
elektronske vinjete, ki bo po trinajstih letih
decembra 2021 nadomestila nalepko, je DARS
objavil septembra 2020. Sistem bo moral delovati
brezhibno, saj je od cestninskih prihodkov odvisna
finančna vzdržnost družbe, zato bomo vse napore
usmerili v njegovo uspešno izvedbo in učinkovito
delovanje.
Cestninski prihodki so namreč zelo pomembni za
finančno vzdržnost družbe DARS, ki ima
razmeroma velike obveznosti odplačevanja najetih
kreditov za zgraditev avtocest in hitrih cest ter
njihovo obnovo. Ob tem moramo vseskozi
zagotavljati uporabnikom ustrezno raven storitev
ter skrbeti za razvoj in varnost avtocest in hitrih
cest. Zagotavljanje finančne stabilnosti je še
posebej pomembno v času načrtovanega
obsežnejšega investicijskega cikla. Družba DARS
sicer uspešno upravlja dolg ter redno in v celoti
odplačuje obveznosti iz naslova najetih posojil in
izdanih obveznic.
Zato bomo posebno skrb posvetili obvladovanju
stroškov poslovanja in financiranja. Ob tem bomo
zasledovali tudi pričakovanja lastnika po čim večji
možni ohranitvi donosnosti sredstev (ROA), ki
prikazuje razmerje med čistim dobičkom in
celotnimi sredstvi družbe.
Poleg sodelavk in sodelavcev bodo na prvem mestu
naši uporabniki, ki imajo svoje potrebe mobilnosti.
Zavedamo se, da samo izboljšave cest in
vzdrževanje infrastrukture niso zadostni. Zato
poleg zagotovitve pogojev za čim večjo pretočnost
prometa v okviru upravljanja avtocest in hitrih cest
posebno pozornost posvečamo tudi varnosti.
Konec leta 2020 sta bila na tem področju sprejeta
pomembna ukrepa: prepoved prehitevanja težkih
vozil na štajerski in primorski avtocesti ter dogovor
o ustanovitvi avtocestne policije.
Hvala za zaupanje.
Mag. Valentin Hajdinjak Mag. Romana Fišer Boštjan Rigler Dr. Peter Gašperšič Rožle Podboršek
predsednik uprave članica uprave član uprave član uprave član uprave/delavski direktor
LETNO POROČILO 2020 DARS 14
I.3 Poslanstvo, vizija, vrednote in strateške usmeritve,
politika integriranega sistema vodenja
Poslanstvo
S sodobnimi pristopi in odgovorno do okolja optimiziramo pretočnost prometa ter zagotavljamo varnost in
udobnost na slovenskem avtocestnem omrežju.
Vizija
Povezani v prihodnost
Vodilo našega sedanjega in prihodnjega delovanja je povezljivost v vseh možnih oblikah. To pomeni, da je naša
vizija usmerjena:
- na uporabnike, s katerimi smo povezani v skrbi za njihovo varnost, zanesljivost in udobje na njihovi
poti;
- na trajnostni razvoj družbe in celotnega njenega okolja, s katerim smo povezani v skrbi za še bolj
učinkovito in uspešno delovanje, kot tudi v odgovornem odnosu do vseh naših deležnikov: lastnika,
poslovnih partnerjev, lokalne skupnosti, širšega evropskega prostora, naravnega okolja, itd. in
povezovanju s sorodnimi institucijami;
- na potrebe zaposlenih, s katerimi smo povezani z namenom zagotavljanja varnega, ustvarjalnega in
zanimivega delovnega okolja.
Temeljne vrednote
Varnost
Skrbimo za varno okolje, v katerem delujemo: za varno delovno okolje naših zaposlenih, za varno počutje naših
poslovnih partnerjev in naših uporabnikov na slovenskem avtocestnem omrežju (smo njihov zanesljiv partner na
cesti) ter ohranitev naravnega okolja.
Odgovornost
Odgovorno do sebe in do naše družbe skrbimo za prevzete delovne obveznosti in kakovostno uresničevanje
zadanih nalog z mislijo na naše uporabnike, naše okolje (harmonizacijo naših aktivnosti z zmožnostmi in
potrebami naravnega okolja) in na druge deležnike, s katerimi poslujemo (dobavitelji, izvajalci, drugi poslovni
partnerji, lastnik, lokalna skupnost – smo zanesljiv poslovni partner).
Razvoj
Neprestano spodbujamo nove inovativne in sodobne pristope in razvijamo nove oz. izboljšujemo obstoječe
storitve naše družbe, pri čemer se zavzemamo tudi za povečevanje energetske učinkovitosti. Ustvarjalno in
inovativno razmišljamo, saj se zavedamo, da lahko le tako oblikujemo inovativne storitve z visoko stopnjo dodane
vrednosti za uporabnike, zaposlene, podjetje, lastnika.
Spoštovanje
V našem vsakodnevnem delovanju zasledujemo visoko mero spoštovanja in zaupanja do vseh deležnikov naše
družbe, kar se izkazuje v dejanjih in ravnanjih med zaposlenimi, do uporabnikov, do lastnika in poslovnih
partnerjev.
LETNO POROČILO 2020 DARS 15
Strateške usmeritve družbe DARS
Slika 9: Strateške usmeritve družbe DARS
Zagotavljanje varnosti, pretočnosti in udobja za uporabnike na avtocestnem omrežju
- Zagotavljanje prometne varnosti
- Zagotavljanje pretočnosti prometa
- Zagotavljanje uporabnikom prijaznih storitev
Dolgoročna poslovna stabilnost
- Zagotovitev dolgoročno stabilnega poslovanja
- Uvajanje vitkega poslovanja
- Implementacija poslovne odličnosti
Zavzeti in kompetentni zaposleni
- Neprestana krepitev kompetentnosti
- Razvoj voditeljstva v družbi
- Oblikovanje ustvarjalnega, varnega in zanimivega delovnega okolja
LETNO POROČILO 2020 DARS 16
Politika integriranega sistema vodenja
Vodstvo in vsi zaposleni v družbi bomo s strokovnim in odgovornim opravljanjem svojega dela naredili vse, da
bomo izpolnili zahteve in pričakovanja naših deležnikov: uporabnikov, lastnika, zaposlenih, okolja in druge
zainteresirane javnosti. Naš poslovni uspeh je skrbno načrtovan, voden in nadzorovan. Zavezujemo se k
nenehnemu izboljševanju vseh poslovnih procesov, s poudarkom na preventivnem delovanju.
Naš cilj je kakovostno, okoljsko in energetsko učinkovito delovanje ter zaposlenim, zunanjim izvajalcem in
uporabnikom varna in celovita storitev.
Politiko sistema vodenja uresničujemo na naslednji način:
- z odgovornim odločanjem na podlagi konkretnih informacij in dejstev,
- z vzpostavljanjem dobrih pogojev in odnosov vseh deležnikov znotraj in zunaj družbe,
- s spodbujanjem proaktivnega delovanja s poudarkom na inovativnosti zaposlenih,
- z upravljanjem prepoznanih tveganj in udejanjanjem zaznanih priložnosti,
- z zagotavljanjem želene ravni zaupnosti, celovitosti in razpoložljivosti informacij in informacijskih
sredstev,
- s povečevanjem učinkovitosti rabe vseh vrst materialov in energije v celotnem življenjskem ciklu
storitve,
- z doslednim spoštovanjem zakonodaje, drugih obvezujočih zahtev in razvojnih usmeritev,
- z vzajemno koristnim sodelovanjem s partnerji in drugimi zunanjimi izvajalci,
- s podpiranjem razvoja stroke ter pridobivanjem novih znanj in veščin,
- z aktivnim komuniciranjem znotraj družbe in z zunanjimi javnostmi,
- z zavezanostjo preprečevanja poslabšanja zdravja zaposlenih in poškodb,
- z vzpostavljanjem in doseganjem merljivih ciljev izboljšav na vseh področjih poslovanja,
- pri nabavi izdelkov in storitev ter pri načrtovanju novih rešitev načrtno upoštevamo vse vidike
poslovanja (okolje, energija, kakovost, varovanje informacij, varnost, ekonomika).
Uprava se zavezuje, da bo po svojih najboljših močeh in s svojim osebnim zgledom vztrajala doseči navedene
cilje.
LETNO POROČILO 2020 DARS 17
I.4 Izjava o upravljanju DARS
V skladu s petim odstavkom 70. člena Zakona o
gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006
in nadaljnje), Statutom DARS, sprejetim junija
2020, ter določili Kodeksa upravljanja javnih
delniških družb in Kodeksa korporativnega
upravljanja družb s kapitalsko naložbo države kot
del Letnega poročila družba DARS podaja naslednjo
IZJAVO O UPRAVLJANJU
Izjava o upravljanju je sestavni del Letnega poročila
za leto 2020 in je za obdobje od 1. 1. 2020 do
dneva objave v letu 2021 dostopna v elektronski
obliki na spletnih straneh Ljubljanske borze
(SEOnet), in na uradnih spletnih straneh družbe
DARS (www.dars.si).
1. Sklicevanje na kodeksa upravljanja in
priporočila
DARS pri svojem delu in poslovanju v največji
mogoči meri spoštuje naslednje kodekse ter
priporočila poslovne prakse vodenja in upravljanja:
- Slovenski kodeks upravljanja javnih
delniških družb, 27. 10. 2016 (z
redakcijskimi popravki januar 2018),
dostopen na spletni strani Ljubljanske
borze http://www.ljse.si;
- Kodeks korporativnega upravljanja družb s
kapitalsko naložbo države, november
2019, dostopen na spletni strani
Slovenskega državnega holdinga
http://www.sdh.si; ter
LETNO POROČILO 2020 DARS 18
- Priporočila in pričakovanja Slovenskega
državnega holdinga, avgust 2020,
dostopna na spletni strani Slovenskega
državnega holdinga http://www.sdh.si.
Po uveljavitvi Zakona o Slovenskem državnem
holdingu Republika Slovenija kot edini delničar
izvršuje svoje pravice prek SDH, ki pravice izvršuje z
uresničevanjem glasovalnih pravic na skupščini,
nastopanjem pred sodišči in drugimi organi ter
sklicevanjem skupščine.
Pri izvajanju navedenih kodeksov in priporočil v
letu 2020 v družbi večjih odstopanj ni bilo, v
nadaljevanju pa družba pojasnjuje odstopanja od
posameznih priporočil. Družba DARS pri svojem
poslovanju spoštuje interne akte in Etični kodeks
družbe ter si pri poslovanju prizadeva za izboljšanje
prakse korporativnega upravljanja.
2. DARS pri upravljanju odstopa od naslednjih
določb:
Posamezna odstopanja od zgoraj navedenih
kodeksov in priporočil so skupaj z navedbo
razlogov razkrita v nadaljevanju te izjave.
a) Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških
družb
Okvir upravljanja družb
Tč. 1: Družba deluje v skladu z osnovnim ciljem, to
je maksimiranjem vrednosti družbe in drugimi cilji
kot upravljavec avtocestnega omrežja, ki zagotavlja
trajnostni razvoj družbe, njeno dolgoročno,
stabilno in družbeno odgovorno poslovanje. Cilji v
statutu niso opredeljeni, ker temeljni pravni akt
države družbe opredeljuje le značilnosti, ki jih
zahteva korporacijska zakonodaja za širši opis
družbe kot pravne osebe. Vse cilje družba razkriva
v objavljenih dokumentih na svoji spletni strani ali
v javnih objavah. Upravljanje družbe DARS temelji
na zakonskih določilih, internih aktih in pravilnikih.
Vse operativne poslovne odločitve za doseganje
ciljev se izvajajo v okviru letnega poslovnega načrta
ter strateških usmeritev družbe.
Izjava o upravljanju in izjava o skladnosti s
kodeksom
Tč. 5. 6: Višina prejemkov uprave in nadzornega
sveta je razkrita v računovodskem delu Letnega
poročila. Družba razkrije bruto prejemke vsakega
posameznega člana uprave in nadzornega sveta v
skladu z zakonskimi zahtevami, ne pa tudi neto
prejemkov.
Tč. 5. 7: Izjavo o upravljanju, kot del Letnega
poročila, vsako leto pregleda zunanji neodvisni
revizor. Družba pri presoji ustreznosti izjave o
upravljanju ne uporablja ostalih zunanjih
neodvisnih institucij, saj izjavo pregleda več služb
znotraj družbe. Prav tako ima družba vzpostavljeno
notranjo revizijo, ki izvaja neodvisen nadzor nad
urejenostjo in gospodarnostjo poslovanja družbe
DARS skladno s predpisi in notranjimi akti.
Sestava in imenovanje nadzornega sveta
Tč. 9, 9. 1 in 9. 2: V družbah, v katerih SDH izvršuje
najmanj ¾ vseh glasovalnih pravic, nadzorni sveti
ne oblikujejo posebnih komisij, pristojnih za
izvedbo postopkov iskanja in ocenjevanja
kandidatov za člane nadzornega sveta družbe,
razen če ni s posebno zakonodajo drugače
določeno. V teh družbah je naborna pot, ki jo
uporabi nadzorni svet družbe, predlog kandidatov,
ki ga nadzornemu svetu posreduje SDH. NS v letu
2018 sprejel Politiko raznolikosti, v kateri je
zapisano, da si za izpolnjevanje prizadevajo
delničarji, nadzorni svet in svet delavcev.
Postopek izbire kandidatov za člane nadzornega
sveta
Tč. 10: V družbah, v katerih SDH izvršuje najmanj ¾
vseh glasovalnih pravic, nadzorni sveti ne
oblikujejo posebnih komisij, pristojnih za izvedbo
postopkov iskanja in ocenjevanja kandidatov za
člane nadzornega sveta družbe. V teh družbah je
naborna pot, ki jo uporabi nadzorni svet družbe,
predlog kandidatov, ki ga nadzornemu svetu
posreduje SDH.
Usposabljanje članov nadzornega sveta
Tč. 13. 1: Letni načrt usposabljanja članov
nadzornega sveta in komisij ni opredeljen enkrat
letno, temveč člani nadzornega sveta sproti
presodijo katero izobraževanje potrebujejo. Člani
nadzornega sveta se usposabljajo ter zagotavljajo,
da znanje, izkušnje in veščine članov ustrezajo
potrebam družbe. Okvirni stroški izobraževanja so
zagotovljeni v letnem poslovnem načrtu družbe.
Vrednotenje nadzornega sveta
Tč. 14. 1: Samoocena bo izvedena v letu 2021, kar
je predvideno tudi v načrtu dela nadzornega sveta
za leto 2021.
Tč. 14. 4: Zunanja presoja do sedaj še ni bila
opravljena zaradi omejitev trajanja mandatov.
Strategija komuniciranja družbe
Tč. 27. 2: Družba ima izdelano in veljavno splošno
Strategijo komuniciranja družbe DARS, izdelan in
veljaven Pravilnik o določanju in varovanju
poslovne skrivnosti, poleg tega tudi Pravilnik o
načinu dajanja informacij za medije ter Navodilo
odgovarjanja uporabnikom avtocest. Priporočilo se
upošteva delno, saj visokokakovostni standardi
LETNO POROČILO 2020 DARS 19
pripravljanja računovodskih, finančnih in
nefinančnih informacij niso posebej opredeljeni.
Javna objava pomembnih informacij
Tč. 29 in 29. 1: Družba sproti poroča o finančnem
in pravnem položaju družbe z javnimi objavami,
vendar ne poroča o ocenah poslovanja iz razloga,
ker v primeru skladnosti poslovanja z veljavno
strategijo in letnim načrtom dela to ni smiselno. V
primeru odstopanj bi družba nemudoma z javnimi
objavami sporočila javnosti o drugih poslovnih
dogodkih in vplivih ter odstopanjih.
Tč. 29. 7: Družba razkrije bruto prejemke vsakega
posameznega člana uprave in nadzornega sveta v
skladu z zakonskimi zahtevami, ne pa tudi neto
prejemkov.
Tč. 29. 8: Računovodski izkazi družbe s pojasnili in
razkritji najpomembnejših kategorij so pripravljeni
v skladu z računovodskimi ter poročevalskimi
zahtevami SRS, upoštevaje določila ZGD-1 in
ZDARS-1.
Tč. 29. 9: Družba na svoji spletni strani javno ne
objavlja vsakokratnih veljavnih besedil poslovnikov
svojih organov. Gre za dokumenta, ki se redno
posodabljata in sta namenjena izključno delu teh
organov. Vsako zunanje ocenjevanje primernosti
teh dokumentov s strani tretjih oseb bi bilo zaradi
nepoznavanja potreb teh organov neprimerno.
b) Kodeks korporativnega upravljanja družb s
kapitalsko naložbo države
Nadzorni svet
Tč. 6: Eden od ključnih lastniških vzvodov
upravljanja je pravica in dolžnost lastnikov, da v
nadzorne organe družb imenujejo neodvisne in
strokovne posameznike, ki odgovorno in strokovno
nadzirajo delo uprav družb ter sodelujejo z
upravami pri njihovem upravljanju. Nadzorni svet
ima kadrovsko komisijo, ki deluje kot nominacijski
odbor. Kadrovsko komisijo sestavljajo: dva člana
nadzornega sveta, ki predstavljata kapital, in član
nadzornega sveta, ki predstavlja delavce. Zunanji
strokovnjaki se vključijo po potrebi.
Tč. 6. 5. 1, 6. 8 in 6. 8. 1 in 6. 9: V družbah, v
katerih SDH izvršuje najmanj ¾ vseh glasovalnih
pravic, nadzorni sveti ne oblikujejo posebnih
komisij, pristojnih za izvedbo postopkov iskanja in
ocenjevanja kandidatov za člane nadzornega sveta
družbe, razen če ni s posebno zakonodajo drugače
določeno. V teh družbah je naborna pot, ki jo
uporabi nadzorni svet družbe, predlog kandidatov,
ki ga nadzornemu svetu posreduje SDH.
Preglednost poslovanja in poročanje
Tč. 8. 4: V Letnem poročilu niso razkriti stroški
delovanja nadzornega sveta, kot je navedeno.
Razkritje obsega prejemke članov NS, vključno s
potnimi stroški in obračunanimi bonitetami.
Revizija in sistem notranjih kontrol
Tč. 9. 2. 7: Upošteva se delno, saj se roki za
priporočila notranjih revizorjev izjemoma
podaljšajo iz objektivnih razlogov.
Skladnost poslovanja in integriteta (korporativna
integriteta)
Tč. 11. 2: S 1. aprilom 2021 bo začel veljati Pravilnik
o vodenju postopka obravnave domnevnih
nepravilnosti iz področja korporativne integritete,
ki bo celovito povzel vse veljavne dokumente na
tem področju.
Tč. 11. 2. 1: Upoštevamo delno. V okviru
Trajnostnega poročila poročamo o delovanju
»Komisije integritete v DARS, d. d.« in »Odbora za
varovanje dostojanstva delavcev«. V letu 2021
bomo vzpostavili sistem notranjega opozarjanja na
sume nepravilnosti in nezakonitosti iz področja
korporativne integritete, ki bo podlaga za pripravo
novega načrta integritete, ki bo naslovil
pričakovanja kodeksa. V načrt dela bo vključen tudi
program izobraževanja oz. ozaveščanja zaposlenih
na področju skladnosti poslovanja in integritete.
c) Priporočila in pričakovanja Slovenskega
državnega holdinga
Nabava blag in storitev, sponzorstvo in
donatorstvo
Tč. 3. 5: Upoštevamo delno. Pogodbe v postopkih
javnih naročil objavimo takoj po sklenitvi,
evidenčne pogodbe pa enkrat letno, skladno z ZJN-
3.
Skupščine družb
Tč. 6. 1: Edini delničar družbe DARS, d. d., je
Republika Slovenija, ki jo na podlagi določila 18.
člena Zakona o Slovenskem državnem holdingu
(Uradni list RS, št. 25/2014) zastopa Slovenski
državni holding, d. d. Ker je skupščina univerzalna,
ni treba spoštovati določil ZGD-1 glede sklicnega
roka in objave dnevnega reda skupščine.
Tč. 6. 3: Upoštevamo delno. Objavi se dnevni red,
gradivo s prilogami pa se posreduje edinemu
delničarju.
Spoštovanje človekovih pravic pri poslovanju
Tč. 8: Čeprav skrbni pregled s področja človekovih
pravic v družbi ni bil narejen, človekove pravice
spoštujemo prek veljavne zakonodaje ter prek
LETNO POROČILO 2020 DARS 20
internih kodeksov in dogovorov, ki zadevajo
predvsem nediskriminacijo na delovnem mestu,
varovanje dostojanstva delavcev ter človekove
temeljne ekonomske in socialne pravice.
Družba DARS bo priporočilom Slovenskega
kodeksa upravljanja javnih delniških družb,
Kodeksa korporativnega upravljanja družb s
kapitalsko naložbo države ter Priporočilom in
pričakovanjem Slovenskega državnega holdinga
sledila tudi v prihodnje ter skladno s tem
izpolnjevala svoj sistem korporativnega
upravljanja.
3. Glavne značilnosti sistemov notranjih
kontrol in upravljanja tveganj v družbi v
povezavi s postopkom računovodskega
poročanja
Uprava družbe je odgovorna za vzpostavljanje in
zagotavljanje delovanja notranjega kontroliranja in
notranjih računovodskih kontrol, izbiranje in
uporabljanje računovodskih usmeritev ter
varovanje premoženja družbe.
Sistem notranje kontrole je skupek različnih
usmeritev in politik, ki jih vzpostavi in sprejme
uprava z namenom, da bi kar najbolje upravljala
tveganje, povezano z računovodskim poročanjem.
Namen sistema notranje kontrole je zagotoviti
učinkovitost in uspešnost delovanja, zanesljivost
računovodskega poročanja in skladnost z
veljavnimi zakoni ter drugimi zunanjimi in
notranjimi predpisi.
Družba ima vzpostavljen sistem obvladovanja
tveganja, povezan z računovodskim poročanjem.
Pravilnost, popolnost in resničnost računovodskega
poročanja zagotavljamo z izvajanjem naslednjih
vrst notranje kontrole:
- kontrola pravilnosti računovodskih
podatkov, ki jih zagotavljamo na različne
načine, na primer z usklajevanjem postavk
s kupci in dobavitelji;
- kontrole popolnosti zajemanja podatkov
(npr. zaporedje dokumentacije, številčenje
dokumentov);
- kontrola razmejitev dolžnosti in
odgovornosti (npr. ločeno izvajanje
evidentiranja in plačevanja);
- kontrola omejitve dostopa (pravice
dostopa do računovodskih evidenc so
selektivno dodeljene);
- kontrola nadziranja.
Proces računovodenja je informacijsko podprt, zato
so vse zgoraj naštete vrste notranje kontrole
povezane tudi s sistemi kontrole, vgrajenimi v okvir
informacijske tehnologije, ki obsegajo tako
kontrolo omejitev dostopa do omrežja, podatkov,
aplikacij kot tudi kontrolo točnosti in popolnosti
zajemanja in obdelovanja podatkov.
V poglavju Upravljanje tveganj poslovnega poročila
so podrobneje predstavljeni upravljanje tveganj in
kontrolni mehanizmi v povezavi z oceno
posamezne vrste tveganja. Menimo, da je sedanji
sistem kontrol v družbi DARS v letu 2020
zagotavljal učinkovito in uspešno doseganje
poslovnih ciljev, delovanje v skladu z zakonskimi
določili ter pošteno, transparentno poročanje v
vseh pomembnih pogledih.
4. Delovanje skupščine in njene ključne
pristojnosti, opis pravic delničarjev in način
uveljavljanja njihovih pravic
Družba ima položaj delniške družbe kot
gospodarske družbe po ZGD-1.
Delovanje skupščine, njene ključne pristojnosti in
pravice delničarjev ter način njihovega
uveljavljanja podrobneje opredeljuje Statut DARS.
Edini ustanovitelj in delničar DARS je Republika
Slovenija (v nadaljevanju RS), ki jo po uveljavitvi
Zakona o Slovenskem državnem holdingu zastopa
Slovenski državni holding. Svoje pravice delničarja,
ki jih opredeljujeta ZGD-1 in Statut DARS, RS
uresničuje na skupščini delničarjev.
Skupščino sklicuje uprava DARS na lastno pobudo,
na zahtevo nadzornega sveta ali na zahtevo
delničarja družbe.
Skupščino je treba sklicati v zakonsko določenih
primerih, vendar najmanj enkrat letno.
5. Sestava in delovanje organov vodenja in
nadzora ter njihovih komisij
Uprava družbe
Sestavo in delovanje uprave družbe podrobneje
določa Statut DARS. Po Statutu DARS lahko ima
uprava družbe največ pet članov. Za predsednika
oz. člana uprave je lahko imenovana oseba, ki
izpolnjuje pogoje iz 255. člena ZGD-1 in točke 7.2.2
Statuta DARS. Predsednika in vse člane uprave
imenuje nadzorni svet za največ pet (5) let ter so v
delovnem razmerju z družbo.
Upravo DARS sestavljajo: predsednik mag. Valentin
Hajdinjak, članica mag. Romana Fišer, član dr.
Peter Gašperšič, član Boštjan Rigler in član
uprave/delavski direktor Rožle Podboršek.
Pri predlogu za njihovo imenovanje je bila
upoštevana tudi Politika raznolikosti, ki sta jo
sprejela Uprava in Nadzorni svet. Njeni cilji so
zagotoviti komplementarnost in raznolikost v
upravi z upoštevanjem različnih kvalifikacij,
LETNO POROČILO 2020 DARS 21
izkušenj in znanja, ter zastopanost obeh spolov in
različnih starostnih skupin.
Uprava vodi družbo v korist družbe, neodvisno in
na lastno odgovornost; pri vodenju mora ravnati s
skrbnostjo vestnega in poštenega
gospodarstvenika ter varovati poslovne skrivnosti
družbe. Pri uresničevanju nalog vodenja uprava
sprejema ukrepe in izvaja postopke, ki jih določata
zakon in statut družbe.
Če ima uprava več kot dva člana, družbo zastopa
predsednik uprave skupaj s članom uprave.
Uprava sprejema odločitve, ki so v njeni
pristojnosti, z večino glasov vseh članov uprave.
Vsak član uprave ima en glas. V primeru enakega
števila glasov je odločilen glas predsednika uprave.
Delavski direktor sodeluje pri odločanju, kadar
uprava odloča o kadrovskih in socialnih vprašanjih.
Uprava sprejme poslovnik o svojem delu, h
kateremu daje soglasje nadzorni svet.
Nadzorni svet družbe
V skladu s točko 7.3.1 Statuta DARS nadzorni svet
sestavlja devet članov, od katerih so trije člani
nadzornega sveta predstavniki zaposlenih.
V skladu s Statutom DARS nadzorni svet sprejme
poslovnik o svojem delu. Nadzorni svet voli
predsednika in namestnika predsednika.
Nadzorni svet mora biti sklican vsaj enkrat v
četrtletju. Nadzorni svet je sklepčen, če sta pri
sklepanju navzoči dve tretjini članov, med katerimi
mora biti tudi predsednik nadzornega sveta ali
njegov namestnik.
V skladu s Statutom DARS nadzorni svet nadzira
vodenje poslov, odloča o imenovanju in odpoklicu
uprave ter njihovih prejemkih, lahko sklicuje
skupščino, pregleduje in preverja knjige ter
dokumentacijo družbe, njeno blagajno, shranjene
vrednostne papirje in zaloge blaga ter druge stvari,
daje upravi predhodno soglasje k poslom iz točke
7. 2. 12 statuta družbe, seznani se z odločitvijo
uprave glede ustanavljanja in ukinitev hčerinskih
družb, skupščini predlaga imenovanje revizorja,
imenuje revizijsko komisijo nadzornega sveta in
druge komisije v skladu z ZGD-1, seznani se z
odločitvijo uprave glede nakupa in odprodaje
deležev ali delnic drugih družb, daje soglasje na
letni poslovni načrt družbe ter na triletni poslovni
in finančni načrt družbe ter ostale planske
dokumente, usklajuje besedilo statuta z veljavnimi
sklepi skupščine, obvešča organe družbe in
delničarja o svojih stališčih in predlogih, obravnava
in odloča o vseh drugih zadevah, za katere je
pristojen po zakonu, drugih predpisih, po
pooblastilu skupščine in statuta družbe.
Nadzorni svet mora preveriti letno poročilo skupaj
z revizorjevim poročilom in predlog uprave za
uporabo bilančnega dobička. O rezultatih
preveritve mora sestaviti pisno poročilo za
skupščino.
Določbe, ki se nanašajo na skupščino, upravo,
nadzorni svet in vrednostne papirje družbe, so
povzete po statutu, ki je bil sprejet na skupščini
23. 6. 2020.
LETNO POROČILO 2020 DARS 22
Sestava nadzornega sveta v poslovnem letu 2020
Ime in
priimek
Funkcija
Začetek
funkcije
(prvi
nastop na
funkcijo)
Zaključek
funkcije /
mandata
Udeležba na
sejah
Nadzornega
sveta /
skupno
število sej
Nadzornega
sveta
Spol
Državljanstvo
Letnica
rojstva
Izobrazba
Neodvisnost
po 23. čl.
Kodeksa
upravljanja
javnih
delniških
družb
Obstoj
nasprotja
interesa v
poslovnem
letu 2020
Članstvo v
organih nadzora
drugih družb
Članstvo komisija
NS
Funkcija v
komisijah
Nadzornega
sveta
Udeležba na
sejah komisij
Nadzornega
sveta / skupno
število sej
komisij
Nadzornega
sveta
Jože Oberstar
Član
Predsednik
Član
12. 9.
2019
25. 9.
2019
od 6. 7.
2020
25. 9.
2019
6. 7.
2020
12. 9.
2023
18/18
Moški
Slovensko
1973
Univerzitetni
diplomirani
pravnik
DA
NE
/
Revizijska
komisija
Član in
predsednik
10/10
Jožef Zimšek
Član
12. 9.
2019
12. 9.
2023
17/18
Moški
Slovensko
1944
Univerzitetni
diplomirani
inženir
gradbeništva
DA
NE
AMZS, d. d.
Revizijska
komisija,
investicijska
komisija
Član,
predsednik
4/5
0/0
Mag. Andrej
Hudoklin
Član
12. 9.
2019
23. 6.
2020
9/9
Moški
Slovensko
1979
Magister
znanosti
DA
NE
/
Kadrovska
komisija
Predsednik
3/3
Boris Božičnik
Član,
namestnik
predsednika
12. 9.
2019
25. 9.
2019
25. 9.
2019
23. 6.
2020
9/9
Moški
Slovensko
1972
Diplomirani
inženir
gradbeništva
DA
NE
/
Kadrovska
komisija
Član
3/3
Matej Čufer
Član
12. 9.
2019
23. 6.
2020
9/9
Moški
Slovensko
1974
Magister
znanosti
DA
NE
/
Revizijska
komisija
Predsednik
5/5
Darko Kodrič
Član
13. 4.
2016
5. 6.
2020
7/7
Moški
Slovensko
1965
Komunalni
inženir
DA
NE
/
Kadrovska
komisija
Član
3/3
Martin Stožir
Član
9. 5.
2019
9. 5.
2023
17/18
Moški
Slovensko
1983
Magister inženir
logistike
DA
NE
/
Revizijska
komisija,
kadrovska
komisija
Član
4/5
5/5
Igor Kolar
Član
10. 10.
2019
3. 7.
2020
9/9
Moški
Slovensko
1971
Komunalni
inženir
DA
NE
/
/
/
/
Nataša
Ivančevič
Članica
4. 7.
2020
4. 7.
2024
9/9
Žensk
i
Slovensko
1974
Višja
ekonomistka
DA
NE
/
/
/
/
Branko
Švigelj
Član
4. 7.
2020
4. 7.
2024
9/9
Moški
Slovensko
1964
Poklicni voznik
DA
NE
/
/
/
/
Pavle Hevka
Član
Predsednik
24. 6.
2020
6. 7.
2020
6. 7.
2020
6. 7.
2024
9/9
Moški
Slovensko
1968
Inž. grad., mag.
ekon. in posl.
ved
DA
NE
Holding Kobilarna
Lipica, d. o. o
/
/
/
LETNO POROČILO 2020 DARS 23
Ime in
priimek
Funkcija
Začetek
funkcije
(prvi
nastop na
funkcijo)
Zaključek
funkcije /
mandata
Udeležba na
sejah
Nadzornega
sveta /
skupno
število sej
Nadzornega
sveta
Spol
Državljanstvo
Letnica
rojstva
Izobrazba
Neodvisnost
po 23. čl.
Kodeksa
upravljanja
javnih
delniških
družb
Obstoj
nasprotja
interesa v
poslovnem
letu 2020
Članstvo v
organih nadzora
drugih družb
Članstvo komisija
NS
Funkcija v
komisijah
Nadzornega
sveta
Udeležba na
sejah komisij
Nadzornega
sveta / skupno
število sej
komisij
Nadzornega
sveta
Dr. Robert
Rožič
Član,
namestnik
predsednika
24. 6.
2020
6. 7.
2020
6. 7.
2020
6. 7.
2024
9/9
Moški
Slovensko
1968
Doktor znanosti
DA
NE
2TDK, d. o. o.
Kadrovska
komisija
Član
5/5
Dr. Štefan
Šumah
Član
24. 6.
2020
24. 6.
2024
9/9
Moški
Slovensko
1965
Doktor znanosti
DA
NE
/
Kadrovska
komisija
Predsednik
5/5
Anton Guzej
Član
24. 6.
2020
24. 6.
2024
8/9
Moški
Slovensko
1952
Univerzitetni
diplomirani
ekonomist
DA
NE
Občina Šmarje pri
Jelšah
Revizijska
komisija,
investicijska
komisija
Član
5/5
0/0
LETNO POROČILO 2020 DARS 24
Sestava uprave v poslovnem letu 2020
Ime in priimek
Funkcija
Področje dela v Upravi
(na dan 31. 12. 2020)
Začetek
funkcije (prvi
nastop na
funkcijo)
Zaključek
funkcije /
mandata
Spol
Državljanstvo
Letnica
rojstva
Izobrazba
Strokovni profil
Članstvo v
organih
nadzora z
družbo
nepovezanih
družb
Dr. Tomaž Vidic
Predsednik
/
13. 4. 2016
9. 7. 2020
Moški
Slovensko
1961
Doktor znanosti
Organizacija in vodenje
družbe, razvojna vprašanja
družbe
/
Mag. Gašper Marc
Član
/
15. 5. 2015
9. 7. 2020
Moški
Slovensko
1975
Magister znanosti
Organizacija in vodenje
družbe, razvojna vprašanja
družbe
/
Vili Žavrlan
Član
/
7. 10. 2016
9. 7. 2020
Moški
Slovensko
1955
Univerzitetni
diplomirani inženir
gradbeništva
Organizacija in vodenje
družbe, razvojna vprašanja
družbe
/
Rožle Podboršek
Član/delavski
direktor
Kadrovske in socialne zadeve,
varnost in zdravje pri delu, izvedba
srečanj zaposlenih
9. 5. 2019
8. 5. 2024
Moški
Slovensko
1974
Univerzitetni
diplomirani
pravnik
Organizacija in vodenje
družbe, razvojna vprašanja
družbe
/
Mag. Valentin Hajdinjak
Predsednik
Vodi in usmerja delo Uprave in
delovanje štabnih služb (sekretariat
uprave, notranja revizija,
komuniciranje, mednarodno in
medresorsko sodelovanje, skladnost
in kakovost poslovanja, poslovno
področje, svetovalci uprave,
direktorji področij, strateška služba
za digitalno poslovanje)
10. 7. 2020
9. 7. 2025
Moški
Slovensko
1973
Magister znanosti
Organizacija in vodenje
družbe, razvojna vprašanja
družbe
ELES, d.o.o. (od
9. 5. 2020)
Dr. Peter Gašperšič
Član
Področje Upravljanja, področje
Vzdrževanja, področje Cestninjenja
10. 7. 2020
9. 7. 2025
Moški
Slovensko
1965
Doktor znanosti
Organizacija in vodenje
družbe, razvojna vprašanja
družbe
DRI upravljanje
investicij,
d.o.o. (od 10.
4. 2020)
Boštjan Rigler
Član
Področje za organizacijo gradenj in
obnov, odkup nepremičnin za
investicije
10. 7. 2020
9. 7. 2025
Moški
Slovensko
1973
Univerzitetni
diplomirani inženir
gradbeništva
Organizacija in vodenje
družbe, razvojna vprašanja
družbe
JP KPV, d.o.o.
(od 7. 3. 2018)
mag. Romana Fišer
Članica
Področje financ, računovodstva in
nabave, Kontroling
10. 7. 2020
9. 7. 2025
Ženski
Slovensko
1957
Magistra znanosti
Organizacija in vodenje
družbe, razvojna vprašanja
družbe
SDG, d.o.o. (od
10. 4. 2020)
LETNO POROČILO 2020 DARS 25
Ljubljana, 31. marec 2021
Nadzorni svet DARS Uprava DARS
Pavle Hevka Mag. Valentin Hajdinjak
predsednik predsednik uprave
nadzornega sveta
Mag. Romana Fišer Boštjan Rigler Dr. Peter Gašperšič
članica uprave član uprave član uprave
Rožle Podboršek
član uprave/
delavski direktor
LETNO POROČILO 2020 DARS 26
I.5 Nefinančno poročanje v DARS
Samostojno Trajnostno poročilo družbe DARS za leto 2020 bo vsebovalo vse zahtevane informacije, ki jih določa
»Izjava o nefinančnem poslovanju«. S tem bo družba DARS izpolnila zahteve Zakona o gospodarskih družbah –
ZGD-1 (Ur. l. RS, št. 15/2017 z dne 31. 3. 2017 to je 57., 60.a in 70.c člena ZGD-1J).
V trajnostnih poročilih sledimo mednarodnim standardom trajnostnega poročanja GRI GS (Global Reporting
Initiative Global Standards) za osnovno raven.
V poslovno poročilo, ki je sestavni del letnega poročila družbe so vključene tudi ključne nefinančne informacije o
poslovnih, okoljskih, kadrovskih in družbenih zadevah, ki so potrebne za razumevanje položaja, uspešnosti in
razvoja družbe DARS.
Zavedamo se velike odgovornosti do ljudi, okolja in družbe ter trajnostno uresničujemo družbeno odgovornost
pri vseh projektih ter dolgoročnih načrtih in na vseh ravneh svojega delovanja. Ambiciozni in jasno določeni cilji
zagotavljajo, da bo javnost še naprej prepoznavala DARS kot odgovorno in v prihodnost usmerjeno podjetje.
Trajnostno poročilo družbe za leto 2020 bo v skladu z ZGD-1J objavljeno do 30. 6. 2021 na spletni strani družbe
DARS.
LETNO POROČILO 2020 DARS 27
I.6 Analiza poslovanja
Prihodki DARS
Tabela 2: Pregled prihodkov DARS
Vrsta prihodkov
2019
(v EUR)
2020
(v EUR)
Indeks
2020/2019
Strukturni deleži
za leto 2020
Prihodki iz pogodbe o naročilu
326.820
333.607
102
0,1 %
Prihodki od cestnin
466.611.271
386.955.494
83
92,8 %
– vinjete
195.280.372
144.430.710
74
34,7 %
– tovorni promet
255.653.400
231.450.564
91
55,5 %
– predor Karavanke
15.677.498
11.074.220
71
2,7 %
Prihodki od zakupnin
8.951.984
7.136.120
80
1,7 %
Prihodki od zapor in prekomernih obremenitev
1.040.540
984.520
95
0,2 %
Prihodki od služnosti
864.655
593.084
69
0,1 %
Prihodki od zakupa optičnih vlaken
996.843
984.782
99
0,2 %
Drugi prihodki od prodaje
1.958.763
1.593.950
81
0,4 %
Drugi poslovni prihodki
39.633.020
16.161.707
41
3,9 %
Finančni prihodki
789.050
453.667
57
0,1 %
Drugi prihodki
276.588
101.844
37
0,0 %
Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
1.671.338
1.455.903
87
0,3 %
SKUPAJ PRIHODKI
523.120.872
416.754.677
80
100,0 %
Prihodki družbe DARS so v poslovnem letu 2020 znašali 416,75 milijona evrov, kar je dvajset odstotnih točk manj
kot v letu 2019. Cestninski prihodki, ki predstavljajo kar 92,8 odstotka vseh prihodkov, so bili v letu 2020 za
sedemnajst odstotkov nižji od realizacije v letu 2019. Kljub dobremu začetku v letu 2020, ko smo že beležili
povečanje prihodkov iz naslova cestninjenja, je z razglasitvijo pandemije in ukrepov za zajezitev širjenja covid-19,
prišlo do močnega upada gospodarskih aktivnosti, kar je povzročilo velik padec prometa in s tem tudi prihodkov
iz naslova cestnin. V letu 2020 je bila vrednostno prodaja vinjet nižja za 26 odstotkov, količinsko je bilo prodanih
4.402.258 vinjet. Največji izpad smo beležili pri prodaji tedenskih in mesečnih vinjet.
Drugi poslovni prihodki so nižji zaradi v letu 2019 višje odprave dolgoročno vnaprej vračunanih stroškov iz naslova
pričakovanih izgub v zvezi z odškodninskimi zahtevki za tožbe, povezane z gradnjo in obnavljanjem avtocest.
Prihodki od zakupnin nastanejo z oddajanjem pravice do uporabe zemljišč ob avtocestah v zakup za izvajanje
servisnih dejavnosti s področja gostinstva in postavitev bencinskih črpalk s servisi. Prihodek je vezan na promet
pri najemnikih oz. regulacije cen prodanih goriv na BS. Epidemija covid-19 in upad obsega prometa je imelo velik
vpliv in nižje marže pri najemnikih in posledično nižje prihodke v letu 2020.
Ostali prihodki predstavljajo majhne deleže v strukturi celotnih prihodkov.
Odhodki DARS
Tabela 3: Pregled odhodkov DARS
Vrsta odhodkov
2019
(v EUR)
2020
(v EUR)
Indeks
2020/2019
Strukturni deleži
za leto 2020
Stroški materiala
9.750.970
9.116.897
93
2,6 %
Stroški storitev
40.632.033
35.252.803
87
10,2 %
Stroški dela
45.244.673
46.832.708
104
13,6 %
Odpisi vrednosti
211.019.620
212.849.987
101
61,8 %
Drugi posl. odhodki
4.417.931
3.191.823
72
0,9 %
Finančni odhodki
39.191.294
36.417.566
93
10,6 %
Drugi odhodki
495.076
487.636
98
0,1 %
SKUPAJ ODHODKI
350.751.597
344.149.420
98
100,0 %
Odhodki družbe DARS so v letu 2020 znašali 344,1 milijona evrov in so bili glede na leto 2019 nižji za dva odstotka.
LETNO POROČILO 2020 DARS 28
V letu 2020 so se zvišali stroški dela ter odpisi vrednosti. Odpisi vrednosti predstavljajo tudi največji delež v
odhodkih in sicer 62-odstotni.
Stroški dela so bili za štiri odstotne točke višji v primerjavi z 2019 in so nižji od načrtovanih.
Amortizacija je v letu 2020 višja glede na leto 2019 predvsem iz naslova obračunane amortizacije opredmetenih
osnovnih sredstev – avtocest, ki so bila aktivirana v decembru 2019.
Poslovni izid
Čisti poslovni izid družbe DARS za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2020 znaša 59,5 milijona evrov in je
bil v primerjavi s čistim poslovnim izidom za leto 2019 nižji za 57 odstotkov.
Tabela 4: Kazalniki poslovanja
31. 12.
2018
31. 12.
2019
31. 12.
2020
Kazalniki stanja financiranja
Stopnja lastniškosti financiranja v odstotkih
kapital
52,39
53,95
56,47
obveznosti do virov sredstev
Stopnja dolgoročnosti financiranja v odstotkih
kapital + rezervacije + dolgoročni dolgovi
94,39
93,16
93,94
obveznosti do virov sredstev
Stopnja kratkoročnosti financiranja v odstotkih
kratkoročni dolgovi (skupaj s kratkoročnimi PČR)
5,61
6,84
6,06
obveznosti do virov sredstev
Kazalniki stanja investiranja
Stopnja osnovnosti investiranja v odstotkih
osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti)
90,98
91,03
91,50
sredstva
Stopnja dolgoročnosti investiranja v odstotkih
osnovna sredstva + naložbene nepremičnine +
dolg. finančne naložbe + dolg. poslovne terjatve
92,06
92,71
93,62
sredstva
Kazalniki vodoravnega finančnega ustroja
Pospešena pokritost s kratkoročnimi obveznostmi
v odstotkih (upoštevane pasivne časovne
razmejitve)
likvidnostna sredstva + kratkoročne terjatve
33,51
29,63
34,89
kratkoročne obveznosti
Kratkoročna pokritost kratkoročnih obveznosti v
odstotkih
kratkoročna sredstva + kratkoročne aktivne
časovne razmejitve
139,59
105,19
103,26
kratkoročne obveznosti + kratkoročne pasivne
časovne razmejitve
Kazalniki gospodarnosti
Gospodarnost poslovanja v odstotkih
poslovni prihodki
183,30
167,83
135,46
poslovni odhodki
Stopnja dobičkonosnosti poslovnih prihodkov v
odstotkih
poslovni dobiček
45,44
40,42
26,18
poslovni prihodki
Stopnja čiste dobičkonosnosti prihodkov v
odstotkih
čisti dobiček
31,17
26,69
14,28
prihodki
Kazalnik dobičkonosnosti
Čista dobičkonosnost kapitala
čisti dobiček v poslovnem obdobju
0,05
0,05
0,02
povprečna vrednost kapitala (brez čistega dobička
poslovnega obdobja)
LETNO POROČILO 2020 DARS 29
I.7 Pomembni poslovni dogodki v poslovnem letu 2020
Januar 2020
Vlada je mariborsko hitro cesto med Pesnico in Teznim prekategorizirala v regionalno cesto ter jo s 1. januarjem
2020 izvzela iz vinjetnega sistema. Še naprej pa bo družba DARS tam cestninila tovorna vozila oz. vsa vozila z
največjo dovoljeno maso nad 3,5 tone. Vlada je spremembi uredb potrdila, 20. decembra 2019 sta bili objavljeni
v Uradnem listu RS št. 78/2019, veljati pa sta začeli s 1. januarjem 2020.
28. januarja 2020 je potekala 18. izredna seja Skupščine DARS, na kateri je skupščina delničarjev sprejela sklep o
izvedbi posebne revizije ter spremembe in dopolnitve Statuta DARS glede pridobitve predhodnih soglasij
nadzornega sveta.
Februar 2020
Družba DARS je z Evropsko investicijsko banko (EIB) sklenila kreditno pogodbo za financiranje projekta predora
Karavanke v višini 90 milijonov evrov. Ta, po vzpostavitvi novega elektronskega sistema cestninjenja tovornih
vozil DarsGo ter hkratni odstranitvi in preureditvi območij nekdanjih cestninskih postaj, predstavlja že drugo
financiranje avtocestnega projekta v Sloveniji z jamstvom Evropske unije oziroma Evropskega sklada za strateške
naložbe (EFSI).
LETNO POROČILO 2020 DARS 30
Marec
Družba DARS je skladno s sprejetimi ukrepi Vlade RS izvajala vse aktivnosti za izvajanje dejavnosti v obstoječih
razmerah ob razglasitvi epidemije covida-19 ter se je organizacijsko in izvedbeno prilagodila na spremenjene
razmere poslovanja. Družba je vse aktivnosti tekoče analizirala in vzpostavila sistem za dokumentiranje vseh
ukrepov, ki jih je izvedla. Cilj teh aktivnosti je določanje najboljših praks, ki bodo podlaga za vse aktivnosti v
izjemnih razmerah v prihodnje.
April
Nadzorni svet je dne 23. aprila 2020 obravnaval in potrdil revidirano Letno poročilo za leto 2019.
DARS je na podlagi določil Pravil Ljubljanske borze, d. d., in veljavne zakonodaje objavil revidirano Letno poročilo
DARS za leto 2019, Izjavo o upravljanju družbe DARS za leto 2019 ter seznam informacij, ki so bile skladno z
veljavno zakonodajo in na podlagi določil Pravil Ljubljanske borze, d. d., objavljene v obdobju zadnjih 12 mesecev
in so javnosti dosegljive v okviru sistema elektronskega obveščanja Ljubljanske borze SEOnet.
Junij
Na podlagi določil Pravil Ljubljanske borze d. d. in veljavne zakonodaje je družba objavila Trajnostno poročilo za
leto 2019.
23. junija 2020 je potekala 19. seja Skupščine DARS, na kateri se je lastnik seznanil z revidiranim Letnim poročilom
DARS za leto 2019 in revizorjevim poročilom ter Poročilom nadzornega sveta o preveritvi Letnega poročila DARS
za leto 2019 z revizorjevim poročilom, vključno s prejemki članov organov vodenja in nadzora v letu 2019. Prav
tako se je seznanil s Politiko prejemkov članov organa vodenja družbe v predstavljenem obsegu, kar vključuje
tudi seznanitev s Pravili za določanje vsebine pogodb o zaposlitvi za predsednika in člane uprave družbe DARS
glede prejemkov in odpravnin. Sprejel je Sklep o uporabi bilančnega dobička za leto 2019 in podelitvi razrešnice
upravi in nadzornemu svetu za poslovno leto 2019. Lastnik se je seznanil s pisnim Poročilom o izvedeni posebni
reviziji, sprejel sklep o znižanju prejemkov članom nadzornega sveta od 1. marca 2020 do 31. maja 2020, ko je
bila preklicana epidemija covida-19, ter sprejel spremembo in dopolnitev statuta za možnost elektronske
skupščine. Prav tako je bil sprejet čistopis statuta, spremenjenega glede na sklepe, sprejete na skupščini.
V skladu z razširjenim dnevnim redom so bili z dne 23. junija 2020 s funkcij članov nadzornega sveta družbe DARS
odpoklicani Boris Božičnik, Andrej Hudoklin in Matej Čufer.
Za mandatno obdobje štirih let, ki je začelo teči dne 24. junija 2020, so bili za člane nadzornega sveta izvoljeni:
dr. Robert Rožič, Anton Guzej, Pavle Hevka in dr. Štefan Šumah.
Julij
Na seji Nadzornega sveta DARS je bil soglasno za predsednika nadzornega sveta imenovan g. Pavle Hevka, inž.
grad., mag. ekon. in posl. ved, za namestnika predsednika nadzornega sveta pa dr. Robert Rožič. Nadzorni svet
DARS je imenoval tudi člane v obe komisiji nadzornega sveta.
Nadzorni svet družbe DARS se je s tremi člani uprave sporazumno dogovoril za predčasno prenehanje njihovega
mandata. Članom uprave dr. Tomažu Vidicu, mag. Gašperju Marcu in Viliju Žavrlanu je tako prenehal mandat z
9. julijem 2020. Rožle Podboršek ostaja na mestu člana uprave, delavskega direktorja.
Za petletni mandat so bili imenovani štirje člani uprave družbe. Z 10. julijem 2020 so mandat tako nastopili: kot
predsednik uprave družbe DARS mag. Valentin Hajdinjak, kot člani uprave pa mag. Romana Fišer, Boštjan Rigler
in dr. Peter Gašperšič.
Vlada je 16. julija 2020 sprejela nekatere spremembe na področju cestninjenja vozil, katerih največja dovoljena
masa presega 3500 kg. Spremembe so začele veljati s 1. septembrom 2020.
Prvi cestninski razred, v katerega sodijo vozila z dvema ali tremi osmi in skupine vozil z dvema ali tremi osmi, se
bo razdelil. Za težka vozila z dvema osema bo uveden samostojen cestninski razred, v katerem se bo zanje na
omrežju slovenskih avtocest in hitrih cest plačevala za 10 odstotkov nižja cestnina od cestnine za vozila s tremi
osmi. Poleg infrastrukturne pristojbine, ki je prihodek družbe DARS, bo za vozila tega cestninskega razreda 10
odstotkov nižji tudi pribitek, ki se na določenih odsekih pobira za zagotavljanje sredstev za financiranje gradnje
LETNO POROČILO 2020 DARS 31
drugega tira železniške proge Divača–Koper. Dvoosna vozila bodo plačevala za 10 odstotkov nižjo cestnino tudi
za uporabo cestnega predora Karavanke.
Bonitetna agencija Standard & Poor's (S&P) Global Ratings je družbi DARS dodelila dolgoročno bonitetno oceno
»A+« in kratkoročno »A-1« ter oceno prihodnjega izgleda bonitetne ocene »stabilno«.
Avgust
Družba je na podlagi 112. in 113. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov objavila nerevidirano poročilo o
poslovanju družbe DARS v prvem polletju 2020.
December
Minister za notranje zadeve Aleš Hojs, minister za infrastrukturo Jernej Vrtovec, v. d. generalnega direktorja
policije Andrej Jurič in predsednik uprave družbe DARS mag. Valentin Hajdinjak so podpisali sporazum o
medsebojnem sodelovanju za izboljšanje varnosti na avtocestah in hitrih cestah v Republiki Sloveniji. Tako
imenovani sporazum o avtocestni policiji pomeni korak k izboljšanju prometne varnosti na avtocestnem omrežju.
Z uvedbo vinjet se je povečala tudi obremenjenost slovenskih avtocest. Večja prisotnost policije na avtocestnem
omrežju bo poleg večje prometne varnosti vplivala na večjo pretočnost in zmanjšanje zastojev, zlasti ob
prometnih nesrečah.
LETNO POROČILO 2020 DARS 32
I.8 Upravljanje tveganj
Poslovna tveganja
V družbi DARS se zavedamo resnosti posledic, ki bi nastale z uresničitvijo različnih vrst tveganj. V vse bolj
negotovem poslovnem okolju je obvladovanje tveganj pomemben dejavnik poslovnega uspeha družbe, zato
veliko pozornosti namenjamo pravočasnemu zaznavanju tveganj in uspešnosti njihovega upravljanja.
Proces upravljanja tveganj je postal del našega strateškega poslovanja, zato smo ponosni na uspešno
obvladovanje tveganj v letu 2020. Upravljanje tveganj v družbi DARS izvajamo v treh obrambnih linijah. Na prvi
obrambni liniji je poslovodstvo, ki je odgovorno za vzpostavitev in uspešno delovanje notranjih kontrol ter
izvajanje postopkov obvladovanja na dnevni ravni. Naloga poslovodstva je prepoznavanje in ocenjevanje tveganj
kot tudi opredelitev ustreznega odziva na tveganja – skladno s cilji organizacije. Druga obrambna linija vključuje
tiste funkcije, ki izvajajo nadzor nad poslovnimi procesi in tveganji (kakovost, računovodske kontrole, fizično
varovanje in podobne kontrole itd.). Zaposleni na omenjenih funkcijah so odgovorni za pravilno vpeljavo sistema
obvladovanja tveganj. Spodbujajo se opredeljevanje izpostavljenosti posameznim tveganjem in spremljanje
uvajanja postopkov za obvladovanje tveganj ter razvijanje sistema poročanja o tveganjih. Tretjo obrambno linijo
predstavlja notranje revidiranje. Skladno s sprejeto Strategijo družbe DARS se spreminjajo oz. dopolnjujejo
operativni cilji, ki podpirajo strateške cilje in na njihovi osnovi so prepoznana tudi strateška tveganja. Sistem
LETNO POROČILO 2020 DARS 33
tekoče preverjamo in dopolnjujemo, da bi bila tveganja, ki jim je DARS izpostavljen, pravočasno prepoznana,
ovrednotena in obvladovana.
Konec leta 2020 smo sprejeli nov dokument »Upravljanje s tveganji«, v katerem je določena politika upravljanja
tveganj, pristojnosti in odgovornosti v procesu ugotavljanja, merjenja in obvladovanja tveganj, metodologija
ocenjevanja tveganj in ukrepi za zmanjševanje tveganj na sprejemljivo raven, notranje kontrole in drugo.
Tveganja za vsako organizacijsko enoto so razvrščena po naslednjih vidikih tveganj: strateška, finančna,
koruptivna, tveganja neusklajenosti z zakonodajnimi zahtevami, operativna, organizacijska, okoljska in
energetska ter informacijska. Politika upravljanja tveganj je izjava o celovitih namerah in usmeritvi družbe v zvezi
z obvladovanjem tveganj. Zaposleni se zavedamo, da učinkovitost upravljanja tveganj nevtralizira grožnje za
doseganje ciljev, ki izhajajo iz zunanjega in notranjega poslovnega okolja. S sistemom upravljanja tveganj
zagotavljamo, da so ključna tveganja pravočasno prepoznana, ocenjena in obvladovana. Tveganja ogrožajo
zastavljene strateške, operativne in izvedbene cilje. V poslovnih procesih nastajajo različne vrste tveganj, ki jih
morajo odgovorne osebe procesov pravočasno prepoznati in ustrezno obvladovati.
Merljivi cilji na področju upravljanja tveganj so:
- štirikrat letno s strani lastnikov tveganj pregled ter po potrebi dopolnitev registra tveganj in ukrepov z
namenom obvladovanja tveganj na oziroma pod sprejemljivo raven,
- štirikrat letno s strani lastnikov tveganj pregled uspešnosti uvedenih ukrepov,
- štirikrat letno zasedanje Sveta za upravljanje tveganj in posredovanje predloga registra tveganj v
potrditev upravi družbe.
Metodologija, ki jo uporabljamo v družbi DARS za vrednotenje tveganj je obrazložena v nadaljevanju in je razvidna
tudi s slike v nadaljevanju. Verjetnosti nastanka ocenjujemo s petstopenjsko lestvico: zelo neverjetno (10–20 let),
precej neverjetno (5–10 let), srednje verjetno (1–5 let), precej verjetno (1 mesec do 1 leto), zelo verjetno (1 dan
do 1 mesec), posledice tveganja so izražene bodisi vrednostno s petstopenjsko lestvico vrednosti (manj od 10.000
EUR, 10.000 EUR do 100.000 EUR, 100.000 EUR do 1 milijon, 1 milijon do 10 milijonov, več kot 10 milijonov)
bodisi polkakovostno z ocenami 1–5 (nizke, zmerne, srednje visoke, visoke in zelo visoke).
Slika 10: Metodologija za vrednotenje tveganj
Tveganja smo prepoznavali s pomočjo strateških in operativnih ciljev, ki so na najvišji ravni začrtani v Strategiji
družbe DARS 2017–2020, na nižjih ravneh pa glede na izvedbene cilje, ki so začrtani v okviru posameznega
procesa. V letu 2020 se je spremenila sestava Sveta za upravljanje tveganj. Ključno vodilo članov Sveta za
upravljanje je bilo, da se poudari zavedanje pomembnosti registra tveganj in predvsem medsebojnega
sodelovanja, priprave ukrepov za zmanjševanje tveganj ter spremljanja uspešnosti uvedenih ukrepov. Svet za
upravljanje tveganj je ustrezen poudarek namenil tudi temu, da so bila koruptivna tveganja in tveganja, ki se
nanašajo na neusklajenosti z zakonodajnimi zahtevami, prepoznana in ocenjena s strani lastnikov tveganj v vseh
organizacijskih enotah.
Verjetnost nastanka/pojava
P O S L E D I C E T V E G A N J A
ZELO
NEVERJETNO
(10 -20 let)
PRECEJ
NEVERJETNO
(5 - 10 let)
SREDNJE
VERJETNO
(1 - 5 let)
PRECEJ
VERJETNO
(1m - 1 leta)
ZELO
VERJETNO
(1 dan - 1
mesec)
Vrednostno izražene posledice
(v EUR)
Polkakovostno izražene posledice - vpliv
na ključnega deležnika (uporabnika)
OCENA 1 2 3 4 5
ZELO VISOKE (50 - 100 mio) zelo visoke/zelo močan vpliv 5 5 10 15 20 25
VISOKE (10 - 50 mio) visoke/močan vpliv 4 4 8 12 16 20
SREDNJE VISOKE (1 - 10 mio) srednje visoke/ srednje močan vpliv 3 3 6 9 12 15
ZMERNE (0,1 do 1 mio) zmerne/delni vpliv 2 2 4 6 8 10
NIZKE (<0,1 mio) nizke/ brez posledic, ni vpliva 1 1 2 3 4 5
LEGENDA
ekstremno visoka stopnja tveganja (nesprejemljiva) = 17-25
visoka stopnja tveganja (nesprejemljiva) = 9-16
srednja stopnja tveganja (dopustna, sprejemljiva) = 5-8
nizka stopnja tveganja (sprejemljiva) = 1-4
LETNO POROČILO 2020 DARS 34
Na novo smo pripravili vizualni prikaz tako najvišje ocenjenih tveganj kot števila uvedenih in realiziranih ukrepov
po posameznih organizacijskih enotah. Prav tako smo vizualno predstavili skupno stopnjo realizacije ukrepov in
največje prepoznano tveganje v družbi.
Poudariti želimo, da so lastniki tveganj prepoznali in pripravili 104 ukrepe z namero njihovega zmanjševanja na
oziroma pod sprejemljivo raven. Uspešnost uvedenih ukrepov bodo lastniki tveganj ocenjevali po realizaciji
ukrepov.
Proces upravljanja tveganj je postal del našega strateškega delovanja in poslovanja, zato smo ponosni na uspešno
nadgradnjo ter izboljševanje upravljanja tveganj. Na področju upravljanja tveganj so bile v letu 2020 uvedene
izboljšave in sodobni pristopi na področju registra tveganj. Uvedena je bila nova sodobnejša vizualna oblika
registra tveganj s prikazom stopnje realizacije ukrepov po posameznih organizacijskih enotah, ki so določeni z
namenom zmanjševanja tveganj na oziroma pod sprejemljivo raven, lastniki tveganj pa tako tudi lažje tekoče in
redno prepoznavajo in upravljajo tveganja. Register tveganj je bil dopolnjen tudi z roki realizacije, dodatnimi
ukrepi in uspešnostjo uvedenih ukrepov ter usklajen s spremembo organiziranosti družbe. V novem registru
tveganj lastniki tveganj prepoznavajo in upravljajo tveganja, ki se nanašajo tudi na druga področja, kot so:
skladnost poslovanja oziroma usklajenost in izpolnitev relevantnih zakonodajnih zahtev, prevare, goljufije in
korupcija.
Upravljanje tveganj je vpeto v vse ravni našega delovanja, redno preverjamo, ali so se pojavile nove grožnje in
posledično tveganja, kot npr. pandemija v marcu in septembru 2020, na osnovi katere smo uvedli nove ukrepe
in pristope.
Prepoznana tveganja, ki smo jim namenili posebno pozornost, so:
- pandemija,
- omejena razpoložljiva finančna sredstva za vlaganje v razvoj,
- naraščanje števila nesreč oz. padec stopnje varnosti,
- odvisnost od zunanjih izvajalcev,
- izpad prihodka pri delovanju novega sistema DarsGo in delovanje sistema DarsGo,
- izpad ključnih informacijskih sistemov,
- ekonomska upravičenost investicijskih vlaganj,
- tveganje prihodkov,
- izguba kompetentnega oz. ključnega kadra (nezaželena fluktuacija) in porast deleža aktivno nezavzetih
zaposlenih,
- skrb za varnost in zdravje zaposlenih pri delu ter
- varovanje okolja.
Pandemija
V družbi DARS permanentno pozorno spremljamo širjenje koronavirusa že vse od njegovega pojava v EU ter sproti
sprejemamo potrebne in ustrezne ukrepe na ravni organizacije dela s ciljem zagotovitve neprekinjenega ter
optimalnega poslovanja. Osrednji fokus uprave in novoustanovljene koordinacijske skupine za koronavirus je
skrb za varnost in zdravje zaposlenih ter uporabnikov avtocest in hitrih cest.
Uprava DARS in pristojne strokovne službe so pred razglasitvijo epidemije koronavirusne bolezni v RS začele
obveščati in opozarjati na obnašanje in ravnanje zaposlenih ter na preventivne ukrepe v družbi glede pojava
koronavirusa. Družba DARS je pripravila Akcijski načrt, ki opredeljuje preventivne ukrepe in postopke za izvajanje
delovnih procesov, izvajanje poslovnih aktivnosti v delovnem okolju in zunaj njega ter ukrepe strokovnih služb
DARS za zagotovitev izvajanja Akcijskega načrta. Izvajanje le-tega se prilagaja potrebam in razmeram v delovnih
okoljih oz. aktualnim poslovnim procesom.
Družba DARS se je ob razglasitvi epidemije koronavirusne bolezni v Sloveniji aktivno vključila v sistem delovanja
Kriznega štaba RS in Štaba Civilne zaščite RS. Na področju vzdrževanja se je zaradi pandemije veliko naporov
vlagalo v reševanje mogočega problema zagotavljanja zadostnega števila kadrov za izvajanje zimske službe za
obdobje 2020/2021 v primeru pojava okužbe z virusom znotraj organizacijskih enot področja vzdrževanja, ko bi
lahko bilo v primeru obilnejših snežnih padavin, ki bi sovpadale z večjim številom izpada zaposlenih, izvajanje
zimske službe oteženo.
LETNO POROČILO 2020 DARS 35
Prav tako je uprava družbe pristopila k oceni ekonomskih posledic zaradi pandemije in za nadzorni svet pripravila
Poročilo o predvidenem vplivu trenutnega stanja, povezanega s covidom-19, na poslovanje družbe DARS. Na
podlagi javno dostopnih informacij je uprava družbe obravnavala številne resne, vendar verjetne scenarije v zvezi
s potencialnim razvojem izbruha in pričakovanim vplivom na družbo in gospodarsko okolje, v katerem družba
deluje, vključno z ukrepi, ki jih je slovenska vlada že sprejela. Vsa potrebna redna dela se opravljajo prilagojeno
razmeram. V družbi DARS obvladujemo finančni položaj, zato zaradi koronavirusa izpolnjevanje finančnih
obveznosti zagotovo ne bo ogroženo. Dobra likvidnostna situacija nam omogoča redno servisiranje dolgov. Prav
tako zaradi zadostne finančne sposobnosti ne bo ogroženo izpolnjevanje finančnih zavez.
Družba vse aktivnosti tekoče analizira in je že vzpostavila sistem za dokumentiranje vseh ukrepov, ki jih je izvedla.
Cilj teh aktivnosti je določanje najboljših praks, ki bodo podlaga za vse aktivnosti v izjemnih razmerah v prihodnje.
Ugotavljamo, da sprejeti ukrepi zaradi koronavirusa vplivajo na doseganje poslovnih rezultatov družbe, vendar
po oceni vodstva le-ta ne bo ogrozil finančne vzdržnosti poslovanja družbe in tudi ne predstavlja bistvene
materialnosti. Na podlagi navedenega in zaradi obravnavanih vseh mogočih scenarijev menimo, da likvidnostno
tveganje v naslednjih 12 mesecih ne bo veliko, kar pomeni, da bo družba nemoteno nadaljevala poslovanje in
načelo neomejenosti delovanja velja. Z vzdrževanjem likvidnostne rezerve v obliki depozitov in pridobljenimi
dolgoročnimi kreditnimi linijami tako zagotavljamo visoko raven likvidnosti družbe DARS, ki je v vsakem trenutku
sposobna izpolniti vse dospele obveznosti.
Menimo, da smo kot poslovodstvo sprejeli vse razumne ukrepe za pripravo vseh scenarijev, načine nenehnega
ocenjevanja stanja in spremljanje učinkov sprejetih ukrepov. Zaradi učinkovitega obvladovanja različnih tveganj,
povezanih s pojavom koronavirusa, in tako pripravljenih načrtov ukrepanja bo poslovanje družbe v obdobju
naslednjih 12 mesecev od datuma poročanja potekalo nemoteno.
Omejena razpoložljiva finančna sredstva za vlaganje v razvoj
Za zagotavljanje in ustrezno razporeditev sredstev za obnove avtocestne infrastrukture je oddelek za cestno
infrastrukturo v sodelovanju z oddelkom za obnove ponovno pripravil Plan ukrepov za triletno obdobje (2021–
2023), ki temelji na ugotovitvah spremljanja stanja infrastrukture, analizah ekspertnega sistema, analizah
strokovnih skupin in na strokovnih ocenah vrednosti predlaganih ukrepov ter predstavlja izhodišča za ustrezno
načrtovanje investicijskih obnovitvenih del. V dokumentu so k vsem predvidenim ukrepom v naslednjih treh letih
dodane okvirne vrednosti del predvsem z namenom, da so ustrezne službe prehodno seznanjene s predvidenimi
potrebami po zagotavljanju finančnih sredstev za vlaganja v obstoječo infrastrukturo. Pristojne službe morajo
načrtovanje potrebnih sredstev za investicijska vlaganja na obstoječi infrastrukturi prilagoditi potrebam,
izraženim v navedenem dokumentu.
Vsako leto smo priča nepredvidenim dogodkom (pandemija, potres, žled, burja v kombinaciji z nanosom snega,
poplave itd.), ki lahko oslabijo naše delovanje ter ogrozijo prometno varnost zaposlenih in uporabnikov. Zato
moramo z uvajanjem sodobnih sistemov zagotavljati najvišjo stopnjo spremljanja stanja infrastrukture in
prometne varnosti uporabnikov.
Poseben poudarek je potreben na razvoju digitalizacije cest. Digitalizacija avtocest pelje po poti zahtevnega
preoblikovanja, ki vključuje mobilnostne, tehnološke in infrastrukturne spremembe. Avtocesta s tem postaja del
digitalne preobrazbe družbe. Za dosego tega cilja je treba izvesti digitalizacijo tako na infrastrukturni, sistemski
in upravljavski ravni, za katero moramo zagotavljati sklenitev celotnega kroga podatkov, ki jih generirajo
senzorska omrežja. V tem smislu je treba vpeljevati nove sisteme detektiranja prometa, zagotavljanja zadostnih
kapacitet za prenos in izmenjavo informacij, obvladovati ogromne količine podatkov in pripraviti ustrezna
programska okolja za takšno izvedbo.
Vlaganja v razvoj so potrebna tudi na področju vzdrževanja, kjer se soočamo z vedno večjimi zahtevami z vidika
pretočnosti avtocest, torej pri izvajanju del rednega vzdrževanja z minimalnimi motnjami v prometu. Zato so
potrebna vlaganja v razvoj novih tehnologij tako letnega kot zimskega vzdrževanja AC/HC, kjer so ključna vlaganja
v potrebno mehanizacijo in opremo avtocestnih baz z izpostavami.
Tudi v času pandemije je osnovno poslanstvo DARS, da so avtoceste prevozne brez omejitev, kar pa se posledično
lahko zagotavlja le na način, da redno dobavljamo, vzdržujemo in nadgrajujemo mehanizacijo in opremo.
LETNO POROČILO 2020 DARS 36
Naraščanje števila nesreč oz. padec stopnje varnosti
Da preprečimo naraščanje števila prometnih nesreč oziroma izboljšamo prometno varnost, moramo kot
upravljavec in vzdrževalec avtocestnega omrežja ravnati strokovno ter izvajati ustrezna in učinkovita dejanja, ki
na to posredno ali neposredno vplivajo. Na področju prometne varnosti moramo spoštovati zahteve domače
zakonodaje in tudi obveznosti evropskih predpisov. Na podlagi dobrih praks in izvedenih študij izvajamo
raznovrstne projekte s področja prometne varnosti, uporabe naprednih IT-tehnologij in uvajanja pametne
infrastrukture. Pri projektih smo posebej pozorni na:
- projektne rešitve, s katerimi izboljšujemo prepustnost cest in zmanjšujemo število konfliktnih točk;
- dobro kondicijo cestne infrastrukture, ki je pogoj za varno vožnjo (optimalno vozišče, vidnost talnih
označb in prometnih znakov);
- uporabo opreme cest, ki v primeru napake voznika zagotavlja milejše posledice in s tem zmanjšuje
število mrtvih ali poškodovanih;
- pripravo predlogov sprememb in dopolnitev zakonskih in podzakonskih predpisov, ki omogočajo
uvajanje sodobnejših prometno-tehničnih rešitev in uporabo učinkovitejše opreme cest.
Vse navedeno ob spremljanju novosti v tujini in učinkoviti izrabi domačega znanja zagotavlja pogoje za izboljšanje
prometne varnosti. V celotnem konceptu načrtovanja in gradnje novih odsekov, obnov, vzdrževanja, novih
tehnologij ITS in upravljanja prometa se varnost v povezavi z naraščanjem prometa izboljšuje. Pozitivne učinke
imajo tudi koordinacije (ki jih izvajamo iz nadzornih centrov predvsem v primeru delovanja operativnih skupin na
terenu in ob izrednih dogodkih), zagotavljanje ukrepov, ki se prilagajajo glede na prometne in vremenske
razmere, ter nudenje informacij uporabnikom. Pri tem pa skrbimo tudi za kontinuirano izvajanje varnostnih
kampanj in s ciljem promocije varnosti v prometu aktivno sodelujemo z deležniki na področju varnosti. Pri tem
je zelo pomembno krizno komuniciranje ob izrednih dogodkih.
Prometna varnost se je v letu 2020 sicer izboljšala, vendar je to predvsem posledica upada prometa zaradi
pandemije. Podatki iz števcev prometa kažejo veliko zmanjšanje prometnih obremenitev, kar sicer ugodno vpliva
na zmanjšanje zastojev in s tem povezanih prometnih nesreč (naleti), po drugi strani pa je posledica tega dvig
hitrosti. Pri tem gre za precejšnje povečanje števila vozil tudi v visokih hitrostnih razredih – nad 180 km/h. S
podatki o dogajanju smo seznanili Policijo, hkrati pa smo s Policijo začeli aktivnosti vzpostavljanja avtocestne
policije.
Policija je konec leta 2020 podpisala dogovor za vzpostavitev sistemov sekcijskega merjenja hitrosti. V letu 2021
bomo izpeljali postopek javnega naročila in izbire izvajalca. Stroški vzpostavitve sistemov pa bodo nastali šele po
tem, ko bo izvajalec pridobil vse potrebne dokumente za delovanje sistemov, za kar bo predvidoma potrebnih
vsaj šest do devet mesecev. Večja finančna sredstva bodo za to potrebna v letu 2022.
Odvisnost od zunanjih izvajalcev
Tveganje odvisnosti od zunanjih izvajalcev obvladujemo tako, da tekoče spremljamo vse informacije o poslovanju
poslovnih partnerjev, pripravljamo ukrepe za preprečitev vpliva neugodnih dogodkov na poslovanje družbe
(spremembe določil v pogodbi, sporazumne prekinitve pogodb) in vzdržujemo zdrave poslovne odnose. Že pri
izbiri izvajalca v postopku javnega naročanja temeljito proučimo predvidene roke za izvedbo, plačilne pogoje in
garancije, natančno določimo terminske načrte dokončanja posamezne faze in skrbimo za kakovost pogajanj ter
od izbranih izvajalcev zahtevamo ustrezne reference. Za nadzor nad izvajanjem pogodb imamo določene skrbnike
pogodb, ki bdijo nad izvajanjem pogodbe ves življenjski cikel, od priprave razpisne dokumentacije do sklenitve
pogodbe, med samo izvedbo posla in nato vse do izteka garancijske dobe, če je ta predvidena. Prav tako skrbniki
spremljajo tudi veljavnost posameznih dokumentov, npr. garancije, in so dolžni opozoriti, da se le-ti tekoče
obnavljajo. Redno nadziramo stroške investicij, tako rednih kot tistih, ki so nastali zaradi naknadnih sprememb
projekta. Vse projekte v vseh fazah izvajamo na način vključevanja inženirja, ki skrbi za celovito vodenje
posameznega projekta. Pri nabavi strateških materialov (sol, nafta itd.) se teži k temu, da imamo vedno na voljo
rezervnega dobavitelja. Za dobavo posipnih materialov je za vsak tip soli sklenjena svoja pogodba, za nabavo
dizelskega goriva v interne črpalke pa je predviden podpis okvirnega sporazuma z več dobavitelji.
Izpad prihodka pri delovanju novega sistema DarsGo in delovanje sistema DarsGo
Po uspešni uvedbi sistema v letu 2018 smo v poročevalskem obdobju izvajali aktivnosti za odpravo
pomanjkljivosti, uvajali spremembe/nadgradnje sistema za izboljšanje uporabniške izkušnje na podlagi
ugotovitev v prvem letu delovanja sistema in spremembe za izboljšave na sistemski ravni.
LETNO POROČILO 2020 DARS 37
Izvedli smo pregled doseganja ravni storitve sistema za prvi dve leti delovanja sistema. Z zbiranjem podatkov o
delovanju sistema in v okviru izvajanja lastnega metodološkega modela ocenjevanja ravni storitev, razvitega v
sodelovanju z nadzornikom kakovosti, izračunavamo in nadzorujemo ravni storitev, ki jih je dosegel sistem.
Dosežena raven storitev vpliva na plačilo pogodbene vrednosti izvajalcu iz naslova tehničnega delovanja in
učinkovitosti sistema; plačilo pogodbene vrednosti je odvisno od elementov, vezanih na doseganje ravni
kakovosti, ki jo mora izvajalec dosegati v obdobju operativnega delovanja. Z ugotavljanjem ravni storitev
vplivamo na dvig kakovosti delovanja sistema in posredno omejujemo/zmanjšujemo tveganja iz naslova
prihodkov pobrane cestnine za vozila nad 3,5 t največje dovoljene mase, ki je največji in najpomembnejši vir
prihodka družbe.
Z izvajalcem izvajamo redne sestanke za pregled in spremljanje delovanja sistema, z upravljanjem incidentov
evidentiramo odmike v delovanju sistema, ki jih izvajalec praviloma v pričakovanih rokih in s predvidenimi
postopki odpravlja oziroma izboljšuje. S kontrolnimi metodami, neodvisnimi od izvajalca, se redno spremlja
učinkovitost delovanja sistema, analizirajo se odmiki in izvajajo ustrezni ukrepi. Vzpostavljena sta sistem
upravljanja varovanja informacij (SUVI) in sistem upravljanja neprekinjenega poslovanja (SUNP) za zagotovitev
delovanja sistema 24/7. V sklopu tega so se izvajale aktivnosti za namen varovanja informacij in neprekinjenega
poslovanja (periodični varnostni pregledi, izboljšave za zagotavljanje varnosti). Redno spremljamo in uvajamo
vse zakonodajne spremembe. V poročevalskem obdobju je bila izvedena notranja presoja sistema ISO
27001:2013 na področju DarsGo, izvedena sta bila varnostno preverjanje in implementacija ukrepov za
zmanjševanje razpoznanih tveganj. V poročevalskem obdobju je sistem deloval stabilno in zagotavljal nemoteno
dosegljivost programskih rešitev v uporabi. Z ohranjanjem visoke razpoložljivosti tehnologije, načeli projektnega
vodenja in varnostno politiko so se tveganja ohranjala v mejah obvladljivosti. S stalnim spremljanjem in
nadzorovanjem predvidenih aktivnosti izvajalca, potrebnih za delovanje sistema DarsGo, in ustreznim
upravljanjem procesov izboljšujemo delovanje sistema ter skrbimo za uspešno in učinkovito reševanje
operativnih težav/problemov uporabnikov, s čimer zagotavljamo stalni razvoj in izboljšave na področju celotnega
sistema DarsGo.
Izpad ključnih informacijskih sistemov
Izpad ključnih informacijskih sistemov obvladujemo z rednim spremljanjem stanja IT-sistemov in takojšnjim
odzivanjem na izredne dogodke. Vzpostavljen imamo sistem neprekinjenega delovanja dela informacijskega
sistema (podvajanje najvitalnejših delov informacijske opreme) ter uvedene varnostne ukrepe za zaščito in
varovanje informacijskih sistemov pred nepooblaščenimi posegi in izgubo podatkov.
Poleg notranjih in zunanjih presoj sistema kakovosti po pridobljenih certifikatih kakovosti ISO 27001 in ISO 9001
uporabljamo tudi neodvisne varnostne preglede informacijske tehnologije kot eno izmed metod prepoznavanja
groženj. Prepoznane grožnje, ki bi lahko vplivale na zaupnost, celovitost ali razpoložljivost informacijskih sistemov
in informacijske infrastrukture, obvladujemo z vzdrževanjem ocene tveganj s področja informacijske varnosti,
rednim vzdrževanjem sistemov, rednim izvajanjem varnostnega kopiranja, vzpostavljenimi protipožarnimi zidovi
in protivirusnimi programi, nadgradnjami programske in strojne opreme, posodabljanjem varnostnih politik,
ozaveščanjem uporabnikov o informacijski varnosti, predvsem pa z izvajanjem jasne vizije razvoja
informacijskega sistema družbe.
Na ključnih sistemih je vzpostavljen sistem vzdrževanja 24/7/365 s strani pogodbenih izvajalcev ter uveden
monitoring in ažurno obveščanje in beleženje vseh incidentov in izpadov.
Ekonomska upravičenost investicijskih vlaganj
Tveganje ekonomske upravičenosti investicijskih vlaganj v družbi DARS obvladujemo z različnimi kontrolnimi
mehanizmi. Za preverjanje ekonomske upravičenosti ukrepov na cestni infrastrukturi že več let uporabljamo
ekspertni sistem PMS DARS, za manjše investicije pa izvajamo še strokovne ekonomske presoje s pomočjo
zunanjih strokovnjakov. V prvi fazi preverjamo predvsem funkcionalnost posameznih elementov infrastrukture
in varnost za uporabnike avtocest, v nadaljevanju pa še trajnost in stopnjo poškodovanosti. V letu 2020 smo
zaključili v letu 2017 začet projekt uvedbe ekspertnega sistema gospodarjenja s premostitvenimi objekti – BMS
DARS, za katerega načrtujemo uporabo od vključno leta 2021 naprej.
Za projekte, vezane na energetsko učinkovitost podjetja, pripravljamo analize stroškov in koristi, ki predstavljajo
podlago za odločanje o implementaciji posameznega ukrepa, za ITS-sisteme se v prvi vrsti preverja upravičenost
z vidika varnosti za uporabnike avtocest, pri obnovah in vlaganjih v elektrostrojno opremo predorov pa se
LETNO POROČILO 2020 DARS 38
upošteva več različnih vidikov, ki so vključeni v program dolgoročnega načrtovanja obnov elektrostrojne opreme
v predorih.
Za potrebe obvladovanja tveganj upravičenosti investicijskih vlaganj v mehanizacijo je bila v letu 2017 opravljena
celovita analiza vse mehanizacije in opreme ter pripravljen srednjeročni načrt vlaganj v obnovo le-te za obdobje
2018–2022. Investicije v nove odseke HC in AC pa so v vseh fazah projekta načrtovane na način izdelave PZI ali
IZ, med izdelavo projektne dokumentacije DGD in PZI pa tudi z izdelanim Investicijskim programom, ki ga
obravnava komisija v okviru DARS, potrdi uprava družbe, v nadaljevanju pa je posredovan tudi na Komisijo za
obravnavo in potrjevanje investicijske dokumentacije, ki deluje v okviru Ministrstva za infrastrukturo.
Tveganje prihodkov
Tveganje prihodkov obvladujemo s spremljanjem podatkov in pripravo čim realnejših napovedi prihodkov,
ugotavljanjem odstopanj od poslovnega načrta ter z načrtovanjem ukrepov, ki bodo morebitno vrzel premostili.
Izvaja se izračun stroškov cestninskih cest in najvišje mogoče višine cestnine, skladno z veljavno metodologijo.
Zaradi pandemije covida-19 v letu 2020 beležimo padec prihodkov iz naslova cestninjena, na prihodke bo
pandemija vplivala tudi v letu 2021.
Spremembe podzakonskih predpisov s področja cestninjenja in cenika cestnine mora potrditi Ministrstvo za
infrastrukturo. Družba DARS poskuša predhodno te spremembe uskladiti s prevozniškimi sekcijami GZS in OZS,
zato je pomembno vseskozi ostajati v dobrih partnerskih odnosih z njimi.
Prihodki iz naslova cestninjenja vozil z največjo dovoljeno maso nad 3,5 t se konstantno zmanjšujejo, če ostaja
cestnina na prevoženi kilometer nespremenjena, zaradi posodabljanja voznega parka. S 1. 9. 2020 so bili na
predlog DARS ukinjeni rabati pri odloženem plačevanju cestnine. S 1. 1. 2021 se je podražila cestnina za uporabo
cestnega predora Karavanke za vozila z NDM do 3,5 t za 1,6 %. Nekatere pobude, podane s strani DARS v letu
2020, niso bile sprejete (indeksacija cestnine na omrežju cestninskih cest, indeksacija cen vinjet).
S 1. 12. 2021 se skladno z vladnimi načrti predvideva uvedba elektronske vinjete. Letna vinjeta bo veljala 365 dni
od dneva nakupa, kar pomeni izpad prihodka v primerjavi z dosedanjim sistemom veljavnosti letnih vinjet (do
31. 1.).
Družba DARS aktivno sodeluje pri oblikovanju in presoji predloga novele direktive o evrovinjeti (1999/62/ES).
Potem ko bo po prehodnem obdobju obvezno upoštevanje predpisanih razmerij med ceno letne in kratkoročnih
vinjet, bo v izogib občutnemu zmanjšanju prihodkov treba podražiti letno vinjeto. Višina izpada bo odvisna od
zaključka zakonodajnega postopka v EU. To tveganje se obvladuje z zgodnjim začetkom argumentiranja
spremembe cenovne politike.
Izguba kompetentnega oz. ključnega kadra (nezaželena fluktuacija) in porast deleža aktivno nezavzetih
zaposlenih
Tveganje izgube kompetentnega oz. ključnega kadra v družbi DARS in porast deleža aktivno nezavzetih zaposlenih
obvladujemo z oblikovanjem ustvarjalnega, varnega in zanimivega delovnega okolja, kar predstavlja naš strateški
cilj. S tem namenom je bila pripravljena Strategija upravljanja s kadri 2020, ki opredeljuje konkretne aktivnosti, s
katerimi kot organizacija delujemo na področju razvoja kadrov in s tem zmanjšujemo prepoznana kadrovska
tveganja.
V letu 2020 smo pristopili k identifikaciji ključnih delovnih mest in ključnih kadrov ter pripravili temelje za
izvajanje politike nasledstev. Slednje poleg pravočasnega zagotavljanja strokovnih in kompetentnih naslednikov
na ključnih delovnih mestih predstavlja tudi pomemben element mogočega kariernega razvoja zaposlenih ter
izgradnje zavzetosti zaposlenih, kar zmanjšuje tveganje neželene fluktuacije. Izvedeno je bilo merjenje
organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih, ki je pokazalo višjo raven zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih
kot predhodna leta. Izvajale so se aktivnosti v zvezi z uvedbo mentorstva za novozaposlene, pristopilo se je k
izvedbi razvojnih letnih pogovorov z zaposlenimi, uveden je bil bilten Vodja DARS kot strokovna podpora vodjem
pri delu vodenja ter izvajali so se ukrepi v okviru polnega certifikata Družini prijazno podjetje, ki med drugim
zaposlenim omogočajo lažje usklajevanje delovnih in družinskih obveznosti.
LETNO POROČILO 2020 DARS 39
Aktivnosti na področju kadrovskih ukrepov so bile v letu 2020 v veliki meri zaznamovane z obsežnimi urgentnimi
ukrepi omejevanja širjenja epidemije covida-19, ki so zagotavljali potrebno zaščito zaposlenih pred možnostjo
okužbe, obenem pa učinkovito izvedbo delovnih procesov.
Skrb za varnost in zdravje zaposlenih pri delu
V letu 2020 se je poleg običajnih delovnih nalog službe pojavila tudi aktivnost na področju varovanja zdravja
delavcev zaradi pojava koronavirusa. Ta aktivnost je v tem letu zahtevala tudi največ vloženega časa in truda. Že
24. februarja, še pred prvim ugotovljenim primerom okužbe v Sloveniji, smo delavcem, ki pri svojem delu
prihajajo v bližnji stik z uporabniki naših cest, razdelili prve zaščitne maske, rokavice za enkratno uporabo in
razkužila za roke. Uprava DARS je imenovala posebno koordinacijsko skupino za obvladovanje tveganj pri pojavu
koronavirusa, ki se tedensko sestaja ter glede na razvoj epidemije v državi in število okuženih v družbi sprejema
potrebne organizacijske in druge ukrepe. Skupaj z direktorji področij je bil pripravljen akcijski načrt za ukrepanje
in organiziranje dela v primeru okužb.
Uvedli smo delo od doma, s čakanjem na delo zagotovili strateško rezervo za primer sneženja in omejili naše
aktivnosti na najnujnejše, da sta zagotovljeni varnost in pretočnost avtocest. Pisarne so se preuredile tako, da
smo delavce, ki si sedijo nasproti, ločili s pregradami iz prozornega pleksistekla, zagotovili razkužila in zaščitne
maske za vse zaposlene idr.
Delo pogodbenikov v delovnih prostorih družbe (redni servisi in pregledi delovne in protipožarne opreme) je bilo
v prvem valu ustavljeno, medtem ko od 18. maja naprej poteka nemoteno v skladu z navodili za preprečevanje
širjenja okužb. Služba za varnost in zdravje pri delu je tudi med obema valoma epidemije v večjem obsegu
opravila obdobna usposabljanja in preizkuse usposobljenosti delavcev cestnine za varno delo, organizirala
zdravniške preglede delavcev ter opravljala interni nadzor pri delu na terenu.
Pred zimo, ker se je spet pričakovala večja porast okužb, smo pripravili nove postopke javnih naročil in pogodbe
za zagotavljanje vseh potrebnih sredstev za zaščito delavcev, razkuževanje vozil in delovnih prostorov.
Varnost delavcev pri delu pa smo, kot enega od pomembnih elementov za uspešno načrtovanje razvoja družbe,
vključili tudi v predlog Strategije 2021–2025. Eden od pomembnih operativnih strateških ciljev je tako tudi
zmanjšanje števila poškodovanih pri delu do leta 2025 za 10 %, zato se že vrsto let veliko vlaga tako v nabavo
nove varnejše in dejavnosti prilagojene delovne opreme kot tudi urejanje delovnega okolja, ki zagotavlja
delavcem višjo stopnjo varnosti in zdravja pri delu. Ukrepi se ne nanašajo zgolj na zagotovitev večje varnosti
delavcev na terenu, ampak so namenjeni tudi pisarniškim delavcem, ki imajo z leti vse več zdravstvenih težav.
Varovanje okolja
DARS je kot upravljavec in vzdrževalec avtocest in hitrih cest v okviru celotnega poslovanja družbe že v preteklih
letih vzpostavil sistem ravnanja z okoljem in v letu 2017 sistem upravljanja energije, s katerima dosledno
uresničuje politiko varovanja okolja in upravljanja energije na vseh področjih svojega delovanja.
Strategija DARS 2017–2020 vključuje operativne cilje, ki se nanašajo na okoljsko-energetske vidike in posledično
ukrepe za zmanjševanje okoljskih tveganj. V letu 2020 smo sistema vodenja nenehno izboljševali tako z realizacijo
ukrepov z namenom zmanjševanja okoljskih vplivov in posledično okoljskih vidikov kot dopolnitvijo novih in
optimizacijo obstoječih okoljsko-energetskih ciljev in programov ter njihovo realizacijo spremljali v okviru
vodstvenega pregleda družbe. Rdeča nit sistema ravnanja z okoljem sta ocena in analiza okoljskih vplivov in
vidikov ob upoštevanju faz življenjskega cikla storitve, ki so posledično opredeljeni v registru okoljskih vidikov.
Da bi zmanjšali vpliv na okolje, smo določili okvirne in izvedbene okoljske in energetske cilje ter programe, s
katerimi bomo te cilje tudi dosegli.
Tveganja, ki se nanašajo na pravočasno spremljanje in udejanjanje zakonodajnih zahtev v praksi, zmanjšujemo z
ukrepi s strani imenovanih odgovornih oseb, ki pokrivajo področje dela, na katero se zakonodajna sprememba
nanaša. Okoljska tveganja, med katera uvrščamo tveganje ravnanja z odpadki s posebnim poudarkom na
nevarnih odpadkih, tveganje onesnaževanja okolja in tveganje varovanja vplivnega območja, postajajo čedalje
pomembnejša. Nadaljevale so se že v preteklosti začete aktivnosti z namenom varovanja okolja. Sistematično
obvladovanje okoljskega tveganja izraža ekološko ozaveščenost zaposlenih. Nesreče na avtocesti lahko negativno
vplivajo tudi na okolje, zato se trudimo zmanjševati tveganja za njihov nastanek, če pa vseeno pride do nesreče,
je treba ukrepati ustrezno hitro in učinkovito, da bi bile negativne posledice za okolje čim manjše. V ta namen
LETNO POROČILO 2020 DARS 40
informiramo in usposabljamo vse zaposlene na tovrstnih delovnih mestih, da bodo v dani situaciji v smislu varstva
okolja hitri in učinkoviti.
Verjetnost nastanka izrednih dogodkov zmanjšujemo tudi s preventivnimi ukrepi. Z usposabljanjem za hitro,
pravilno in učinkovito ukrepanje zagotavljamo, da so vplivi morebitnih izrednih dogodkov na okolje minimalni. Z
ustreznimi aktivnostmi v okviru vzdrževanja avtocest, kot so čiščenje in redno vzdrževanje zadrževalnih bazenov
z namenom nemotenega obratovanja ter izvajanje letnega programa obratovalnega monitoringa odpadne
padavinske vode s cest (LPOM) itd., pa tudi z zbiranjem, sortiranjem in nadzorovanim oddajanjem zbranih
odpadkov, izvajanjem ukrepov za zmanjševanje svetlobnega onesnaževanja ter s stalnim nadzorovanjem
prisotnosti ogljikovega monoksida in vidljivosti v predorih, smo veliko prispevali k zmanjševanju negativnih
vplivov na okolje in uspešno obvladali tveganje za nastanek ekoloških nesreč. Ob pojavu pandemije covida-19
lahko pričakujemo povečanje količin nastalih odpadnih zaščitnih sredstev, predvsem rokavic in mask, ki se
odlagajo med mešane komunalne odpadke, ter povečanje količin nastale odpadne embalaže alkoholnih razkužil,
ki se odlaga med odpadno embalažo. V letu 2021 lahko na ravni celotne družbe pričakujemo manjšo količino
zbranih frakcij komunalnih odpadkov, in sicer zaradi dolgotrajne odsotnosti zaposlenih z dela ter predvsem zaradi
upada prometa in nadzorovanega ustavljanja tovornih vozil, s čimer je povezano zaprtje malih počivališč.
Predvidevamo, da obstoječa komunalna infrastruktura zagotavlja zadostne kapacitete za zbiranje komunalnih
odpadkov, zato trenutno ni izkazanih potreb po dodatnih zabojnikih za ločeno zbiranje odpadkov.
DARS načrtuje izvedbo protihrupnih ukrepov na podlagi rezultatov izvedenih obratovalnih monitoringov hrupa.
Ukrepi so načrtovani tako, da zajamejo območja z večjim številom preobremenjenih stavb oz. prebivalcev ter
območja posameznih že obstoječih preobremenjenih objektov ob trasi avtocest in hitrih cest.
Uresničili smo tudi ukrepe, ki nam jih določata vladni Operativni program varstva pred hrupom za obdobje 2012–
2017 in vladni Operativni program varstva pred hrupom za 2018. Ukrepi na petih avtocestnih odsekih so bili
izvedeni v letih 2013–2015, v letu 2019 pa se je izvedla še zaščita posameznih najbolj obremenjenih stanovanjskih
stavb ob avtocestnem omrežju – ukrepi aktivne protihrupne zaščite na 11 lokacijah ob slovenskem AC-omrežju.
DARS je v letih 2018/2019 v sodelovanju z zunanjimi pogodbenimi sodelavci izvedel obratovalni monitoring hrupa
za omrežje cest v upravljanju DARS. V okviru tega projekta so bile na podlagi modelnega izračuna hrupa z
upoštevanjem prometnih obremenitev iz leta 2016 določene obremenitve fasad stavb s hrupom, in sicer za vse
stavbe z varovanimi prostori in stavbe s potencialno varovanimi prostori ob vseh odsekih AC in HC, ki so v našem
upravljanju. Sočasno z izvedbo obratovalnega monitoringa je potekala priprava Strokovnih podlag za operativni
program varstva pred hrupom (v nadaljevanju SP OP Hrup) na preobremenjenih območjih. V dokumentu so za
potrebe načrtovanja ukrepov zaščite pred hrupom obravnavana obstoječa območja pozidave, na katerih je treba
izvesti ukrepe, z opredelitvijo prioritet in ključne usmeritve za načrtovanje protihrupnih ukrepov z namenom, da
bodo ukrepi kar najučinkovitejši glede na vložena sredstva in tudi čim sprejemljivejši. Prioritetna območja so bila
vključena v Plan ukrepov na cestni infrastrukturi v upravljanju DARS za obdobje 2021–2023. Skladno z načrtom
prioritetnih območij za sanacijo hrupa je DARS v letu 2020 že začel naročilo študij hrupa s predlogom protihrupnih
ukrepov za posamezna območja ob avtocestnem omrežju.
Za potrebe priprave nabora ukrepov, ki bodo vključeni v revizijo Operativnega programa varstva pred hrupom,
je DARS poleg strokovnih podlag za OP Hrup v sodelovanju z zunanjim pogodbenim sodelavcem pripravil
Strokovne podlage za obnovo protihrupnih ograj (PHO). V dokumentu so obravnavani obstoječi protihrupni
ukrepi, ki glede na trenutne obremenitve s hrupom niso zadostni, zato dokument predlaga tri vrste ukrepov
(obnova, nadgradnja, obnova in nadgradnja). Z izvedbo predlaganih ukrepov se pričakuje, da bo obstoječa
protihrupna zaščita zagotavljala zadostno zaščito pred hrupom na preobremenjenih območjih. V dokumentu
obravnavana območja z obstoječo zaščito, na kateri so načrtovani ukrepi, bodo poleg prioritetnih območij za
sanacijo hrupa ravno tako vključena v revizijo Operativnega programa varstva pred hrupom, ki se pričakuje v letu
2021.
LETNO POROČILO 2020 DARS 41
Finančno poslovanje in upravljanje s finančnimi tveganji
V družbi DARS aktivno spremljamo negotovost in spremenljivost finančnega okolja, saj le-ta predstavlja različne
vrste finančnih tveganj. Finančna tveganja lahko negativno vplivajo na sposobnost ustvarjanja prihodkov,
obvladovanja odhodkov, ohranjanja vrednosti sredstev ter izpolnjevanja obveznosti. V družbi DARS zato prav tem
kategorijam tveganj posvečamo posebno pozornost.
Glavni cilji upravljanja finančnih tveganj so doseganje stabilnosti poslovanja, povečanje finančnih prihodkov,
zmanjšanje finančnih odhodkov, povečanje vrednosti kapitala družbe ter zmanjšanje učinka nepredvidenih
škodnih dogodkov. Za varovanje pred temi tveganji izvajamo aktivnosti na poslovnem, naložbenem in finančnem
področju.
Za družbo DARS so ključne vrste finančnih tveganj obrestno, kreditno in likvidnostno tveganje. Z upravljanjem
teh tveganj skušamo doseči optimalno stabilnost poslovanja in zmanjšati izpostavljenost posameznim vrstam
tveganja, da bodo le-ta sprejemljiva. Naš cilj je doseči stabilen denarni tok, ki omogoča pravočasno poravnavanje
obveznosti iz naslova zadolževanja za gradnjo avtocest.
Zap. št.
Opis tveganja
Ocena tveganja
Stopnja
tveganja
Upravljanje tveganja (nadzor)
Verjetnost
nastanka
tveganja
Posledice
nastanka
tveganja
1
2
3
4
5 = 3 x 4
6
1
Valutno tveganje
1
1
1
Uporaba naravne zaščite izenačevanja denarnih
tokov, redno spremljanje deviznih trgov,
varovanje z uporabo ustreznih finančnih
instrumentov
2
Obrestno tveganje
2
3
6
Spremljanje gibanja obrestnih mer, pogajanje s
kreditnimi institucijami, varovanje z uporabo
ustreznih finančnih instrumentov
3
Kreditno tveganje
2
2
4
Spremljanje izpostavljenosti do posameznega
partnerja ter njegove poslovne in finančne
bonitete
4
Likvidnostno tveganje
2
2
4
Nadzor nad denarnimi tokovi, načrtovanje
potreb po likvidnih sredstvih, vnaprej
dogovorjeni okvirni krediti in limiti, spremljanje
in redno analiziranje vzdržnosti kreditnega
portfelja družbe, spremljanje finančnih zavez
Verjetnost nastanka tveganja: majhna (1), srednja (2), velika (3)
Posledice: nizke (1), srednje (2), visoke (3)
Valutno tveganje
Valutno tveganje praktično ne obstaja, saj so nabava in prodaja, terjatve in obveznosti ter prihodki in odhodki
pretežno v evrih. Tako izpostavljenost valutnim tveganjem ocenjujemo kot nizko, zato ni potrebe po uporabi
tovrstnih instrumentov zavarovanja. Na matičnih DarsGo servisih je možno plačevanje tudi s tujimi valutami, ki
se takoj konvertirajo v valuto evro, vendar je z uvedbo elektronskega cestninskega sistema teh plačil malo.
Kljub temu v družbi redno spremljamo dogajanje na deviznih trgih.
Obrestno tveganje
V zadnjih nekaj letih smo veliko pozornost namenili obrestnim tveganjem, ki ima za posledico zmanjšanje
gospodarskih koristi družbe zaradi spremembe višine obrestnih mer na trgu. V družbi DARS tekoče spremljamo
izpostavljenost obrestnemu tveganju. Cilj upravljanja z obrestnimi tveganji je stabilen denarni tok z namenom
izpolnjevanja obveznosti družbe.
Ključna obrestna mera EMU je že dalj časa pri nič odstotkih, nespremenjeni pa sta tudi obrestna mera za
deponiranje presežne likvidnosti bank pri –0,5 odstotka in obrestna mera za mejno posojanje pri 0,25 odstotka.
LETNO POROČILO 2020 DARS 42
Šestmesečni EURIBOR se je v letu 2020 gibal med –0,11 in –0,52 odstotka. Skupna obrestna mera, po kateri se
zadolžuje DARS (povprečna ponderirana obrestna mera), je na dan 31. 12. 2020 znašala 1,63 % in je bila rahlo
nižja kot na dan 31. 12. 2019, ko je znašala 1,69 %.
Obrestno tveganje je nepredvidljivo in ima glede na obseg dolga lahko velik vpliv na poslovni izid družbe. Del
variabilnih obrestnih mer dolgoročnih kreditov je zaščiten z uporabo ustreznih izvedenih finančnih instrumentov,
s pomočjo katerih je bila variabilna obrestna mera spremenjena v fiksno. Pri odločitvi o dodatnem zavarovanju
upoštevamo napovedi gibanj obrestnih mer in se glede na razmere na finančnem trgu odločimo, kdaj bomo
izvedli dodatno zavarovanje. Glede na to, da so obrestne mere v EMU na zgodovinsko nizkih ravneh in se dvig
obrestnih mer ves čas odmika, tako ni bilo potrebe po sklenitvi novih poslov zavarovanja obrestnih tveganj.
Družba izpostavljenost obrestnemu tveganju v obdobju nizkih obrestnih mer zmanjšuje tudi preko novega
zadolževanja po nespremenljivi obrestni meri. V poslovnem letu 2019 in v letu 2020 smo okrepili delež kreditov,
ki imajo fiksno obrestno mero oziroma so zavarovani z izvedenimi finančnimi instrumenti. Njihov delež je konec
leta 2020 zajemal 76,1 % kreditnega portfelja družbe DARS, delež kreditov v višini 23,1 % je izpostavljen
spremenljivi obrestni meri, medtem ko 0,8 % kreditnega portfelja predstavlja brezobrestni dolg. Z upoštevanjem
brezobrestnega dolga ima družba pred obrestnimi tveganji zaščitenega skupaj 76,9 % kreditnega portfelja.
Simulacija tveganja spremembe obrestne mere na spremembo finančnih odhodkov glede na stanje dolga DARS
in strukturo obrestnih mer na dan 31. 12. 2020 kaže, da bi zvišanje EURIBOR-a za eno odstotno točko na letni
ravni pomenila povečanje finančnih odhodkov za okoli 4,4 milijona evrov. Spremembe EURIBOR-a imajo tako
pomemben vpliv na poslovni izid družbe.
Kreditno tveganje
Posebno pozornost je družba namenila kreditnim tveganjem, ki zajemajo vsa tveganja, pri katerih se zaradi
neporavnanih pogodbenih obveznosti poslovnih partnerjev zmanjšajo gospodarske koristi družbe. Tako družba
ves čas nadzira odprte terjatve do posameznih poslovnih partnerjev in po potrebi ustrezno ukrepa. Glavno
tveganje je identificirano pri plačevanju cestnine v sistemu DarsGo za vozila, katerih največja dovoljena masa
presega 3500 kilogramov, za katera se plačilo izvede za pretekli mesec na podlagi izstavljenega zbirnega računa
pogodbenim poplačnikom ali izdajateljem plačilnih kartic. Identificirano je tudi tveganje pri prodaji vinjet po
prodajnih zastopnikih. Za določen segment poslovnih partnerjev so zahtevani instrumenti zavarovanja.
Vzpostavljeni so natančno določeni postopki spremljanja bonitetnih ocen poslovnih partnerjev (ob vsakokratnem
podaljšanju pogodbe; redna spremljava objavljenih stečajev, likvidacij, insolvenčnih postopkov). V primeru
nesprejemljivih kreditnih tveganj se uporabijo pogodbeno dogovorjeni mehanizmi (npr. ustavitev zagotavljanja
storitve (cestnina) in dobave blaga (vinjete), prekinitev pogodbe), v primeru zamud pri plačilu pa se aktivirajo
postopki izterjave dolga.
Z uvedbo sistema DarsGo in ukinitvijo možnosti plačevanja cestnine na cestninskih postajah se je pojavilo
tveganje za neplačevanje cestnine v smislu, da vozniki tovornih vozil uporabljajo avtoceste brez naprave DarsGo
ali nimajo ustreznega finančnega kritja na računu vozila. Zagotovilo za to, da se to ne bo dogajalo oz. da bo obseg
tega čim manjši, je ustrezno organiziran cestninski nadzor. Dodaten ukrep za obvladovanje tveganja neplačil je,
da se spodbuja poplačniško plačevanje cestnine z bencinskimi karticami, kjer večino tveganja prevzema izdajatelj
bencinske kartice. Tveganja neplačila pri poplačniškem plačevanju cestnine pri poslovnih partnerjih, ki
poplačniške pogodbe sklepajo neposredno z DARS se obvladuje tako, da se spremlja njihove bonitetne ocene in
se, v kolikor so te podpovprečne, zahteva ustrezna bančna garancija. V primeru, da pride do zamude pri plačilu,
se aktivira postopek unovčitve, naprave DarsGo za vsa vozila take stranke pa se uvrstijo v predplačniški način
plačevanja cestnine. Vsi novi pogodbeni poplačniki pa morajo prvi dve leti sodelovanja predložiti bančno
garancijo ne glede na bonitetno oceno.
Dodatno tveganje pri plačevanju cestnine za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3500 kilogramov, je
tudi morebitno nedelovanje obcestne opreme (cestninski in nadzorni portali). V primeru izpada večjega števila
portalov, cestnine ne bi bilo mogoče pobrati ne glede na to, da bi bila vsa vozila opremljena z DarsGo napravami
in bi imela zagotovljeno finančno kritje. V primeru izpada enega ali dveh zaporednih cestninskih portalov, pa je
zaračunavanje cestnine zagotovljeno s t. i. premoščanjem vrzeli. Sicer pa so vzpostavljeni mehanizmi s katerimi
dnevno spremljamo delovanje obcestne opreme, preverjamo kakovost izvajanja storitev (merjenje SLA) v okviru
za to vzpostavljene službe, ravno tako pa imamo sklenjeno pogodbo z neodvisnim nadzornikom kakovosti.
LETNO POROČILO 2020 DARS 43
Izvajalec sistema DarsGo ima, v skladu s pogodbenimi zahtevami, vzpostavljeno 24-urno spremljanje delovanja
sistema in mehanizme za odpravljanje morebitnih incidentov.
Tveganja, da bi uporabniki vozil do 3,5, t NDM uporabljali cestninske ceste brez plačila cestnine, kar bi pomenilo
neposreden izpad prihodka, obvladujemo z izvajanjem cestninskega nadzora.
Likvidnostno tveganje
Tveganja plačilne sposobnosti zajemajo tveganja, povezana s primanjkljajem razpoložljivih finančnih virov in
posledično z nesposobnostjo družbe, da pravočasno poravna svoje obveznosti. Zaradi uspešnega poslovanja,
učinkovitega gospodarjenja s sredstvi in trajne sposobnosti ustvarjanja denarnih tokov iz poslovanja se to
tveganje ocenjuje kot zmerno. Izpostavljenost likvidnostnemu tveganju uravnavamo z višino naložb v obliki
depozitov in s skrbnim načrtovanjem ter spremljanjem denarnih tokov. Za pokrivanje dodatnih potreb po
likvidnosti imamo vnaprej sklenjene kreditne linije pri tujih bankah. Osnovno načelo zadolževanja in upravljanja
s kreditnim portfeljem je uskladitev ciljev čim nižjega stroška zadolževanja z rokovno strukturo, ki zagotavlja čim
manjšo izpostavljenost likvidnemu tveganju. V letu 2020 so se zelo čutile posledice sprejetih ukrepov zaradi
epidemije koronavirusa, ki je prizadela praktično cel svet in je ni bilo mogoče vnaprej predvideti. Zaradi dobre
likvidnostne pozicije je poslovanje družbe v teh stresnih okoliščinah potekalo nemoteno, posledično je družba
svoje obveznosti poravnavala v roku.
Letne obveznosti iz naslova odplačila dolga porabljajo pomemben del denarnega toka iz poslovanja, zato bo
potrebno del dolga tudi refinancirati. Za ta namen je bil v letu 2015 sprejet Krovni zakon za prestrukturiranje
dolga (Zakon o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti DARS iz naslova kreditov in dolžniških vrednostnih
papirjev, najetih oziroma izdanih za refinanciranje obstoječega dolga DARS (Ur. l. RS, št. 30/15)). Sprejeti zakon
omogoča družbi DARS aktivno upravljanje obstoječega dolga, prestrukturiranje kreditnega portfelja ter
pravočasno zagotovitev vseh potrebnih virov sredstev za pokrivanje zapadlih obveznosti iz obstoječega dolga. Za
namen refinanciranja obstoječega dolga se družba zadolžuje s 100-odstotnim poroštvom države. Družba je v letu
2020 odplačala 238,4 milijona evrov glavnic obstoječega dolga. Zaradi epidemije koronavirusa in na tej podlagi
sprejetih ukrepov zaradi preprečevanja širjenja okužb družba DARS v letu 2020 beleži izpad prihodkov. Ne glede
na navedeno dobra likvidnostna rezerva v letu 2020 ni odražala potrebe po izvedbi refinanciranja glavnic
kreditov.
Za financiranje vzpostavitve DarsGo sistema je bila v novembru 2017 sklenjena pogodba z Evropsko investicijsko
banko (v nadaljevanju: EIB) za najem kredita v višini 51 milijonov evrov, ki ima jamstvo Evropske unije oziroma
Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI). V letu 2020 se je črpala zadnja tranša posojila v višini 26 milijonov
evrov. Za zaprtje finančne konstrukcije projekta vzpostavitve Elektronskega cestninskega sistema je družba v
2018 pričela z novim postopkom zadolževanja in sicer brez poroštva države. Pogoji zadolževanja so prilagojeni
pogojem iz kreditne pogodbe z EIB. Kreditna pogodba v višini 51 milijonov evrov je bila aprila 2019 sklenjena z
banko KfW IPEX-Bank, kredit je bil v celoti črpan v letu 2020.
Pred nami so že novi infrastrukturni projekti. Eden izmed pomembnejših projektov je tudi izgradnja druge cevi
predora Karavanke, za katerega smo s postopkom pridobivanja virov financiranja v okvirih jamstva EFSI pričeli že
v letu 2018. Tekom leta 2019 se je z EIB uskladila vsa pogodbena dokumentacija za najem kredita v višini 90
milijonov evrov. Pogodba je bila podpisana dne 13. 2. 2020, z možnostjo postopnega črpanja kredita v skladu z
dinamiko del.
Z namenom izvajanja bodočih investicijskih načrtov po ReNPRP30 je 18. decembra 2019 Državni zbor RS sprejel
poroštveni zakon, ki ureja podelitev državnega poroštva družbi DARS za financiranje izgradnje dveh odsekov in
sicer na 3. razvojni osi sever (Velenje–Slovenj Gradec) in izgradnje odseka na 3. razvojni osi jug (Novo mesto
vzhod − Osredek) v skupni vrednosti do 360 milijonov evrov, s čimer bo omogočeno pridobivanje virov
financiranja za predvideno dinamiko izvedbe. Zaradi pravil Eurostat država ne sme zagotavljati poroštva za več
kot 50 odstotkov vrednosti sredstev. Za oba odseka, ki sta predmet omenjenega zakona, so že potrjeni
investicijski programi.
Veliko pozornost posvečamo vodenju denarnega toka tudi na področju planiranja prilivov iz cestnin, ki
predstavljajo temeljni vir za poravnavanje obveznosti iz naslova zadolženosti. Družba se je v letu 2020 soočala z
zmanjšanjem prihodkov zaradi dejavnika, ki ga ni bilo mogoče vnaprej predvideti. V pretežni meri gre za izpad
prihodkov iz naslova cestnine za tovorna vozila in prodaje kratkoročnih vinjet. Iz navedenih razlogov dnevno
LETNO POROČILO 2020 DARS 44
spremljamo gibanje vrednosti prehodov tovornih vozil in mesečno prodajo vinjet (na samo višino nimamo vpliva,
ker je odvisna izključno od prometa), se pa na podlagi teh informacij lahko ustrezno prilagajajo napovedi
prihodkov in posledično sprejemajo ukrepi za obvladovanje drugih tveganj družbe. Epidemija koronavirusa je nov
moment, ki je povzročil, da bodo morale biti vse družbe v prihodnje še bolje pripravljene na obvladovanje
likvidnostnih tveganj. Družba DARS je bila s konservativnim pristopom upravljanja z denarnimi tokovi in
posledično dobro likvidnostno pozicijo ustrezno pripravljena na takšen dogodek.
Z vzdrževanjem likvidnostne rezerve v obliki depozitov in pridobljenimi dolgoročnimi kreditnimi linijami tako
zagotavljamo visok nivo likvidnosti družbe DARS, ki je v vsakem trenutku sposobna izpolniti vse dospele
obveznosti. Za dolgoročno vzdržnost poslovanja družbe bo poleg refinanciranja potrebno vsakoletno prilagajati
tudi cenik cestnine, ki bo omogočal vzdrževanje ustreznega obsega prihodkov za pokritje celotnih
infrastrukturnih stroškov in servisiranje dolga.
LETNO POROČILO 2020 DARS 45
I.9 Predstavitev poslovnih aktivnosti družbe
Uspešnost poslovanja in doseganja načrtov
Naše ključno vodilo danes in v prihodnje je učinkovitost našega poslovanja, in sicer v vseh mogočih oblikah in do
vseh mogočih deležnikov. S to namero je nastala tudi Strategija družbe DARS 2017–2020, ki je ključni dokument
za strateško načrtovanje dolgoročnega uspešnega razvoja družbe DARS.
V našem poslovnem okolju je poleg zagotavljanja mobilnosti ljudi in blaga vedno bolj prisotno usmerjanje v
trajnostni razvoj, ki naše prihodnje aktivnosti osredotoča na:
- upoštevanje ekonomskega in družbenega vidika pri načrtovanju in izvajanju investicij in drugih
aktivnosti;
- okoljsko sprejemljivost in znatno zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje, ki jih povzročajo
najrazličnejše oblike prometa;
- prilagajanje digitalni transformaciji in razvoj novih naprednih tehnologij (alternativni viri energije, t. i.
pametne ceste in pametna mobilnost itd.);
- daljšanje življenjske dobe infrastrukture z optimalnim vzdrževanjem in prenavljanjem ter
nadgrajevanjem obstoječega sistema, v skladu z višanjem standardov;
- dolgoročno stabilno poslovanje, odgovorno do okolja in družbe.
LETNO POROČILO 2020 DARS 46
Na podlagi sprejete politike sistema vodenja ter iz izhajajočih strateških ciljev in kazalnikov uspešnosti poslovanja
(KPI), ki so opredeljeni v poslovnem načrtu družbe, določamo merljive operativne cilje. Sistem razvijamo tako, da
sta nenehno izboljševanje in inovativnost stalnica vseh zaposlenih na vseh organizacijskih ravneh.
Glavni cilji družbe DARS v letu 2021 so:
- Uvedba elektronske vinjete.
- Po uspešni vzpostavitvi sistema DarsGo v letu 2018 bo treba v letu 2021 sistem nadgraditi še v skladu z
zahtevami EU z integracijo ponudnikov EETS ter zaradi sprememb predpisov in poslovnih procesov s
ciljem zagotavljanja prihodkov in prijaznosti storitev za uporabnike.
- Izgradnja druge cevi predora Karavanke v skladu s časovnim načrtom.
- Nadaljevanje aktivnosti 3. razvojne osi sever in jug v okviru finančnih zmožnosti družbe, ki vključujejo
tudi sprejetje poroštvenega zakona za financiranje izgradnje preostalih dveh odsekov na 3. razvojni osi.
- Začetek izdelave državnih prostorskih načrtov za širitev ljubljanskega avtocestnega obroča in
avtocestnih vpadnih krakov ter načrtovanje vzpostavitve tretjega pasu na primorski in štajerski
avtocestni vpadnici v Ljubljano.
- Nadaljevanje izvajanja ukrepov za zagotavljanje varnosti in udobnosti ter optimizacija pretočnosti
prometa.
- Vlaganja v posodobitev obstoječega omrežja, v dvig kakovosti vozišč in objektov ter sistemov za
upravljanje in vodenje prometa.
- Finančno vzdržna gradnja AC in HC, v okviru izpolnjenih pogojev iz ReNPRP30 (vlaganja DARS so omejena
izključno na vlaganja v cestninske ceste, sprejetje poroštvenih zakonov in ustrezen mehanizem
prilagajanja višine cestnine, ki bo zagotavljal nemoteno servisiranje dolga).
- Nadaljevanje ukrepov optimizacije stroškov poslovanja in sistemsko učinkovito upravljanje premoženja.
S sodobnimi pristopi in odgovornostjo do okolja bomo, kot smo si tudi zadali v srednjeročnem strateškem načrtu,
optimizirali pretočnost prometa ter zagotavljali varnost in udobnost na slovenskem avtocestnem omrežju.
Cestninjenje
Prihodki od cestninjenja, ki predstavljajo 92,8 odstotkov vseh prihodkov družbe, so v letu 2020 znašali 386,96
milijonov evrov, kar je za 17 odstotkov manj kot v letu 2019. Tolikšen upad prihodkov iz naslova cestninjenja je
po vrsti zaporednih let rasti teh prihodkov izključno posledica epidemije covida-19, ki pa je imela večje posledice
za promet osebnih vozil, zato je tudi izpad vinjetnih prihodkov relativno višji. Prihodki iz naslova cestninjenja vozil
nad 3,5 t največje dovoljene mase (težkih vozil) so znašali 231,5 mio EUR, prihodki od prodaje vinjet pa 144,4 mio
EUR, prihodki od cestninjenja predora Karavanke pa 11,1 mio EUR. V letu 2020 je bila prodaja vinjet količinsko
nižja za 41,4 odstotkov, prodanih je bilo 4.402.258 vinjet.
Cene vinjet in infrastrukturne pristojbine za težka vozila so bile v letu 2020 enake kot v letu 2019. S 1. 9. 2020 je
bil uveden nov cestninski razred za vozila z dvema osema z največjo dovoljeno maso nad 3,5 t (R2), kar je ravno
tako imelo manjši vpliv na izpad prihodka. Na drugi strani pa so bili s tem datumom ukinjeni rabati za podjetja, ki
imajo z DARS sklenjene pogodbe o odloženem plačilu cestnine, kar je pozitivno vplivalo na prihodke že v letu
2020. Uporabniki, ki plačujejo cestnino v povezavi z bencinskimi karticami, so ustvarili 62 odstotkov prihodkov, s
24 odstotki jim sledijo uporabniki, ki imajo z DARS sklenjene pogodbe o odloženem plačevanju cestnine, drugi pa
plačujejo cestnino v predplačniškem načinu.
Na cestninskih cestah je bilo v letu 2020 opravljenih 938.947.949 cestninskih kilometrov, kar je v primerjavi z
letom 2019 9,4 odstotka manj, vrednost opravljenih prehodov cestninskih točk pa je znašala 234.123.427 mio
EUR in je za 9,9 odstotka nižja kot leta 2019. Razhajanje med rastjo cestninskih kilometrov in rastjo cestninskih
prihodkov je nastalo zaradi povečevanja števila cestninskih kilometrov čistejših tovornih vozil, predvsem v
emisijskem razredu EURO 6, upada števila vozil v nižjih EURO razredih ter zaradi uvedbe posebnega cestninskega
razreda za dvoosna vozila R2 s 1. 9. 2020, za katerega je bila določena nižja cestnina. Posledično se je povprečna
četrtletna infrastrukturna pristojbina na cestninskih cestah znižala v vseh razredih. V zadnjem četrtletju leta 2020
je bila v primerjavi z enakim obdobjem leta 2019 v cestninskem razredu R4 nižja za 1,3 odstotka, v cestninskem
razredu R3 za 2,7 odstotka, za dvoosna vozila pa se je povprečna četrtletna infrastrukturna pristojbina znižala za
11,7 odstotka. Povprečna infrastrukturna pristojbina se tako še naprej počasi približuje najnižji cestnini, ki je
določena za emisijski razred vozil EURO 6, saj je bila zadnja uskladitev višine infrastrukturne pristojbine za
cestninska razreda R4 in R3 izvedena 1. 4. 2018. Da bodo prihodki lahko sledili stopnji rasti cestninjenih
LETNO POROČILO 2020 DARS 47
kilometrov, bo treba v prihodnje temu prilagoditi cenovno politiko – zvišati infrastrukturno pristojbino in/ali
ustrezno spremeniti koeficiente, s katerimi se diferencira infrastrukturna pristojbina za težka vozila.
V letu 2020 je bila vrednostno prodaja vinjet nižja za 26,0 odstotkov, količinsko pa za 41,4 odstotka – prodanih
je bilo 4.402.258 vinjet, kar je izključno posledica epidemije covida-19. Iz istega razloga in velikega padca prometa
osebnih vozil, so bili kar za 29,4 odstotkov oziroma za 4.603.278 EUR nižji prihodki od cestninjenja predora
Karavanke.
Sistem DarsGo je po uspešni uvedbi v letu 2018 v letu 2020 še naprej deloval stabilno in učinkovito. Sistem smo
sproti optimizirali v smislu prijaznosti do uporabnikov glede na izkušnje, ki smo jih pridobili v prvih dveh letih
delovanja. Med drugim je sistem pripomogel k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov in trdnih delcev na
avtocestah. Tudi pri merjenju zadovoljstva uporabnikov slovenskih avtocest v 2020 je zadovoljstvo s sistemom
DarsGo doseglo najvišjo povprečno oceno med vsemi storitvami. Konec leta 2020 je bilo v sistemu DarsGo
registriranih 92.974 strank iz 75 držav in 377.043 težkih vozil. Od začetka delovanja sistema smo izdali 348.424
naprav DarsGo. Največ registriranih vozil je iz Romunije, sledijo pa jim poljska, slovenska, nemška in madžarska
vozila.
V letu 2020 so cestninski nadzorniki izdali 52.898 plačilnih nalogov (od tega 43.720 iz naslova neplačevanja
cestnine za vinjetna vozila, 8.038 zaradi neplačila cestnine za tovorna vozila, 1.088 po Zakonu o pravilih cestnega
prometa in 52 po Zakonu o cestah). Obseg nadzora in promet na cestninskih cestah je zaznamovala epidemija
covida-19, ko se je v marcu in delno v aprilu promet drastično zmanjšal. Tako je bilo izdano število plačilnih
nalogov za 22,2 odstotka manjše kot v letu 2019. Število ugotovljenih kršitev vinjetnih vozil je bilo za 25 % manjše,
medtem ko je bilo število ugotovljenih kršitev v elektronskem cestninjenju tovornih vozil za 20 % večje. Večje
število ugotovljenih kršitev v elektronskem cestninjenju tovornih vozil (ob enakem številu izdanih plačilnih
nalogov kot v letu 2019) kaže na to, da je bil nadzor nad plačevanjem cestnine ciljno usmerjen v tovorna vozila in
sistemska izogibanja plačevanju cestnine (ob ugotovljenih sistemskih kršitvah je bil izdan en plačilni nalog za več
kršitev). V letu 2020 je cestninski nadzor nadgradil metodologije ciljno usmerjenega nadzora v tovorna vozila,
ugotovitve in dobre prakse pa uporabil pri načrtovanju in pripravi nadzora pri projektu eVinjeta.
Vzdrževanje avtocest
Leto 2020 je zaznamovala epidemija koronavirusne bolezni. V področju Vzdrževanje smo morebitni izpad
zaposlenih, bodisi zaradi bolezni bodisi zaradi odrejenih karanten, prepoznali kot veliko tveganje. Zato smo bili
primorani uvesti organizacijske spremembe s ciljem zagotavljanja zadostnega števila zaposlenih tudi v primeru
izpada kot posledice epidemije (razporejen delovni čas, čakanje na delo, zunanji kadri). Prav tako smo posebno
skrb imeli nad zagotavljanjem strateških resursov za izvajanje del na področju vzdrževanja. Zaradi zmanjšanega
prometa smo v prvem valu spomladi 2020 izvedli več vzdrževalnih del od načrtovanih na področju krpanj in
sanacij vozišč, saj je padec prometa ugodno vplival na organizacijo dela.
Vzdrževanje avtocest
Vzdrževanje avtocest v področju Vzdrževanje izvajamo sezonsko po dveh letnih načrtih:
- Letni načrt vzdrževanja avtocest in hitrih cest velja vsako leto od 15. 3. do 15. 11. v posameznem letu.
V njem so vključene letne vzdrževalne aktivnosti in načrtovane ure po posameznih opravilih ter
operativni načrti izvajanja pomembnejših del (obnove talnih označb, pranje predorov …).
- Izvedbeni program zimske službe velja vsako leto od 15. 11. do 15. 3. v naslednjem letu. V njem
opredelimo in definiramo vodenje prometa, operativne načrte izvajanja zimske službe po posameznih
ACB, določimo mesta za izločanje TTV v primeru zahtevnejših zimskih razmer in obilnejšega sneženja
ipd.
Navedena krovna dokumenta sta osnova za izvajanje vzdrževanja avtocest in hitrih cest, pri čemer vsa tista
vzdrževalna dela, ki bi lahko povzročila daljše zastoje, skrbno načrtujemo v sodelovanju z ostalimi področji in
službami DARS, redna vzdrževalna dela pa prilagajamo prometnim tokovom in prometnim konicam tako, da so
posledice naših del na pretočnost prometa na AC/HC minimalne, ob nepričakovanih zgostitvah prometa nad
pričakovanimi merami pa tovrstna dela po potrebi tudi začasno prekinemo.
.
LETNO POROČILO 2020 DARS 48
Z uveljavitvijo Pravilnika o zaporah, Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah ter Pravilnika
o rednem vzdrževanju javnih cest, ki nam omogočajo, da določena redna vzdrževalna dela izvajamo tudi v
nočnem času, smo posledično zmanjšali zastoje, predvsem na najbolj obremenjenih odsekih avtocest. Posebno
pozornost smo namenili izvajanju nočnih del v prometno najbolj obremenjenih območjih, ki jih vzdržujejo ACB
Ljubljana, ACB Postojna in ACB Vransko.
Nadaljevali smo projekt optimizacije preventivnega posipa cest s tekočim soljenjem, v letu 2020 smo samodejne
mešalne naprave za pripravo raztopine NaCl (solnice) vzpostavili še v ACB Murska Sobota, ACB Maribor in
izpostavi Vipava.
Količinski obseg realizacije vzdrževalnih del v letu 2020 je bil, glede na vrsto del za voziščne konstrukcije in
objekte, naslednji:
- krpanje in sanacija vozišč v obsegu 49.050 m
2
po dveh pogodbah v 37 delovnih dneh v znesku
1.562.251,38 EUR,
- investicijska vzdrževalna dela v obsegu 371.233 m
2
po štirih pogodbah v 244 delovnih dneh in v
skupnem znesku 10.969.671,89 EUR,
- sanacija betonskih vozišč predorov v znesku 341.874,18 EUR,
- obnova žlebičenj voziščnih konstrukcij v obsegu 15.402 m in v skupnem znesku 123.218,40 EUR,
- redno vzdrževanje objektov in opreme za odvodnjavanje v skupnem znesku 795.696,90 EUR,
- redno vzdrževanje in sanacija betonskih površin premostitvenih objektov v znesku 164.511,76 EUR,
- redno in intervencijsko vzdrževanje dilatacij in ležišč premostitvenih objektov v znesku 195.744,95
EUR,
- zalivanje reg in razpok v obsegu 189.487 m in znesku 272.861,28 EUR,
- hrapavljenje vozišč v obsegu 51.437 m
2
v znesku 191.286,20 EUR.
V lastni režiji se izvajajo košnja, menjava poškodovanih odbojnih ograj, čiščenje in popravila zaščitne mreže,
čiščenje predorov 2-krat letno, izvajanje talnih označb, čiščenje odvodnih sistemov idr. skladno z Letnim in
Zimskim planom vzdrževanja. Za zagotavljanje delovanja rednega vzdrževanja sprotno skrbimo za nabavo novih
vozil in opreme ter skrbimo za pravočasno servisiranje in popravila vse opreme.
Elektrostrojno vzdrževanje
Na področju elektrostrojnega vzdrževanja so se v letu 2020 izvajala naslednja dela:
- vsa vzdrževalna dela po pogodbah o vzdrževanju,
- preventivno vzdrževanje elektrostrojnih sistemov in naprav v predorih in na trasi skladno z letnimi
načrti,
- zamenjava UPS-naprav v ACB Novo mesto, izpostava Drnovo,
- sanacija linijskega požarnega javljanja v predorih Dekani in Karavanke,
- predelava oz. poenotenje električnega napajanja javne razsvetljave AC-priključka LJ Rudnik (Peruzzijeva
ulica),
- sanacija javne razsvetljave priključkov Lenart,
- zamenjava NN-postroja v transformatorski postaji TP0970 Mladinska 89 – ACB Ljubljana,
- sodelovanje pri pregledih dokumentacije in naprav na novo prevzetih odsekih,
- sodelovanje s področjem Upravljanje pri pripravi/pregledu dokumentacije in obnovitvenih delih,
- sodelovanje z zunanjimi izvajalci pri obnovitvenih delih, vzdrževanju in novogradnjah.
Upravljanje in zagotavljanje prometne varnosti
Področje Upravljanje, ki je bilo vzpostavljeno z novo organizacijo v letu 2013, združuje upravljanje vseh vrst
premoženja družbe DARS (cestna infrastruktura, naprave, počivališča in druge nepremičnine v lasti DARS), s
ciljem učinkovitejšega upravljanja premoženja družbe ter vodenja prometa in prometne varnosti.
Cestna infrastruktura
S pomočjo ekspertnega sistema za gospodarjenje z vozišči PMS DARS (Pavement Management System) smo
pripravili Plan ukrepov kot osnovo za določanje potrebnih obnov infrastrukture v naslednjem triletnem obdobju.
V ekspertnem sistemu smo posodobili vhodne podatke in ga premaknili na izhodiščno leto 2020.
V letu 2020 smo na podlagi sklenjene pogodbe z DRI za strokovne storitve pri gospodarjenju s cestno
infrastrukturo, z napravami in pri prometni varnosti nadaljevali redno koordinacijo za tekoče spremljanje
LETNO POROČILO 2020 DARS 49
realizacije strokovnih nalog. Na podlagi pogodbe je DRI pripravila strokovne podlage za novelacijo Plana ukrepov
na AC-infrastrukturi za obdobje 2021–2023. Osnutek tega plana smo pozneje še aktivno usklajevali z oddelkom
za obnove do usklajenega in od uprave potrjenega Plana ukrepov na cestni infrastrukturi v upravljanju DARS za
obdobje 2021–2023.
V sodelovanju z DRI se je izvedel projekt vzpostavitve ekspertnega sistema gospodarjenja s premostitvenimi
objekti na AC in HC, ki je bil zaključen v letu 2020. V sodelovanju s strokovnjaki DRI smo začeli pripravljati
metodologiji za spremljanje stanja predorov in geotehničnih objektov ter začeli pregledovati zadrževalnike.
Na podlagi pogodbe za osemletni geotehnični monitoring na celotnem avtocestnem omrežju (razen območja
Rebrnic, kjer se monitoring že izvaja), ki je bila sklenjena v letu 2015, so se v letu 2020 izvajale vse potrebne
meritve na geotehničnih objektih in spremljanja stanja zahtevnejših objektov (VA6007, Jožefov hrib).
S področjem Vzdrževanje je dogovorjen sistem za izvajanje letnih pregledov cestne infrastrukture s strani
rednega vzdrževanja cestne infrastrukture in za pripravo celovitih poročil o teh pregledih.
Sklenjenih je več dogovorov z občinami za sodelovanje pri obnovah nekaterih premostitvenih objektov. Na
podlagi poročil je bilo opravljenih tudi nekaj izrednih pregledov premostitvenih objektov (dvoetažni most
Maribor, viadukt Blagovica). Na viaduktu Blagovica smo posledično uvedli stalni monitoring poškodovanih
zunanjih kablov in določili strokovno skupino za analizo poškodb.
V novelacijo Plana ukrepov je dodana prva prioriteta potrebnih obnov obstoječih PHO, ob upoštevanju pogojev,
da ograja ostaja v sedanjih gabaritih brez podaljšanja in nadgradenj. V ta plan so vključeni tudi odseki cest, na
katerih je skladno s strokovnimi podlagami potrebna gradnja manjkajoče protihrupne zaščite.
Ukrepi za zmanjševanje porabe električne energije
V letu 2020 je projektant pripravil izvedbeni načrt za menjavo razsvetljave V. faze, v sklopu katerega bo v letu
2021 zamenjanih predvidoma 2000 svetil. Zaradi povečane jalove energije je na sistemu trojanskih predorov
elektrovzdrževanje izvedlo odklop povezovalnega srednjenapetostnega kabla med pogonskima centralama
Podmilj in Ločica, s katerim se je odpravil večji delež jalove energije, razlika pa se bo odpravila z novo prilagojeno
kompenzacijsko napravo. Izvedena je bila LED-razsvetljava v pokritem vkopu Strmec in v eni cevi predora
Golovec. Izvedena je bila študija vetrne elektrarne. Pripravljena sta bila dokumentacija in sporazum za
razdelitev/ureditev odjemnih mest na stari hitri cesti skozi Maribor med Mestno občino Maribor in DARS. Začeli
pa smo tudi osnutek predloga montaže sončnih elektrarn po PX3 shemi.
V primerjavi s preteklim letom 2019 smo zmanjšali količinsko porabo električne energije za 4 %, kar je posledica
zamenjave razsvetljave z energetsko varčnimi LED-svetili in zamenjave cestninskega sistema.
Počivališča
V letu 2020 je bila v izdelavi projektna dokumentacija za rekonstrukcijo 12 malih počivališč.
Gospodarjenje z nepremičninami
V letu 2020 smo nadaljevali dela na področju postopkov obravnave prispelih vlog oziroma povpraševanj za
odprodajo presežnih nepremičnin v upravljanju oziroma lasti DARS na področju obveščanja zainteresiranih
strank, ugotavljanja presežnih zemljišč in drugih nepremičnin ter definiranja mogočih načinov razpolaganja z
nepremičninami, ki ležijo zunaj trase AC.
Za prodajo je bilo potrjenih 26 programov prodaje presežnih nepremičnin v lasti DARS. Objavljena sta bila dva
razpisa javnega zbiranja ponudb za prodajo presežnih nepremičnin v lasti DARS.
V letu 2020 je bilo sklenjenih skupno 27 kupoprodajnih pogodb za prodajo presežnih nepremičnin v lasti DARS,
katerih skupna vrednost znaša 1.436.635 EUR (od tega so bile štiri pogodbe skupne vrednosti 235.869 EUR
sklenjene iz naslova razpisa, objavljenega v letu 2019).
V tem obdobju je prišlo tudi do končne realizacije posameznih prodajnih poslov, sklenjenih v letu 2019; njihova
skupna vrednost znaša 203.901 EUR.
LETNO POROČILO 2020 DARS 50
V letu 2020 smo v skladu s sklepi uprave in z upoštevanjem navodil za izvedbo postopkov za prodajo in oddajo
nepremičnin v lasti DARS v najem ali zakup dokončali postopke prodaje treh stanovanjskih enot v lasti DARS, in
sicer dveh enot na Hrušici na Gorenjskem in ene enote v Slovenskih Konjicah. Skupna prodajna vrednost oziroma
prihodek od prodaje znaša 246.861,20 EUR.
V skladu s sklepom uprave in soglasjem SD smo izvedli nakup nepremičnine za izvajanje interne počitniške
dejavnosti v Kranjski Gori ter v maju izvedli primopredajo stanovanja za ta namen v Izoli. Začeli smo celovito
obnovo enote v Čatežu in Izoli ter pripravili projektno nalogo za izbor projektanta za novogradnjo enote na Rogli.
Na podlagi načrtovanih sredstev upravljanja so v letu 2020 potekala in se zaključila večja obnovitvena dela v
objektih ACB Hrušice, 2. faza.
DARS je v letu 2020 na podlagi sporazuma, sklenjenega z Ministrstvom za notranje zadeve, sofinanciral projekt
obnove nadstrešnice nad avtocesto na MP Karavanke, ki je predstavljala neposredno nevarnost za promet, ki je
potekal pod njo.
Služnosti
V letu 2020 smo prejeli 105 vlog za dodelitev služnosti, to je za 23 več kot v letu 2019 in ponovno predstavlja
največje število obravnavanih vlog do zdaj. Sklenjenih je bilo 78 služnostnih pogodb v 67 zadevah. Tudi v letu
2020 je bila, kljub zdravstveni krizi v državi, tako še vedno vidna visoka rast števila investicij.
Odplačne služnosti so bile v letu 2020 kot običajno dodeljene večinoma za manjše posege – za ureditev cestnih,
komunalnih, energetskih in TK-priključkov. Služnostne pogodbe za večje posege, posledično z višjimi nadomestili,
v letu 2020 niso bile sklenjene. Skupna vrednost nadomestil za dodeljene odplačne služnosti v letu 2020 je zato,
kljub večjemu številu obravnavanih vlog, znašala manj kot v letu 2019, in sicer 52.412 EUR.
Razlog za nižjo skupno vrednost nadomestil je bil tudi to, da je bilo spet veliko služnosti dodeljenih brezplačno,
skladno s 70. členom Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS,
št. 11/18 in 79/18) ali 474. členom Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 60/19, 65/20 in 158/20 – ZURE), bodisi
na vseh bodisi le na nekaterih zemljiščih iz pogodbe. Ocenjen izpad služnostnega nadomestila za te posege znaša
530.872 EUR.
Na podlagi služnostnih pogodb, sklenjenih v preteklih letih, pri katerih nadomestila za služnosti zapadajo v plačilo
periodično (tj. enkrat letno), je bilo obračunano še 39.718 EUR.
Za stroške postopkov dodelitev služnosti s pripravo služnostnih pogodb, po veljavnem ceniku DARS in za
povrnitev stroškov notarskih overitev podpisov na teh pogodbah je bilo obračunano 27.226 EUR.
Trženje telekomunikacij
V letu 2020 smo v sklopu trženja telekomunikacij podpisali sedem novih pogodb s podjetji Telemach, Peter's
Teleurh, SoftNET, Vahta, Ministrstvom za infrastrukturo in dve pogodbi s Cengizom. Podpisana sta bila dva nova
aneksa, in sicer s podjetjema Novatel in T-2. Pripravljenih je bilo 25 ponudb. Podjetjem nudimo storitve zakupa
optičnih vlaken, dostopa do spleta, možnosti za kolokacijo opreme in Wi-Fi dostop na počivališčih.
- Širokopasovni W-Fi dostop omogočamo na 28 počivališčih, v pripravi je prenova malih počivališč, ki bodo
prav tako opremljena z DARS Wi-Fi dostopom. Wi-Fi kuponi so na voljo na Petrolovih in OMV bencinskih
servisih ter v Mariboru na DarsGo servisu.
- Splet tržimo poslovnim uporabnikom ob avtocesti na štirih novih lokacijah, s tem da smo našo ponudbo
ob upoštevanju investicijskih stroškov nekoliko prilagodili cenam na trgu.
- Pri zakupu neosvetljenih optičnih vlaken je bilo sklenjenih pet novih relacij za družbe SoftNET, Peter's
Teleurh, MZI, Telemach in T-2 (sklenjene so bile štiri nove pogodbe ter en aneks h pogodbi), medtem ko
je bila ena relacija s pogodbo podaljšana (Vahta).
- Prihodki iz naslova služnosti so se v primerjavi z letom 2019 znižali za cca. 1 %, in sicer na podlagi
zagotavljanja lastnih elektroenergetskih priključkov s strani mobilnih operaterjev.
Prometna varnost
Osnova za spremljanje stanja na področju prometne varnosti so aktivnosti, ki smo jih v DARS že pred leti
prepoznali kot pokazatelje za učinkovito in ekonomsko ugodne izbire ukrepov za izboljšanje prometne varnosti.
LETNO POROČILO 2020 DARS 51
Med te aktivnosti sodijo program EuroRAP in tiste, ki jih določata Direktiva 2008/96 ES o varnosti cestne
infrastrukture in nova Direktiva EU 2019/1936, ki uvaja novost glede »ciljno usmerjenih pregledov varnosti cest«.
Na področju prometne varnosti smo v letu 2020 začeli dve večji investiciji, ki se bosta nadaljevali v letu 2021:
- postavitev novih varnostnih ograj in zaključnic na območju ACB Hrušica,
- postavitev blažilnikov trka na območju ACB Sl. Konjice, Vransko in Hrušica.
Aktivnosti, povezane z izdelavo projektne dokumentacije, ki bo podlaga za izvedbo del v letih 2021 in 2022, so v
2020 vključevale izdelavo dokumentacije za:
- postavitev BVO v sredinskem ločilnem pasu,
- zamenjavo kažipotne signalizacija na izvozih z avtocest,
- zamenjavo zaključnic in postavitev dodatnih varnostnih ograj ter postavitev blažilnikov trkov,
- izvajanje simulacij prometne varnosti projektov DARS.
Za obravnavo najzahtevnejših problemov in rešitev s področja prometne varnosti in opreme cest sta svetovalne
storitve izvajali Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo in Strojna fakulteta, obe iz Ljubljane, ter Fakulteta za
gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo iz Maribora.
V letu 2020 pa je dinamika izvajanja del in aktivnosti močno zaostajala za pričakovanji. Nadaljevale so se
aktivnosti za postavitev sistemov sekcijskega merjenja hitrosti. V decembru je bil podpisan dogovor o
sodelovanju med DARS in Policijo, ki je podlaga za pripravo javnega naročila, ki bo sledilo v letu 2021.
V letu 2020 se je na avtocestah in hitrih cestah zgodilo 1.460 prometnih nesreč. Življenje je izgubilo šest oseb (v
letu 2019 – 16 oseb), težje se je poškodovalo 27 oseb (kar je približno 50 % manj kot v letu 2019), lažje pa se je
poškodovalo 357 oseb (kar je 40 % manj kot v letu 2019).
S Policijo je bil v letu 2020 podpisan »Dogovor o vzpostavitvi sistemov sekcijskega merjenja hitrosti na omrežju
AC in HC v upravljanju DARS«, ki določa način vzpostavitve več sistemov po celotnem omrežju avtocest in hitrih
cest v Sloveniji. Za pripravo nabora odsekov in za izvedbo javnega razpisa za vzpostavitve sistema je odgovoren
DARS, Policija pa bo prevzela vse aktivnosti, povezane z nadzorom prometa, in aktivnosti glede izdaje glob za
prekrške. S Policijo je bil podpisan tudi dogovor o ustanovitvi avtocestne policije, realizacija glede ustanovitve in
začetek delovanja pa sta predvidena v letu 2021. Pričakovanja DARS glede vpliva na prometna dogajanja in na
prometno varnost na avtocestah in hitrih cestah so visoka, pričakujemo večje izboljšanje prometne varnosti.
V letu 2020 so potekala posvetovanja s pristojnim Ministrstvom za infrastrukturo o prometnem režimu na
avtocesti A1 glede prehitevanja za težka tovorna vozila, katerih skupna masa presega 7,5 tone. Dogovorjeno je
bilo, da se uvede prepoved prehitevanja za ta vozila v dnevnem času med 6.00 zjutraj in 18.00 popoldne, določen
je bil tudi datum uveljavitve, ki je bil 15. januar 2021. Vse aktivnosti v zvezi z obveščanjem o spremembi so se
izvajale v letu 2020.
Investicije
DARS je v letu 2020 skladno s poslovnim načrtom organiziral in vodil projekte gradnje in obnove avtocestnih
odsekov.
Na področju prostorskega načrtovanja in umeščanja avtocest ter hitrih cest v prostor so se v letu 2020 izvajale
aktivnosti prostorskega umeščanja pri štirinajstih projektih. Med pomembnejše projekte v letu 2020 sodijo
spodnji odseki:
HC Slovenj Gradec–Dravograd
- Izvajale so se geološko-geomehanske raziskave na terenu.
- Izdelovala sta se Geološko-geomehanski elaborat (GGH) in HHŠ; IDP ter optimizacija trase zaradi smernic
NUP in občin.
- Izdelovala sta se elaborat rušitev in elaborat protihrupne zaščite.
- Potekali so postopki izvedbe javnih naročil za pridobitev izdelovalcev recenzije IDP in GGH ter postopki
izvedbe naročil za pridobitev izdelovalcev presoje prometne varnosti.
LETNO POROČILO 2020 DARS 52
- Potekala so usklajevanja z nosilci urejanja prostora (NUP) za traso in za avtocestno bazo Podgorje;
usklajevanja z Mestno občino Slovenj Gradec glede priključevanja južne obvoznice Slovenj Gradec ter
usklajevanja z Mestno občino Slovenj Gradec in Občino Dravograd glede poteka trase na območju VVO
Bukovska vas.
- Izdelovala se je IDZ za avtocestno bazo Podgorje.
- Izdelovalo se je dopolnjeno okoljsko poročilo.
HC Otiški vrh–Holmec
- Izdelovale so se strokovne podlage za študijo variant (gradbeno-tehnični elaborat, razvojno-urbanistični
elaborat, prometna študija, ekonomski elaborat, hidrološko-hidravlična študija in okoljsko poročilo).
- Izdelovala se je študija variant / predinvesticijska zasnova.
- Izdelala se je ocena učinka na varnost v prometu.
- Izdeloval se je Elaborat ravnanja z viški zemeljskih izkopov, ki se je usklajeval z MOP DzO.
- ŠV/PIZ je bila potrjena na Upravi DARS, posredovana na KIOP in potrjena s sklepom Ministra za
infrastrukturo.
- Hidrološko-hidravlična študija je bila posredovana v potrditev na DRSV.
Odsek Ptuj–Markovci
- Izdelovala sta se ŠV/PIZ in OP (dopolnjeval se je Elaborat možnih variantnih rešitev za obravnavo na
medresorski delovni skupini).
- Potekala so usklajevanja mogočih variantnih rešitev v okviru medresorske delovne skupine.
- Izdelano je bilo gradivo za pridobitev dopolnjenih smernic NUP.
Povezovalna cesta Podgora–Letuš
- Izdelana je bila nova oz. popravljena pobuda/DIIP (osnovna iz leta 2018), ki je bila tudi javno razgrnjena.
- Pridobljene so bile smernice nosilcev urejanja prostora ter mnenja in predlogi zainteresirane javnosti.
- Izdelovala se je analiza smernic NUP in predlogov javnosti.
AC Postojna/Divača–Jelšane
- Vlada RS je 2. 7. 2020 sprejela Informacijo o postopku priprave državnega prostorskega načrta za
avtocesto na odseku Postojna/Divača–Jelšane in predlaganih rešitvah, in sicer da so mogoče samo
variante v »koridorju Postojna« in da se postopek priprave DPN nadaljuje z novim krogom študije
variant, v kateri bodo obravnavane variante Po2-Je2 (edina izvedljiva iz obstoječe ŠV/PIZ), Po45opt-Je2
in Po4opt-Je2 (obe iz preveritve »na Hruševje«).
- Vlada RS je dne 22. 10. 2020 sprejela Sklep o izvedbi DPN za AC na odseku Postojna–Jelšane, ki je
nadomestil prejšnjega.
- Izvedeno je bilo javno naročilo za izdelavo vseh potrebnih strokovnih podlag za obravnavane variante,
izdelavo OP in ŠV/PIZ (2. krog vrednotenja).
HC Koper–Dragonja
- Izdelovala se je preveritev nadkritja trase HC na območju naselja Šalara v okviru priprave stališč do
pripomb in predlogov z JR, potekala so usklajevanja z Mestno občino Koper.
- Izdelovala se je preveritev nadkritja trase HC na območju naselja Dragonja v okviru priprave stališč do
pripomb in predlogov z JR, potekala so usklajevanja z Občino Piran.
- Izdelovala se je HHŠ, potekala so usklajevanja z DRSV (glede zadrževalnika Pradisjol).
- Izdelana je bila PIZ, potrjena na Upravi DARS in posredovana na KIOP.
Ekodukt na AC-odseku Unec–Postojna
- Izvedlo se je javno naročilo za pridobitev izdelovalca strokovnih podlag za pobudo, pobude in analize
smernic za ekodukt na AC-odseku Unec–Postojna.
- Izdelan je bil elaborat preveritve umestitve ekodukta na AC-odseku Unec–Postojna.
- Izdelovala se je idejna rešitev za objekt ekodukta na izbrani lokaciji.
Razširitve ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih cest
- Usklajevanje z DRSI glede navezave trzinske obvoznice na priključek Študa.
Plato Karavanke
- Izdelana in javno razgrnjena je bila pobuda/DIIP.
LETNO POROČILO 2020 DARS 53
- Pridobivale so se smernice nosilcev urejanja prostora ter mnenja in predlogi zainteresirane javnosti.
Šentrupert–Velenje
- Dopolnjevala se je vloga na podlagi poziva MOP ARSO za izjavo o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so
pomembne za izdajo okoljevarstvenega soglasja.
- Izdelovali so se sanacijski načrti prizadetih kmetijskih gospodarstev.
- Izvedena je bila javna razgrnitev PVO in osnutka OVS.
- Na podlagi 37 zahtev za vstop v postopek izdaje OVS se je 21 udeležencem status stranskega udeleženca
priznal.
- Pridobljena so bila mnenja NUP, na podlagi katerih smo prejeli s strani ARSO poziv k izjasnitvi v postopku
izdaje OVS. Pripravljena je bila opredelitev do poziva ARSO.
Izvajale so se tudi številne druge naloge, vezane na prostorsko načrtovanje in umeščanje v prostor, kot so priprava
smernic in mnenj v primerih, ko ima Ministrstvo za infrastrukturo položaj nosilca urejanja prostora, in
sodelovanje pri pripravi in sprejemanju predpisov s področja prostorskega načrtovanja in umeščanja v prostor
ter z njimi povezanih predpisov. Od tega so potekala obsežnejša usklajevanja v zvezi z Gradbenim zakonom (GZ-
1), Strategijo prostorskega razvoja Slovenije (SPRS), ZUreP-3, Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o
pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi
povezane erozije celinskih voda in morja, Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe o posegih v okolje, za
katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje, Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah,
Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih ter Zakonom o vodovarstvenih območjih
za občine Bloke, Cerknica, Ilirska Bistrica, Loška dolina, Pivka in Postojna. Prav tako so se izvajale tudi druge
naloge, ki jih je naročilo Ministrstvo za infrastrukturo, kot npr. izdelava elaborata prometne študije s prometnim
modelom, prometno-ekonomskega vrednotenja in ocene učinka na varnost v prometu obravnavanih ukrepov na
širšem območju Kranja, dodatnih tehničnih rešitev ter prostorskih in okoljskih preveritev.
V postopkih umeščanja avtocest in hitrih cest v prostor smo znotraj svojih pristojnosti sodelovali z javnostjo in
uporabniki ter tako prispevali k uveljavitvi rešitev, ki so družbeno in okoljsko sprejemljive.
Poleg nalog prostorskega načrtovanja in umeščanja v prostor, ki se izvajajo v imenu in za račun RS, so se izvajale
tudi naloge, ki se izvajajo v imenu in za račun DARS, npr. priprava smernic in mnenj ter projektnih pogojev in
soglasij za primere, ko ima DARS položaj nosilca urejanja prostora oz. soglasjedajalca.
Na področju projektne dokumentacije so v letu 2020 po posameznih investicijah potekale naslednje glavne
aktivnosti:
Odsek Jagodje–Lucija
Za odsek je v izdelavi projektna dokumentacija PZI, recenzijske razprave še niso bile opravljene. Zaradi
dolgotrajnega projektiranja je projektna dokumentacija delno neusklajena z DARS navodili, ki so bila sprejeta v
vmesnem času. Pripravlja se celovita strategija za dokončanje projektne dokumentacije in pridobitev gradbenega
dovoljenja (novelacija študij, ki so osnova za PVO, novelacija PVO, izdelava DGD, uskladitev PZI z DARS navodili
in zaključek recenzij).
Odsek Markovci–Gorišnica
Zaradi spremenjene zakonodaje je bilo treba novelirati projektno dokumentacijo in investicijski program. Na
podlagi sklepa ARSO je treba izdelati PVO in pridobiti OVS. PVO je bil dokončan konec leta 2019. Izdelava
novelacije PZI in izvlečka iz projekta za izvedbo (PZR) v posledici sprememb področne zakonodaje je končana in
recenzirana. V začetku leta (7. 2. 2020) je bila podana vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja po integralnem
postopku. Potekale so aktivnosti usklajevanja in dopolnitve vloge.
Odsek Koseze–Kozarje (razširitev v 6-pasovnico)
Izdelana in recenzirana ter v decembru 2020 predana je projektna dokumentacija PGD, h kateri so pridobljena
tudi vsa mnenja, razen s strani MOL. V letu 2020 je bilo prejetih več pozivov k izjasnitvi v postopku izdaje OVS.
Vse izjasnitve so bile na ARSO oddane v rokih. Dne 24. 12. 2020 je bila na MOP oddana vloga za izdajo GD po
integralnem postopku. Pridobljenih je 92 % zemljišč, potrebnih za gradnjo. Za izdelavo investicijskega programa
(IP) je bila septembra 2020 podpisana pogodba z izdelovalcem, ki je v decembru 2020 predal v pregled osnutek
LETNO POROČILO 2020 DARS 54
IP. Osnutek je v pregledu pri naročniku. V februarju 2021 je predvidena predaja izdelanega in dopolnjenega IP na
KIOP.
Priključek Dragomer
V letu 2020 se je izdelovala projektna dokumentacija PZI, ki je v postopku recenzije in presoje prometne varnosti.
V novembru 2020 so bile izvedene seje recenzijske komisije. Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja po
integralnem postopku je bila na MOP vložena 17. 6. 2020. Vloga je bila na zahtevo MOP trikrat dopolnjena. V
pripravi je še dopolnitev PVO v delu, ki se nanaša na analizo obstoječega stanja tal. Za potrebe izdelave
investicijskega programa je v pripravi sporazum o sofinanciranju investicije. Z DRSI, Slovenskimi železnicami in
Občino Brezovica potekajo redni sestanki glede usklajevanja rešitev na območju Vnanjih Goric.
3. razvojna os sever, odsek Velenje–Slovenj Gradec
Pripravljali in obravnavali so se elaborati alternativnih rešitev glede na idejni projekt. Projekt je razdeljen na osem
sklopov. Delitvi in prioritetam sledijo tudi izdelava projektne dokumentacije, pridobivanje mnenj pristojnih
mnenjedajalcev in pridobivanje gradbenih dovoljenj. Izvajajo se vmesne in končne recenzije PZI. Za sklop
D – Gaberke je bilo izdano gradbeno dovoljenje, ki je postalo pravnomočno. Za sklope F – Jenina, B – Škalsko
jezero in H – Konovo je bila vložena zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja. Geodetska dela na terenu so bila
zaključena, geodetski načrt je bil recenziran in potrjen. Geološko-geotehnične in hidrogeološke raziskave so
večinoma zaključene. Izvaja se revizija gradbenih načrtov PZI dokumentacije. Okoljevarstveno soglasje je bilo
pridobljeno junija 2015 in velja do junija 2020 (5 let). 17. 3. 2020 je DARS pridobil pravno mnenje Inštituta za
javno upravo pri Pravni fakulteti v Ljubljani, iz katerega izhaja, da je OVS s pridobitvijo gradbenega dovoljenja za
sklop D – Gaberke veljavno za celoten odsek hitre ceste od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec
jug. Izvajale so se predhodne arheološke raziskave. Investicijski program je izdelan in potrjen.
3. razvojna os sever, odsek Šentrupert–Velenje
Nadaljevala se je izdelava projektne dokumentacije DGD in PZI. Izdelan in recenziran je bil elaborat določitve
meje gradbenega posega, ki bo podlaga za izvedbo parcelacije na kmetijskih in stavbnih zemljiščih. Izdelan in
recenziran je bil geodetski načrt. V izdelavi so idejni projekti premostitvenih objektov, ki se postopoma predajajo
v vmesno recenzijo. Izvajale so se geološko-geotehnične in hidrogeološke raziskave. Izdelovali in recenzirali so se
rušitveni načrti za objekte. Investicijski program je bil izdelan, obravnavan na komisiji DARS, potrjen s strani
Uprave DARS ter je bil 30. 9. 2020 obravnavan na seji Komisije za pregled in oceno investicijske dokumentacije
na področju državnih cest.
1. in 2. etapa 3. razvojne osi jug (priključek Novo mesto vzhod–priključek Osredek)
Izdelana in recenzirana je bila DGD in PZI dokumentacija za mostova čez reko Krko. Projektna dokumentacija PZI
za traso je bila recenzirana in zaključena. Pridobljena so bila vsa mnenja na projektne rešitve. 17. 2. 2020 je na
ARSO potekala ustna obravnava v postopku izdaje OVS. 14. 5. 2020 je bila na MOP oddana vloga za pridobitev
GD po integralnem postopku. Na projektne rešitve so pridobljena vsa mnenja razen od T2, ki mu je MOP 4. 12.
2020 poslal urgentni dopis za izdajo mnenja. Od 18. 12. 2020 do 18. 1. 2021 bo dokumentacija javno objavljena,
z možnostjo pregleda in podajanja pripomb javnosti. Na MZI je bil konec maja 2020 posredovan dopis za pomoč
pri prednostni obravnavi vloge za GD. Do novembra 2020 je bilo na zahtevo MOP oddanih pet dopolnitev vloge
za GD. 24. 9. 2020 je bila na MOP oddana tudi vloga za GD za prestavitev plinovoda. Do decembra 2020 sta bili
na MOP oddani skupno dve dopolnitvi vloge za GD za prestavitev plinovoda. Pridobljenih je 99,4 % zemljišč,
potrebnih za gradnjo.
3. in 4. etapa 3. razvojne osi jug (od priključka Osredek do Malin)
Julija 2020 je bila podpisana pogodba za izdelavo DGD/PZI dokumentacije, avgusta 2020 je bil izdelovalec uveden
v delo. Z izdelovalcem je v septembru 2020 potekal 1. koordinacijski sestanek. Projektna dokumentacija se
izdeluje, projektant je izdelal in naročniku predstavil osnutek faznosti gradnje ter IDZ priključka Poganci. Izdeluje
se tudi projektna dokumentacija za izpostavo ACB Novo mesto v Malinah. Izdelane so bile tudi idejne rešitve
premostitvenih objektov. Na terenu se izvajajo GGH raziskave skladno s programom – do konca leta 2020 je bilo
izvedenih 50 % vseh predvidenih terenskih raziskav. Izdelan je bil investicijski program, ki je bil 18. 2. 2020 predan
na KIOP. 25. 11. 2020 so bile od članov KIOP prejete pripombe, na katere izdelovalec pripravlja dopolnitve in
odgovore.
LETNO POROČILO 2020 DARS 55
Izvedba investicijskih posegov na Šmarski cesti v Kopru na G1-11/1062 od priključka na H5 do ustrezne
navezave na obstoječe stanje, v sklopu katere se projektira tudi priključek Slavček
Leta 2017 so Ministrstvo za infrastrukturo, DARS, DRSI in Mestna občina Koper podpisali dogovor in sporazum,
ki opredeljujeta aktivnosti in financiranje sopodpisnic. V skladu z dogovorom vse potrebne aktivnosti za
realizacijo projekta do pridobitve ustreznih dovoljenj za gradnjo vodi Mestna občina Koper. V novembru 2019 je
bila s strani vseh sofinancerjev sprejeta odločitev, da se javno naročilo za 2. in 3. odsek objavi ločeno od 1. odseka,
za katerega razpisno dokumentacijo pripravlja DARS, ki pripravo razpisne dokumentacije začne šele po podpisu
pogodbe za 1. in 2. odsek. Na 2. in 3. odseku DARS ne sodeluje kot sofinancer. V decembru 2020 sta DRSI in MOK
podpisali pogodbo za izdelavo projektne dokumentacije za 2. in 3. odsek, s čimer je DARS začel pripravo razpisne
dokumentacije za projektanta za 1. odsek.
Razširitev bertoške vpadnice v štiripasovnico
Dogovor o razširitvi bertoške vpadnice v štiripasovnico med Ministrstvom za infrastrukturo, DARS, DRSI in Mestno
občino Koper je bil sklenjen 25. 7. 2016. V skladu z dogovorom vse aktivnosti do gradnje vodi Mestna občina
Koper, projektno dokumentacijo recenzira DARS. MOK je projektno dokumentacijo predala 18. 12. 2020.
Projektna dokumentacijo bo recenzirana s strani recenzenta in pregledana tudi s strani presojevalca varnosti v
prometu. Za projekt so pridobljena vsa zemljišča, potrebna za gradnjo.
Srminska vpadnica
PGD/PZI projektna dokumentacija je izdelana v preteklih letih, v letu 2014 pa je bil izveden delni prevzem
dokumentacije. Zaradi različnih razlogov (dvakrat spremenjen pravilnik o projektni dokumentaciji, spremembe
stanja na terenu, sprememba koordinatnega sistema …) obstoječe dokumentacije ni več mogoče uporabiti v
postopku pridobitve GD, zato bo projektna dokumentacija novelirana. Pogodba s trenutnim izdelovalcem
projektne dokumentacije bo prekinjena – v decembru 2020 se pripravlja dogovor o sporazumni razvezi pogodbe
s projektantom. 8. 5. 2020 je bil sprejet sklep ARSO, da za projekt ni treba izvesti presoje vplivov na okolje. V letu
2021 je predviden podpis pogodbe za omenjeno novelacijo projektne dokumentacije.
Na področju gradenj so se izvajale naslednje aktivnosti:
Odsek AC Koseze–Kozarje in priključek Dragomer
Gradbeni dovoljenji še nista bili pridobljeni, zato se aktivnosti za gradnjo v letu 2020 niso izvajale.
Projekt Karavanke
- Po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila je bila 30. 1. 2020 podpisana pogodba z
izvajalcem del Cengiz Inşaat Sanayi ve Ticaret, A. S.
- 26. 2. 2021 je bila podpisana še pogodba z izvajalcem geološko-geotehnične spremljave gradnje
predora, združenim v JV IRGO Consulting, d. o. o. + Elea iC, d. o. o. + Geoportal, d. o. o. + GeoZS + Zavod
za gradbeništvo + Geoinženiring, d. o. o.
- Izvajalec gradbenih del je bil uveden v delo 2. 3. 2020 in začel dela. Na začetna dela je močno vplivala
situacija, povezana z razširitvijo epidemije covida-19.
- V okviru pripravljalnih del so bili na platoju neposredno pred portalom predora postavljeni objekti,
potrebni za delovanje gradbišča – betonarna, delavnica, skladišča, začasni pisarniški prostori, čistilna
naprava, naprava za zračenje predora, cisterne za dodatek in tehnološko vodo, deponije vgradnih
materialov ter začasna deponija za odlaganje izkopnega materiala iz predora. V okviru pripravljalnih del
je izvajalec izvedel tudi bivalno naselje ter pisarniške prostore za svoje potrebe.
- Vzporedno z mobilizacijo izvajalca na projektu in izvajanjem pripravljalnih del je bil izveden izkop
portalnega predvkopa s podpiranjem brežin predvkopa z armiranim brizganim betonom in
geotehničnimi sidri. Konec avgusta 2020 je izvajalec pričel izkop predora. Do 31. 12. 2020 je izvedel izkop
in primarno podgradnjo v predoru – v kaloti predora do 238 m ter v stopnici do 201 m. Prav tako je
izvedel izkop in vgradil armirani brizgani beton v talni obok do 172 m. Za potrebe odlaganja izkopnega
materiala iz predora je bila urejena površina odlagališča na lokaciji M, kamor se je v nadaljevanju odlagal
in vgrajeval po plasteh izkopani material.
- Zunaj predora, nasproti vhoda na gradbišče, je bil izveden most čez Savo M-3, v izvedbi pa je še most
M-2 čez Savo na lokaciji Hrušica.
- V okviru priprave na gradnjo mostu M-1 so bili na lokaciji med mostom M-3 in prihodnjim mostom M-1
lokalno prestavljeni še cevovodi vodovodov Mlake, Peričnik in Karavanke.
LETNO POROČILO 2020 DARS 56
- Izvajalec je do konca leta 2020 zaključil gradnjo objekta za naročnika in inženirja neposredno ob stavbi
ACB Hrušica.
- Skladno z razvojem aktivnosti na gradbišču so pri delih poleg inženirja sodelovali še projektanti, izvajalci
geološke, hidrološke in geotehnične spremljave gradnje predora, zunanja kontrola kakovosti ter
koordinator za varnost in zdravje pri delu.
3. razvojna os sever, odsek Šentrupert–Velenje
V novembru 2020 je bila podpisana pogodba za opravljanje strokovno-svetovalnih in inženirskih storitev za fazo
priprave in izvedbo gradnje ter ostalih inženirskih storitev po gradnji.
3. razvojna os sever, odsek Velenje–Slovenj Gradec
Izvajale so se aktivnosti javnega naročanja za pridobitev izvajalcev za izvedbo odseka Velenje–Slovenj Gradec po
posameznih sklopih. Za sklop B in sklop H so potekale aktivnosti javnega naročanja za prvo fazo postopka
(usposobljenost). Aktivnosti javnega naročanja za preverjanje usposobljenosti (prva faza) so se izvajale tudi na
sklopu F. Na sklopu D so se izvajale aktivnosti tako v prvi kot v drugi fazi postopka javnega naročanja. Izbran je
bil izvajalec del in z njim je bila podpisana pogodba. Izvedeno je bilo tudi javno naročilo za pridobitev izvajalca
zunanje kontrole kakovosti za sklop D in z izvajalcem je bila podpisana pogodba. V letu 2020 so se začela tudi
prva gradbena dela na 3. razvojni osi sever, odsek Šentrupert–Velenje, in sicer na sklopu D – Gaberke. Izvajali so
se večinoma sečnja in spravilo lesa, čiščenje terena, ureditev gradbišča, izvedba dostopnih poti do podpor
nadvoza priključka na HC, izvedba pilotov za temeljenje nadvoza, izkop na trasi HC ter izvedba transportne poti
do Premogovnika Velenje kot lokacije za odlaganje presežkov izkopnih materialov s celotne 3. razvojne osi sever.
1. in 2. etapa 3. razvojne osi jug, odsek od priključka na AC Novo mesto vzhod do priključka Osredek
Objavljeno je bilo javno naročilo za izvajalca gradnje tega odseka. 14. 5. 2020 je postala odločitev o priznanju
sposobnosti ponudnikov pravnomočna. V tem letu je izbrani izvajalec za izvedbo nadaljnjih arheoloških raziskav
na 1. in 2. etapi dela začel ter jih tudi zaključil. Pogodbena dela so bila ustrezno izvedena, kar je po zapisniku
konzervatorskega nadzora potrdil tudi Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Pripravljale so se
dokumentacija in listine za drugo fazo izbire izvajalca za gradnjo odseka.
Odprava napak v garancijski dobi
V letu 2020 so se izvajale aktivnosti v zvezi z odpravo napak v garancijski dobi na naslednjih AC in HC odsekih:
Pluska–Ponikve, Ponikve–Hrastje, Lešnica–Kronovo, Krška–Obrežje, Zrkovska–Pesnica, Hoče–Arja vas, Šentilj–
Pesnica, Vučja vas–Beltinci, Lendava–Pince z odsekom HC na Dolgo vas, Slivnica–Draženci, Draženci–Gruškovje,
MPP Gruškovje–meja z Republiko Hrvaško, Kozina–Klanec, Koper–Izola, Peračica–Podtabor, Podtabor–Naklo,
Šentvid–Koseze, Zadobrova–Koseze.
AC Šentjakob–Malence
Zaključile so se aktivnosti javnega naročanja za pridobitev izvajalca za izvedbo odprave napak v garancijski dobi
in nadgradnje predora Golovec. V aprilu 2020 je bila podpisana pogodba z izvajalcem. V zahodni cevi predora so
se na podlagi podpisane pogodbe izvajala sanacijska dela na betonskem oboku, obnova voziščne konstrukcije ter
nadgradnja elektrostrojne opreme.
HC Razdrto–Vipava–Ajdovščina
Izvajale so se meritve burje na protivetrnih ograjah, postavljenih v prejšnjem letu. Po zaključenih meritvah se je
izvajala še končna CFD poanaliza o učinkovitosti varovanja protivetrnih ograj in izdelalo končno poročilo o
izvedenih meritvah. Izvajale so se aktivnosti v zvezi z zaključevanjem pogodbenih obveznosti.
Odsek Markovci–Gorišnica
Na odseku so potekale aktivnosti priprave javnega naročila za gradnjo odseka G-ceste skupaj z odsekom
Gorišnica–Ormož. Gradivo za prijave sposobnosti (1. faza) je bilo na portalu javnih naročil objavljeno 14. 9. 2020,
oddaja prijav je bila 22. 10. 2020.
Odsek Gorišnica–Ormož
Izvajalec je končal izvajanje vseh aktivnosti gradbenih del prve faze viadukta Sejanca. Potekale so aktivnosti
končnega obračuna in prevzema opravljenih del. Poleg tega so potekale tudi aktivnosti priprave javnega naročila
za gradnjo odseka G-ceste skupaj z odsekom Markovci–Gorišnica. Gradivo za prijave sposobnosti (1. faza) je bilo
na portalu JN objavljeno 14. 9. 2020, oddaja prijav je bila 22. 10. 2020.
LETNO POROČILO 2020 DARS 57
AC Draženci–MMP Gruškovje
Končane so vse aktivnosti gradnje in predaje v uporabo na celotnem odseku AC od km 0,00 do km 13,03. Na
2.a etapi so potekale aktivnosti končnega obračuna – kolavdacije in monitoringa v času uporabe prometnice.
Uporabno dovoljenje na 2.a etapi je bilo pridobljeno 6. 8. 2020. V nadaljevanju potekajo aktivnosti spremljave v
okviru garancijskega roka.
AC-priključek Šmarje - Sap
Vsa dela so končana, teče garancijski rok.
Arheološka najdišča
Na podlagi večletne pogodbe, sklenjene 12. 8. 2016, so se na arheoloških najdiščih v letu 2020 nadaljevale
poizkopavalne obdelave arhivov najdišč za izvedena zaščitna arheološka izkopavanja na avtocestnih odsekih in
posameznih lokacijah izkopavanj, kjer poizkopavalna obdelava še ni bila izvedena. Nadaljevala se je tudi obdelava
lončenine, pridobljene ob raziskavah ETP (ekstenzivnih arheoloških pregledih) in ITP (intenzivnih arheoloških
pregledih). Dela po pogodbi bodo zaključena konec leta 2022. V letu 2020 so bila v obdelavi naslednja najdišča:
Podgorica, Zagorica, Drnovo 1 in 2, Medlog, Draga pri Beli Cerkvi, Bela cerkev, Dragomelj, Gošča, Obrežje, Pržanj,
Trojane, Šušec, Bela Cerkev, Zemono 1, Ribnica na Dolenjskem, Slivnica, Spodnje Hoče, Malečnik, Radvanje, Col,
Čatež – Sredno polje, Školarice, Loka pri Beli Cerkvi in Grofove njive.
Suhi zadrževalnik Malence
Izgradnja se je začela v februarju 2020 in je bila uspešno dokončana v oktobru 2020.
Na področju obnov so bile izvedene naslednje aktivnosti in projekti:
V letu 2020 je bilo obnovljenih 52,76 km smernih vozišč odsekov in priključkov, kar vključuje preplastitev na delu
odseka Drnovo–Brežice in Brezje–Podtabor–Kranj Z, obnovo dela odsekov Selo–Vogrsko–Šempeter in dela
odsekov Vučja vas–Murska Sobota–Lipovci–Turnišče. V večjem obsegu so bila izvedena tudi investicijska
vzdrževalna dela na voziščih, ker se je izkoristilo zmanjšane prometne obremenitve v času epidemije. V okviru
obnov odsekov so bili delno obnovljeni štirje viadukti in trideset manjših premostitvenih objektov. Izvedeni sta
bili sanacija splazele brežine na odseku Fram–Slovenska Bistrca in Dramlje–Celje ter sanacija vkopne brežine
Zajčica. Za potrebe prihodnje izgradnje odstavnega pasu in PHO za predorom Golo rebro v smeri Maribora se je
izvedla pilotna stena s sanacijo cestnega nasipa. Zamenjane so bile dotrajane zaščitne mreže na vkopnih skalnih
brežinah z zaščito dodatnih obsegov na obravnavanem območju. Vse leto se izvajajo aktivnosti za zaključevanje
preteklih projektov ter aktivnosti na področju priprave projektne in druge potrebne dokumentacije za
obnovitvena dela v prihodnjih letih.
Večji projekti, ki so trenutno v fazi projektiranja, so:
- PZI za rekonstrukcijo ceste in objektov na odsekih AC A1/0036 in 0636 Fram–Slovenska Bistrica in 0461
priključek Slovenska Bistrica sever;
- PZI za rekonstrukcijo odseka AC A1/0036 in 0636 Fram–Slovenska Bistrica od km 6,450 do km 7,150, z
zamenjavo viadukta Devina VA0065 in rekonstrukcijo viadukta Devina VA0361;
- PZI za rekonstrukcijo odseka Slovenske Konjice–Dramlje od km 7,000 do km 7,600, vključno z
rekonstrukcijo viadukta Slatina-D VA0407 in zamenjavo viadukta Slatina-L VA0093;
- PZI za rekonstrukcijo cestnega telesa in objektov na odsekih AC A1/0046 in 0646 Domžale–Šentjakob,
A1/0047 in 0647 Šentjakob–LJ (Zadobrova), 0145 priključek LJ–Šentjakob in 0189 priključek L-Sneberje
z namenom vzpostavitve tretjega pasu;
- PZI za rekonstrukcijo cestnega telesa na delih odsekov HC H3/0085 in 0685 Zadobrova–LJ (Šmartinska),
H3/0086 in 0686 LJ (Šmartinska–Tomačevo), H3/0187 priključku LJ–Nove Jarše (Šmartinska cesta);
- PZI za rekonstrukcijo dela odseka na AC A1 vključno z zamenjavo viadukta Dolgi most VA0045 v km 0,295
in VA0046 v km 0,280;
- PZI za rekonstrukcijo cestnega telesa in objektov na delih odsekov AC Ljubljana(Kozarje)–Brezovica–
Vrhnika–Logatec ter priključkih Brezovica in Vrhnika z namenom vzpostavitve tretjega pasu;
- PZI za rekonstrukcijo dela odseka na AC A1/0056 in 0656 Postojna–Razdrto od km 0,850 do km 1,300,
vključno z zamenjavo mostu čez Pivko VA0187 in VA0188;
- PZI za rekonstrukcijo vozišča na AC A1/0061 Kozina–Črni Kal, A1/0661 Kozina–Črni Kal in 1640
počivališče Ravne in
LETNO POROČILO 2020 DARS 58
- PZI za rekonstrukcijo delov odsekov na AC A2 0022 in 0622 Grosuplje–Ivančna Gorica, 0410 priključek
Ivančna Gorica, 0023 in 0623 Ivančna Gorica–Bič, 0411 priključek Bič ter 0072 in 0672 Bič–Trebnje vzhod.
Na področju protihrupnih ukrepov je bila pridobljena projektna dokumentacije za obnovo obstoječih PHO. Začeta
so bila tudi naročila študij za obremenitev hrupa s predlogom protihrupnih ukrepov na štirih odsekih, ki so
predvideni, da bodo vključeni v naslednji Operativni program varstva pred hrupom, ki je v pripravi.
Pri projektu Rušitev cestninskih postaj in preureditve cestninskih platojev so v letu 2020 tekle aktivnosti za
zaključevanje vseh del in odpravo pomanjkljivosti. Izvedeno je bilo javno naročilo še za zadnjo preostalo
cestninsko postajo Dragotinci, vključno s platojem, v jeseni sta bili izvedeni tudi rušitev nadstrešnice in
rekonstrukcija polovice AC. Preostala dela se bodo izvedla po zimski prekinitvi, predvidoma pomladi 2021.
Pri rekonstrukciji priključkov Leskovškove in Letališke sta bili izdelani in recenzirani PZI projektni dokumentaciji.
Izvedeno je bilo javno naročilo in podpisana pogodba za izvajanje nadzora nad gradnjo. Izvedeno je bilo javno
naročilo za rekonstrukcijo priključka Letališka, kjer je v teku podpis pogodbe. Začeto je bilo tudi javno naročilo za
izvedbo zunanje kontrole kakovosti in rekonstrukcijo priključka Leskoškova. Vzporedno je v teku pridobivanje
vseh potrebnih zemljišč.
Elektrostrojna dela in ITS
Na področju elektrostrojne opreme (ESO) v predorih se je v letu 2020 izvedla sanacija ESO desne cevi predora
Golovec. V pokritem vkopu Strmec smo zamenjali celotno razsvetljavo. V objekte smo vgradili LED-svetilke in to
so prvi predori na avtocestnem sistemu v Sloveniji, opremljeni s tako tehnologijo. Vzpostavili smo sistem za
občasno dvosmerno vodenje prometa v predoru Markovec. Obnovili in nadgradili smo sistem proti zmrzovanju
hidrantne vode v predoru Kastelec in Dekani. V predorih Pletovarje, Golo Rebro, Kastelec, Dekani, Mali vrh, Debeli
hrib, pokriti vkop Medvedjek 1 in Medvedjek 2 se je zamenjala prometna signalizacija. Izvedla se je sanacija
linijskega požarnega javljanja v predorih Dekani in Karavanke. Preuredila se je transformatorska postaja predora
Pletovarje. Izvedenih je bilo tudi več nadgradenj nadzorno-krmilnega sistema.
V letu 2020 smo dokončali implementacijo 56 novih SPIS portalov na lokacijah Brezovica–Divača in na severni,
vzhodni in južni ljubljanski obvoznici ter na AC Zadobrova–Lukovica. Dokončala se je obnova sedmih SPIS
portalov. Za navedene sisteme sta bili izvedeni nadgradnja programske opreme sistemov za nadzor in vodenje
prometa ter integracija sistemov v nadzorne centre za vodenje prometa.
Postavljenih je bilo 50 novih nadzornih kamer in vgrajenih 24 novih samodejnih števcev prometa. Izvedla se je
implementacija centralizacije videonadzornega sistema sever–jug. Z nadzorno kamero je bilo opremljeno eno
pregledniško vozilo, ki je locirano na lokaciji ACB Vransko. Začeli smo postavitev šestih cestno-vremenskih postaj
in desetih termodetekcijskih kamer.
Zgrajen je bil energetski informacijski sistem in izvedeno daljinsko upravljanje ogrevanja na ACB zahod (Postojna,
Kozina, Dob, Podtabor, Logatec, Vipava, Bertoki in Hrušica). Z zgrajenim sistemom se zmanjšuje poraba energije,
zmanjšuje se onesnaževanje okolja in zmanjšuje se izpust CO
2
. Izvedla sta se sanacija javne razsvetljave
priključkov Lenart in poenotenje električnega napajanja javne razsvetljave AC-priključka Ljubljana Rudnik.
Na področju nadzornih centrov se je izvedla implementacija pilotnega sistema kooperativnih ITS (C-ITS) z
mikrovalovno tehnologijo (G5) na odseku Postojna–Divača in mobilno tehnologijo za celotno AC-omrežje. Izvedel
se je samodejni prenos dogodkov iz primorskih predorskih nadzorno krmilnih sistemov v sistem Kažipot in v
sistem C-ITS.
Na področju telekomunikacijskih sistemov in prenosnih poti se je dokončala obnova KVS na AC Golovec Domžale,
HC Vipava–Šempeter, AC Divača–Kozina. Dokončala se je montaža optičnega kabla na ACB Ljubljana–ACB
Postojna (sklop 1) in optičnega kabla na ACB Ljubljana–ACB Hrušica (sklop 2). Izvedla se je nadgradnja digitalnih
radijskih zvez DARS (DMR).
LETNO POROČILO 2020 DARS 59
Odplačilo dolga
Družba DARS je v obdobju visokih letnih obveznosti iz naslova odplačila dolga. V letih 2021–2026 zapade v plačilo
za 1,05 milijarde evrov glavnic kreditov. V tem obdobju bodo letne obveznosti iz naslova odplačila dolga
porabljale bistveni del denarnega toka iz poslovanja, zato bo del dolga ob izvajanju investicijskih načrtov treba
refinancirati. Upravljanje dolga je opredeljeno kot ena glavnih aktivnosti družbe za doseganje cilja družbe DARS,
da samostojno odplačuje oziroma poravnava vse svoje finančne obveznosti. Odločitev o izvedbi refinanciranja na
podlagi Krovnega zakona o poroštvu (ZPKROD) je odvisna od ustvarjenih likvidnostnih rezerv (depoziti) in
prihodnjih obveznosti iz t. i. 6-letnega operativnega načrta izvajanja investicij. Stanje finančnih sredstev v obliki
depozitov v letu 2020 ni izražalo potrebe po izvedbi refinanciranja. Tako je družba v tem letu odplačala za 238,4
milijona evrov glavnic in obresti v višini 35,8 milijona evrov. V februarju je družba z Evropsko investicijsko banko
sklenila kreditno pogodbo za najem kredita v višini 90 milijonov evrov za financiranje gradnje druge cevi predora
Karavanke. Kredit še ni bil črpan. Črpanih je bilo preostalih 26 milijonov evrov kredita, ki ga je družba najela leta
2017 pri Evropski investicijski banki za financiranje vzpostavitve elektronskega cestninskega sistema, in celotnih
51 milijonov evrov kredita pri banki Kreditanstalt für Wiederaufbau, ki je bil leta 2019 prav tako najet za
vzpostavitev elektronskega cestninskega sistema. Skupni dolg družbe se je zmanjšal na 1.895 milijonov evrov
(stanje na dan 31. 12. 2020). V zadnjih petih letih se je skupna zadolžitev družbe znižala za 672 milijonov evrov.
Eden od razlogov za to je tudi pozitiven razvoj v prihodkih od cestnin. Zaradi obsežnih novih investicijskih
projektov družba v naslednjih letih pričakuje ponovni dvig skupnega dolga.
LETNO POROČILO 2020 DARS 60
I.10 Avtoceste in hitre ceste v RS ter prometne obremenitve
Republika Slovenija je leta 1994 s posebno pogodbo na DARS prenesla upravljanje in vzdrževanje vseh zgrajenih
avtocest in infrastrukturnih objektov ter naprav na njih. RS je tako na DARS prenesla 198,8 kilometra do takrat
zgrajenih dvopasovnih in štiripasovnih avtocest in hitrih cest ter 67,5 kilometra priključkov.
Z izvajanjem NPIA se je omrežje v upravljanju in vzdrževanju DARS postopno povečevalo. Ob koncu leta 2020 je
družba upravljala 623,3 kilometra avtocest, 141,0 kilometra priključkov nanje, 22,3 kilometra razcepov ter 38,0
kilometra drugih cest.
Tabela 5: Dolžina omrežja v upravljanju in vzdrževanju DARS na dan 31. decembra 2020
OPOMBA: AC A4 še ni v celoti kategorizirana
V Sloveniji od druge polovice leta 2008 velja vinjetni cestninski sistem za lahka osebna vozila. Za vozila nad 3,5
tone največje dovoljene mase je od 1. aprila 2018 v veljavi elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku
(v nadaljevanju ECS), sistem DarsGo, kjer se vozila cestninijo na celotnem omrežju, ki je v upravljanju družbe
DARS.
Skupno število cestninskih kilometrov tovornih vozil je v letu 2020 upadlo za 9,4 odstotka, kar je posledica
sprejetih ukrepov za zajezitev epidemije covida-19. Izrazit upad števila cestninskih km v času trajanja ukrepov v
Dolžina (A)
odsekov cest
Dolžina
razcepov
Dolžina
priključkov
Dolžina
drugih cest
A1
Šentilj – Dragučova – Maribor – Slivnica – Celje – Trojane – Ljubljana
(Zadobrova–Malence–Kozarje) – Postojna – Razdrto – Divača – Črni Kal – Srmin
245,266 11,782 58,265 12,436
A2
Predor Karavanke – Lesce – Podtabor – Kranj – Ljubljana (Kozarje) – po A1 – Malence –
Ivančna Gorica – Bič – Pluska – Trebnje – Hrastje – Novo mesto – Kronovo – Drnovo –
Obrežje
175,472 4,929 38,344 12,308
A3 Divača (Gabrk) – Sežana vzhod – Fernetiči 12,246 0,000 3,779 4,076
A4 Slivnica – Draženci - Gruškovje – R Hrvaška 34,609 4,450 7,482 3,552
A5
Maribor (Dragučova) – Lenart – Senarska – Vučja vas – Murska Sobota – Dolga vas –
Lendava – Pince
79,574 1,099 13,005 2,856
R2 Pesnica – Maribor (Tezno) 7,200 0,000 3,590 0,000
H3 Ljubljana (Zadobrova – Tomačevo – Koseze) 10,222 0,000 6,849 0,000
H4 Razdrto (Nanos) – Vipava – Ajdovščina – Selo – Šempeter – Vrtojba 42,127 0,000 3,871 2,761
H5 Škofije – Koper (Škocjan) – [Dragonja*] 7,833 0,000 2,756 0,000
H6 Koper (Škocjan) – Izola – [Lucija*] 5,236 0,000 2,078 0,000
H7 AC A5 – Dolga vas 3,526 0,000 0,955 0,000
623,311 22,260 140,974 37,989
Stanje 31. 12. 2020 (v km)
S k u p a j AC in HC ter R cest
LETNO POROČILO 2020 DARS 61
spomladanskem valu epidemije (od 16. 3. do 18. 5.) se je od junija naprej postopno zmanjševal. Največji upad
števila cestninskih kilometrov je v cestninskih razredih R2 in R3.
Slika 11: Mesečni indeks cestninskih km vozil razredov R2, R3 in R4 2019/2020 na AC omrežju (brez predora
Karavanke)
Število tovornih vozil iz nižjih emisijskih razredov (EURO 0–3) upada zaradi povečevanja števila čistejših tovornih
vozil, predvsem razreda EEV in E6, ki plačujejo najnižjo cestnino.
Slika 12: Delež cestninskih km po posameznih emisijskih razredih EURO v letih 2019 in 2020
V letu 2020 se je vrednost prehodov tovornih vozil zmanjšala za 9,9 odstotka. Upad je posledica sprejetih ukrepov
za zajezitev epidemije covida-19.
LETNO POROČILO 2020 DARS 62
Slika 13: Mesečni indeks vrednosti prehodov 2020/2019 (za R2, R3 in R4) po mesecih
Struktura načina plačila v letu 2020 je podobna kot v letu 2019. Največji delež (62 %) predstavljajo poplačniki, ki
plačevanje cestnine povežejo s plačilno kartico. Predplačniki predstavljajo 14 % v vrednosti prehodov. Od
1. 9. 2020 stranke, ki so z družbo DARS sklenile pogodbo o odloženem plačevanju cestnine, niso več upravičene
do količinskih rabatov na mesečno porabo cestnine in so glede tega izenačene z ostalimi uporabniki sistema
DarsGo.
Slika 14: Delež vrednosti prehodov po načinu plačila v letu 2020
LETNO POROČILO 2020 DARS 63
Slika 15: Primerjava PLDP v letih 2019 in 2020 na izbranih odsekih avtoceste A1
Promet na A1 se je na vseh odsekih zmanjšal. V povprečju je bil padec PLDP v letu 2020 približno 25 % glede na
leto 2019. Upad prometa se je najmanj poznal na ljubljanskem obroču in vpadnicah v Ljubljano, kjer je bilo v
povprečju 20 % manj prometa. Primorski krak AC A1 pa beleži precejšnji upad prometa, saj je zanj značilen
turistični promet.
Slika 16: Primerjava PLDP v letih 2019 in 2020 na izbranih odsekih avtoceste A2
-40%
-35%
-30%
-25%
-20%
-15%
-10%
-5%
0%
0
10.000
20.000
30.000
40.000
50.000
60.000
70.000
80.000
90.000
PLDP 2019 PLDP 2020 Rast prometa
-70%
-60%
-50%
-40%
-30%
-20%
-10%
0%
0
10.000
20.000
30.000
40.000
50.000
60.000
70.000
80.000
90.000
PLDP 2019 PLDP 2020 Rast prometa
LETNO POROČILO 2020 DARS 64
Promet na A2 se je na gorenjskem delu zmanjšal v povprečju za 25 % in padec se približno enakomerno zmanjšuje
v smeri Ljubljane. Na dolenjskem kraku A2 je padec precej večji, in sicer se povečuje proti Obrežju, kjer je zelo
visok –65 %. Najbolj obremenjen odsek v Sloveniji še vedno ostaja odsek LJ (Brdo–Kozarje), kjer je PLDP v letu
2020 znašal 65.193, kar je 15 % manj kot v letu 2019.
Slika 17: Primerjava PLDP v letih 2019 in 2020 na izbranih odsekih hitre ceste H4
Na hitri cesti H4 je bil padec prometa relativno nizek (glede na druge avtoceste ali hitre ceste) do Ajdovščine, kjer
je bil v povprečju 20-odstoten. Proti Italiji se je ta padec višal in dosegel najvišjo vrednost na odseku pred mejnim
prehodom Vrtojba –44 %
-50%
-45%
-40%
-35%
-30%
-25%
-20%
-15%
-10%
-5%
0%
0
2.000
4.000
6.000
8.000
10.000
12.000
14.000
16.000
18.000
20.000
Razcep Nanos-Vipava Vipava-Ajdovščina Ajdovščina-Selo Šempeter-Vrtojba Vrtojba-MP Vrtojba
PLDP 2019 PLDP 2020 Rast prometa
LETNO POROČILO 2020 DARS 65
Slika 18: Avtocestni sistem v Republiki Sloveniji, december 2020
LETNO POROČILO 2020 DARS 66
I.11 Vlaganja v razvoj in obnavljanje avtocest
Investicije v imenu RS in za njen račun
Prostorsko dokumentacijo in pridobivanje nepremičnin za potrebe gradnje avtocest je DARS skladno s 4. členom
ZDARS-1 izvajal v imenu RS in za njen račun. Navedene naloge so bile realizirane v višini 13,8 milijona evrov.
Tabela 6: Realizirana vrednost izvedenih nalog v imenu RS in za njen račun (v EUR)
Prostorska dokumentacija in pridobivanje nepremičnin
Realizacija*
Prostorsko načrtovanje
2.013.119
Pridobivanje nepremičnin
11.832.612
Skupaj prostorska dokumentacija in pridobivanje nepremičnin
13.845.731
* Navedene naloge opravlja DARS v imenu in za račun RS, zato so vrednosti prikazane v bruto zneskih.
Investicije v imenu DARS in za njegov račun
Investicijska dejavnost se je v letu 2020 izvajala skladno z možnostmi zagotavljanja finančnih virov. Vrednost
realizacije gradnje in obnov avtocestnih odsekov je v letu 2020 znašala 118,9 milijona evrov.
Tabela 7: Realizirana vrednost investicij v imenu DARS in za njegov račun
Razvoj avtocest
Realizacija
Sistem DarsGo
5.196.737
Projektna dokumentacija
8.355.473
Pričetek gradnje
2.507.652
Gradnja odsekov, za katere se je v letu 2020 pripravljala projektna dokumentacija
42.505
Nadaljevanje gradnje
11.533.220
Zaključna dela na AC, predanih prometu do vključno leta 2019
2.080.780
Ostale postavke
3.987.816
Gradbena dela pri obnavljanju avtocest
56.367.345
Elektrostrojna dela in ITS
8.964.213
Izboljšanje prometne varnosti
1.150.179
Preureditev malih počivališč na AC križu v RS
119.838
Investicije na področju upravljanja in vzdrževanja
18.566.308
Skupaj razvoj in obnavljanje avtocest in navezovalnih cest
118.872.065
LETNO POROČILO 2020 DARS 67
I.12 Mednarodno sodelovanje in pridobivanje evropskih
nepovratnih sredstev
DARS si že vrsto let prizadeva vzpostaviti in ohraniti čim boljše mednarodne povezave, k čemur ga zavezuje tudi
vizija podjetja, ki je usmerjena v povezovanja na najrazličnejših področjih.
Poleg vodenja odbora za prometno statistiko in analize (COPER IV) od leta 2017 predstavniki DARS sodelujejo
tudi v odboru za cestninjenje in koncesije, odboru za prometno varnost, odboru za ITS in v izvršnem odboru
ASECAP. Na ta način lahko sooblikujemo načrte dela združenja in sodelujemo pri ustanovitvi delovnih skupin, ki
so potrebne za doseganje ključnih ciljev. Med aktualnimi temami, pri katerih ASECAP sodeluje z Evropsko
komisijo in Evropskim parlamentom, so predvsem sprememba t. i. direktive o evrovinjeti, uvajanje evropskega
elektronskega cestninjenja, prometna varnost ter razvoj na področju ITS, pametne in trajnostne mobilnosti. V
letu 2020 je bil v središču pozornosti evropskih avtocestnih upravljavcev Zeleni dogovor, kot osrednja razvojna
strategija EU. Po nastopu pandemije in zavedanju nujnosti reševanja njenih posledic za ponovno vzpostavitev
evropskega gospodarstva ima Zeleni dogovor pomemben vpliv pri načrtovanju okrevanja evropskega
gospodarstva.
DARS je v letu 2020 prejel skupaj 856.177,38 evrov evropskih nepovratnih sredstev Instrumenta za povezovanje
Evrope. Za naš največji čezmejni projekt (za sofinanciranje smo zaprosili skupaj z Avstrijci) – gradnja cestnega
predora Karavanke – smo prejeli 459.405,86 evrov, kar predstavlja 10 % upravičenih stroškov. Na področju
čezmejnega sodelovanja in harmonizacije aplikacij ITS smo v letu 2020 prejeli 21.109,95 evra za projekt Crocodile
2, ki se je zaključil v letu 2019, nadaljujemo pa projekt Crocodile 3, za katerega smo v letu 2020 prejeli 84.214,55
evra (oba projekta sta sofinancirana v višini 20 % upravičenih stroškov). Za pilotni projekt C-Roads Slovenija, ki je
sofinanciran v višini 50 %, smo prejeli 73.259,52 evra, začele pa so se tudi aktivnosti na C-Roads Slovenija 2, ki je
nadaljevanje prvotnega projekta, za katerega smo prejeli 218.187,50 evra.
LETNO POROČILO 2020 DARS 68
I.13 Samoocena po modelu odličnosti EFQM
V skladu s »Priporočili in pričakovanji Slovenskega državnega holdinga« družba DARS izvaja samoocene po
modelu odličnosti EFQM.
Glede na usmeritve SDH se samoocena po zahtevah EFQM izvaja vsaki dve leti in v družbi DARS smo v letu 2018
izvedli drugo samooceno in na njeni osnovi pripravili poročilo, ki vsebuje ugotovitve, akcijski načrt s 13 ukrepi ter
kratkoročne in srednjeročne cilje poslovanja družbe na področju kakovosti in odličnosti. Konec leta 2020 smo
začeli izvedbo samoocene po novem modelu EFQM 2020, ki bo zaključena v prvi polovici leta 2021.
Uprava družbe daje priporočilom in pričakovanjem SDH velik pomen in je v »Strategiji DARS 2017–2020« kot
enega izmed devetih strateških ciljev določila »SC 6 Implementacija poslovne odličnosti«, s ključnim kazalnikom
»Doseči 500 točk do leta 2020 glede na zahteve modela EFQM«.
Nadzorni svet obravnava poročilo o realizaciji ukrepov samoocene po modelu odličnosti EFQM na dvanajst
mesecev in potrdi primernost uvedenih ukrepov.
LETNO POROČILO 2020 DARS 69
I.14 Integrirani sistem vodenja
Integrirani sistem vodenja vključuje vidik kakovosti po zahtevah standarda ISO 9001, vidik ravnanja z okoljem po
zahtevah standarda ISO 14001, vidik varnosti in zdravja pri delu po zahtevah standarda BS OHSAS 18001, vidik
sistema upravljanja energije po zahtevah standarda ISO 50001 in vidik sistema varovanja informacij po zahtevah
standarda ISO/IEC 27001. Vsi vidiki skupaj sestavljajo enovit sistem vodenja, ki je opisan v Poslovniku sistema
vodenja in pripadajočih dokumentih.
Temelj integriranega sistema vodenja in zahtev standardov so nenehne izboljšave na podlagi pristopa PDCA
(načrtuj, izvedi, preveri in ukrepaj), ki je gonilo napredka in optimizacije poslovnih procesov na vseh področjih
delovanja družbe.
V letu 2019 smo vzpostavili tudi sistem varovanja informacij po zahtevah standarda ISO/IEC 27001, ki smo ga
integrirali v obstoječi sistem vodenja. Osnova za vzpostavitev primernih kontrol je bila ocena informacijskih
tveganj, ki je vodilo za uvedbo obsega in števila ukrepov, z namero zmanjševanja informacijskih tveganj na oz.
pod sprejemljivo raven.
Z namenom zagotavljanja kredibilnosti sistema vodenja kakovosti, ravnanja z okoljem, varnosti in zdravja pri
delu, upravljanja energije ter varovanja informacij po zahtevah standardov ISO 9001, ISO 14001, ISO/IEC 27001,
BS OHSAS 18001 in ISO 50001 le-te vsakoletno in uspešno potrdi zunanja akreditirana institucija.
LETNO POROČILO 2020 DARS 70
I.15 Notranja revizija
V notranji reviziji dejavnost notranjega revidiranja v DARS izvajamo na osnovi Temeljne listine o delovanju službe
notranje revizije. Posle zagotavljanja in svetovanja smo opravljali skladno s Hierarhijo pravil notranjega
revidiranja. Delovali smo samostojno in neodvisno, organizacijsko smo podrejeni poslovodstvu, funkcijsko pa
revizijski komisiji nadzornega sveta.
Delo smo opravljali skladno s Strateškim načrtom notranje revizije in Letnim načrtom, ki smo ga zaradi nastale
situacije pandemije koronavirusne bolezni med letom prilagodili. Tako Strateški kot Letni načrt dela notranje
revizije temeljita na tveganjih in vključujeta vse prepoznane in ocenjene vrste tveganj, ključne dokumente družbe
ter usmeritve vodstva in revizijske komisije. Strateški načrt notranje revizije kot tudi letne načrte dela notranje
revizije je sprejela uprava družbe in potrdil nadzorni svet DARS.
Delovali smo s ciljem podajanja objektivnih zagotovil upravi in revizijski komisiji DARS in svetovalnimi storitvami
ter tako skrbeli za krepitev in zaščito vrednosti organizacije. Na podlagi ocene tveganj smo podajali objektivna
zagotovila in vodstvu svetovali z namenom, da se uresničijo zastavljeni cilji, ter spodbujali in omogočali nenehne
izboljšave.
V notranji reviziji smo pomagali družbi DARS uresničevati njene cilje tako, da smo jih spodbujali k premišljenemu
upravljanju različnih vrst tveganj. V toku izvedbe poslov smo ocenjevali obstoj, delovanje in učinkovitost sistema
notranjih kontrol ter podajali priporočila za ustrezno upravljanje tveganj. O svojih ugotovitvah in priporočilih za
izboljšanje učinkovitosti notranjih kontrol za obvladovanje tveganj smo poročali poslovodstvu in revizijski komisiji
nadzornega sveta.
Na začetku leta 2020 smo najprej zaključili notranjerevizijski pregled, ki se je začel v letu 2019, nato smo izvajali
notranjerevizijske posle in posle svetovanja skladno s potrjenim letnim načrtom dela. Letni načrt dela smo med
letom prilagodili novonastalim tveganjem in izvajali revizijske posle skladno s prenovljenim načrtom dela. Posle
smo izvajali samostojno, posel varnostnega pregleda informacijskega sistema pa v sodelovanju z zunanjimi
sodelavci. Za revidirana področja smo podali zagotovila, da je sistem notranjih kontrol vzpostavljen, deluje in je
učinkovit. Pri izvajanju revizijskih poslov so bile ugotovljene posamezne pomanjkljivosti oz. možnosti za
izboljšave, na katere smo opozorili in podali priporočila za vzpostavitev ali izboljšanje kontrol. Realizacijo
priporočil smo spremljali četrtletno ter o tem seznanjali upravo in revizijsko komisijo. Sodelovali smo kot
svetovalec pri realizaciji priporočil. Veliko časa smo namenili tudi svetovalnemu delu, aktivno sodelovali pri
prenovi sistemskih dokumentov in razvoju notranje revizije. Razvoj notranje revizije uresničujemo s programom
zagotavljanja in izboljševanja kakovosti. Notranji revizorji smo izpopolnjevali svoja znanja in dopolnjevali
metodologijo ter skrbeli za strokovno in kakovostno delovanje notranjerevizijske dejavnosti.
LETNO POROČILO 2020 DARS 71
I.16 Trajnostni razvoj
V poročilu Trajnostni razvoj družbe DARS za leto 2020, ki ga bomo objavili kot samostojen dokument, bomo
podali informacije o ekonomskih, okoljskih, družbenih in upravljavskih učinkih in rezultatih delovanja
organizacije. Strategija družbe DARS zasleduje dolgoročne cilje, usmerjene k trajnostnemu razvoju, in družbo
usmerja k družbeno odgovornemu delovanju v prihodnosti. S poročanjem o svojem trajnostnem delovanju
družba po eni strani svojim deležnikom zagotavlja kakovostne informacije o družbeno odgovornem ravnanju
podjetja, po drugi strani pa na podlagi sodelovanja in prepoznavanja potreb in interesov deležnikov tudi lažje
oblikuje odločitve za družbeno odgovorno ravnanje družbe v prihodnosti. Naše ključno vodilo je povezljivost
našega poslovanja z vsemi deležniki.
Strateško upravljanje trajnostnega razvoja v družbi DARS
Družba DARS se zaveda velike odgovornosti do ljudi, okolja in družbe. Tako dejansko trajnostno uresničuje
družbeno odgovornost v vseh projektih in dolgoročnih načrtih ter na vseh ravneh. Ambiciozni in jasno določeni
cilji zagotavljajo, da bo javnost DARS še nadalje prepoznavala kot odgovorno in v prihodnost usmerjeno podjetje.
Strategija DARS za obdobje 2017–2020, ki povezuje vizijo in njene deležnike s tremi ključnimi strateškimi
smernicami DARS, je podrobneje razvidna s slike »Strategija DARS 2017–2020« v poglavju I.3 Poslanstvo, vizija,
vrednote in strateške usmeritve. Osrednje mesto zavzema dolgoročna poslovna stabilnost, ki se s svojo vsebino
in strateškimi cilji pomembno navezuje tudi na uresničevanje prve strateške smernice (zagotavljanje pretočnosti,
varnosti in udobja za uporabnike na avtocestnem omrežju) z uporabniki kot ciljnimi deležniki ter tretje strateške
smernice (zavzeti in kompetentni zaposleni) z zaposlenimi kot ciljnimi deležniki.
Omeniti velja tudi vlogo oz. prispevek družbe DARS h globalnemu razvoju, to je z upoštevanjem ciljev globalnega
trajnostnega razvoja, t. i. »Sustainable Development Goals (SDG)«, sprejetih s strani držav članic Združenih
narodov, katerih namen je vlaganje naporov v razvoj celotne družbe, ekonomijo, znanost in civilno družbo – kar
bo imelo pomembno vlogo pri doseganju pomembnih ciljev celotne družbe do leta 2030.
Družba DARS s svojim delovanjem poskuša prispevati k osmim ciljem trajnostnega razvoja – povezljivost z vizijo
in strateškimi cilji družbe DARS je razvidna s spodnje slike.
Slika 19: Povezljivost vizije in strateških ciljev DARS z osmimi cilji trajnostnega razvoja (SDG)
LETNO POROČILO 2020 DARS 72
I.16.1.1 DARS in njegovi deležniki
S svojimi deležniškimi skupinami sodelujemo korektno in uravnoteženo ter z njimi dvosmerno komuniciramo. Pri
uresničevanju svojega poslanstva prepoznavamo in spremljamo potrebe in interese deležnikov skozi splet
medsebojnih odnosov na strateški in operativni ravni. Tako krepimo razumevanje med posameznimi skupinami
deležnikov in družbo ter povečujemo medsebojno zaupanje.
Deležniki družbe DARS so identificirani in opredeljeni v dokumentu Potrebe in pričakovanja deležnikov, kjer so
za vse relevantne deležnike prepoznani vpliv deležnika na družbo, potrebe in pričakovanja deležnika, osebe, ki
so odgovorne za odnose z deležnikom, osebe, ki sodelujejo s posameznimi deležniki, in način spremljanja
dojemanja deležnika. Vključevanje in upravljanje deležnikov poteka na različne načine, in sicer glede na vpliv, ki
ga ima določen deležnik na družbo, ter glede na vpliv, ki ga ima družba na določeno skupino deležnikov.
Slika 20: Povezanost družbe DARS z deležniki
LETNO POROČILO 2020 DARS 73
Aktivnosti družbe na področju raziskav in razvoja
V družbi DARS smo v letu 2020 izvajali 27 projektov in 30 izboljšav na posameznih delovnih področjih ter tako
sledili poslovnemu načrtu, strateškim ciljem in viziji družbe. Na podlagi sprejete politike sistema vodenja in iz nje
izhajajočih strateških ciljev na osnovi kazalnikov uspešnosti poslovanja, opredeljenih v poslovnem načrtu družbe,
spremljamo uspešnost izvajanja projektov in izboljšav in v primeru odmikov sprejemamo ukrepe. Sistem
razvijamo tako, da sta nenehno izboljševanje in inovativnost stalnica vseh zaposlenih na vseh organizacijskih
ravneh.
Tako s projekti kot z izboljšavami in inovacijami spremljamo novosti dobrih praks ter jih sistematično uvajamo v
sistem vodenja in delovne procese.
DARS je v letu 2020 nadaljeval izvajanje projekta vpeljave gospodarjenja s cestami, ki so v njegovem upravljanju.
Poleg tekočega dela z ekspertnim sistemom PMS DARS (PMS: Pavement Management System), ki poteka s
programskim orodjem dTIMS_CT (Deighton's Total Infrastructure Management System with Concurrent
Transformation), smo v letu 2020, skladno s časovnim načrtom, uspešno zaključili projekt uvedbe Sistema za
gospodarjenje s premostitvenimi objekti BMS DARS (BMS: Bridge Management System).
Družba DARS v obdobju 2016–2020 sodeluje pri mednarodnem projektu »C-Roads«, ki si prizadeva izboljševati
prometne in transportne razmere prek implementacije mednarodno usklajenih aplikativnih rešitev ITS na
koridorskem cestnem omrežju. V letu 2020 se je izvedla implementacija pilotnih projektov kooperativnih
sistemov C-ITS z mobilno povezavo vozil in infrastrukture z omrežji LTE in tudi z mikrovalovno povezavo (C-ITS
G5) prenosa informacij med infrastrukturo in vozili. Izvedla so se interna testiranja in pridobili certifikati. V letu
2021 pa se predvidevajo še čezmejni testi z vidika interoperabilnosti.
V sklopu evropskega projekta Crocodile je potekal nadaljnji razvoj aplikacije Kažipot v smeri izmenjave prometnih
podatkov s sosednjimi državami. Tu je predvsem pomembna uvedba standarda DATEX II in vključitev le-tega v
GeoRSS. Razvita pa so bila tudi orodja za opravila v nadzornih centrih DARS z implementacijo dodatnih
mednarodnih standardov ter izboljšave in nadgradnje aplikacije DarsPromet+, ki izhajajo iz uporabe teh orodij. V
sklopu izdelave načrtov za mednarodno vodenje prometa se izdelujejo načrti vodenja prometa, ki so bili usklajeni
s sosednjimi državami.
Začeli smo izvajati pilotne projekte, ki bodo v prihodnje podlaga za digitalizacijo cest in avtonomno vožnjo. Na
tem področju se izvajajo projekti na področju digitalizacije infrastrukture (lider in laserski posnetki infrastrukture,
vnos fiksne in spremenljive prometne signalizacije v digitalne aplikacije), digitalizacije prometnih podatkov prek
detektorjev prometa (detekcijske termokamere, detekcija prek optičnih vlaken) ter prenos teh podatkov z
infrastrukture na uporabnika (C-ITS, 5G, G5, IoT).
Odgovoren odnos do kupcev in zadovoljstvo uporabnikov
Produkt družbe DARS in njegova cena
Glavni produkt družbe DARS je uporaba cestninskih cest. DARS ni samo koncesionar, pooblaščen za cestninjenje
in upravljanje avtocestnega omrežja, ampak je glavnino obstoječega AC in HC omrežja tudi vzpostavil, kar
predstavlja na slovenskem območju velik gradbeni dosežek, z velikim vplivom na prostorski, gospodarski in
socialni razvoj države. Prihodki iz naslova prodaje vinjet in cestninjenja tovornih vozil generirajo večino, 97 %
prihodkov iz prodaje družbe DARS.
Celostna storitev družbe vključuje tudi varnost, pretočnost in udobje pri uporabi avtocestne infrastrukture, ki so
tudi naši strateški cilji in obljuba kupcem. Aktivnosti številnih služb omogočajo zmanjšanje družbeno-ekonomskih
stroškov prometnih nesreč (človeški stroški, medicinski, materialni, administrativni, izguba proizvodnje) in
zastojev (stroški izgubljenega časa). Optimalna raven cestninskih prihodkov dolgoročno zagotavlja varno,
pretočno in kakovostno omrežje avtocest in hitrih cest, zato je odgovornost družbe DARS, da si prizadeva za temu
ustrezno cenovno politiko cestninjenja ter s tem maksimalno varnost in mobilnost uporabnikov.
LETNO POROČILO 2020 DARS 74
Zaračunavanje uporabe infrastrukture in trajnostni razvoj
Normativno urejanje področja cestninjenja postaja orodje za dosego okoljskih ciljev, tako prek same višine
cestnine kot tudi prek načinov obračunavanja cestnine (za določen čas ali za določeno prevozno razdaljo), in ne
več samo za dosego enotnega trga in nediskriminatornega pretoka blaga, storitev in ljudi v EU. Evropska skupnost
spodbuja napredek pri uporabi načel »onesnaževalec plača« in »uporabnik plača« ter s tem spodbuja »finančno
in okoljsko trajnosten ter družbeno pravičen cestni promet«.
Načelo »uporabnik plača« DARS implementira pri določanju višine cestnine DARS, saj upošteva metodologijo
izračuna, ki temelji na načelu nadomestila infrastrukturnih stroškov. Z zasledovanjem optimalne višine cestnine
DARS ohranja cestno infrastrukturo in hkrati uporabnikom zagotavlja, da za uporabo AC in HC ne bodo plačevali
neupravičeno visokih stroškov.
Načelo »onesnaževalec plača« DARS udejanja s svojo cenovno politiko cestninjenja težkih vozil, ki infrastrukturno
pristojbino diferencira glede na vpliv vozil na okolje (družbeni stroški onesnaževanja zraka) ter s tem pozitivno
vpliva na okolje in kakovost zraka, saj imajo kupci spodbudo, da za vožnjo po Sloveniji uporabljajo vedno čistejša
vozila.
V letu 2020 je bilo na naših cestah 94 % vozil najčistejših emisijskih razredov (EURO V, EEV in EURO VI), medtem
ko jih je bilo leta 2013 v najčistejših razredih le dobra četrtina. Posodobitev voznega parka je plod tehničnega
napredka, zaostrenih standardov in poslovnih motivov, k hitrosti posodabljanja pa prispeva tudi cenovna politika
cestninjenja. Do leta 2013 je bila na tem področju spodbuda, da bi za vožnjo po slovenskih AC in HC uporabljali
čistejša vozila, manjša, saj je bila razlika v ceni takrat precej manjša (22,5 % nižja cena za najčistejša vozila, danes
40 %). Razlika v ceni sicer pomeni določeno tveganje za stabilnost cestninskih prihodkov družbe DARS in zahteva,
da se v takšnih razmerah prihodki regulirajo z občasnimi podražitvami.
Kupci naših produktov in njihovo zadovoljstvo s storitvijo družbe DARS
Sestavni del celostne izkušnje uporabe cestninskih cest so poleg same avtocestne infrastrukture tudi varnost,
pretočnost in udobje pri njeni uporabi. To so hkrati naši strateški cilji in obljuba uporabnikom, našim strankam,
v orientacijo pri določanju potrebnih aktivnosti pa družba DARS vsako leto izvaja raziskavo »Merjenje
zadovoljstva uporabnikov avtocest v Sloveniji«.
Zbiranje podatkov za raziskavo v letu 2020 se je zaradi situacije z epidemijo covida-19 izvedlo v enem valu v jeseni
(med 15. septembrom in 16. oktobrom). Raziskavo je izvedla družba Episcenter, v njej je sodelovalo 1524
voznikov, od tega, na podlagi deleža prometnega dela, 80 odstotkov voznikov osebnih vozil in 20 odstotkov
voznikov tovornih vozil. Domači vozniki osebnih vozil so na vprašanja odgovarjali v spletni anketi, anketiranje
domačih voznikov tovornih vozil in tujih voznikov pa je potekalo na izbranih počivališčih ob avtocestah.
V raziskavi so vozniki ocenjevali zadovoljstvo z 22 različnimi dejavniki, združenimi v naslednje kategorije: vozišče,
varnost, signalizacija, informiranje, pretočnost, počivališča in elektronsko cestninjenje (zadnjo kategorijo so
ocenjevali samo vozniki tovornih vozil). Iz ocen vseh dejavnikov je izračunan skupni indeks zadovoljstva, ki je
znašal 78,7.
LETNO POROČILO 2020 DARS 75
Slika 21: Zadovoljstvo po kategorijah dejavnikov
Rezultati kažejo, da so domači uporabniki avtocest bolj kritični kot tuji in da je zadovoljstvo uporabnikov višje
med vozniki tovornih vozil.
Pretočnost prometa je z vidika uporabnikov najšibkejša točka, čeprav je ta podindeks izmed vseh najbolj zrasel
in znaša njegova vrednost 67,6. Do področja so najkritičnejši domači vozniki osebnih vozil. Anketiranci, še posebej
domači vozniki osebnih vozil, so najzadovoljnejši, ko gre za pretočnost oz. prevoznost avtocest v času
vzdrževalnih in obnovitvenih del.
Nekoliko slabše ocenjena so tudi počivališča. Anketiranci sicer v povprečju najslabše ocenjujejo sanitarije,
povprečna ocena tega dejavnika med domačimi vozniki osebnih vozil je le 3,2.
Najvišje je tudi tokrat ocenjeno elektronsko cestninjenje DarsGo. Vrednost podindeksa je najvišja med vsemi
področji (91,6). Med domačimi in tujimi vozniki tovornih vozil pri oceni obeh elementov ni večjih razlik.
Povprečne ocene za splošno zadovoljstvo z DarsGo in za dostopnost informacij znašajo visokih 4,7.
Med bolje ocenjenimi področji, ki so jih ocenjevali vsi vozniki, sta tudi področji signalizacije in varnosti.
Vozniki osebnih vozil so tudi v letu 2020 najbolje ocenili dejavnike razumljivost prometne signalizacije pred
predori na avtocesti in v njih, splošna urejenost in čistoča avtoceste ter kakovost talnih označb. Vozniki tovornih
vozil pa so poleg elektronskega cestninjenja DarsGo najbolje ocenili tudi vse dejavnike v kategoriji razumljivosti
signalizacije in varnostne opozorilne signalizacije.
Najbolje je bil v letu 2020 ocenjen štajerski krak (skupni indeks ima vrednost 83,5). Poleg DarsGo je na tem
področju najvišje ocenjeno področje signalizacije (vrednost podindeksa je 87,8). Najslabše ocenjen je gorenjski
krak, vrednost indeksa zadovoljstva na tem kraku znaša 74,4. Najslabše ocenjeno področje na tem kraku je
pretočnost (vrednost podindeksa je 66,5).
Indeks zadovoljstva uporabnikov avtocest je v letu 2020 znašal 78,7 in je od leta 2016 naprej rasel 1 % povprečno
letno.
LETNO POROČILO 2020 DARS 76
Slika 22: Indeks zadovoljstva uporabnikov AC
Prodajne poti in tržno komuniciranje kot odraz odnosa do kupcev
Odgovoren odnos do kupcev se kaže prek prizadevanj, da uporabnikom avtocest in hitrih cest omogočamo
preprost dostop do mreže lastnih in pogodbenih prodajnih mest ter širok nabor plačilnih sredstev, kar prispeva
k nižanju transakcijskih stroškov kupcev in večjemu zadovoljstvu.
Tržno komuniciranje v povezavi z uporabo cestne infrastrukture obsega informiranje o obveznosti, pogojih in
načinih plačila cestnine, pri čemer družba DARS loči in nagovarja dva segmenta kupcev – voznike tovornih vozil
in voznike osebnih vozil. Cilj je v tem primeru omogočanje tekočega plačevanja cestnine, brez nepotrebnih
zapletov, in čim hitrejše reševanje reklamacij.
Če želimo zagotoviti strateške cilje in obljube iz strategije družbe – pretočnost, varnost in udobje, moramo hkrati
s tehnološkim, tehničnim in organizacijskim inputom doseči tudi želene vedenjske spremembe pri strankah,
uporabnikih avtocest in hitrih cest. Med želenimi spremembami izpostavljamo npr. varnejšo vožnjo, upoštevanje
pravilnih postopkov ob prometnih nesrečah, informiranje o stanju na cestah, uporabo infrastrukture zunaj konic
in uporabo alternativnih poti ali načinov prevoza v času večjih obnov, ki zmanjšujejo pretočnost.
Zagotavljanje prometne varnosti zahteva komunikacijo z uporabniki avtocestne infrastrukture, ki ni zgolj
enosmerna v smislu podajanja informacij, temveč dvosmerna. Zagotavljanje večje varnosti poleg investicij v
infrastrukturo zahteva tudi spreminjanje voznih navad voznikov in kulture vožnje. Gre za proces učenja, ki ga
želimo pospeševati, v ta namen pa strokovno uporabljati razpoložljive marketinške metode, od tržnega
raziskovanja do varnostnih kampanj in oglaševanja, strokovnih, izobraževalnih in drugih dogodkov ter upravljanja
ugleda družbe.
Promet in skrb za varnost
V želji vsakoletnega izboljšanja prometne varnosti smo vse ukrepe, tako ustaljene kot nove, intenzivno nadaljevali
in skrbeli, da bomo uporabnikom nudili varno potovanje po AC/HC. Varnostne kampanje in sodelovanje z
deležniki na tem področju pozitivno vplivajo na prometno varnost, zato so aktivnosti na tem področju zelo široke
in kontinuirane. Zaradi razmer, povezanih z epidemijo covida-19, so bile te kampanje izvajane predvsem na
družbenih omrežjih in aplikacijah, ki predstavljajo zelo učinkovita orodja za distribucijo tovrstnih aktivnosti. V
nadaljevanju je razvidna primerjava izrednih dogodkov po letih ter posledice prometnih nesreč na AC in HC po
letih, s tem da so zabeležene rasti izrednih dogodkov in nekaterih posledic prometnih nesreč zaradi vsakoletnih
visokih rasti prometa.
Kljub padcu prometa zaradi pandemije smo zaznali še vedno veliko izrednih dogodkov, ki so bili povezani s
situacijo (konvoji tovornih vozil, mejne kontrole, posebne prometne ureditve zaradi epidemioloških ukrepov, več
vzdrževalnih in obnovitvenih del, več postavljanja zapor itd.). Ker padec prometa ne pomeni tudi zmanjšanja
LETNO POROČILO 2020 DARS 77
števila dogodkov (razvidno s slike v nadaljevanju), smo aktivnosti vodenja in varnosti prometa izvajali na najvišji
stopnji (kljub omejitvam – okužbam zaposlenih in ostalih deležnikov).
Slika 23: Primerjava izrednih dogodkov po letih
Slika 24: Posledice prometnih nesreč na AC in HC po letih
Varnost v predorih
Izredni dogodki
V letu 2020 je bilo v predorih, daljših od 500 m, skupaj 38 nesreč in incidentov, pri katerih je bilo potrebno
ukrepanje reševalnih služb in začasno izločanje celotnega predora ali njegovega dela iz obratovanja. Največkrat
je bil primarni vzrok dogodka okvara vozil (34 %), sledijo drugi vzroki (32 %), kot so ovire, pešci, previsoka vozila
in nato prometne nesreče I. ali II. kategorije (18 %). Evidentirani so bili tudi trije požarni dogodki zaradi
samovžigov, dvakrat osebnih in enkrat tovornega vozila. Zaradi dogodkov je bilo treba začasno povsem ali delno
omejiti promet skozi predor v skupnem času 37 ur. V več kot polovici dogodkov (55 %) so bila udeležena osebna
3.490
3.428
2.997
4.098
4.843
5.834
6.887
7.389
7.704
8.558
8.582
0
1.000
2.000
3.000
4.000
5.000
6.000
7.000
8.000
9.000
10.000
2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020
Primerjava obdelanih izrednih dogodkov v NC
73
67
66
44
57
60
53
48
69
52
27
19
20
18
16 16
15
26
18
15
16
6
0
100
200
300
400
500
600
700
800
900
0
10
20
30
40
50
60
70
80
2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020
Huda telesna poškodba Smrt Lahka telesna poškodba
LETNO POROČILO 2020 DARS 78
vozila, v velikem deležu (39 %) dogodkov pa so bila udeležena tovorna vozila. Pri dogodkih je bil en udeleženec
težje poškodovan.
Med posameznimi dogodki je treba izpostaviti požarne dogodke v predorih Pletovarje, Karavanke in Trojane ter
učinkovito delovanje varnostnih sistemov in ukrepanje reševalnih služb. Dogodki so minili praktično brez posledic
in so prekinili normalen potek prometa v skupnem času samo cca 7,5 ure. Požar tovornega vozila v predoru
Pletovarje dne 29. 4. 2020 je bil požar s povečanim požarnim potencialom, ki pa se ni razvil tudi zaradi prisebnega
ravnanja voznika. Pri požaru osebnega vozila v predoru Karavanke dne 3. 2. 2020 je bilo v praksi potrjeno
učinkovito delovanje nadgrajenega prezračevalnega sistema, kar je omogočalo varno gibanje udeležencev
dogodka znotraj predora in koordinirano ukrepanje reševalnih služb obeh držav.
Omeniti je treba tudi dogodek z več udeleženimi vozili v predoru Trojane dne 3. 12. 2020. Zaradi prekratke
varnostne razdalje v predoru, ki je bil začasno na utripu, je bilo v trčenja na treh lokacijah znotraj predora na
dolžini 1.500 m vključenih skupaj sedem tovornih in eno osebno vozilo, pri čemer je bil otežen dostop do
udeležencev v sredini. En udeleženec je bil težje poškodovan, poleg škode na vozilih je bila povzročena tudi
manjša škoda na predorski oblogi. Promet skozi predor brez omejitev je bil ponovno vzpostavljen po cca 6,5 ure.
Daljša zapora predora je bila potrebna tudi pri dogodku v predoru Markovec dne 6. 10. 2020, ko je tovorno vozilo
s samodvigajočim se kesonom zadelo ventilator, pri čemer je keson odtrgalo od tovornjaka, poškodovani
ventilator pa je obvisel na stropu.
Ugotavljamo:
- da je število dogodkov še vedno relativno majhno in na ravni števila dogodkov zadnjih let,
- da so bili dogodki posledica ravnanja uporabnikov, na kar DARS praktično ne more neposredno vplivati,
- da so bile neposredne posledice dogodkov za udeležence in predore z vgrajeno opremo majhne,
- da gostitve dogodkov niso bile ugotovljene,
- da sta bila delovanje varnostnih sistemov predorov in odziv pristojnih služb ob izrednih dogodkih
učinkovita.
Slika 25: Nesreče in incidenti v predorih, daljših od 500 m, od leta 2010 do 2020
22
12
26
16
30
13
17
10
18
8
7
33
22
20
21
28
26
20
31
19
31
31
0:00:00
24:00:00
48:00:00
72:00:00
96:00:00
120:00:00
144:00:00
0
10
20
30
40
50
60
70
2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020
Vsota od nesreča Vsota od incident Vsota od zaprt predor / predorska cev
LETNO POROČILO 2020 DARS 79
Reševalne vaje in izobraževanja zaposlenih za izredne dogodke v predorih
Izvedba vaj, urjenj enot DARS in skupnih urjenj vodij reševalnih služb za predore, ki so daljši od 500 m, je določena
z obratnimi načrti zaščite in reševanja. V letu 2020 je bila predvidena izvedba sedmih štabnih reševalnih vaj, ki
pa so bile zaradi epidemije covida-19 preložene za nedoločen čas. Skupaj s praktičnimi vajami za trojanske
predore, predora na ljubljanski obvoznici in v predoru Karavanke (skupno vajo avstrijskih in slovenskih enot bo
organiziral ASFINAG) bodo izvedene v letu 2021, ko bo to mogoče glede na zdravstveno situacijo.
Epidemija covida-19 je bila tudi vzrok za samo 14-odstotno realizacijo programa periodičnega urjenja enot DARS
in skupna urjenja vodij reševalnih služb za posamezne predorske sisteme v letu 2020. Izpadle aktivnosti bodo
izvedene v letu 2021.
Projekti na področju vodenja prometa in skrb za varnost
uporabnikov
DARS na letni ravni izvaja veliko različnih ukrepov, ki so neposredno povezani z varnostjo, udobjem uporabnikov
avtocest in pretočnostjo prometa. Predpogoj dobre prepustnosti je opremljenost avtocestnega sistema z
najsodobnejšo opremo. Sodobna oprema za nadzor, vodenje in varnost prometa zagotavlja manj prometnih
nesreč, njihovo hitrejšo zaznavo ter posledično zmanjšanje zastojev. S sodobno opremo in vedno hitrejšim
pretokom informacij zagotavljamo tudi večjo varnost vzdrževalcev in ostalih intervencij na terenu.
I.16.6.1 Upravljanje in vodenje prometa
24-urni nadzor in vodenje prometa
Nadzorni centri Kozina, Ljubljana, Vransko, Slovenske Konjice in Hrušica s svojimi ekipami nadzornikov prometa
skrbijo za nenehni nadzor prometa in zagotavljajo optimalno varnost ter pretočnost slovenskih avtocest in hitrih
cest. Glavni nadzorni center (GNC) pokriva celotno območje AC/HC v RS, povezuje regionalne nadzorne centre in
usklajuje akcije med njimi. Med drugim skrbi za nadzor in vodenje prometa na državni ter mednarodni ravni, kjer
skrbi za nemoten potek izvajanja mednarodnih načrtov vodenja prometa.
S slike v nadaljevanju so razvidna območja, ki jih pokriva posamezni center za nadzor in vodenje prometa v družbi
DARS na AC in HC v Sloveniji, ki deluje 24 ur na dan.
LETNO POROČILO 2020 DARS 80
Slika 26: Centri za nadzor in vodenje prometa
Največjo strokovnost in pravilno ukrepanje nadzornikov prometa zahtevajo nesreče s požari v predorih ter večje
spremenljive vremenske razmere, kot so žled, zmanjšana vidljivost, snežni metež, močan veter ter množične
prometne nesreče.
V zadnjem času veliko pozornosti poleg same varnosti namenjamo pretočnosti prometa, zato ukrepe prilagajamo
trenutnim razmeram na avtocesti, prav tako nadgrajujemo sisteme detekcije prometnega stanja. Na dogodke se
tako vedno hitreje odzivamo ter s tem zmanjšujemo nevarne situacije in nepotrebne zastoje.
V letu 2020 smo se v Oddelku za promet uspešno spopadali s prilagajanjem delovnih procesov v nadzornih centrih
zaradi epidemije covida-19. Sproti smo prilagajali delovnike zaposlenih v nadzornih centrih ter z vsemi deležniki
(Policija, URSZR, Cestninski nadzor …) usklajevali ukrepe vodenja in nadzora prometa.
Avtocestni promet nadzorujejo kvalificirani certificirani nadzorniki cestnega prometa
V letu 2020 se je nadaljevalo usposabljanje nadzornikov prometa za pridobitev NPK nadzornik/-ca prometa.
Nadzorniki prometa RNC Ljubljana so se usposabljali na predorskem simulatorju predora Šentvid in le-to uspešno
opravili. Usposabljanje je organizirano in poteka enkrat letno. V letu 2020 se je nadaljeval projekt pridobitve
SNVP-simulatorja, pri katerem je bila v teku 2. faza projekta (od vključno štirih faz, ki bodo zaključene predvidoma
v maju 2021), ki je zajemala zagon simulatorja v objektu Dragomelj.
Osveščanje o pomenu varne vožnje ter informiranje o pretočnosti v prometu
Družba DARS si prizadeva, da zagotavlja pogoje za varno vožnjo in da čim bolj zagotavljamo pretočnost v
prometu. Za zagotavljanje prometne varnosti si prizadevajo tudi druge institucije, ki pomembno vplivajo na večjo
ozaveščenost uporabnikov, DARS pa pri teh vsebinah tvorno sodeluje oz. nekaj aktivnosti (predvsem tiste, ki se
tičejo zgolj prometa po AC/HC) izvaja sam.
S ciljem, da se zagotovi čim višja stopnja prometne varnosti, so se izvajale različne aktivnosti in preventivne akcije
(dosegljivo na povezavi https://www.dars.si/Sporocila_za_javnost/5/prometna_varnost, www.promet.si in na
družbenih omrežjih):
- Skupaj za večjo varnost ob začetku motoristične sezone – treningi varne vožnje za motoriste.
LETNO POROČILO 2020 DARS 81
- Sodelovanje z Zavodom VOZIM v obliki inovativnih interaktivnih delavnic »Še vedno vozim – vendar ne
hodim«, ki potekajo na osnovi podajanja osebne izkušnje poškodovancev v prometnih nesrečah.
- »Na odstavnem pasu niste varni«. To je najstarejša preventivna vsebina upravljavca DARS in jo bomo
ponovno uporabili, saj je še vedno opaziti neustrezno obnašanje voznikov, ki vozijo po odstavnem pasu,
vendar tega ne bi smeli početi.
- »Reši življenje« – upoštevaj pravilno razvrščanje ob zastoju na avtocesti in na ta način prispevaj k temu,
da bodo intervencijske vožnje reševalcev do prometne nezgode potekale čim hitreje. Preventivna
vsebina se lahko na portalih objavlja takrat, ko ni drugih aktivnih dogodkov.
- »Upoštevaj varnostno razdaljo«, ki je pomembna preventivna vsebina zaradi dokazanega dejstva, da bi
bilo na vseh cestah manj prometnih nezgod, če bi bile razdalje med vozili v prometu pravilne
(ustreznejše). Preventivna vsebina je še vedno aktivna predvsem na lokacijah, kjer smo vzpostavili
dodatno prometno signalizacijo, tako imenovane strešice.
- »Vozi desno, prehitevaj levo«, katere začetek sega v leto 2019, se lahko na portalih objavlja takrat, ko
ni drugih aktivnih dogodkov in ko promet na voznem pasu ne presega 1.200 vozil/uro. Ko je promet
gost, pa te vsebine niso več ustrezne, saj se pogoji takšne vožnje spremenijo.
- Druge pomembne vsebine, kot primer: podajanje prometnih informacij glede čakalnih časov (zastojev)
na mejnih prehodih z navedbo druge izbire (ugodnejše smeri) ter informacije v zvezi z epidemijo, ki
vplivajo na promet in prometna dogajanja.
Poleg zgoraj omenjenih akcijah smo sodelovali še pri izvajanju preventivnih akcij Agencije RS za prometno
varnost: »Alkohol« in »Hitrost«. Namen teh akcij je bil predvsem poziv voznikom k temu, da ne uživajo alkohola,
medtem ko nameravajo za volan, in zmanjšanju/prilagoditvi hitrosti na cesti.
Izvajanje ukrepov na področju prometa in skrbi za varnost uporabnikov
- Umirjanje hitrosti in povečanje pretočnosti.
- Menjava varnostnih ograj in prometne signalizacije.
- Dodatna signalizacija za varnostno razdaljo.
- Postavitev varnostnih ograj na objektih za preprečevanje zdrsa vozil z objektov.
- Zamenjava kažipotne signalizacija na izvozih z avtocest.
- Zamenjava zaključnic in postavitev dodatnih varnostnih ograj ter postavitev blažilnikov trkov.
Upravljanje inteligentnih transportnih sistemov (ITS) oziroma t. i. pametnih avtocest
- Integracija nove spremenljive prometne signalizacije (SPS) na nadzorni točki (NT) Kompolje v sistem za
nadzor in vodenje prometa (SNVP).
- Integracija nove SPS na NT Pesnica v SNVP.
- Integracija nove SPS na NT Prepolje v SNVP.
- Integracija nove SPS v SNVP na AC Brezovica–Divača z odsekom AC razcep Gabrk–Sežana (NC Kozina) –
delno.
- Integracija nove SPS v SNVP na delu severne, vzhodne in južne ljubljanske obvoznice ter odseku AC
Zadobrova–Lukovica (NC Ljubljana) – delno.
- Integracija obnovljene SPS v SNVP (Senožeče, Kastelec, Dekani, Bertoki 1, Bertoki 2, Fram–Slivnica,
polportal na mostu čez Muro).
LETNO POROČILO 2020 DARS 82
- Implementacija 24 lokacij novih števcev prometa, od tega 22 lokacij s prepoznavanjem nasprotne
vožnje.
- Postavitev spremenljivih prometnih znakov na AC Podlehnik–Gruškovje in integracija v SNVP.
- Implementacija novih IP-kamer za izvajanje videonadzora.
- Implementacija pilotnega projekta C-ITS.
Izvajanje evropskih projektov
V sklopu evropskega projekta Crocodile se nadaljujejo projekti v smeri izmenjave prometnih podatkov s
sosednjimi državami. Izvaja se projekt Crocodile III, ki temelji na prenovi nadzornih centrov v smislu boljše
izmenjave podatkov in pripravi mednarodnih načrtov vodenja prometa.
V okviru evropskega projekta C-Roads so se izvedle implementacije pilotnih projektov, tako z mikrovalovno kot z
mobilno tehnologijo na območju primorske avtoceste. V nadaljevanju se je pripravljala osnova za hibridni sistem
in prenos podatkov iz predorskih sistemov v Kažipot in C-ITS naprave.
I.16.6.2 Zagotavljanje prometnih informacij
Na evropski ravni so prometne informacije v Sloveniji optimalno obdelane in posredovane uporabnikom. Hitrejša
in kakovostna prometna informacija je pogoj za optimalno pretočnost in prometno varnost. Prometni dogodki
so v Sloveniji zelo hitro zaznani, informacije pa uporabnikom dosegljive že v nekaj sekundah. Kanali, po katerih
se pretakajo informacije, so vsako leto številnejši, saj različni uporabniki (glede na starost in vrsto prevoznega
sredstva) uporabljajo različne komunikacijske kanale.
DARS razvoju informacijskih kanalov in zaznavi dogodkov sledi na način, da redno uvaja nove tehnologije, pilotne
sisteme in da je vključen v mednarodne delovne skupine na tem področju.
Prometno-informacijski center: vir verodostojne in ažurne prometne informacije
Vsebine na spletni strani www.promet.si, ki jih uporabniki najbolj spremljajo:
- dogodki in potek prometa na zemljevidu,
- cestne kamere,
- cene goriva,
- merilna mesta sistema Burja,
- virtualni asistent Stane.
Ob tem je na voljo še možnost kreiranja lastnega uporabniškega računa (Moj PIC), prek katerega se uporabniki
lahko naročijo na številne informacije po e-pošti, npr. na tedensko prometno napoved, posebna opozorila za
tovornjake ipd.
Prometnoinformacijski center je v zadnjih 14 letih:
- posredoval več kot 460.000 informacij o dogodkih na državnem cestnem omrežju: v povprečju 32.680
na leto, 2.723 na mesec in 91 na dan,
- samo v zadnjih osmih letih so operaterji v PIC-u sprejeli že več kot 1.000.000 klicev, spletno stran pa je
v tem času obiskalo več kot 10.000.000 različnih uporabnikov.
Rast prometa in števila dogodkov kaže razlika med dogodki prvo leto delovanja PIC-a (2006) in leta 2019. Leta
2006 je PIC poročal o 11.545, leta 2019 pa o 107.346 dogodkih. Leto 2020 je bilo pri tem izjema, saj se je vpliv
krize zaradi covida-19 na promet izražal tudi v številu dogodkov. Zato se je zmanjšala potreba po prometnih
informacijah, kar se je poznalo predvsem v času jutranjih, popoldanskih in sezonskih prometnih konic.
LETNO POROČILO 2020 DARS 83
Slika 27: Aktivna uporaba prometnih informacij
Prikaz aktivne uporabe prometnih informacij predstavlja uporabo več kanalov, prek katerih uporabniki dostopajo
do prometne informacije (svetovni splet, Twitter, aplikacija za mobilne naprave, klici v PIC).
Aktivna uporaba prometnih informacij, ki jih zagotavlja Prometnoinformacijski center, se je zaradi razmer ob
epidemiji covida-19 zmanjšala na raven iz leta 2018. Pri tradicionalnih medijih je padla še precej bolj, vendar nam
je ta padec uspelo ublažiti z aktivnejšim pristopom k uporabi novih orodij (Twitter, Facebook).
Mednarodno vodenje prometa (Traffic management plan – TMP)
V DARS že več let aktivno sodelujemo s sosednjimi državami na področju mednarodnega vodenja prometa.
V letu 2018 smo začeli nov projekt: Izdelava mednarodnih načrtov vodenja prometa z vsemi sosednjimi državami.
V letu 2019 so bili načrti usklajeni, izdelani, prva testiranja so bila uspešna in sistem je predan v uporabo
nadzornim centrom upravljavcev avtocest iz petih držav (Avstrije, Hrvaške, Italije, Madžarske in Slovenije).
Tudi na tem področju so razmere ob epidemiji covida-19 upočasnile razvoj, vendar je bil tudi tu narejen napredek.
V letu 2020 smo izvedli nekaj testiranj, nekajkrat pa smo načrte uporabili tudi v praksi. Čas smo izkoristili tudi za
odpravljanje tehničnih in organizacijskih ovir za integracijo sistema v informacijske sisteme posameznih centrov
v sosednjih državah.
Gre za prvi povsem digitalizirani sistem mednarodnega vodenje prometa v Evropi. S tem je narejen velik korak k
hitrejšemu in mednarodno usklajenemu obveščanju in vodenju prometa na glavnih cestnih povezavah v tem delu
Evrope. S tem je tudi močno izboljšan odziv na večje nepredvidene izredne dogodke, ki zahtevajo takojšnje
operativno mednarodno usklajevanje.
Z letom 2020 smo uspešno zaključili postopke za začetek izdelave državnih načrtov, ki bodo narejeni po zgledu
mednarodnih. Seveda pa bo tukaj treba upoštevati številne lokalne posebnosti in omejitve. Delo in izkušnje pri
mednarodnih projektih, ki so izdelani v skladu z evropskimi smernicami, so v veliko pomoč pri bolj kakovostni
izvedbi državnih načrtov.
0
2.000.000
4.000.000
6.000.000
8.000.000
10.000.000
12.000.000
2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020
Aktivna uporaba prometnih informacij
LETNO POROČILO 2020 DARS 84
Upravljanje človeških virov
Zavzeti in kompetentni zaposleni so ena od treh strateških smernic družbe DARS, ki izhajajo iz sprejete Strategije
DARS za obdobje od leta 2017 do 2020. Ključni strateški cilji v okviru te strateške usmeritve so:
- nenehna krepitev kompetentnosti,
- razvoj voditeljstva v družbi,
- oblikovanje ustvarjalnega, varnega in zanimivega okolja.
Podatki o zaposlenih v DARS
Tabela 8: Ključni podatki o zaposlenih v DARS za leti 2019 in 2020
2019
2020
Stanje zaposlenih v DARS
Število zaposlenih v DARS – z nadomeščanji
1257
1269
Število zaposlenih v DARS – brez nadomeščanj
1249
1263
Demografski podatki o zaposlenih
Povprečna starost zaposlenih
46 let
46,4 leta
Odstotek zaposlenih žensk
25,6 %
25,5 %
Izobrazbena struktura zaposlenih
Odstotek zaposlenih z največ IV. stopnjo izobrazbe
35,9 %
35,5 %
Odstotek zaposlenih s V. stopnjo izobrazbe
32,8 %
32,2 %
Odstotek zaposlenih s VI. stopnjo izobrazbe
18,2 %
18,7 %
Odstotek zaposlenih s VII. ali višjo stopnjo izobrazbe
13,1 %
13,6 %
Socialna varnost zaposlenih v DARS
Število dodeljenih solidarnostnih pomoči
59
53
Število delavcev s priznano invalidnostjo
44
46
Število uvedenih postopkov za priznanje invalidnosti
27
19
Število prijav v prostovoljno pokojninsko zavarovanje
52
52
Stopnja bolniškega staleža
6,58 %
6,56 %
Razvoj zaposlenih – izobraževanje in usposabljanje
Obseg izobraževanj v urah na zaposlenega
21
10
Vrednost izobraževanj na zaposlenega
209
131
Obseg udeležencev na izobraževanju
3654
1786
Zaposlovanje
Za doseganje zastavljenih poslovnih ciljev v letu 2020 in nemoteno poslovanje je potekalo zaposlovanje v skladu
s sprejetim Operativno-izvedbenim delom Kadrovskega načrta za leto 2020. V letu 2020 je bilo izvedenih 67
eksternih in 37 internih objav prostih delovnih mest, torej skupaj 104 prosta delovna mesta. V DARS se je zaposlilo
53 delavcev in 41 delavcem je prenehalo delovno razmerje.
LETNO POROČILO 2020 DARS 85
Slika 28: Število zaposlenih v družbi DARS od 2015 do 2020
Skrb za socialno varnost zaposlenih
Ob upoštevanju številnih specifičnih dejavnikov delovnega okolja, vpliva notranjih in zunanjih sprememb na trgu
dela ter delavca kot posameznika ima skrb za socialno varnost zaposlenih v družbi pomembno vlogo pri razvoju
človeških virov. Leto 2020 je še posebej zaznamovala pandemija koronavirusne bolezni, ki je konkretno vplivala
tudi na organizacijo dela, bolniško odsotnost ter druge odsotnosti, opredeljene z interventnimi ukrepi za blaženje
posledic, sprejetimi s strani države.
V letu 2020 je bilo v teku 19 invalidskih postopkov, od teh je 8 delavcev na novo pridobilo kategorijo invalidnosti.
Delodajalec je tudi v letu 2020 nadaljeval spodbude za upokojevanje z dodatnimi odpravninami in možnostjo
opravljanja začasnega ali občasnega dela upokojenca. V letu 2020 se je upokojilo 23 delavcev, 39 delavcev pa
nadaljuje delo po izpolnitvi pogojev za upokojitev. Pripravljenih je bilo 18 pogodb za opravljanje začasnega ali
občasnega dela upokojencev za upravičence, ki so opravljali delo skladno z določili Zakona o urejanju trga dela.
Upravičena zadržanost z dela, ki v največji meri predstavlja bolniško odsotnost, je v letu 2020 znašala 6,56 %
glede na redno delo in je po treh letih naraščanja nižja za 0,02 odstotne točke glede na leto 2019. V letu 2020 je
bila odsotnost zaradi bolezni nižja za 24,79 % v primerjavi z letom 2019, medtem ko je znašal delež odsotnosti
zaradi koronavirusa 15,75 % glede na redno delo in vključuje izolacijo, karanteno, višjo silo, čakanje na delo ipd.
Razvoj kadrov
Skladno s strateškimi cilji DARS, usmeritvami SDH ter Načrtom razvoja in izobraževanj zaposlenih za leto 2020 so
bila prizadevanja na področju razvoja kadrov usmerjena v identifikacijo ključnih delovnih mest, ključnih kadrov
in talentov DARS. Te aktivnosti so predstavljale temelj za pripravo politike notranjega nasledstva, s katerim se bo
zagotavljalo dolgoročno kadrovsko načrtovanje in prepoznavanje perspektivnih kadrov ter potencialnih
nasledstev za tista delovna mesta in funkcije, ki pomembno prispevajo k poslovni učinkovitosti DARS in njenemu
strateškemu razvoju. V te aktivnosti so bili v veliki meri vključeni vodje, ki so izvajali identifikacijo ključnih kadrov
in se usposobili za izvajanje razvojnih letnih pogovorov z zaposlenimi.
V letu 2020 je na obseg in način izvedbe izobraževanj in usposabljanj pomembno vplivala epidemija covida-19.
Realiziranih je bilo skupno 12.585 izobraževalnih ur, kar je 51 % manj kot predhodno leto. V izobraževanje je bilo
vključenih 1.786 zaposlenih, kar je prav tako za 51 % manj kot predhodno leto.
Skupno je bilo izvedenih 10.682 izobraževalnih ur v okviru internega izobraževanja, kar je za polovico manj kot v
letu 2020. Tudi število vključenih zaposlenih v interno izobraževanje je za 51 % manjše kot leto prej, saj je bilo v
letu 2020 v interno izobraževanje vključenih 1.594 zaposlenih, ki je v veliki meri potekalo v obliki on-line
seminarjev in delavnic. Med vsebinami v internem izobraževanju in usposabljanju so prevladovale vsebine iz
uporabe digitalnih orodij za delo in komunikacijo na daljavo ter za uporabo drugih računalniških orodij. Prav tako
so potekali tečaji tujih jezikov, usposabljanja in varstva osebnih podatkov in GDPR ter ob ustreznih preventivnih
ukrepih za preprečevanje širjenja epidemije, ko so razmere to dopuščale, tudi druga izobraževanja, kot na primer
treningi komunikacije za delo s težavnimi strankami ter treningi varne vožnje.
Zaradi prisotnosti epidemije covida-19 so se tudi eksterna izobraževanja v pretežni meri izvajala v digitalni obliki.
V letu 2020 se je eksternih izobraževanj s ciljem sledenja strokovnemu razvoju, tehnološkim in zakonodajnim
LETNO POROČILO 2020 DARS 86
spremembam udeležilo skupno 192 zaposlenih. Realizirane so bile 1.903 izobraževalne ure, kar je za 59 % manj
kot predhodno leto.
Slika 29: Prikaz števila izobraževalnih ur v obdobju 2015–2020
Slika 30: Število vključenih v izobraževanje v obdobju 2015–2020
Skupno je bilo za potrebe izobraževanj in usposabljanj zaposlenih v DARS v letu 2020 uporabljenih 36 % manj
finančnih sredstev kot predhodno leto. Zaradi omejitev izvedb izobraževanj iz razloga epidemije je bilo za interno
izobraževanje uporabljenih 44 % in večji delež, v obsegu 56 %, za eksterna izobraževanja. Število vseh
izobraževalnih ur na zaposlenega je v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 manjše za 52 % in znaša 10 ur. Tudi
vrednost izobraževanj na zaposlenega je v primerjavi s predhodnim letom manjša za 37 % in znaša 131 EUR.
V letu 2020 je digitalno poslovanje in delo postalo temelj preživetja, saj je v veliki meri
omogočalo izvajanje dela kljub omejitvam življenja in dela zaradi epidemije covida-19.
DARS si na vseh področjih dela prizadeva zagotoviti kakovostno digitalno poslovanje tako
za uporabnike naših storitev kot za zaposlene, zato je eden ključnih ciljev izobraževanj
doseči, da so vsi zaposleni dobro usposobljeni in vešči dela v digitalnem okolju.
LETNO POROČILO 2020 DARS 87
Slika 31: Vrednost uporabljenih finančnih sredstev za izobraževanje na zaposlenega v obdobju 2015–2020
Projekti na področju upravljanja človeških virov
V DARS so se v letu 2020 poleg aktivnosti izobraževanj in usposabljanj izvajale tudi aktivnosti na področju razvoja
kadrov:
Identifikacija ključnih delovnih mest in ključnih kadrov ter priprava protokola nasledstev: Skladno s sprejetim
načrtom razvoja in izobraževanj zaposlenih v DARS za leto 2020 je bila ena od prednostnih nalog na področju
razvoja kadrov identifikacija ključnih delovnih mest in ključnih kadrov. Sistematično se je pristopilo k prepoznavi
in evidentiranju ključnih delovnih mest in kadrov, ki pomembno prispevajo k uresničevanju strategije in poslovnih
ciljev DARS. Zaposleni na ključnih delovnih mestih DARS imajo bogato strokovno znanje, dobro razvite veščine in
spretnosti za učinkovito izvajanje zahtevnih nalog, zato se je v nadaljevanju pristopilo k oblikovanju protokola
nasledstva v DARS. S tem je zavzetim zaposlenim omogočen sistematičen karierni razvoj, obenem pa se zagotavlja
kakovostna kontinuiteta v izvajanju naših storitev za vse deležnike DARS.
Uvedba razvojnih letnih pogovorov: Razvojni letni pogovori z zaposlenimi predstavljajo temelj uspešnega
vodenja in razvoja zaposlenih. Omogočajo prepoznavo ambicij in usmerjanje ter razvoj talentov zaposlenih. V
letu 2020 so bile pripravljene vse vsebinske in organizacijske podlage za uvedbo razvojnih letnih pogovorov z
zaposlenimi. Organizirano in izvedeno je bilo tudi usposabljanje vodij za kakovostno izvedbo le-teh.
Merjenje organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih: Kot vsako leto se je tudi v letu 2020 pristopilo k
merjenju organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih kljub omejitvam iz naslova epidemije covida-19.
Rezultati v primerjavi s prehodnim letom kažejo boljšo oceno organizacijske klime in večje zadovoljstvo ter
zavzetost zaposlenih. Izzive predstavljajo kategorije, kot so notranje komuniciranje in informiranje, nagrajevanje
in razvoj kariere, zato so bili sprejeti določeni ukrepi za izboljšanje stanja.
Projekt partnerskega sodelovanja v KoC LOGINS: Družba DARS se je v letu 2019 ponovno vključila v partnerski
projekt kompetenčnega centra za logistiko KoC LOGIN, v okviru katerega je pridobila skupno 37.000 evrov
sredstev iz Evropskega socialnega sklada za usposabljanje in izobraževanje zaposlenih in ki jih lahko črpa v
obdobju 2019–2022. V letu 2020 nam je z izvedenimi internimi izobraževanji uspelo realizirati izobraževanja v
vrednosti 10.150 evrov.
DARS je družini prijazno podjetje: Na osnovi sprejetih ukrepov iz naslova pridobljenega
polnega certifikata Družini prijazno podjetje so se v letu 2020 nadaljevale aktivnosti, ki
zaposlenim omogočajo lažje usklajevanje zahtev dela in družinskega življenja.
LETNO POROČILO 2020 DARS 88
I.16.7.1 Oblikovanje varnega delovnega okolja
V letu 2020 se je že obstoječim dejavnostim za zagotavljanje varnega in zdravega delovnega okolja pridružilo še
tveganje, povezano s pandemijo koronavirusne bolezni. Takoj po pojavu virusa v Sloveniji smo v DARS začeli
izvajati preventivne ukrepe. Uprava je imenovala tudi posebno skupino za obvladovanje tveganj, povezanih s
pojavom koronavirusa, ki redno spremlja stanje ter sprejema potrebne organizacijske in druge ukrepe.
Služba je sodelovala tudi pri nabavi nekatere delovne in pisarniške opreme, ki mora biti izdelana v skladu s
predpisi ter mora dejansko zagotavljati večjo stopnjo varnosti in udobja pri uporabi. Vsa delovna oprema se je v
letu 2020 kljub epidemiji koronavirusne bolezni redno pregledovala in servisirala. Delavci, ki opravljajo pretežno
pisarniško delo za računalnikom ter želijo med delom tudi stati, so prejeli po višini nastavljive mize. Omogočena
je tudi možnost naročila ergonomsko oblikovanih mišk.
V letu 2020 smo opravili tudi interne nadzore delovišč, tako na terenu kot tudi v AC-bazah, in pripravili
poročila. Izvedli smo preizkuse usposobljenosti za varno delo delavcev. Skozi vse leto smo zagotavljali servisne
preglede gasilnikov in hidrantov ter vzdrževanje sistemov aktivne požarne zaščite.
Delavci so redno, razen izjemoma za nekaj časa, ko zaradi epidemije medicina dela ni delovala, v predpisanih
rokih opravljali zdravniške preglede pri pooblaščenih specialistih medicine dela. Opravljene so bile tudi meritve
izpostavljenosti delavcev prahu in izpušnim plinom pri rezkanju razpok v asfaltu, kemikalijam pri izdelavi
horizontalne signalizacije ter izpušnim plinom pri izvajanju cestninskega nadzora. Nikjer vrednosti niso bile
presežene. V skladu z ukrepi, predvidenimi v oceni tveganja, se je v letu 2020 začela nabava solarnih panelov za
napajanje signalizacije v delovnih zaporah, nabava baterijskih vložkov in tankih LED signalnih luči za namestitev
na prometnih znakih začasne zapore (zamenjava za težke akumulatorje). Ureditev dostopov do objektov (portali,
jaški idr.) prek JVO/BVO višine več kot 80 cm z namestitvijo prilagojenih lestev. Varnost delavcev pri delu pa smo
kot enega od pomembnih elementov za uspešno načrtovanje razvoja družbe vključili tudi v Strategijo 2021–2025.
Eden od pomembnih operativnih strateških ciljev je tako tudi zmanjšanje števila poškodovanih pri delu do leta
2025 za 10 %.
Nezgode pri delu
V letu 2020 je bilo v družbi evidentiranih 28 nezgod s poškodbami delavcev pri delu. Kot
običajno je bilo največ poškodovanih (25) vzdrževalcev, poškodovala pa sta se še dva
cestninska nadzornika in ena delavka s poslovnega področja. Pomembno je, da zaradi
poškodb ni prišlo do invalidnosti nobenega od delavcev. Vsi delavci, ki so se poškodovali v
letu 2020, so v tem letu tudi zaključili zdravljenje.
Odgovornost do naravnega okolja
Glede na naše poslanstvo smo zgradili in upravljamo AC-omrežje, ki je tesno povezano z naravnim okoljem tako
v fazi umestitve v prostor kot tudi v fazi upravljanja in nadaljnjega razvoja avtocestnega omrežja. Naša zaveza je,
da v vseh fazah delovanja delujemo okoljsko odgovorno in nenehno zmanjšujemo škodljive vplive na okolje.
Družba DARS ima področje okolja in energije sistematično obvladovano, kar potrjujeta pridobljena mednarodna
standarda ISO 14001 in ISO 50001.
Družba DARS se z letno porabo energije 42,66 GWh (v letu 2020) že uvršča med velike slovenske porabnike
energije. Glede na procese družbe, ki jih določa potreba po upravljanju predorov in osvetljevanju površin, pa tudi
po upravljanju in vzdrževanju cest, predstavlja največjo porabo energije električna energija (50,8 %), ki ji sledita
poraba goriva za pogon vozil (39,3 %) ter poraba energije za potrebe ogrevanja objektov (9,9 %).
Strategija družbe 2017–2020 je namenila velik poudarek energetski učinkovitosti in varovanju okolja, zato je
določen operativni cilj, ki se nanaša na izboljšanje ključnih kazalnikov energetske učinkovitosti z namenom
racionalizacije stroškov:
- Količinska poraba električne energije se bo do leta 2020 zmanjšala za 10 % glede na obstoječe stanje
porabnikov električne energije.
- Zmanjšati porabo energentov za ogrevanje za 10 % do leta 2020 glede na izhodiščno leto 2015.
LETNO POROČILO 2020 DARS 89
- Zmanjšati emisije CO2 energentov za ogrevanje za 20 % do leta 2020 glede na izhodiščno leto 2015.
- Zmanjšati povprečno porabo goriva za delovna vozila in mehanizacijo za 2 % do leta 2021 glede na
izhodiščno leto 2018. Pri lahkih tovornih vozilih zmanjšati povprečno porabo goriva za 5 % do leta
2021 glede na izhodiščno leto 2018.
Skupna raba energije
Spodnja tabela predstavlja rabo in trende porabe energije po vrstah energentov. S celovitim pristopom
upravljanja energije in pripadajočimi ukrepi nam je uspelo zmanjšati porabo energije pri energentu električna
energija ter ogrevanje, kjer se je na osnovi energetskih pregledov izvedel bistveni del ukrepov.
Tabela 9: Raba energije
2015
2016
2017
2018
2019
2020
Elektrika
MWh
25.735
25.181
24.526
23.598
22.584
21.670
Goriva
MWh
16.384
17.538
16.369
18.662
18.081
16.752
Zemeljski plin
MWh
1.866
1.524
1.676
1.443
1.386
1.564
UNP propan
MWh
2.018
2.253
2.123
1.964
1.857
1.736
UNP propan butan
MWh
1.171
1.225
1.105
852
475
428
Kurilno olje
MWh
238
344
291
238
97
58
Daljinsko ogrevanje
MWh
586
810
778
638
550
Biomasa
MWh
452
Skupaj
MWh
47.998
48.875
46.868
47.395
45.030
42.660
Drugi podrobnejši podatki in prikazi odgovornega ravnanja do naravnega okolja bodo navedeni v »Trajnostnem
poročilu za leto 2020«, ki je samostojen dokument.
Vključenost v širšo družbo
Lokalna skupnost je vključena v vseh fazah umeščanja avtocest v prostor, njeni predlogi in pobude se primerno
upoštevajo.
Priznanja in nagrade
Družba DARS je v zadnjih letih prejela naslednja priznanja in nagrade:
- priznanje Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za primer dobre prakse na
področju promocije zdravja pri delu za leto 2012;
- priznanje Evropske mreže za promocijo zdravja (ENWHP) pri delu za primer dobre prakse za leto 2013;
- DARS ugledni delodajalec v letu 2013;
- DARS ugledni delodajalec v letu 2015;
- DARS je skupaj z Republiko Slovenijo prejemnik posebnega jubilejnega odličja Maksa Fabianija v letu
2015;
- DARS ugledni delodajalec v letu 2016;
- DARS ugledni delodajalec v letu 2018;
- DARS priznanje za okolju prijazno storitev za leto 2019.
Zaveze zunanjim pobudam
V družbi DARS prostovoljno sodelujemo v pobudah, ki spodbujajo etično ravnanje ter okoljsko, družbeno in
ekonomsko vzdržno poslovanje.
Članstvo v mednarodnih združenjih
Družba DARS aktivno sodeluje s sorodnimi podjetji v tujini in je vključena v članstvo v mednarodnih organizacijah.
Najpomembnejše med njimi je evropsko združenje avtocestnih koncesionarjev ASECAP, kjer zasedamo tudi
nekatere pomembne funkcije in prek katerega posredno sodelujemo z globalnim združenjem lastnikov in
operaterjev cestninskih objektov IBTTA. Prek Nacionalnega komiteja PIARC Slovenija je DARS vključen tudi v
PIARC (World Road Association), ki je kot nepolitično in nepridobitno svetovno cestno združenje ustanovljeno z
namenom izmenjave znanj na področju cest in prometa. Podrobnejša predstavitev mednarodnega sodelovanja
LETNO POROČILO 2020 DARS 90
družbe DARS je razvidna iz poglavja I.12 Mednarodno sodelovanje in pridobivanje evropskih nepovratnih
sredstev.
Družbena odgovornost
Zavedamo se odgovornosti, ki jo imamo do ljudi in okolja, v katerem delujemo. Z ozaveščanjem in preventivnimi
akcijami na področju prometa in prometne varnosti ter varovanja okolja se aktivno vključujemo v aktualno
družbeno dogajanje in ga po svojih močeh sooblikujemo na boljše.
Na področju družbene odgovornosti namenjamo posebno pozornost vsebinam, povezanim z varnostjo v
prometu, izobraževanju in preventivnemu delovanju na cestah, ki jih upravljamo. Sredstva namenjamo
projektom s področja preventive v prometu in strokovnih srečanj, povezanih s prometom in varnostjo ter
graditvijo, vzdrževanjem in upravljanjem avtocest in hitrih cest.
Sponzorstva in donacije
Poleg tega doniramo praviloma enemu večjemu humanitarnemu projektu, otrokom iz projekta Botrstvo, ki
poteka pod okriljem Zveze prijateljev mladine Ljubljana Moste - Polje. Preostanek skladno z internimi pravili
namenimo prednostno projektom s področja prometne varnosti, ozaveščanju o pravilnem ravnanju v prometu,
podpiramo humanitarno-socialne dejavnosti za otroke, pomagamo pa tudi gasilskim društvom in drugim, ki
intervenirajo ob izrednih dogodkih na avtocestnem sistemu v našem upravljanju.
Odgovornost do dobaviteljev/izvajalcev
Družba DARS je tudi v letu 2020 uspešno sodelovala z dobavitelji/izvajalci tako doma kot v tujini, medtem ko je
bilo glede na specifičnost poslovanja večina poslovnega sodelovanja na področju nabave storitev, blaga in na
področju gradenj osredotočenega na dobavitelje/izvajalce iz Slovenije.
Merila za oddajo javnega naročila
Družba DARS je pri naročanju blaga, storitev in gradenj zavezana slediti Zakonu o javnem naročanju. Merila za
oddajo javnega naročanja so podrobneje opredeljena v 84. členu Zakona o javnem naročanju, kjer je zapisano,
da naročnik odda javno naročilo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe. V Uradnem listu RS, št. 51/2017
je bila objavljena Uredba o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 51/17 in 64/19). V skladu z Uredbo je
zeleno javno naročanje obvezno za 33 predmetov javnega naročanja.
Dobavitelji izdelkov in storitev (lokalno, tujina)
Na portalu eJN
1
, ki je v upravljanju Ministrstva za javno upravo, je v modulu STATIST mogoče pridobiti statistične
podatke s področja javnega naročanja v Republiki Sloveniji. Iz podatkov za leto 2020 je razvidno, da je 1.012
javnih naročnikov oddalo za 3.909.623.930,57 EUR (brez DDV) javnih naročil. Skupno število objavljenih javnih
naročil je bilo 6.660, oddanih javnih naročil pa 5.516. Okoljski vidik je bil upoštevan pri 3.517 oziroma 22,66 %
oddanih naročil.
Gibanje celotnih javnih naročil družbe DARS in rast vrednosti javnih naročil, pri čemer je upoštevan »okoljski
vidik«, za obdobje od leta 2013 do leta 2020 (v mio EUR) sta razvidna v nadaljevanju.
1
Vir: https://ejn.gov.si/statist
LETNO POROČILO 2020 DARS 91
Slika 32: Vsa javna naročila in javna naročila z »okoljskega vidika« v obdobju 2013–2020
Iz podatkov za leto 2020 je razvidno, da je družba DARS oddala za 292.088.498,02 EUR (brez DDV) javnih naročil.
Skupno število objavljenih javnih naročil je bilo 169, oddanih javnih naročil pa 194. Okoljski vidik je bil upoštevan
pri 33 oziroma 19,53 %, kar predstavlja vrednostno 107,09 mio EUR oziroma 36,66 % oddanih naročil.
Komuniciranje
Strategija komuniciranja
DARS ima izdelano komunikacijsko strategijo, ki sledi poslovni strategiji družbe. Krovna komunikacijska strategija
dolgoročno krepi odnose z vsemi ključnimi deležniki oz. javnostmi: uporabniki avtocestnega omrežja, mediji,
zaposlenimi, odločevalci, poslovnimi partnerji, strokovnjaki in nevladnimi organizacijami ter širšim družbenim
okoljem.
Družba pri izvajanju komunikacijskih aktivnosti sledi smernicam, ki bodo zagotovile izpolnjevanje komunikacijskih
ciljev: proaktivnost, ažurnost, jasnost in transparentnost, oprijemljivost ter ustvarjanje partnerstev.
Spoštovanje notranjih pravil (Pravilnik o načinu dajanja informacij za medije DARS) in državnih predpisov (Zakon
o medijih, Zakon o dostopu do informacij javnega značaja), primerna organiziranost, strokovni pristop ter aktivno
in konstruktivno sodelovanje vseh vključenih zagotavljajo, da je informacija pravočasna, verodostojna in
predvsem v čim večjem mogočem interesu družbe DARS; na tej osnovi se potem z javnostmi gradi čim bolj odprt
odnos. Predvsem dobro interno sodelovanje vseh vpetih deležnikov zagotavlja, da je javno (zlasti medijsko)
pojavljanje lahko učinkovito, po drugi strani se zmanjšuje tveganje napačnih razlag v medijskih objavah in
nesporazumov.
Sporočila za medije oziroma javnosti objavimo tudi na spletni strani družbe in na družbenih omrežjih. Za medije
pripravljamo predvsem sporočila za javnost, organiziramo novinarske konference, izjave za medije ali javnosti ter
jih vabimo na pomembne poslovne dogodke.
Družba DARS uporablja pravilnike, ki določajo varovanje poslovnih skrivnosti in informacij za člane organov
vodenja in nadzora ter druge osebe, ki imajo dostop do notranjih informacij v času mandata in tudi po njegovem
izteku.
16,69
45,54
95,19
67,91
38,92
38
68,9
59,74
47,58
110,91
127,74
213,62
121,47
112,29
191,69
292,09
0,00
50,00
100,00
150,00
200,00
250,00
300,00
350,00
2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020
v mio EUR
Naslov osi
Upoštevan okoljski vidik Vsa javna naročila
LETNO POROČILO 2020 DARS 92
Objavljanje poslovnih poročil in izkazov
Družba sledi najvišjim standardom objavljanja poslovnih poročil, opredeljenim v Zakonu o trgu finančnih
instrumentov in Priporočilih Ljubljanske borze. Na spletnih straneh družbe DARS in SEOnetu se vsako leto objavlja
finančni koledar z navedbo rokov vseh pomembnejših poslovnih objav in dogodkov.
LETNO POROČILO 2020 DARS 93
I.17 Poročilo nadzornega sveta za leto 2020
V letu 2020 smo bili člani nadzornega sveta kot
predstavniki lastnika:
- Jožef Zimšek (član),
- do 23. 6. Boris Božičnik (namestnik), Matej
Čufer (član), mag. Andrej Hudoklin (član),
- od 24. 6. dr. Štefan Šumah (član), Anton
Guzej (član),
- od 24. 6. do 6. 7. Pavle Hevka (član), nato
predsednik, dr. Robert Rožič (član), nato
namestnik,
- do 6. 7. Jože Oberstar – predsednik, nato
član.
Člani predstavnikov zaposlenih pa so bili Martin
Stožir, Darko Kodrič do 5. 6., Igor Kolar do 3. 7. ter
od 4. 7. naprej Nataša Ivančevič in Branko Švigelj.
Nadzorni svet sestavlja uravnotežena skupina
različnih strokovnjakov, ki se medsebojno
dopolnjujemo in se osredotočamo na učinkovitost
opravljanja svojih osnovnih funkcij. Delo
nadzornega sveta je potekalo v skladu z
zakonodajo, priporočili Združenja nadzornikov
Slovenije in preostalimi priporočili dobre prakse.
Nadzorni svet je upošteval tudi Kodeks upravljanja
javnih delniških družb, Kodeks korporativnega
upravljanja družb s kapitalsko naložbo države ter
Kodeks profesionalne etike Združenja nadzornikov
Slovenije, pri čemer smo člani nadzornega sveta
dosledno spoštovali njihova načela.
Člani smo na sejah aktivni in sodelujemo v
razpravah s ciljem, da se vsa morebitna različna
stališča pojasnijo in uskladijo do stopnje, ko so
strokovno, zakonsko in strateško usklajena.
Usklajenost delovanja nadzornega sveta kaže
podatek, da smo v letu 2020 vse sklepe, razen
enega, sprejeli soglasno. Razprave so dokaz, da
smo se člani sveta temeljito pripravili na seje, saj
sicer ne bi mogli aktivno in strokovno sodelovati pri
obravnavi posameznih točk dnevnega reda.
Podajali smo konstruktivne predloge ter na podlagi
strokovno pripravljenih ter celovitih pisnih in
ustnih informacij, ki smo jih prejeli od uprave
družbe, kompetentno sprejemali odločitve v skladu
s poslovnikom, akti družbe in zakonskimi
pooblastili. Vsi člani smo se sej redno udeleževali.
Skozi leto je nadzorni svet ohranjal uravnotežen
profesionalni odnos z upravo in bil deležen
pravočasnih s podatki podprtih informacij z njene
strani. Nadzorni svet ocenjuje delovanje uprave
DARS, ki je bila imenovana julija 2020, kot uspešno.
Predsednik nadzornega sveta in predsednik uprave
sva sodelovala tudi zunaj formalno sklicanih sej.
Delo članov nadzornega sveta, vključno z delom v
komisijah, je bilo strokovno in usmerjeno v
učinkovitost opravljanja funkcije. Delo nadzornega
sveta so vsebinsko učinkovito podpirali predlogi
komisij nadzornega sveta. Nadzorni svet je sproti
obveščal zainteresirano javnost.
Nadzorni svet v skladu s Kodeksom upravljanja
javnih delniških družb v tem poročilu navaja, da so
vsi stroški delovanja nadzornega sveta razkriti v
letnem poročilu.
Nadzorni svet DARS se je v letu 2020 sestal na
desetih rednih sejah in osmih dopisnih sejah, na
katerih je obravnaval redna poročila o poslovanju
družbe ter druge tekoče zadeve in pomembna
vprašanja. Na sejah je obravnaval in odločal tudi o
drugih zadevah, za katere je pristojen po zakonu,
drugih predpisih in po statutu.
Nadzorni svet DARS je med drugim:
- obravnaval in potrdil Letno poročilo 2019;
- sprejel poročilo o svojem delu za preteklo
leto;
- obravnaval in potrdil predloge za
sprejemanje sklepov na skupščini;
- odločal o prejemkih uprave družbe;
- dosegel sporazumni dogovor za
prenehanje mandata upravi družbe;
- imenoval novo upravo družbe za
mandatno obdobje petih let;
- podal soglasje k rebalansu Poslovnega
načrta za leto 2020;
- podal soglasje k Poslovnemu načrtu za
leto 2021;
- podal soglasje k Programu refinanciranja
(priloga) k Poslovnemu načrtu za leto
2021;
- podal soglasje k Poslovniku o delu uprave,
- izdajal soglasja za posle nad 2,5 milijona
evrov (brez DDV-ja);
- izdajal soglasja tudi za posle nad 1 milijon
evrov (brez DDV-ja) na podlagi sklepa z
dne 27. 8.;
- se tekoče seznanjal s stanjem pri projektih
Karavanke, 3. razvojna os, Elektronska
vinjeta, Širitev tretjega pasu;
- se tekoče seznanjal s stanjem postopkov
javnega naročanja,;
LETNO POROČILO 2020 DARS 94
- se seznanil s Poročilom o izvajanju
nacionalnega programa za leto 2019;
- potrdil Trajnostno poročilo družbe za leto
2019;
- dal soglasje k Letnemu planu službe za
notranjo revizijo za leto 2020 in se
seznanil s Poročilom o delu službe za
notranjo revizijo za leto 2019;
- predlagal skupščini podelitev razrešnice
upravi in nadzornemu svetu za poslovno
leto 2019 ter soglašal s predlogom
skupščini glede uporabe bilančnega
dobička po stanju na dan 31. 12. 2019;
- se seznanil z nerevidiranim polletnim
poročilom;
- obravnaval Poročilo o obvladovanju
tveganj;
- sprejel spremenjena Pravila za določanje
vsebine pogodb o zaposlitvi za
predsednika in člane uprave glede
prejemkov in drugih pravic;
- se tekoče seznanjal s poročili komisij
nadzornega sveta;
- imenoval investicijsko komisijo;
- spremljal realizacijo ukrepov samoocene
družbe po modelu odličnosti EFQM;
- obravnaval Poročilo Sveta delavcev za leto
2019;
- sprejel Letni načrt dela nadzornega sveta;
- sprejel Politiko nasledstva;
- obravnaval poročila o rednem vzdrževanju
avtocest;
- se tekoče seznanjal z drugimi
informacijami (med drugim tudi o
problematiki avtovleke).
Nadzorni svet v letu 2020 ni opravil samoocene.
Člani nadzornega sveta smo pri odločanju o
posameznih zadevah na sejah nadzornega sveta
upoštevali splošna pravila korporacijskega
upravljanja glede vprašanja nasprotja interesov.
Komisije nadzornega sveta DARS
Strokovno podporo nadzornemu svetu sta nudili
dve komisiji. Komisiji sta redno poročali in svetovali
nadzornemu svetu, odločanje pa je ostalo v
pristojnosti nadzornega sveta.
Revizijska komisija se je v letu 2020 sestala na
osmih in dveh dopisnih sejah. Pripravila je podlage
nadzornemu svetu za potrditev letnega poročila.
Večkrat opravila tudi razpravo z revizorji KPMG,
d. o. o. Komisija je obravnavala nerevidirano
polletno poročilo, revidirano letno poročilo in
podala predlog nadzornemu svetu, da ga potrdi.
Obravnavala je tudi Poročilo o delu notranje
revizije za leto 2019, Polletno poročilo o delu
notranje revizije za leto 2020, Plan dela notranje
revizije za leto 2020 ter podala predlog
nadzornemu svetu za izdajo soglasja k planu dela
notranje revizije družbe. Med drugim je redno
spremljala in obravnavala poročila in priporočila
notranje revizije. Seznanila se je tudi s Poročilom o
kakovosti dela notranje revizije. Prav tako se je
komisija redno seznanjala s poročili o poslovanju
družbe, redno spremljala realizacijo sklepov
komisije, obravnavala Poročilo o obvladovanju
tveganj ter sprejela Plan dela komisije za leto 2020.
Seznanila se je tudi z načrtovanimi aktivnostmi
Skladnosti poslovanja. Komisija se je redno
seznanjala tudi s poročili opravljenih rednih
notranjih revizij. Komisija je obravnavala tudi druga
vprašanja in teme iz pristojnosti revizijske komisije,
med drugim je tudi skozi »kazalnike za spremljanje
zunanje revizije s strani revizijske komisije ob
zaključku revizije letnih računovodskih izkazov«
ocenila delovanje revizorja KPMG, d. o. o.
Revizijska komisija ponovne samoocene ni izvedla.
Komisija nadzornega sveta za kadrovske zadeve in
vrednotenja uprave se je v letu 2020 sestala na
šestih rednih in na dveh dopisnih sejah.
Obravnavala je poročila Službe za upravljanje
kadrov, Službe za varnost in zdravja pri delu ter
Poročilo o zadovoljstvu zaposlenih in uporabnikov
avtocest, pripravila spremenjena Pravila za
določanje vsebine pogodb o zaposlitvi za
predsednika in člane uprave glede prejemkov in
drugih pravic. Opravila pogovore s kandidati za
člane uprave. Komisija je obravnavala tudi druga
vprašanja in teme iz pristojnosti komisije.
V letu 2020 je nadzorni svet imenoval tudi
investicijsko komisijo, ki se je prvič sestala v
januarju 2021.
Skladno z drugim odstavkom 282. člena Zakona o
gospodarskih družbah je Nadzorni svet DARS
pripravil pisno poročilo o ugotovitvah pregleda
Letnega poročila DARS za leto 2020 in podanem
predlogu uprave o delitvi bilančnega dobička za
skupščino. Omenjeno poročilo natančno in
verodostojno prikazuje aktivnosti nadzornega
sveta med letom.
LETNO POROČILO 2020 DARS 95
Preveritev in potrditev Letnega poročila 2020
Uprava družbe je dne 15. 4. 2021 nadzornemu
svetu predložila Letno poročilo za leto 2020, ki
vključuje poslovno poročilo z revidiranimi
računovodskimi izkazi z mnenjem revizorja.
Nadzorni svet DARS je Letno poročilo DARS za leto
2020 obravnaval v okviru zakonskega roka.
Seznanil se je z revizijskim poročilom in mnenjem
pooblaščenega revizorja o pregledanih
računovodskih izkazih za poslovno leto 2020 ter
ugotovil, da pooblaščeni revizor ni odkril nobenih
napačnih navedb oz. nepravilnosti, ki bi lahko
vplivale na računovodske izkaze družbe. V
revizijskem poročilu tudi ni nobenih pripomb in
zadržkov glede uprave družbe in nadzornega sveta.
Nadzorni svet ni imel pripomb k poročilu revizijske
družbe KPMG, d. o. o.
Skladno s točko 7.3.7 Statuta DARS je nadzorni svet
preveril predloženo letno poročilo in predlog
uprave o delitvi bilančnega dobička, na podlagi
česar bo predložil poročilo skupščini. Po skrbni
preveritvi Letnega poročila za poslovno leto 2020,
na katerega nadzorni svet ni imel pripomb, je
revidirano Letno poročilo družbe DARS za leto 2020
soglasno potrdil.
Nadzorni svet se je ob sprejemanju letnega
poročila opredelil tudi do izjave o upravljanju
družbe, ki je vključena v poslovno poročilo Letnega
poročila družbe DARS za leto 2020, in ocenil, da je
odsev dejanskega stanja upravljanja družbe v letu
2020.
Pavle Hevka
predsednik nadzornega sveta
LETNO POROČILO 2020 DARS 96
II Računovodsko poročilo
LETNO POROČILO 2020 DARS 97
II Računovodsko poročilo
II Računovodsko poročilo .......................................................................................................................... 97
II.1 Računovodski izkazi družbe DARS ....................................................................................................... 98
II.2 Poročajoča družba ............................................................................................................................. 106
II.3 Pomembnejše računovodske usmeritve ........................................................................................... 106
II.4 Pojasnila k računovodskim izkazom .................................................................................................. 121
Pojasnila k bilanci stanja................................................................................................................ 121
Pojasnila k izkazu poslovnega izida ............................................................................................... 148
II.5 Poslovna tveganja .............................................................................................................................. 155
II.6 Posli z lastniki in njihovimi povezanimi družbami ............................................................................. 155
II.7 Dogodki po datumu bilance stanja .................................................................................................... 156
II.8 Revidiranje letnega poročila za leto 2020 ......................................................................................... 156
II.9 Revizorjevo poročilo .......................................................................................................................... 157
LETNO POROČILO 2020 DARS 98
II.1 Računovodski izkazi družbe DARS
Bilanca stanja na dan 31. decembra 2020
V EUR (brez centov)
Pojasnila
31. 12. 2020
31. 12. 2019
SREDSTVA
5.175.871.112
5.307.039.906
A. DOLGOROČNA SREDSTVA
4.851.947.655
4.925.136.269
I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve
II.4.1.1
28.745.098
29.390.318
1. Dolgoročne premoženjske pravice
28.726.363
29.368.701
5. Druge dolgoročne aktivne časovne razmejitve
18.735
21.617
II. Opredmetena osnovna sredstva
II.4.1.2
4.707.256.276
4.801.622.371
1. Zemljišča in zgradbe
4.565.086.891
4.679.300.000
a) Zemljišča
184.970.029
190.391.268
b) Zgradbe
4.380.116.862
4.488.908.732
3. Druge naprave in oprema
46.400.773
38.528.178
4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo
95.768.612
83.794.193
a) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi
95.768.612
83.794.193
III. Naložbene nepremičnine
II.4.1.3
4.324.425
2.281.928
IV. Dolgoročne finančne naložbe
II.4.1.5
93.000.964
70.000.964
1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil
964
964
c) Druge delnice in deleži
964
964
2. Dolgoročna posojila
93.000.000
70.000.000
b) Dolgoročna posojila drugim
93.000.000
70.000.000
V. Dolgoročne poslovne terjatve
II.4.1.6
12.410.271
16.958.648
2. Dolgoročne poslovne terjatve do kupcev
0
30.754
3. Dolgoročne poslovne terjatve do drugih
12.410.271
16.927.894
VI. Odložene terjatve za davek
II.4.1.7
6.210.621
4.882.040
B. KRATKOROČNA SREDSTVA
323.142.813
380.847.267
I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo
II.4.1.8
472.657
606.134
II. Zaloge
II.4.1.9
5.235.657
4.673.088
1. Material
3.916.524
3.975.321
3. Proizvodi in trgovsko blago
1.319.133
697.766
III. Kratkoročne finančne naložbe
II.4.1.10
208.000.000
268.000.000
2. Kratkoročna posojila
208.000.000
268.000.000
b) Kratkoročna posojila drugim
208.000.000
268.000.000
IV. Kratkoročne poslovne terjatve
II.4.1.11
47.126.939
72.182.647
2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev
22.053.330
31.377.843
3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih
25.073.609
40.804.805
V. Denarna sredstva
II.4.1.12
62.307.559
35.385.398
C. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
II.4.1.13
780.644
1.056.369
LETNO POROČILO 2020 DARS 99
V EUR (brez centov)
Pojasnila
31. 12. 2020
31. 12. 2019
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
5.175.871.112
5.307.039.906
A. KAPITAL
II.4.1.14
2.922.963.531
2.863.136.410
I. Vpoklicani kapital
2.086.559.144
2.086.559.144
1. Osnovni kapital
2.086.559.144
2.086.559.144
II. Kapitalske rezerve
28.491.168
26.940.767
III. Rezerve iz dobička
799.714.840
711.671.135
1. Zakonske rezerve
42.693.436
39.717.709
4. Statutarne rezerve
172.877.124
158.742.423
5. Druge rezerve iz dobička
584.144.280
513.211.002
V. Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti
-13.003.673
-11.765.862
VI. Preneseni čisti poslovni izid
0
0
VII. Čisti poslovni izid poslovnega leta
21.202.052
49.731.226
B. REZERVACIJE IN DOLG. PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
II.4.1.15
156.655.027
163.649.723
1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti
4.509.692
4.413.563
2. Druge rezervacije
4.393.577
1.864.190
3. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve
147.751.758
157.371.970
C. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI
1.782.570.540
1.917.205.404
I. Dolgoročne finančne obveznosti
II.4.1.16
1.713.799.524
1.823.358.144
2. Dolgoročne finančne obveznosti do bank
II.4.1.17
1.443.312.299
1.549.586.029
3. Dolgoročne finančne obveznosti na podlagi obveznic
II.4.1.18
117.800.967
117.800.967
4. Druge dolgoročne finančne obveznosti
II.4.1.19
152.686.258
155.971.148
II. Dolgoročne poslovne obveznosti
II.4.1.20
68.771.016
93.847.261
5. Druge dolgoročne poslovne obveznosti
68.771.016
93.847.261
Č. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
295.278.784
341.377.546
II. Kratkoročne finančne obveznosti
II.4.1.21
214.689.802
264.576.081
2. Kratkoročne finančne obveznosti do bank
186.238.030
195.649.378
3. Kratkoročne finančne obveznosti na podlagi obveznic
3.112.385
45.975.233
4. Druge kratkoročne finančne obveznosti
25.339.387
22.951.470
III. Kratkoročne poslovne obveznosti
II.4.1.22
80.588.983
76.801.465
2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
37.219.572
37.347.137
4. Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov
10.500
61.819
5. Druge kratkoročne poslovne obveznosti
43.358.911
39.392.509
D. KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
II.4.1.23
18.403.229
21.670.823
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.
LETNO POROČILO 2020 DARS 100
Izkaz poslovnega izida za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2020 (različica I)
V EUR (brez centov)
Pojasnila
1 . 1. do 31. 12. 2020
1. 1. do 31. 12. 2019
1.
Čisti prihodki od prodaje
II.4.2.1
398.581.556
480.750.876
Prihodki od cestnin
386.955.494
466.611.271
Prihodki od zakupnin za počivališča
7.136.120
8.951.984
Prihodki od zapor in prekomernih obremenitev
984.520
1.040.540
Prihodki od služnosti za bazne postaje in ostalo
593.084
864.655
Prihodki po pogodbi o izvajanju naročila
333.607
326.820
Prihodki od zakupa optičnih vlaken
984.782
996.843
Drugi prihodki od prodaje
1.593.950
1.958.763
3.
Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
II.4.2.2
1.455.903
1.671.338
4.
Drugi poslovni prihodki
II.4.2.3
16.161.707
39.633.020
5.
Stroški blaga, materiala in storitev
II.4.2.4
-44.369.700
-50.383.003
a)
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter str. porab. materiala
-9.116.897
-9.750.970
b)
Stroški storitev
-35.252.803
-40.632.033
6.
Stroški dela
II.4.2.5
-46.832.708
-45.244.673
a)
Stroški plač
-34.420.960
-32.897.516
b)
Stroški socialnih zavarovanj
-6.693.218
-6.393.841
c)
Drugi stroški dela
-5.718.531
-5.953.316
7.
Odpisivrednosti
II.4.2.6
-212.849.987
-211.019.620
a)
Amortizacija
-185.784.386
-180.055.717
b)
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopred. sr. in opred. osnovnih sr.
-26.717.740
-30.864.914
c)
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih
-347.862
-98.990
8.
Drugi poslovni odhodki
II.4.2.7
-3.191.823
-4.417.931
10.
Finančni prihodki iz danih posojil
II.4.2.8
338.768
780.838
b)
Finančni prihodki iz posojil, danih drugim
338.768
780.838
11.
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev
II.4.2.9
114.900
8.212
b)
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih
114.900
8.212
12.
Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb
II.4.2.10
-706.048
-1.627.973
13.
Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
-35.695.463
-37.497.932
b)
Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank
II.4.2.11
-21.180.164
-22.844.789
c)
Finančni odhodki iz izdanih obveznic
II.4.2.12
-7.049.945
-7.335.306
č)
Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti
II.4.2.13
-7.465.354
-7.317.837
14.
Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
II.4.2.14
-16.056
-65.389
b)
Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih obveznosti
-250
-33.195
c)
Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti
-15.805
-32.193
15.
Drugi prihodki
II.4.2.15
101.844
276.588
16.
Drugi odhodki
II.4.2.16
-487.636
-495.076
17.
Davek iz dobička
II.4.2.17
-14.104.581
-30.552.021
18.
Odloženi davki
1.025.938
-2.205.799
19.
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja
59.526.614
139.611.455
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.
LETNO POROČILO 2020 DARS 101
Izkaz drugega vseobsegajočega donosa za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2020
V EUR (brez centov)
2020
2019
19.
Čisti poslovni izid poslovnega leta
59.526.614
139.611.455
Učinkoviti del sprememb v pošteni vrednosti instrumenta za varovanje pred tveganjem pred
spremenljivostjo obrestnih mer
-1.592.855
-5.327.642
Sprememba odloženih davkov
302.642
1.012.252
Drugi vseobsegajoči donos, ki bo v prihodnje pripoznan v izkaz poslovnega izida
-1.290.212
-4.315.390
Aktuarski čisti dobički/izgube iz naslova odpravnin ob upokojitvi
40.318
-62.898
Drugi vseobsegajoči donos, ki v prihodnje ne bo pripoznan v izkaz poslovnega izida
40.318
-62.898
23.
Druge sestavine vseobsegajočega donosa
-1.249.894
-4.378.288
24.
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja
58.276.720
135.233.167
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.
LETNO POROČILO 2020 DARS 102
Izkaz denarnih tokov za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2020
V EUR (brez centov)
leto 2020
leto 2019
A.
Denarni tokovi pri poslovanju
a)
Postavke izkaza poslovnega izida
Poslovni prihodki (razen za prevrednotenje) in finančni prihodki iz poslovnih terjatev
413.809.576
520.061.462
Poslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevredn.) in finančni odh. iz posl. obveznosti
-93.442.019
-99.033.724
Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih
-13.381.285
-33.770.071
306.986.272
387.257.667
b)
Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij ter odloženih terjatev
in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance stanja
Začetne manj končne poslovne terjatve
29.460.835
-10.594.381
Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve
275.725
-117.946
Začetne manj končne terjatve za odloženi davek
-1.328.580
1.243.728
Začetna manj končna sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo
133.477
-437.006
Začetne manj končne zaloge
-888.849
-338.902
Končni manj začetni poslovni dolgovi
-20.948.416
-9.844.986
Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije
-10.262.290
-35.332.774
Končne manj začetne obveznosti za odloženi davek
0
-50.181
-3.558.097
-55.472.448
c)
Pozitivni ali negativni denarni izid pri poslovanju (a + b)
303.428.175
331.785.219
B.
Denarni tokovi pri investiranju
a)
Prejemki pri investiranju
Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku, ki se nanašajo na investiranje
460.435
1.165.504
Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev
2.438.887
3.105.569
Prejemki od odtujitve finančnih naložb
265.000.000
303.264.113
287.899.322
307.535.186
b)
Izdatki pri investiranju
Izdatki za pridobitevneopredmetenihsredstev
-3.534.432
-1.753.538
Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev
-115.337.633
-130.437.841
Izdatki za pridobitev finančnih naložb
-228.000.000
-271.504.393
-346.872.065
-403.695.771
c)
Pozitivni ali negativni denarni izid pri investiranju (a + b)
-78.972.744
-96.160.585
C.
Denarni tokovi pri financiranju
a)
Prejemki pri financiranju
Prejemki od povečanja finančnih obveznosti
77.993.308
4.177.289
77.993.308
4.177.289
b)
Izdatki pri financiranju
Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje
-36.035.773
-39.625.597
Izdatki za odplačila finančnih obveznosti
-239.490.804
-213.785.786
-275.526.577
-253.411.384
c)
Pozitivni ali negativni denarni izid pri financiranju (a + b)
-197.533.269
-249.234.095
Č.
Končno stanje denarnih sredstev
62.307.559
35.385.398
x)
Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov Ac, Bc in Cc)
26.922.162
-13.609.461
y)
Začetno stanje denarnih sredstev
35.385.398
48.994.859
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.
LETNO POROČILO 2020 DARS 103
Izkaz gibanja kapitala za obdobje od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020
V EUR (brez centov)
I.
II.
III.
V.
VI.
VII.
Skupaj kapital
Vpoklicani
kapital
Kapitalske
rezerve
Rezerve iz dobička
Rezerve, nastale
zaradi
vrednotenja po
pošteni
vrednosti
Preneseni čisti
poslovni izid
Čisti poslovni izid
poslovnega leta
1.
1.
4.
5.
1.
1.
Osnovni kapital
Zakonske
rezerve
Statutarne
rezerve
Druge rezerve
iz dobička
Preneseni čisti
dobiček/izguba
Čisti dobiček
poslovnega leta
A1. Stanje na dan 31. 12. 2019
2.086.559.144
26.940.767
39.717.709
158.742.423
513.211.002
-11.765.862
0
49.731.226
2.863.136.410
B.1. Sprememba lastniškega kapitala – transakcije z lastniki
0
0
0
0
0
0
0
0
0
a) Vpis vpoklicanega osnovnega kapitala
0
f) Vračilo kapitala
0
B.2. Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja
0
0
0
0
0
-1.249.894
0
59.526.614
58.276.720
a) Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja
59.526.614
59.526.614
c) Spremembe rezerv, nastalih zaradi vrednotenja finančnih naložb po
pošteni vrednosti
-1.290.212
-1.290.212
d) Druge sestavine vseobsegajočega donosa poročevalskega obdobja
40.318
40.318
B.3. Spremembe v kapitalu
0
1.550.401
2.975.727
14.134.701
70.933.278
12.083
0
-88.055.789
1.550.401
a) Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega
poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala
49.731.226
-49.731.226
0
b) Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge
sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora
2.975.727
14.134.701
21.202.052
12.083
-38.324.563
0
f) Druge spremembe v kapitalu
1.550.401
12.083
-12.083
1.550.401
D. Stanje na dan 31. 12. 2020
2.086.559.144
28.491.168
42.693.436
172.877.124
584.144.280
-13.003.673
0
21.202.052
2.922.963.531
BILANČNI DOBIČEK na dan 31. 12. 2020
0
21.202.052
21.202.052
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.
LETNO POROČILO 2020 DARS 104
Izkaz gibanja kapitala za obdobje od 1. januarja 2019 do 31. decembra 2019
V EUR (brez centov)
I.
II.
III.
V.
VI.
VII.
Skupaj kapital
Vpoklicani
kapital
Kapitalske
rezerve
Rezerve iz dobička
Rezerve, nastale
zaradi
vrednotenja po
pošteni
vrednosti
Preneseni čisti
poslovni izid
Čisti poslovni izid
poslovnega leta
1.
1.
4.
5.
1.
1.
Osnovni kapital
Zakonske
rezerve
Statutarne
rezerve
Druge rezerve
iz dobička
Preneseni čisti
dobiček/izguba
Čisti dobiček
poslovnega leta
A1. Stanje na dan 31. 12. 2018
2.322.284.140
26.576.528
32.737.888
125.588.272
408.471.176
-7.402.605
0
55.008.600
2.963.264.000
B.1. Sprememba lastniškega kapitala – transakcije z lastniki
-235.724.996
0
0
0
0
0
0
0
-235.724.996
a) Vpis vpoklicanega osnovnega kapitala
f) Vračilo kapitala
-235.724.996
-235.724.996
B.2. Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja
0
0
0
0
0
-4.378.288
0
139.611.455
135.233.167
a) Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja
139.611.455
139.611.455
c) Spremembe rezerv, nastalih zaradi vrednotenja finančnih naložb po
pošteni vrednosti
-4.315.390
-4.315.390
d) Druge sestavine vseobsegajočega donosa poročevalskega obdobja
-62.898
-62.898
B.3. Spremembe v kapitalu
0
364.238
6.979.821
33.154.151
104.739.826
15.030
0
-144.888.828
364.238
a) Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega
poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala
55.008.600
-55.008.600
0
b) Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge
sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora
6.979.821
33.154.151
49.731.226
15.030
-89.880.229
0
f) Druge spremembe v kapitalu
364.238
15.030
-15.030
364.238
D. Stanje na dan 31. 12. 2019
2.086.559.144
26.940.767
39.717.709
158.742.423
513.211.002
-11.765.862
0
49.731.226
2.863.136.410
BILANČNI DOBIČEK na dan 31. 12. 2019
0
49.731.226
49.731.226
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.
LETNO POROČILO 2020 DARS 105
Izkaz bilančnega dobička 2020
V EUR (brez centov)
31. 12. 2020
31. 12. 2019
A. Čisti poslovni izid poslovnega leta 2020
59.526.614
139.611.455
B. Preneseni dobiček/izguba
-12.083
-15.030
C. Povečanje rezerv iz dobička po sklepu uprave
- Zakonske rezerve
2.975.727
6.979.821
- Statutarne rezerve
14.134.701
33.154.151
- Druge rezerve iz dobička
21.202.052
49.731.226
BILANČNI DOBIČEK 31. 12. 2020
21.202.052
49.731.226
Čisti poslovni izid leta 2020 znaša 59.526.614 evrov. Ob sestavi letnega poročila je DARS, skladno s Statutom
DARS in 64. ter 230. členom ZGD-1, oblikoval zakonske rezerve v višini 2.975.727 evrov, statutarne rezerve v višini
14.134.701 evrov in druge rezerve iz dobička v višini 21.202.052 evrov.
Bilančni dobiček DARS na dan 31. decembra 2020 znaša 21.202.051,71 evrov. O razporeditvi bilančnega dobička
bo v skladu z ZGD-1 odločala skupščina DARS.
Uprava in Nadzorni svet družbe v skladu z 69. členom ZGD-1 predlagata razporeditev bilančnega dobička leta
2020 v višini 21.202.051,71 evrov v druge rezerve iz dobička.
LETNO POROČILO 2020 DARS 106
II.2 Poročajoča družba
DARS je registrirana pravna oseba s sedežem v Sloveniji. Naslov registriranega sedeža je Ulica XIV. divizije 4, 3000
Celje.
Družba DARS izvaja dejavnost gradnje avtocest in hitrih cest ter upravlja in vzdržuje obstoječe avtoceste in hitre
ceste v RS. Družba DARS v imenu RS in za njen račun opravlja naloge povezane s prostorskim načrtovanjem in
umeščanjem avtocest v prostor ter naloge v zvezi s pridobivanjem nepremičnin za potrebe gradnje avtocest.
Družba sestavlja računovodske izkaze in poročila, kot jih določa prvi odstavek 60. člena ZGD-1, v skladu s SRS.
Uprava družbe DARS je računovodske izkaze odobrila za javno objavo dne 31. marca 2021.
II.3 Pomembnejše računovodske usmeritve
Podlaga za sestavitev izkazov
Računovodski izkazi družbe DARS s pojasnili in razkritji najpomembnejših kategorij so pripravljeni v skladu z
računovodskimi ter poročevalskimi zahtevami SRS, upoštevaje določila ZGD-1 in ZDARS-1.
Računovodski izkazi predstavljajo ločene računovodske izkaze družbe za splošne potrebe. Računovodski izkazi so
bili pripravljeni za obdobje poročanja, ki traja od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020, v skladu s SRS 2016.
Družba dosledno uporablja spodaj opredeljene računovodske usmeritve za vsa obdobja, predstavljena v
priloženih računovodskih izkazih. Pri izbiri računovodskih usmeritev, to je pravil in postopkov, ki jih je potrebno
upoštevati in uporabljati pri sestavljanju računovodskih izkazov in celotnem računovodenju, je družba upoštevala
zahtevo po previdnosti, prednosti vsebine pred obliko in pomembnost dogodkov.
Pri sestavi računovodskih izkazov sta bili upoštevani temeljni računovodski predpostavki: nastanek poslovnih
dogodkov in časovna neomejenost delovanja.
Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih, brez centov. Posle, izražene v tuji valuti, družba preračuna v evre po
referenčnem tečaju Evropske centralne banke na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti
na dan izkaza bilance stanja, so preračunane v domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske centralne banke,
veljavnem na zadnji dan obračunskega obdobja. Tečajne razlike so pripoznane v izkazu poslovnega izida.
Poslovodstvo mora pri sestavi računovodskih izkazov podati ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na
uporabo računovodskih usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev, obveznosti, prihodkov ter odhodkov.
Dejanske vrednosti se lahko razlikujejo od ocenjenih. Ocene, presoje in predpostavke se redno pregledujejo.
Učinki spremembe računovodskih ocen, presoj in predpostavk se uporabijo za naprej in vplivajo le na obdobje, v
katerem je bila računovodska ocena spremenjena, in na kasnejša obdobja.
Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve
Neopredmetena sredstva zajemajo naložbe v pridobljene pravice do industrijske lastnine (licence, računalniški
programi) in neopredmetena osnovna sredstva v pridobivanju.
Neopredmetena sredstva se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo po nabavni vrednosti, ki sestoji iz vseh
izdatkov, ki so potrebni za njihov nakup, oziroma iz stroškov, ki so potrebni za njihovo usposobitev za uporabo.
Za vrednotenje se uporablja model nabavne vrednosti, kar pomeni, da se neopredmetena sredstva izkazujejo po
nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti.
Družba samostojno določi letne amortizacijske stopnje glede na dobo koristnosti posameznega
neopredmetenega dolgoročnega sredstva s končno dobo koristnosti.
Oslabitev sredstva ali denar ustvarjajoče enote se pripozna, kadar njegova knjigovodska vrednost presega
njegovo nadomestljivo vrednost. Oslabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida. Če družba posluje z zadostnim
dobičkom in v okviru poslovnih načrtov, ni razlogov za oslabitev.
LETNO POROČILO 2020 DARS 107
Opredmetena osnovna sredstva
Opredmetena osnovna sredstva vključujejo zemljišča, zgradbe, opremo in opredmetena osnovna sredstva v
gradnji in izdelavi ter opredmetena osnovna sredstva, ki so v najemu kot pravica do uporabe. Osnovna sredstva,
ki jih družba ne more uporabljati, ker so poškodovana, zastarana ali podobno, so trajno izločena iz uporabe.
Opredmeteno osnovno sredstvo se ob začetnem pripoznavanju ovrednoti po nabavni vrednosti, ki jo sestavljajo
nakupna cena osnovnega sredstva, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoče neposredno
pripisati usposobitvi osnovnega sredstva za uporabo.
Opredmetena osnovna sredstva so vrednotena po modelu nabavne vrednosti.
Pozneje nastali stroški, ki so povezani z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno
vrednost, če povečujejo prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi ali omogočajo podaljšanje dobe
koristnosti. Avtocestni odsek se aktivira z dnem njegove predaje v promet, stroški nastali po tem dnevu, povezani
z gradnjo avtocestnega odseka, povečujejo njegovo nabavno vrednost enkrat letno, to je s stanjem na dan 31.
decembra tekočega leta.
Nabavno vrednost osnovnega sredstva sestavljajo tudi stroški izposojanja, povezani s pridobitvijo osnovnega
sredstva do njegove usposobitve za uporabo. Stroški izposojanja so:
- obresti,
- drugi stroški družbe, ki so povezani z izposojanjem finančnih sredstev.
Stroške izposojanja, ki jih je mogoče neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji osnovnega sredstva v
pripravi, družba usredstvi kot del nabavne vrednosti tega sredstva. Druge stroške izposojanja družba pripozna
kot odhodek v obdobju, ko nastanejo. Stroški, ki so neposredno povezani z zadolževanjem, namenjenem
financiranju gradnje avtocest, povečujejo nabavno vrednost avtocest, dokler so avtocestni odseki, za katere so
bila najeta posojila, v gradnji (do usposobitve za uporabo). Družba preneha usredstvovati stroške izposojanja
takrat, ko so avtocestni odseki predani v promet.
Nabavna vrednost v družbi zgrajenega ali izdelanega sredstva zajema neposredne stroške, ki jih povzroči njegova
zgraditev ali izdelava, in posredne stroške njegove zgraditve ali izdelave, ki mu jih je mogoče pripisati.
Popravila ali vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev so namenjena obnavljanju ali ohranjanju prihodnjih
gospodarskih koristi, ki se pričakujejo na podlagi prvotno ocenjene stopnje učinkovitosti sredstev. Kadar se
pojavijo, se pripoznajo kot odhodki.
Če je nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva pomembna, se razporedi na njegove dele. Če imajo
ti deli različne dobe koristnosti in/ali vzorce uporabe in so pomembni v razmerju do celotne nabavne vrednosti
opredmetenega osnovnega sredstva, se vsak del obravnava posebej.
Pripoznanje opredmetenega osnovnega sredstva se odpravi ob odtujitvi ali če od njegove uporabe ali odtujitve
ni več pričakovati prihodnjih gospodarskih koristi.
Pri odtujitvi opredmetenega osnovnega sredstva se razlika med čistim donosom ob odtujitvi in preostalo
knjigovodsko vrednostjo odtujenega opredmetenega osnovnega sredstva prenese med prevrednotovalne
poslovne prihodke, če je prva večja od druge, ali med prevrednotovalne poslovne odhodke, če je druga večja od
prve.
Družba enkrat letno preveri knjigovodsko vrednost opredmetenih osnovnih sredstev, da ugotovi, ali so prisotni
znaki oslabitve. Če takšni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva. Kot nadomestljiva vrednost
se upošteva čista prodajna vrednost ali vrednost pri uporabi, in sicer tista, ki je večja. Oslabitev sredstva se
pripozna v primeru, ko njegova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost. Oslabitev se izkaže v
izkazu poslovnega izida. Če družba posluje z zadostnim dobičkom in v okviru poslovnih načrtov, ni razlogov za
oslabitev. Družba v tekočem in prihodnjih letih načrtuje pozitiven rezultat in denarne tokove, zato slabitve
sredstev ni ugotavljala.
LETNO POROČILO 2020 DARS 108
Družba prek skrbnikov projektov in investicij mesečno spremlja potek projektov in investicij. Če ugotovi, da se
določeni projekt ne bo dokončal, se izvede odpis.
Če družba utemeljeno predvideva, da se bo opredmeteno osnovno sredstvo prodalo v naslednjih dvanajstih
mesecih, se prerazvrsti med nekratkoročna sredstva za prodajo.
V skladu z ZGD-1 in SRS 2016 družba stavbno pravico vodi v postavki Zemljišča.
Stavbna pravica je bila v skladu z ZDARS-1 ustanovljena v korist družbe DARS, na zemljiščih v lasti Republike
Slovenije, na katerih so avtoceste kot objekti, ki so bili zgrajeni ali so se pričeli graditi pred uveljavitvijo ZDARS-1.
Stavbna pravica je ustanovljena za 50 let (od 4. decembra 2010 do 4. decembra 2060) kot neodplačna. Po ZUJF
je stavbna pravica postala odplačna in se zanjo plačuje letno nadomestilo v skladu z letno izvedbeno pogodbo za
izvajanje naročila na podlagi 4. člena ZDARS-1.
Stavbna pravica je kot ena od pravic na nepremičninah ob začetku pripoznana po nabavni vrednosti. Ima končno
dobo koristnosti in jo amortiziramo v dobi koristnosti, to je v obdobju, za katero je ustanovljena. Doba koristnosti
stavbne pravice je doba, v kateri jo ima družba pravno pravico izrabljati. Uporabi se metoda enakomernega
časovnega amortiziranja.
Naložbene nepremičnine
Naložbene nepremičnine ima družba v lasti, da bi prinašale najemnino. V skladu s SRS 6.2., ki določa, da so
naložbene nepremičnine tudi zemljišča, za katere družba ni določila prihodnje uporabe, so med naložbenimi
nepremičninami evidentirana tudi zemljišča, pridobljena po 3. alineji 14. člena ZDARS-1. Gre za nepremičnine, ki
so bile pridobljene za gradnjo avtocest, vendar delno ali v celoti niso bile uporabljene za gradnjo avtocest oziroma
za njihovo upravljanje in vzdrževanje.
Naložbene nepremičnine se ob začetnem pripoznanju izmerijo po nabavni vrednosti. Nabavna vrednost
naložbene nepremičnine obsega njeno nakupno ceno in vse njej neposredno pripisljive stroške. Po začetnem
pripoznanju se naložbene nepremičnine vrednotijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrani amortizacijski
popravek vrednosti in izgubo zaradi oslabitve.
Doba koristnosti naložbenih nepremičnin je enaka kot za istovrstna opredmetena osnovna sredstva.
Družba preverja znamenja slabitve enako kot pri opredmetenih osnovnih sredstvih.
Amortizacija
Nabavna vrednost opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev se zmanjšuje z amortiziranjem.
Osnovo za obračun amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev družbe
predstavlja polna nabavna vrednost osnovnih sredstev. V osnovo se po aktiviranju vključujejo tudi vsa naknadna
investicijska vlaganja, ki povečujejo prihodnje koristi ali omogočajo podaljšanje dobe uporabnosti osnovnega
sredstva (npr. investicijsko vzdrževanje, obnova vozišč in objektov).
Družba določa letne amortizacijske stopnje glede na ocenjeno dobo koristnosti posameznega opredmetenega
osnovnega sredstva in neopredmetenega dolgoročnega sredstva. Doba koristnosti je odvisna od:
- pričakovanega fizičnega izrabljanja,
- pričakovanega tehničnega staranja,
- pričakovanega ekonomskega staranja,
- pričakovanih zakonskih ali drugih omejitev uporabe.
Kot dobo koristnosti posameznega sredstva družba upoštevata dobo, ki je najkrajša glede na vsakega izmed
naštetih dejavnikov.
Družba preverja ustreznost opredeljenih ocenjenih življenjskih dob avtocestne infrastrukture na vsakih 5 let,
amortizacijske stopnje pa glede na to preračuna za sedanja in bodoča obdobja, če so pričakovanja bistveno
drugačena od ocen. Družba je na dan 31. 12. 2019 presojala ustreznost opredeljenih ocenjenih življenjskih dob
zgornjega ustroja avtocestne infrastrukture in ocenila, da je ocenjena življenjska doba ustrezna. V letu 2020 ni
bilo dejavnikov, na podlagi katerih bi družba ocenila, da ocenjena življenjska doba ni ustrezna.
LETNO POROČILO 2020 DARS 109
Opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva družba amortizira posamično po metodi
enakomernega časovnega amortiziranja. Sredstvo se prične amortizirati prvi dan naslednjega meseca po
usposobitvi za uporabo. Opredmetena osnovna sredstva – avtoceste – se začnejo uporabljati z dnem odprtja za
promet, pri čemer pa ni nujno, da je investicija končana in da so odpravljene vse pomanjkljivosti. Amortiziranje
sredstev v najemu je usklajeno z amortiziranjem podobnih sredstev v lasti družbe oziroma je usklajeno z dobo
najema, če je ta krajša.
Amortizacijske stopnje za opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva
Skupine osnovnih sredstev
Povprečne stopnje amortizacije v
letu 2020
Zgornji ustroj avtocest in hitrih cest s pripadajočo cestno infrastrukturo (ograje, naprave za
odvodnjavanje)
5 %
Prometna signalizacija in prometna oprema (vertikalna in horizontalna signalizacija, cestna
razsvetljava, sistem klicev v sili, CVP, kabelska kanalizacija, portali ipd.)
11 %
Avtocestni objekti (viadukti, mostovi, predori, nadvozi, podvozi, oporni zidovi ipd.)
3 %
Zgradbe
6 %
Stavbna pravica
2 %
Transportna sredstva
15 %
Druga oprema in naprave
21 %
Računalniki in računalniška oprema
47 %
Računalniški programi, licence
24 %
Služnostna pravica
8 %
Zemljišča - najemi
10 %
Zgradbe - najemi
19 %
Oprema - najemi
30 %
Popravek vrednosti, ki je povezan z amortiziranjem, se ne pojavlja pri:
a) zemljiščih,
b) opredmetenih osnovnih sredstvih v gradnji oziroma izdelavi,
c) opredmetenih osnovnih sredstvih kulturnega, zgodovinskega ali umetniškega pomena,
č) spodnjem ustroju avtocest cest, ki vključuje gradbena dela (pripravljalna dela, zemeljska dela), stroški
krajinske ureditve, stroški arheoloških izkopavanj, stroški rušitve objektov ipd.
Amortizacija se obračuna, tudi če se sredstvo ne uporablja več ali je izločeno iz uporabe, dokler ni v celoti
amortizirano.
Stroški amortizacije sredstev, pridobljenih z državnimi podporami ali donacijami, se nadomestijo v dobro
poslovnih prihodkov in ustreznega zmanjšanja dolgoročno odloženih prihodkov.
Najemi
Družba na dan 31. 12. 2020 izkazuje sredstva, ki so v najemu kot pravico do uporabe sredstva pri opredmetenih
osnovnih sredstvih.
V skladu s SRS 1.27 je družba na datum začetka najema pripoznala opredmeteno osnovno sredstvo, ki predstavlja
pravico do uporabe in obveznost iz najema. Opredmeteno osnovno sredstvo, pridobljeno na podlagi najema, je
torej sestavni del opredmetenih osnovnih sredstev družbe, njegova nabavna vrednost pa zajema (SRS 1.27):
a) znesek začetnega merjenja obveznosti iz najema;
b) plačila najemnine, ki so bila izvedena na datum začetka najema ali pred njim, zmanjšana za prejete
spodbude za najem;
c) začetne neposredne stroške;
LETNO POROČILO 2020 DARS 110
d) oceno stroškov, ki bodo nastali najemniku pri demontaži ali odstranitvi sredstva, ki je predmet najema,
obnovitvi mesta, na katerem se nahaja, ali vrnitvi sredstva, ki je predmet najema, v stanje kot ga zahtevajo
pogoji najema, razen če so ti stroški nastali pri proizvodnji zalog.
Družba je na datum začetka najema izmerila obveznost iz najema po sedanji vrednosti najemnin, ki na ta dan še
niso plačane. Pri izračunu sedanje vrednosti najmanjše vsote najemnin je diskontna mera z najemom povezana
obrestna mera, če jo je mogoče določiti, v nasprotnem primeru pa predpostavljena obrestna mera za izposojanje,
ki jo mora plačati najemnik. Družba je za diskontno mero izbrala predpostavljeno obrestno mero za izposojanje.
Najemnine, zajete na začetni datum pri merjenju obveznosti iz najema, ki niso plačane, zajemajo na datum
začetka najema naslednja plačila pravice do uporabe sredstva, ki je predmet najema, v obdobju najema:
a) nespremenljive najemnine, zmanjšane za terjatve za spodbude za najem;
b) spremenljive najemnine, ki so odvisne od indeksa ali stopnje in se na začetku merijo z indeksom ali stopnjo,
ki velja na datum začetka najema;
c) zneski, za katere se pričakuje, da jih bo najemnik plačal na podlagi jamstev za preostalo vrednost;
d) izpolnitvena cena možnosti nakupa, če je precej gotovo, da bo najemnik izrabil to možnost, in
e) plačila kazni za odpoved najema, če trajanje najema kaže, da bo najemnik izrabil možnost odpovedi najema.
Družba v skladu s SRS 1.27 ob sklenitvi najemne pogodbe oceni, ali gre za najemno pogodbo oziroma ali pogodba
vsebuje najem. Pogodba je najemna pogodba oziroma vsebuje najem, če se z njo prenaša pravica do
obvladovanja uporabe identificiranega sredstva za določeno obdobje v zameno za nadomestilo. Pri tem družba
obračuna vse najemne sestavine, kot eno samo najemno sestavino. Družba pri ocenjevanju, ali se s pogodbo za
določeno obdobje prenaša pravica do uporabe identificiranega sredstva, oceni, ali ima v celotnem obdobju
uporabe hkrati:
a) pravico pridobiti vse pomembne gospodarske koristi od uporabe identificiranega sredstva in
b) pravico usmerjati uporabo identificiranega sredstva.
Če ima družba pravico do obvladovanja uporabe identificiranega sredstva samo za del trajanja pogodbe, pogodba
vsebuje najem za ta del trajanja pogodbe.
Sredstvo običajno velja za identificirano, če je izrecno določeno v pogodbi. Lahko pa se identificira tudi tako, da
se implicitno določi takrat, ko ga družba dobi v uporabo. Družba nima pravice do uporabe identificiranega
sredstva, če ima najemodajalec skozi celotno obdobje uporabe materialno pravico do zamenjave sredstva, kar
pomeni, da ima dejansko možnost zamenjave alternativnih sredstev skozi celotno obdobje uporabe in bi pri tem
imel tudi gospodarsko korist.
Družba ima pravico do usmerjanja uporabe identificiranega sredstva skozi celotno obdobje samo, če:
a) ima skozi celotno obdobje uporabe pravico usmerjati način in namen uporabe sredstva, ali
b) so pomembne odločitve o načinu in namenu uporabe sredstva določene vnaprej in:
- ima družba skozi celotno obdobje uporabe pravico upravljati sredstvo, ne da bi imel najemodajalec
pravico spreminjati ta navodila za delovanje, ali
- je družba zasnovala sredstvo tako, da je z zasnovo vnaprej določila način in namen uporabe
- sredstva skozi celotno obdobje uporabe.
Družba določi trajanje najema kot obdobje, v katerem najema ni mogoče odpovedati, skupaj z:
a) obdobjem, za katero velja možnost podaljšanja najema, če je precej gotovo, da bo najemnik to možnost
izrabil; in
b) obdobjem, za katero velja možnost odpovedi najema, če je precej gotovo, da najemnik te možnost ne bo
izrabil.
Ob začetnem pripoznanju družba pravico do uporabe sredstva izmeri po sedanji vrednosti prihodnjih najemnin.
To pravico amortizira in pripoznava strošek amortizacije, zaradi časovne vrednosti denarja pa tudi strošek obresti
med odhodki iz financiranja. V izkazu denarnega toka loči znesek, ki pomeni plačilo glavnice in znesek, ki pomeni
plačilo obresti. Oba razvrsti med denarne tokove pri financiranju.
Obveznost iz najema se izkaže med obveznostmi iz financiranja, ki se glede na ročnost deli na dolgoročni del, ki
zapade v obdobju daljšem od leta dni po datumu bilance stanja, in na kratkoročni del, ki zapade v 12 mesecih po
datumu bilance stanja.
LETNO POROČILO 2020 DARS 111
Družba spodbudnine pri najemu (na primer brezplačne najemnine, to so obdobja najema, za katera ji ni treba
plačati najemnine) obračuna kot del merjenja pravice do uporabe sredstva in obveznosti iz najema, ki predstavlja
zmanjšanje stroškov. Tega običajno pripozna kot linearno zmanjšanje stroškov v obdobju najema.
Družba pravico do uporabe slabi skladno z zahtevami SRS 17 – Oslabitev opredmetenih osnovnih sredstev in
neopredmetenih sredstev.
Za kratkoročne najeme (obdobje najema je krajše od 12 mesecev) in najeme sredstev majhne vrednosti (vrednost
najetega sredstva, če bi bilo novo, je manjša od 10.000 evrov; to so na primer prenosni računalniki, tablice in
telefoni) družba uporablja izjemo in ne pripoznava pravice do uporabe sredstva. Stroške v povezavi z najemom
teh sredstev zato pripoznava med odhodki enakomerno v obdobju trajanja najema. V izkazu poslovnega izida jih
pripoznava med stroški storitev v postavki stroškov najemnin. Družba nima sklenjenih pogodb za najeme s
spremenljivimi najemninami.
Osnovno sredstvo, vzeto v najem, se izkazuje ločeno od drugih istovrstnih osnovnih sredstev. Amortiziranje
osnovnih sredstev, vzetih v najem, mora biti usklajeno z amortiziranjem drugih podobnih osnovnih sredstev. Če
ni utemeljenega zagotovila, da bo najemnik prevzel lastništvo do konca trajanja najema, se takšno osnovno
sredstvo povsem amortizirata bodisi med trajanjem najema bodisi v dobi njegove koristnosti, in sicer v tistem
obdobju, ki je krajše. Stroški amortizacije z najemom pridobljenih opredmetenih osnovnih sredstev se
obračunavajo posebej.
Bistveni predpostavki, ki se uporabljata za izračun pravice do uporabe sredstev sta:
- predpostavljena diskontna stopnja, uporabljena za najeme 2,187 %, uporabljena do 30. 6. 2020. Na
podlagi izvedene presoje ustreznosti diskontne stopnje glede na spremenjene razmere na finančnem
trgu, se je predpostavljena diskontna stopnja za najeme, sklenjene od 1. 7. 2020 dalje, znižala na 1,759
% in
- predpostavljena doba najema.
Finančne naložbe
Finančne naložbe so finančna sredstva, ki jih ima družba, da bi z donosi, ki izhajajo iz njih, povečala svoje finančne
prihodke. Finančne naložbe se pri začetnem pripoznanju razvrstijo v finančna sredstva, izmerjena po pošteni
vrednosti prek poslovnega izida, finančna sredstva v posesti do zapadlosti v plačilo, finančne naložbe v posojila
ali za prodajo razpoložljiva finančna sredstva. V bilanci stanja se izkazujejo kot kratkoročne in dolgoročne
finančne naložbe.
Med finančnimi naložbami družba prikazuje dolgoročne in kratkoročne depozite pri bankah, ki jih ob začetnem
pripoznanju evidentira po nabavni vrednosti (je enaka plačanemu znesku denarja), ki ustreza pošteni vrednosti
depozita ob začetnem pripoznanju. Ob sklenitvi depozita niso nastali nobeni pomembni stroški, ki bi izhajali
neposredno iz nakupa ali izdaje finančnega sredstva.
Izpeljani finančni instrument je lahko ena izmed kratkoročnih finančnih naložb, ki jih družba poseduje, da se
zavaruje pred tveganji.
Odložene terjatve za davek
Terjatve za odloženi davek se pripoznajo za zneske davka od dobička, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih.
Znesek odloženega davka se ugotovi z uporabo pričakovane davčne stopnje v naslednjih letih.
Odložene terjatve za davek se pripoznajo le, če je verjetno, da bo na razpolago obdavčljivi dobiček, v breme
katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odložene terjatve.
Nepomembni zneski terjatev za odloženi davek niso pripoznani.
Odloženi davek se evidentira neposredno v breme ali dobro kapitala, če se davek nanaša na postavke,
evidentirane v istem ali drugem obdobju neposredno v breme ali dobro kapitala.
LETNO POROČILO 2020 DARS 112
Sredstva za prodajo
Dolgoročna sredstva, za katera se pričakuje, da bo njihova vrednost poravnana predvsem s prodajo in ne z
nadaljnjo uporabo, se razvrstijo med sredstva za prodajo. Predstavljajo opredmetena osnovna sredstva
(zemljišča, zgradbe), ki izpolnjujejo pogoje za prerazvrstitev med sredstva za prodajo:
a) sredstvo je na razpolago za takojšnjo prodajo v trenutnem stanju,
b) prodaja je zelo verjetna (poslovodstvo je sprejelo načrt prodaje, išče se kupec),
c) poteka aktivno trženje prodaje sredstva,
d) obstaja pričakovanje, da bo prodaja končana v letu dni po opravljeni prerazvrstitvi.
Sredstvo se preneha amortizirati, ko je opredeljeno kot nekratkoročno sredstvo za prodajo. Takšno
nekratkoročno sredstvo za prodajo se izmeri po knjigovodski vrednosti ali po pošteni vrednosti, zmanjšani za
stroške prodaje, in sicer po tisti, ki je manjša.
Prodaja je zelo verjetna v primeru, ko uprava družbe sprejme sklep o načrtu prodaje. Družba letno preverja, ali
sredstva še izpolnjujejo sodila za izkazovanje med sredstvi za odtujitev. Če sredstvo ne izpolnjuje več teh sodil,
ga družba prerazvrsti nazaj med opredmetena osnovna sredstva ali naložbene nepremičnine.
Zaloge
Med zalogami so evidentirane zaloge materiala, nadomestnih delov, drobnega inventarja in embalaže ter
trgovskega blaga.
Količinska enota zaloge materiala se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni ceni, ki sestoji iz nakupne
cene, v kateri so upoštevani na računu priznani popusti, uvozne dajatve in neposredni stroški nabave. Nakupna
cena je znižana za dobljene popuste.
Zaloge se vrednotijo po metodi zaporednih cen (fifo).
Družba izvede odpis zalog, če je njihova prodaja v celoti ustavljena ali v primeru nekurantnosti zalog.
Zaloge se prevrednotijo na koncu poslovnega leta, če knjigovodska vrednost presega ali čisto iztržljivo izvirno
vrednost zalog.
Poslovne terjatve
Terjatve vseh vrst se ob pripoznanju izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo
poplačane. Delijo se na kratkoročne in dolgoročne, odvisno od datuma zapadlosti.
Med dolgoročnimi poslovnimi terjatvami družba izkazuje poleg terjatev do kupcev tudi dolgoročno terjatev za
vstopni DDV za stavbno pravico. Na osnovi Letne izvedbene pogodbe o izvajanju naročila na podlagi 4. člena
ZDARS-1 se kratkoročni del dolgoročne terjatve za vstopni DDV prenese na kratkoročne terjatve.
Med kratkoročnimi poslovnimi terjatvami družba izkazuje kratkoročne terjatve do kupcev doma in v tujini,
kratkoročne terjatve iz poslovanja za tuj račun, kratkoročne terjatve za obračunane obresti od vpoglednih
sredstev in finančnih naložb, dane avanse, terjatve za vstopni DDV, kratkoročne terjatve za evropska sredstva in
druge terjatve.
Terjatve, izražene v tujih valutah, se na dan nastanka preračunajo v domačo valuto po referenčnem tečaju
Evropske centralne banke.
Ustreznost izkazane velikosti posamezne terjatve družba ugotavlja posamično ob koncu obračunskega obdobja,
v sklopu letnega popisa in na osnovi argumentiranih dokazov o dvomu o njihovi poplačljivosti. Popravki terjatev
se izkazujejo v dobro posebnih popravljalnih kontov terjatev in v breme prevrednotovalnih poslovnih odhodkov
na podlagi naslednjih pravil:
- popravek se izvede za posamično terjatev, ki v izvirnem znesku (vključujoč DDV) presega 5.000 evrov in
- za zapadle terjatve od 31 do 90 dni se oblikuje popravek vrednosti terjatev v višini 10 % vrednosti
terjatve,
- za zapadle terjatve od 91 do 180 dni se oblikuje popravek vrednosti terjatev v višini 30 % vrednosti
terjatve,
- za zapadle terjatve od 181 do 365 dni se oblikuje popravek vrednosti terjatve v višini 60 % vrednosti
terjatve,
- za zapadle terjatve nad 365 dni se oblikuje popravek vrednosti terjatev v višini 100 % vrednosti terjatve.
LETNO POROČILO 2020 DARS 113
Družba izvede na podlagi ustreznih listin odpis v celoti za tiste terjatve, za katere je zaključen stečajni postopek
ali prisilna poravnava oziroma je s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika izvedla vsa dejanja, da bi dosegla plačilo
terjatev, oziroma ugotavlja, da so nadaljnji pravni postopki ekonomsko neupravičeni.
Denarna sredstva
Denarna sredstva vključujejo gotovino v blagajni, denarna sredstva na računih pri bankah, denar na poti in
depozite na odpoklic ter nočni depoziti pri bankah. Denar na poti je denar, ki se prenaša iz blagajne na ustrezen
račun pri banki in se tisti dan še ne vpiše kot dobroimetje pri njej.
Denarna sredstva so ločeno prikazana v domači in tuji valuti. Denarna sredstva, izražena v domači valuti, se
izkazujejo po nominalni vrednosti. Tuje valute se preračunajo v domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske
centralne banke na dan prejema. Stanje denarnih sredstev v tujih valutah je preračunano v domačo valuto po
referenčnem tečaju Evropske centralne banke na zadnji dan poslovnega leta. Tečajna razlika, ki se pojavi pri tem,
poveča finančne prihodke ali finančne odhodke.
Kapital
Celotni kapital organizacije je njegova obveznost do lastnikov, ki zapade v plačilo, če organizacija preneha
delovati, pri čemer se velikost kapitala popravi glede na tedaj dosegljivo ceno čistega premoženja. Opredeljen je
z zneski, ki so jih vložili lastniki, ter z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju in pripadajo lastnikom. Zmanjšujejo ga
izguba pri poslovanju, odkupljene lastne delnice in lastni poslovni deleži ter dvigi (izplačila).
Kapital družbe sestoji iz vpoklicanega kapitala, kapitalskih rezerv, rezerv iz dobička (zakonske rezerve, statutarne
rezerve in druge rezerve iz dobička), rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti in še
nerazdeljenega čistega dobička poslovnega leta.
Kapital odraža lastniško financiranje družbe in je z vidika družbe njena obveznost do lastnikov. Opredeljen je ne
samo z zneski, ki so jih lastniki vložili v družbo, temveč tudi z zneski, ki so nastali pri poslovanju družbe.
Kot kapitalske rezerve ima družba izkazan znesek v letu 2004 prenesenega stvarnega premoženja za opravljanje
nalog upravljanja in vzdrževanja avtocest, ki ga je zagotovila RS ob preoblikovanju družbe, splošni
prevrednotovalni popravek kapitala, ki je bil 1. januarja 2006 ob prehodu na SRS 2006 prenesen v kapitalske
rezerve, presežek sredstev, ki predstavlja razliko med stvarnim vložkom RS in vrednostjo novo izdanih delnic
družbe v letu 2010, razliko pri pripojitvi hčerinskega podjetja DELKOM d. o. o. v letu 2015 ter presežek sredstev,
ki predstavlja razliko med stvarnim vložkom RS in vrednostjo novo izdanih delnic družbe v letu 2017 in zneske
naknadnih vplačil RS v kapital družbe na podlagi sklepov Vlade RS, izdanih na podlagi 16. člena ZDARS -1, s katerim
se ugotovijo in konkretizirajo nepremičnine, ki so bile v lasti RS, in katere v skladu s 14. členom ZDARS - 1 pridobi
družba DARS (naknadna vplačila ugotovi uprava družbe s sklepom).
Zakonske rezerve so rezerve, ki so določene z Zakonom o gospodarskih družbah. Družba mora imeti oblikovane
zakonske rezerve v taki višini, da vsota zneska zakonskih rezerv in kapitalskih rezerv iz točk 1‒3 prvega odstavka
64. člena ZGD-1 predstavlja najmanj deset odstotkov osnovnega kapitala. Če zakonske in kapitalske rezerve iz
točk 1‒3 prvega odstavka 64. člena ZGD-1 skupaj ne dosegajo desetodstotnega deleža osnovnega kapitala in
družba v poslovnem letu izkaže čisti dobiček, mora pri sestavi bilance stanja za to poslovno leto v zakonske
rezerve odvesti pet odstotkov zneska čistega dobička, zmanjšanega za znesek, ki je bil uporabljen za kritje
morebitne prenesene izgube.
Družba oblikuje statutarne rezerve do višine 25 odstotkov osnovnega kapitala. Statutarne rezerve se oblikujejo
tako, da se 25 odstotkov čistega dobička, ki ostane po morebitni uporabi za kritje prenesene izgube, za
oblikovanje zakonskih rezerv in za oblikovanje rezerv za lastne deleže, uporabi za oblikovanje statutarnih rezerv,
dokler te ne dosežejo 25 odstotkov osnovnega kapitala. Te rezerve niso namenjene delitvi.
V skladu s tretjim odstavkom 230. člena ZGD-1 lahko organi vodenja ali nadzora pri sprejemu letnega poročila iz
zneska čistega dobička, ki ostane po uporabi čistega dobička za namene iz prvega odstavka 230. člena ZGD-1,
oblikujejo druge rezerve iz dobička, vendar za ta namen ne smejo uporabiti več kot polovice zneska čistega
dobička, ki ostane po uporabi dobička za namene iz prvega odstavka tega člena.
Druge rezerve iz dobička so nenominirani kapital in se letno povečujejo z razporeditvijo čistega dobička.
LETNO POROČILO 2020 DARS 114
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, vsebujejo:
- aktuarske dobičke in izgube, vezane na rezervacije za odpravnine ob upokojitvi po aktuarskem izračunu,
in
- učinke spremembe poštene vrednosti izpeljanih finančnih inštrumentov, ki so bili opredeljeni kot
uspešni pri varovanju pred tveganjem.
Družba prikazuje sestavine in gibanje kapitala v izkazu gibanja kapitala in bilanci stanja.
Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve
Rezervacije se oblikujejo za sedanje obveze, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov in se bodo po
predvidevanjih poravnale v obdobju, ki ni z gotovostjo določeno, ter katerih zneske za njihovo poravnavo je
mogoče zanesljivo oceniti. Dolgoročne rezervacije so oblikovane na račun vnaprej vračunanih stroškov oziroma
odhodkov in se zmanjšujejo zaradi koriščenja za namene, za katere so bile oblikovane.
Družba je v skladu z zakonskimi predpisi, kolektivno pogodbo in internim pravilnikom zavezana k plačilu jubilejnih
nagrad zaposlencem ter odpravnin ob upokojitvi, za kar so oblikovane dolgoročne rezervacije v višini ocenjenih
prihodnjih izplačil za jubilejne nagrade in odpravnine, diskontirane na dan bilance stanja. Rezervacije se
oblikujejo na podlagi aktuarskega izračuna, ki ga pripravi pooblaščeni aktuar. Izračun se naredi za vsakega
zaposlenega, upoštevajoč stroške odpravnine ob upokojitvi ter stroške vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do
upokojitve. Ob zaključku vsakega poslovnega leta se preveri višina tako oblikovanih rezervacij, ki se nato ustrezno
povečajo ali zmanjšajo. Plačila za odpravnine ob upokojitvi in izplačila jubilejnih nagrad zmanjšujejo oblikovane
rezervacije. V izkazu poslovnega izida se pripoznajo stroški dela in stroški obresti, preračun pozaposlitvenih
zaslužkov oziroma nerealiziranih aktuarskih dobičkov ali izgub iz naslova odpravnin pa v drugem vseobsegajočem
donosu kapitala.
Družba izkazuje dolgoročne rezervacije na račun dolgoročno vnaprej vračunanih stroškov iz naslova pričakovanih
izgub, ki nastanejo zaradi odškodninskih zahtevkov za tožbe, povezane z gradnjo in obnavljanjem avtocest,
njihovim upravljanjem in vzdrževanjem, ter za tožbe delavcev iz delovnih razmerij. Rezervacije za obveznosti za
tožbe družba oblikuje na podlagi ocene o verjetnem izidu tožb, in sicer takrat, ko je verjetnost za negativen izid
spora za družbo več kot polovična.
Med dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami družba izkazuje dolgoročno odložene prihodke, ki bodo v
obdobju, daljšem od enega leta, pokrili predvidene odhodke. Odloženi prihodki se pretvorijo v obračunane
prihodke, ko so ustrezne storitve opravljene ali ko se pojavi upravičenost do njihove vključitve v izkaz poslovnega
izida in ko je treba pokriti ustrezne stroške.
Med dolgoročno odloženimi prihodki vodi družba prejeta nepovratna sredstva EU in sofinancerska sredstva za
pridobitev osnovnih sredstev. Namenjene so za pokrivanje stroškov amortizacije tako nabavljenih osnovnih
sredstev in se porabljajo s prenašanjem med poslovne prihodke. Odloženi prihodki iz naslova prejetih
nepovratnih sredstev EU in sofinancerskih sredstev se pripoznajo, ko so prejeti oziroma ko obstaja sprejemljivo
zagotovilo, da bo družba odložene prihodke prejela in da bo izpolnila pogoje v zvezi z njimi. Odloženi prihodki iz
naslova dobljenih nepovratnih sredstev EU in sofinancerskih sredstev za pridobitev osnovnih sredstev se
porabljajo s prenašanjem med poslovne prihodke skladno z obračunano amortizacijo. Odloženi prihodki, iz
naslova prejetih nepovratnih sredstev EU in sofinancerskih sredstev za pokrivanje drugih stroškov, se porabljajo
s prenašanjem med poslovne prihodke skladno s pojavljanjem stroškov, za pokrivanje katerih so bila sredstva
prejete.
Dolgoročno odloženi prihodki so oblikovani tudi za sredstva, prejeta od unovčenih garancij za odpravo napak,
garancij za dobro izvedbo del in garancij za resnost ponudbe. Unovčeni zneski garancij služijo za pokrivanje
stroškov namena unovčitve oziroma v primeru unovčitve garancij za dobro izvedbo del tudi za namen garancije
za odpravo napak v garancijski dobi.
Dolgoročne finančne obveznosti do bank
Med dolgoročnimi finančnimi obveznostmi do bank se izkazujejo dolgoročno prejeta posojila za nabavo osnovnih
sredstev.
LETNO POROČILO 2020 DARS 115
Dolgoročne finančne obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v letu dni po dnevu bilance stanja, se izkazujejo kot
kratkoročne finančne obveznosti.
Dolgoročne finančne obveznosti se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo z zneski iz ustreznih listin o njihovem
nastanku, ki dokazujejo prejem denarnih sredstev. Dolgovi, izraženi v tujih valutah, se ob nastanku preračunajo
v domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske centralne banke.
Na koncu poslovnega leta se dolgoročne finančne obveznosti na osnovi prejetih tujih posojil prevrednotijo po
referenčnem tečaju Evropske centralne banke na zadnji dan poslovnega leta.
Plačila obresti od najetih dolgoročnih posojil za nabavo osnovnih sredstev povečujejo nabavno vrednost
osnovnega sredstva, dokler je osnovno sredstvo, za katero so bili krediti najeti, v pridobivanju. Po usposobitvi
osnovnega sredstva plačila obresti od najetih posojil predstavljajo finančne odhodke.
Družba se zadolžuje v svojem imenu in za svoj račun.
Dolgoročne obveznosti na podlagi obveznic
Dolgoročne obveznosti na podlagi izdanih obveznic se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo z zneski iz ustreznih
listin o njihovem nastanku, ki dokazujejo prejem denarnih sredstev.
Plačila kuponov od izdanih obveznic povečujejo nabavno vrednost osnovnega sredstva, dokler je osnovno
sredstvo, za katero so bile obveznice izdane, v pridobivanju. Po usposobitvi osnovnega sredstva plačila kuponov
od izdanih obveznic predstavljajo finančne odhodke.
Družba se zadolžuje v svojem imenu in za svoj račun. Vse obveznosti iz izdanih obveznic so zavarovane s
poroštvom RS.
Druge dolgoročne finančne obveznosti
Med drugimi dolgoročnimi finančnimi obveznostmi družba izkazuje:
- dolgoročno prejeta posojila za nabavo osnovnih sredstev prejeta od drugih tujih organizacij (glej
usmeritve Dolgoročne finančne obveznosti do bank) in
- dolgoročne obveznosti iz najema (glej usmeritve Najemi).
Poslovne obveznosti
Poslovni dolgovi so dobaviteljski krediti za kupljeno blago ali kupljene storitve, obveznosti do zaposlenih za
opravljeno delo, obveznosti do financerjev v zvezi z obrestmi in podobnimi postavkami, obveznosti do države iz
naslova javnih dajatev, ki so predpisane in obvezne ter vključujejo davke, prispevke in druge javne dajatve.
Podvrsta poslovnih dolgov so obveznosti do kupcev za dobljene predujme in prejete varščine.
Ob začetnem pripoznanju se ovrednotijo z zneski iz ustreznih listin, ki dokazujejo prejem blaga, storitev in
gradenj. Pozneje se obveznosti merijo po odplačni vrednosti. Obveznosti, izražene v tujih valutah, se na dan
nastanka preračunajo v domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske centralne banke.
Med dolgoročnimi poslovnimi obveznostmi je izkazana obveznost iz naslova nadomestila za stavbno pravico. Na
temelju Letne izvedbene pogodbe o izvajanju naročila na podlagi 4. člena ZDARS-1 se kratkoročni del dolgoročne
obveznosti prenese na kratkoročne obveznosti.
Kratkoročne finančne obveznosti
Kratkoročne finančne obveznosti zajemajo:
- kratkoročni del dolgoročnih finančnih obveznosti, ki zapadejo v plačilo v naslednjem letu,
- natečene obresti na dan 31. decembra 2020 in obračunane obresti na dan 31. decembra 2020 za najeta
posojila in izdane obveznice za gradnjo in obnavljanje avtocest ter natečene obresti za izpeljane finančne
instrumente, sklenjene za zavarovanje bančnih posojil pred tveganjem spremembe obrestnih mer, in
- obveznosti za izvedene finančne instrumente in
- kratkoročne obveznosti iz najema.
LETNO POROČILO 2020 DARS 116
Družba uporablja izvedene finančne instrumente za ščitenje denarnega toka za varovanje pred izpostavljenostjo
obrestnim tveganjem.
Ob uvedbi varovanja pred tveganjem družba vodi formalne listine o razmerju varovanja pred tveganjem in o
namenu ravnanja s tveganjem v podjetju ter o strategiji projekta varovanja pred tveganjem pa tudi o metodah,
ki se uporabijo pri ocenjevanju učinkovitosti razmerja pri varovanju pred tveganjem. Družba ocenjuje varovanje
pred tveganjem na ustaljen način in ob njegovi uvedbi, kadar se pričakuje zelo uspešno varovanje pred tveganjem
pri doseganju pobotanih sprememb poštene vrednosti ali denarnih tokov, ki se pripisujejo varovanemu tveganju.
Pri varovanju pred tveganji denarnih tokov mora biti predvideni posel, ki je predmet varovanja, zelo verjeten in
izpostavljen spremembam denarnih tokov, ki lahko odločilno vplivajo na poslovni izid.
Izpeljani finančni instrumenti se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti; stroški, povezani s poslom, se
pripoznajo v poslovnem izidu, in sicer ob njihovem nastanku. Po začetnem pripoznanju se izpeljani finančni
instrumenti merijo po pošteni vrednosti, pripadajoče spremembe pa se obravnavajo, kot je opisano v
nadaljevanju.
Varovanje denarnega toka pred tveganji
Ko se izpeljani finančni instrument določi kot varovanje pred tveganjem v primeru izpostavljenosti
spremenljivosti denarnih tokov, ki jih je mogoče pripisati posameznemu tveganju, povezanemu s pripoznanim
sredstvom ali obveznostjo ali zelo verjetnimi predvidenimi posli, ki lahko vplivajo na poslovni izid, se uspešni del
sprememb v pošteni vrednosti izpeljanega finančnega instrumenta pripozna v drugem vseobsegajočem donosu
obdobja in razkrije v rezervi za varovanje pred tveganjem oziroma postavki kapitala. Neuspešni del sprememb
poštene vrednosti izpeljanega finančnega instrumenta se pripozna neposredno v poslovnem izidu.
Znesek, pripoznan v kapitalu, se prenese v poslovni izid za isto obdobje, v katerem pred tveganjem varovana
postavka vpliva na poslovni izid. Družba predvidoma preneha obračunavati varovanje pred tveganjem, če
instrument za varovanje pred tveganjem ne zadošča več sodilom za obračunavanje varovanja pred tveganjem,
če se instrument za varovanje pred tveganjem proda, odpove ali izkoristi ali če družba prekliče označitev. Če
predvidenega posla ni več pričakovati, se znesek v drugem vseobsegajočem donosu mora pripoznati neposredno
v poslovnem izidu.
Kratkoročne časovne razmejitve
Aktivne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno nezaračunane prihodke in kratkoročno odložene stroške, ki ob
svojem nastanku ne bremenijo dejavnosti, s katero se družba ukvarja, in ne vplivajo na poslovni izid. Kot aktivne
časovne razmejitve so med drugim izkazani odloženi stroški provizije prodajnim zastopnikom vinjet in odloženi
stroški tiskanja vinjet, ki se pripoznajo v ustreznem deležu vsakokratnega pripoznanega zneska prihodkov od
prodanih vinjet.
Pasivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo vnaprej vračunane stroške in kratkoročno odložene prihodke.
Vnaprej vračunani stroški so stroški, ki bremenijo poslovni izid tekočega poslovnega leta. Obveznost za plačilo se
pričakuje v naslednjem obračunskem obdobju. Kot vnaprej vračunane stroške družba izkazuje tudi stroške za
poslovno uspešnost uprave in vodilnih delavcev.
Kratkoročno odloženi prihodki nastanejo, če še niso opravljene sicer že zaračunane ali celo plačane storitve.
Kratkoročno odloženi prihodki družbe so bili oblikovani:
- za prihodke od prodaje cestnine v obliki dobroimetja, naloženega na naprave DarsGo. Naprave DarsGo
veljajo za vozila nad 3,5 tone največje dovoljene mase od 1. aprila 2018, ko je stopilo v veljavo
elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku. Prihodki bodo odloženi, dokler uporabniki storitev
ne bodo opravili cestninskega prehoda.
- za v letu 2020 zaračunane letne vinjete, ki bodo veljale v letu 2021, in polletne enosledne vinjete, delno
ali v celoti veljavne za uporabo avtocest v letu 2021 (polletna vinjeta velja šest mesecev od dneva
njenega nakupa, letna vinjeta za leto 2021 pa od 1. decembra 2020 do 31. januarja 2022.
LETNO POROČILO 2020 DARS 117
Prihodki
Družba v skladu s SRS 15 uporablja petstopenjski model za določitev, kdaj pripoznati prihodke in do katere višine.
Postopek pripoznavanja prihodkov se izvaja v sosledju petih korakov:
1. korak: opredelitev pogodbe,
2. korak: opredelitev izvršitvenih obvez,
3. korak: določitev transakcijske cene,
4. korak: razporeditev transakcijske cene na izvršitvene obveze in
5. korak: izpolnitev izvršitvenih obvez oziroma pripoznanje prihodkov, ko je izpolnjena izvršitvena obveza.
V pogodbi, sklenjeni pisno, ustno ali v skladu z običajno prakso, se družba s kupcem dogovori o glavnih sestavinah
prodajnega posla in stranki se z dogovorom zavežeta, da izpolnita obveze, o katerih sta se dogovorili.
Pogodbena obveza je izvršitvena obveza družbe, da kupcu dobavi ali opravi pogodbeno dogovorjeno
(obljubljeno) blago ali storitve.
Prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bo družba zanje prejela nadomestilo. Transakcijska cena
je znesek nadomestila, za katerega družba pričakuje, da ga bo prejela v zameno, ko bo blago oziroma storitev
prenesla na kupca, razen zneskov, ki se zbirajo v imenu tretjih oseb.
Model opredeljuje, da se prihodki pripoznajo, ko družba prenese storitev oziroma blago na stranko, in sicer v
višini, do katere družba pričakuje, da je upravičena. Glede na izpolnjene kriterije se prihodki pripoznajo:
- v trenutku ali
- skozi obdobje.
Prihodki se pripoznajo v trenutku, ko družba izpolni izvršitveno obvezo, to je takrat, ko se na kupca prenese
obvladovanje nad storitvijo ali blagom. Obvladovanje pomeni, da kupec lahko usmerja uporabo sredstva in
prejema vse bistvene koristi iz sredstva ter lahko tudi prepreči drugim uporabo in prejemanje koristi iz sredstva.
Pri pogodbah, kjer družba izvaja storitev skozi daljše časovno obdobje, se prihodki pripoznajo razporejeno skozi
obdobje izvajanja storitve.
Družba dosledno sledi usmeritvi hkratnega pripoznavanja prihodkov in odhodkov v obdobju opravljene storitve
ali prodaje blaga ne glede na to, kdaj je plačilo realizirano.
Prihodki se razčlenjujejo na poslovne, finančne in druge prihodke.
Poslovni prihodki vključujejo zlasti:
- prihodke od cestnine,
- prihodke od zakupnin za oddajo površin za spremljajoče dejavnosti v zakup,
- prihodke od zapor in povračil za izredne prevoze,
- prihodke od služnosti za napeljevanje objektov in naprav javnega pomena ob avtocesti,
- prihodke od telekomunikacij,
- prihodke po pogodbi o izvajanju naročila,
- druge poslovne prihodke,
- usredstvene lastne proizvode in lastne storitve.
Prihodki od cestnine predstavljajo pretežen del poslovnih prihodkov, v poslovnem letu 2020 so predstavljali 97
odstotkov vseh prihodkov od prodaje. Za vsako uporabo cestninske ceste oziroma cestninskega odseka in
cestninskega cestnega objekta se plača cestnina, razen za vozila, ki so v skladu z Zakonom o cestninjenju
oproščena plačila cestnine.
Cestnina za uporabo cestninskih cest se za vozila nad 3.500 kg največje dovoljene mase obračuna glede na
prevoženo razdaljo po cestninski cesti (cestnina glede na prevoženo razdaljo- sistem DarsGo) in za vozila do 3.500
kg največje dovoljene mase glede na dolžino časovnega obdobja, v katerem se cestninska cesta uporablja
(cestnina za določen čas – vinjetni sistem).
Višino cestnine predpiše vlada, pri čemer upošteva:
a) pri cestnini glede na prevoženo razdaljo:
- tip vozila oziroma cestninski razred vozila, s katerim se opravlja prevoz po cestninski cesti, emisijski
razred EURO.
LETNO POROČILO 2020 DARS 118
Plačevanje cestnine glede na prevoženo razdaljo se izvaja z elektronskim sistemom cestninjenja v prostem
prometnem toku (sistem DarsGo). Za plačevanje cestnine stranka pridobi napravo DarsGo in jo namesti v vozilo
pred vstopom na cestninsko cesto.
Pred začetkom uporabe sistema DarsGo je treba zagotoviti ustrezno finančno kritje za plačilo cestnine. Cestnino
je mogoče plačevati z dobroimetjem na računu vozila (predplačniški način plačevanja cestnine) ali s poznejšim
plačilom na podlagi izdanega računa (poplačniški način plačevanja cestnine).
V primeru predplačniškega načina plačevanja cestnine je potrebno pred začetkom uporabe naprave DarsGo na
račun vozila vplačati dobroimetje. Pri uporabi cestninskih cest se stanje na računu vozila zniža za cestnino glede
na prevoženo razdaljo in se pripoznajo prihodki iz naslova porabljenega dobroimetja.
V primeru poplačniškega načina plačila cestnine s sklenitvijo pogodbe o odloženem plačevanju cestnine se
strankam izstavi mesečni račun za cestnino in se pripoznajo prihodki na podlagi prevožene razdalje v
obravnavanem mesečnem obdobju.
Vlada je 13. decembra 2018 sprejela sklep o uvedbi pribitka k cestnini na določenih odsekih avtocestnega
omrežja, ki ga plačujejo cestninski zavezanci v okviru sistema DarsGo. Družba DARS kot upravljavec cestninskih
cest je obračunava pribitek na določenih odsekih cestninskih cest od 1. januarja 2019 dalje. Zbrana sredstva so
namenjena za zagotavljanje sredstev za financiranje gradnje drugega tira železniške proge Divača–Koper.
Zaračunan pribitek k cestnini se ne prikazuje kot del prihodkov družbe, ampak kot obveznost do Republike
Slovenije.
b) pri cestnini za določen čas:
- tip oziroma cestninski razred vozila;
- obdobje uporabe cestninske ceste (tedenska, mesečna, polletna in letna vinjeta).
Prihodki iz naslova prodaje letnih vinjet se pripoznajo v celoti v poslovnem letu, ki je označeno na letni vinjeti in
sicer 1/12 vrednosti letne vinjete (brez DDV) vsak mesec v poslovnem letu.
Prihodki iz naslova prodaje polletnih vinjet se pripoznajo na način, da se 1/6 vrednosti polletne vinjete (brez DDV)
prenese med prihodke v mesecu prodaje, ostalih 5/6 vrednosti polletne vinjete (brez DDV) pa se v naslednjih
petih mesecih iz pasivnih časovnih razmejitev med prihodke mesečno prenese 1/6 vrednosti polletne vinjete
(brez DDV).
Prihodki iz naslova prodaje tedenskih in mesečnih vinjet se v celoti v pripoznajo v mesecu prodaje.
Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve se nanašajo na usredstvene lastne storitve, izvedene na avtocestah
(investicijska vlaganja, vlaganja v povečanje prometne varnosti na avtocestah). Nabavna vrednost v družbi
izdelanega sredstva zajema stroške materiala, neposredne stroške dela in ostale stroške, ki jih je mogoče
neposredno pripisati usposobitvi sredstva za nameravano uporabo.
Drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki, so subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije in
podobni prihodki. Državne podpore, prejete za pridobitev osnovnih sredstev oziroma pokrivanje določenih
stroškov, ostajajo začasno med odloženimi prihodki in se prenašajo med poslovne prihodke skladno z
amortiziranjem pridobljenih osnovnih sredstev oziroma nastajanjem stroškov, za katerih pokrivanje so
namenjene.
Prihodki iz naslova obračunanih zamudnih obresti in z njimi povezane terjatve se ob nastanku pripoznajo, če je
verjetno, da bodo gospodarske koristi, povezane s poslom pritekale v družbo.
Zneski, zbrani v korist tretjih oseb, kot so obračunani davek na dodano vrednost in druge dajatve, niso sestavina
prihodkov od prodaje.
Finančni prihodki so prihodki iz naslova obresti in pozitivnih tečajnih razlik. Finančni prihodki se pripoznajo, če ne
obstaja utemeljen dvom o njihovi velikosti in plačljivosti. Obresti se obračunavajo v sorazmerju s pretečenim
obdobjem ter glede na neodplačni del glavnice in veljavno obrestno mero.
LETNO POROČILO 2020 DARS 119
Druge prihodke sestavljajo neobičajne postavke, ki v obravnavanem poslovnem letu povečujejo poslovni izid
(prejete odškodnine, nagrade za zaposlovanje invalidov nad predpisano kvoto ipd.).
Odhodki
Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem
sredstev ali povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti. Odhodki se razvrščajo na poslovne,
finančne in druge odhodke.
Poslovni odhodki se pripoznajo, ko je porabljen material oziroma opravljena storitev, in sicer v obdobju, na katero
se nanašajo. Poslovni odhodki družbe zajemajo odhodke, povezane z gradnjo, obnavljanjem ter upravljanjem in
vzdrževanjem avtocest, ter so sestavljeni iz:
- stroškov materiala in nabavne vrednosti prodanega blaga,
- stroškov storitev,
- stroškov dela,
- odpisov vrednosti (razkritja, povezana z obračunom amortizacije, so prikazana v sklopu razkritij
neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev),
- drugih poslovnih odhodkov.
Stroški materiala in storitev se pripoznajo na podlagi listin, ki dokazujejo, da so praviloma povezani z nastalimi
gospodarskimi koristmi. Zmanjšanje vrednosti zalog materiala na njihovo čisto iztržljivo vrednost ne poveča
izkazanih stroškov materiala, temveč poveča prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi z zalogami. Stroški
materiala, ki se pred uporabo zadržujejo v zalogah, se izkazujejo v zneskih, ki so pred nastankom potroškov
materiala oblikovali vrednost zalog. Zaloge se vrednotijo po metodi zaporednih cen (fifo). Stroški materiala in
storitev, ki se pred uporabo ne zadržujejo v zalogah, se izkazujejo v dejanskih zneskih ob nabavi takšnega
materiala. Ocenjeni znesek vnaprej vračunanih stroškov materiala in storitev se izkazuje v postavkah, v katerih bi
se sicer izkazovali takšni dejanski stroški materiala in storitev. Če se pri letnem popisu materiala ugotovijo
presežki ali primanjkljaji, za katere ni nihče osebno odgovoren, presežki zmanjšujejo do tedaj pripoznane stroške,
primanjkljaji pa jih povečujejo.
Stroški dela so vse oblike zaslužkov, ki jih daje družba zaposlenim v zameno za njihovo službovanje. Stroški dela
so plače, nadomestila plač, dajatve naravi, darila in nagrade zaposlenim, odpravnine, ki pripadajo zaposlenim, ko
nehajo delati v družbi, in drugi dohodki, ki pripadajo zaposlenim skladno z zakonom, kolektivno pogodbo ali
pogodbo o zaposlitvi skupaj z dajatvami, ki se dodatno obračunajo in bremenijo družbo. Rezervacije za jubilejne
nagrade in odpravnine ob upokojitvi se obravnavajo kot stroški dela. Nadomestila plač, ki bremenijo družbo, so
nadomestila za določeno število dni odsotnosti med boleznijo, letni dopust, državne praznike in izredni dopust
ter druga nadomestila skladno s predpisi, kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Povračila zaposlenim, ki
se obravnavajo kot stroški dela in so v neposredni zvezi z opravljanjem dela, so na primer zneski za prevoz na
delo in z njega, zneski za povračilo stroškov prehrane med delom in drugi. Potni stroški v zvezi s službenimi
potovanji, stroški dela na terenu, šolnine in štipendije, ki so v neposredni zvezi s poslovanjem družbe, se
obravnavajo kot stroški storitev. Družba je v letu 2020 izplačevala plače na podlagi Podjetniške kolektivne
pogodbe DARS, plače uprave družbe pa tudi v skladu z Zakonom o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih
družbah v večinski lasti RS in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZPPOGD, Ur. l. RS, št. 21/2010). Družba v letu
2020 ni imela stroškov storitev v zvezi z agencijami za posredovanje delovne sile. Za zahteve zaposlenih po
izplačilih na podlagi določb zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta organizacije ali pogodbe o zaposlitvi,
katerim pa organizacija nasprotuje, so vloženi tožbeni zahtevki s strani delavcev. Rezervacije za obveznosti za
tožbe družba oblikuje na podlagi ocene o verjetnem izidu tožb, in sicer takrat, ko je verjetnost za negativen izid
spora za družbo več kot 50-odstotna.
Finančni odhodki so odhodki iz naslova obresti iz prejetih posojil in izdanih obveznic, odhodki iz izpeljanih
finančnih instrumentov za varovanje pred finančnimi tveganji, iz negativnih tečajnih razlik, zamudnih obresti in
oslabitve finančnih naložb. Finančni odhodki se pripoznajo po obračunu, in to ne glede na plačila, ki so povezana
z njimi.
Druge odhodke sestavljajo neobičajne postavke, ki v obravnavanem poslovnem letu zmanjšujejo poslovni izid.
Med drugimi poslovnimi odhodki družba evidentira:
- plačilo odškodnin po sodbah,
LETNO POROČILO 2020 DARS 120
- povračila stroškov revizijskih postopkov,
- ostale denarne kazni.
Davek od dohodka pravnih oseb in odloženi davek
Davek od dohodka je obračunan po Zakonu o davku od dohodka pravnih oseb. Davek od dohodka za leto 2020
je obračunan po 19-odstotni stopnji na obdavčljivi dobiček, ki ga je ustvarila družba v davčnem obdobju.
Odloženi davek je namenjen pokrivanju začasne razlike, ki nastane med davčno vrednostjo sredstev in obveznosti
ter njihovo knjigovodsko vrednostjo, in se izračunava z metodo obveznosti po trenutno veljavnih davčnih
stopnjah.
Odložena terjatev za davek se pripozna v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na razpolago prihodnji
obdavčljiv dobiček, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev.
Izkaz denarnih tokov
Izkaz denarnih tokov je sestavljen po posredni metodi (različica II) iz podatkov iz bilance stanja na dan
31. decembra 2019 in 31. decembra 2020, iz podatkov izkaza poslovnega izida za leto 2020 ter iz dodatnih
podatkov, ki so potrebni za prilagoditev pritokov in odtokov.
Izkaz denarnih tokov sestavljajo denarni tokovi pri poslovanju, investiranju in financiranju.
LETNO POROČILO 2020 DARS 121
II.4 Pojasnila k računovodskim izkazom
Pojasnila k bilanci stanja
II.4.1.1 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve
Kot neopredmetena sredstva vodi družba računalniške programe.
Pregled gibanja neopredmetenih sredstev v letu 2020
V EUR (brez centov)
Računalniški programi
Neopredmetena osnovna
sredstva v gradnji
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2019
42.091.031
323.890
42.414.921
Nabave
0
3.534.432
3.534.432
Aktiviranja
2.125.600
-2.125.600
0
Izločitve (odtujitve , odpisi)
-165.399
0
-165.399
Stanje na dan 31. 12. 2020
44.051.232
1.732.722
45.783.954
Popravek vrednosti
Stanje na dan 31. 12. 2019
13.046.220
0
13.046.220
Amortizacija
4.176.770
0
4.176.770
Izločitve (odtujitve, odpisi)
-165.399
0
-165.399
Stanje na dan 31. 12. 2020
17.057.591
0
17.057.591
Sedanja vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2019
29.044.811
323.890
29.368.701
Stanje na dan 31. 12. 2020
26.993.641
1.732.722
28.726.363
Pregled gibanja neopredmetenih sredstev v letu 2019
V EUR (brez centov)
Računalniški programi
Neopredmetena osnovna
sredstva v gradnji
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2018
43.298.635
521.515
43.820.150
Nabave
0
1.753.538
1.753.538
Aktiviranja
1.951.163
-1.951.163
0
Izločitve (odtujitve, odpisi)
-3.158.767
0
-3.158.767
Stanje na dan 31. 12. 2019
42.091.031
323.890
42.414.921
Popravek vrednosti
Stanje na dan 31. 12. 2018
12.168.586
0
12.168.586
Amortizacija
4.020.864
0
4.020.864
Izločitve (odtujitve, odpisi)
-3.143.231
0
-3.143.231
Stanje na dan 31.12. 2019
13.046.220
0
13.046.220
Sedanja vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2018
31.130.049
521.515
31.651.564
Stanje na dan 31. 12. 2019
29.044.811
323.890
29.368.701
V letu 2020 smo nadgradili in aktivirali naslednja večja neopredmetena osnovna sredstva:
- programska oprema Predorski nadzorni krmilni sistem v nadzornem centru Kozina v višini 129.410
evrov,
LETNO POROČILO 2020 DARS 122
- programska oprema Sistema za nadzor in vodenje prometa v regionalnem nadzornem centru Ljubljana
v višini 539.508 evrov,
- programska oprema za izračun in kontrolo doseženih nivojev storitev sistema DarsGo v višini 115.460
evrov,
- nadgradnja programske opreme Sistema za nadzor in vodenje prometa v regionalnem nadzornem
centru Kozina v višini 334.910 evrov,
- nadgradnja programske opreme sistema DarsGo v višini 129.950 evrov,
- nadgradnja programske opreme za informacijsko podporo za spremljanja in obveščanja o stanju
prometa v višini 172.800 evrov ter
- nadgradnja programske opreme Sistema za nadzor in vodenje prometa v regionalnem nadzornem
centru Maribor v višini 165.998 evrov.
Neopredmetena osnovna sredstva v gradnji predstavlja programska oprema, vezana na vzpostavitev
inteligentnih transportnih sistemov na avtocestah in hitrih cestah.
Neopredmetena dolgoročna sredstva družbe na dan 31. decembra 2020 niso zastavljena kot jamstvo za
obveznosti in ne izkazujejo znakov slabitev, saj gre večinoma za novo nabavljena neopredmetena osnovna
sredstva.
Pogodbene obveze za neopredmetena sredstva na 31. 12. 2020 znašajo 65.848 evrov in se pretežno nanašajo
na nakup programske opreme ter licenc.
Dolgoročne aktivne časovne razmejitve v višini 18.735 evrov se nanašajo na preostanek stroškov razvoja in
registracije lastne blagovne znamke DarsGo. Družba je za potrebe identifikacije Elektronskega cestninskega
sistema v prostem prometu ter naprav, ki so nameščene v kabine težkih vozil, razvila in na Uradu za intelektualno
lastnino registrirala lastno blagovno znamko DarsGo z dobo veljavnosti do junija 2027. Ker v organizaciji
ustvarjene blagovne znamke ni mogoče pripoznati kot neopredmeteno sredstvo, je skupni strošek razvoja in
registracije pripoznan kot dolgoročna aktivna časovna razmejitev in se bo ves čas veljavnosti sorazmerno
mesečno prenašal na stroške.
II.4.1.2 Opredmetena osnovna sredstva
Opredmetena osnovna sredstva vključujejo zemljišča, zgradbe, opremo ter opredmetena osnovna sredstva v
gradnji in izdelavi.
Zemljišča predstavljajo zemljišča vzdrževalnih avtocestnih baz, poslovnih in stanovanjskih stavb, počivališč in
viškov ob avtocesti ter pravice na nepremičninah.
Stavbna pravica je bila v skladu z ZDARS-1 ustanovljena v korist družbe, na zemljiščih v lasti Republike Slovenije,
na katerih so avtoceste kot objekti, ki so bili zgrajeni ali so se pričeli graditi pred uveljavitvijo ZDARS-1. Stavbna
pravica je ustanovljena za 50 let (od 4. decembra 2010 do 4. decembra 2060) kot neodplačna. Z Zakonom o
uravnoteženju javnih financ je stavbna pravica postala odplačna in se zanjo plačuje letno nadomestilo v skladu z
letno izvedbeno pogodbo za izvajanje naročila na podlagi 4. člena ZDARS-1.
Stavbna pravica ima končno dobo koristnosti in jo amortiziramo v dobi koristnosti, to je v obdobju, za katero je
ustanovljena. Doba koristnosti stavbne pravice je doba, v kateri jo ima družba pravno pravico izrabljati.
Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin je 29. februarja 2016 na zahtevo Ministrstva za infrastrukturo
dopolnil Poročilo o oceni vrednosti nadomestila za ustanovitev stavbne pravice na dan 31. 5. 2012, ki sedaj znaša
190.760.000 evrov brez DDV. Družba DARS je izvedla uskladitev vrednosti stavbne pravice na novo ocenjeno
vrednost, ki je sedaj za 50.787 evrov nižja od prvotno ocenjene. Neodpisana vrednost stavbne pravice na dan
31. 12. 2020 znaša 157.054.224 evrov.
Zgradbe so sestavljene iz avtocest (spodnji ustroj, zgornji ustroj, objekti, cestna infrastruktura) in ostalih zgradb
(avtocestne baze, cestninske postaje, poslovna stavba v Celju, počitniške enote, stanovanja).
Slovenski računovodski standardi ne določajo podrobno, kateri stroški sestavljajo nabavno vrednost spodnjega
ustroja avtoceste, zato je to opredelitev sprejela družba sama. Razmejitev stroškov, ki sestavljajo nabavno
vrednost spodnjega in zgornjega ustroja avtoceste, je prikazana v poglavju računovodske usmeritve.
LETNO POROČILO 2020 DARS 123
Oprema predstavlja premično opremo, namenjeno za opravljanje dejavnosti upravljanja, vzdrževanja in
pobiranja cestnine.
Med opredmetenimi osnovnimi sredstvi družba vodi naprave DarsGo s pomočjo katerih se izvaja cestninjenje v
sistemu DarsGo. Cestninjenje v prostem prometnem toku se izvaja samo s predpisano nameščeno in delujočo
napravo DarsGo v vozilu cestninskega zavezanca. V skladu s 25. členom Zakona o cestninjenju je naprava DarsGo
v lasti upravljavca cestninskih cest. Družba DARS lahko od stranke kadar koli zahteva vračilo in zamenjavo naprave
DarsGo.
Na dan 31. 12. 2020 je znašala nabavna vrednost naprav DarsGo 4.570.384 evrov in knjigovodska vrednost
2.704.310 evrov. Naprava DarsGo se iz zalog blaga prenese med osnovna sredstva s prvo izročitvijo naprave
DarsGo cestninskemu zavezancu.
Če je nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva pomembna, jo družba v skladu s SRS razdeli na
pomembnejše sestavne dele takega osnovnega sredstva. Če imajo ti deli različne dobe koristnosti in/ali vzorce
uporabe, pomembne v razmerju do celotne nabavne vrednosti opredmetenega sredstva, se obravnava vsak del
posebej.
V letu 2020 smo aktivirali naslednja večja opredmetena osnovna sredstva:
- vlaganja v avtoceste in ostale zgradbe v višini 86.368.946 evrov,
- vlaganja v ostalo opremo za opravljanje dejavnosti družbe (računalniška oprema, pisarniško pohištvo,
stroji, naprave, orodja, priklopna vozila, tovorna in kombinirana vozila ter najem osebnih vozil idr.) v
višini 16.376.560 evrov,
- vlaganja v opremo sistema DarsGo v višini 69.954 evrov ter
- naprave DarsGo v višini 525.232 evrov.
V letu 2020 smo izločili naslednja večja opredmetena osnovna sredstva iz naslova:
- rekonstrukcije avtocestnih odsekov v višini nabavne vrednosti 35.154.059 evrov,
- odstranitve posameznih delov cestninske postaje Dragotinci po uvedbi sistema DarsGo, v višini nabavne
vrednosti 860.038 evrov,
- prenove sestavnih delov objektov avtocestne baze Murska Sobota, v višini nabavne vrednosti v 111.135
evrov,
- prodaje zemljišč, ki so bila pridobljena za gradnjo avtocest, vendar delno ali v celoti niso bila uporabljena
za gradnjo avtocest oziroma za njihovo upravljanje ali vzdrževanje v višini nabavne vrednosti v 1.375.664
evrov,
- trajne izločitve osnovnih sredstev iz uporabe z odvozom na javna odlagališča odpadkov zaradi
dotrajanosti, poškodb, zastarelosti ter zaradi uvedbe sistema DarsGo v višini nabavne vrednosti
5.771.111 evrov,
- izločitev vrnjenih sredstev v najemu zaradi poteka najemne pogodbe v višini nabavne vrednosti 143.180
evrov in
- izločitev naprav DarsGo zaradi izgube in dotrajanosti v višini nabavne vrednosti 144.757 evrov.
V letu 2020 smo izvedli premike med postavkami opredmetenih osnovnih sredstev in sicer:
- premike iz postavke Avtoceste na postavko Oprema in drobni inventar, ki se nanašajo predvsem na
prerazporeditve elektro delov sistema za video nadzora in SPIS portalov na različnih avtocestnih odsekih
ter opremo predora Golovec in pokritega vkopa Strmec v višini nabavne vrednosti 4.500.342 evrov.
- premike iz postavke Zgradbe na postavko Oprema in drobni inventar, ki se nanašajo na prerazporeditve
kontejnerjev in cestninskih kabin iz upravnih stavb bivših cestninskih postaj na opremo v višini nabavne
vrednosti 721.758 evrov.
- premike iz postavke Zemljišča na postavko Naložbene nepremičnine, ki se nanašajo na prerazporeditve
zemljišč, katerih prihodnja raba ni določena, v višini nabavne vrednosti 2.072.190 evrov. Navedena
zemljišča predstavljajo nepremičnine, ki so bile pridobljene za gradnjo avtocest, vendar delno ali v celoti
niso bile uporabljene za gradnjo avtocest oziroma za njihovo upravljanje ali vzdrževanje.
Opredmetena osnovna sredstva v gradnji zajemajo projekte gradnje in obnove odsekov avtocest in hitrih cest.
Med investicijami v teku vodimo razširitev v 6-pasovnico na območju Koseze – Kozarje, 3. razvojno os sever
Velenje-Slovenj Gradec, 3. razvojno os sever Šentrupert - Velenje, 3. razvojno os jug Novo mesto - Maline (I.
etapa – etapi 3 in 4), dograditev predora Karavanke, priključek Dragomer, Bertoška vpadnica – razširitev v
LETNO POROČILO 2020 DARS 124
štiripasovnico, cestno povezavo Ptuj – Markovci – Gorišnica - Ormož, rekonstrukcijo priključkov na AC obroču
(Leskoškova, Letališka) in druge, ki so v postopku pridobivanja dokumentacije ali se gradnja nadaljuje ali pa je
zanje predviden pričetek gradnje v prihodnjih letih in se izvajajo pripravljalni postopki.
Opredmetena osnovna sredstva družbe na dan 31. decembra 2020 niso zastavljena kot jamstvo za obveznosti.
Krediti in izdane obveznice za financiranje opredmetenih osnovnih sredstev družbe so zavarovani s poroštvom
RS, razen kredita Evropske investicijske banke za vzpostavitev sistema DarsGo v višini 51 milijonov evrov, ki ima
jamstvo Evropske unije oziroma Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI). Kredit pri banki KfW za
vzpostavitev sistema DarsGo v višini 51 milijonov evrov pa je edini kredit, ki nima niti poroštva države, niti jamstva
Evropske unije oziroma Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI).
Opredmetenim osnovnim sredstvom, ki so bila aktivira v letu 2020, so bili pripisani stroški izposojanja v višini 873
evrov. Stroški izposojanja pripisani opredmetenim osnovnim sredstvom v pridobivanju v letu 2020 znašajo 21.912
evrov, skupaj stroški izposojanja za opredmetena osnovna sredstva v pridobivanju na dan 31. 12. 2020 znašajo
4.609.167 evrov.
LETNO POROČILO 2020 DARS 125
Pregled gibanja opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2020
V EUR (brez centov)
Zemljišča
Zgradbe-
NAJEMI
Avtoceste (spodnji
ustroj, zgornji
ustroj, objekti,
druga avtocestna
infrastruktura)
Zgradbe (AC baze,
CP, poslovna
stavba Celje,
poč. enote,
stanovanja ...)
Opredmetena
osnovna
sredstva v
gradnji -
zgradbe
Oprema in
drobni inventar
Oprema-
NAJEMI
Opredmetena
osnovna sredstva
v pridobivanju -
oprema
Skupaj
Zemljišča
Zemljišča-
NAJEMI
Stavbna
pravica
Nabavna vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2019
29.378.062
36.250
190.760.000
2.230.794
5.703.143.825
66.047.198
83.311.102
135.155.900
1.910.245
483.091
6.212.456.467
Nabave v letu 2020
0
0
0
446.878
0
0
99.910.354
0
545.349
16.977.680
116.888.034
Odpis investicij v teku
0
0
0
0
0
0
-22.522
0
0
0
-22.522
Prerazporeditev iz sredstev razpoložljivih za prodajo
0
0
0
0
0
0
406.195
0
0
0
406.195
Premiki med postavkami
-2.072.190
0
0
0
-4.500.342
-721.758
0
5.222.100
0
0
-2.072.190
Aktiviranja
1.956.596
0
0
0
84.146.805
1.775.263
-88.325.542
16.426.396
0
-16.971.745
0
Izločitve/odtujitve/odpisi v letu 2020
-1.375.664
0
0
0
-35.154.059
-1.240.836
0
-5.915.868
-143.180
0
-43.829.607
Stanje na dan 31. 12. 2020
27.886.804
36.250
190.760.000
2.677.672
5.747.636.229
65.859.867
95.279.587
150.888.528
2.312.414
489.026
6.283.826.377
Popravek vrednosti
Stanje na dan 31. 12. 2019
0
3.625
29.779.420
505.683
1.264.789.015
17.218.386
0
98.078.549
459.418
0
1.410.834.096
Amortizacija v letu 2020
0
3.625
3.926.356
510.478
162.229.391
2.523.885
0
11.870.699
518.135
0
181.582.569
Oslabitev v 2020
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Premiki med postavkami
0
0
0
0
-1.079.978
-201.372
0
1.281.350
0
0
0
Izločitve/odtujitve/odpisi v letu 2020
0
0
0
0
-10.026.915
-411.667
0
-5.280.541
-127.441
0
-15.846.564
Stanje na dan 31. 12. 2020
0
7.250
33.705.776
1.016.161
1.415.911.513
19.129.232
0
105.950.057
850.112
0
1.576.570.101
Sedanja vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2019
29.378.062
32.625
160.980.580
1.725.111
4.438.354.810
48.828.812
83.311.102
37.077.351
1.450.827
483.091
4.801.622.371
Stanje na dan 31. 12. 2020
27.886.804
29.000
157.054.224
1.661.511
4.331.724.716
46.730.635
95.279.587
44.938.471
1.462.302
489.026
4.707.256.276
LETNO POROČILO 2020 DARS 126
Pregled gibanja opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2019
V EUR (brez centov)
Zemljišča
Zgradbe-
NAJEMI
Avtoceste (spodnji
ustroj, zgornji
ustroj, objekti,
druga avtocestna
infrastruktura)
Zgradbe (AC baze,
CP, poslovna
stavba Celje,
poč. enote,
stanovanja ...)
Opredmetena
osnovna
sredstva v
gradnji -
zgradbe
Oprema in
drobni inventar
Oprema-
NAJEMI
Opredmetena
osnovna sredstva
v pridobivanju -
oprema
Skupaj
Zemljišča
Zemljišča-
NAJEMI
Stavbna
pravica
Nabavna vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2018
32.171.609
0
190.760.000
0
5.877.606.366
75.377.461
58.067.159
147.589.743
0
9.740
6.381.582.077
Stanje na dan 1. 1. 2019
32.171.609
36.250
190.760.000
2.171.423
5.877.606.366
75.377.461
58.067.159
147.589.743
1.126.946
9.740
6.384.916.696
Nabave v letu 2019
0
0
0
59.371
0
0
114.765.660
0
783.299
11.859.130
127.467.460
Prerazporeditev iz sredstev razpoložljivih za prodajo
0
0
0
0
0
0
107.857
0
0
0
107.857
Aktiviranja
641.296
0
0
0
86.842.179
2.146.099
-89.629.573
11.385.779
0
-11.385.779
0
Izločitve/odtujitve/odpisi v letu 2019
-3.434.842
0
0
0
-261.304.721
-11.476.362
0
-23.819.622
0
0
-300.035.546
Stanje na dan 31. 12. 2019
29.378.062
36.250
190.760.000
2.230.794
5.703.143.825
66.047.198
83.311.102
135.155.900
1.910.245
483.091
6.212.456.467
Popravek vrednosti
Stanje na dan 1. 1. 2019
0
0
25.853.064
0
1.112.348.325
17.878.529
0
110.937.048
0
0
1.267.016.967
Stanje na dan 31. 12. 2018
0
0
25.853.064
0
1.112.348.325
17.878.529
0
110.937.048
0
0
1.267.016.967
Amortizacija v letu 2019
0
3.625
3.926.356
505.683
157.971.161
2.220.175
0
10.918.741
459.418
0
176.005.159
Oslabitev v 2019
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Premiki med postavkami
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Izločitve/odtujitve/odpisi v letu 2019
0
0
0
0
-5.530.471
-2.880.318
0
-23.777.240
0
0
-32.188.030
Stanje na dan 31. 12. 2019
0
3.625
29.779.420
505.683
1.264.789.015
17.218.386
0
98.078.549
459.418
0
1.410.834.096
Sedanja vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2018
32.171.609
0
164.906.936
0
4.765.258.041
57.498.931
58.067.159
36.652.695
0
9.740
5.114.565.110
Stanje na dan 1. 1. 2019
32.171.609
36.250
164.906.936
2.171.423
4.765.258.041
57.498.931
58.067.159
36.652.695
1.126.946
9.740
5.117.899.729
Stanje na dan 31. 12. 2019
29.378.062
32.625
160.980.580
1.725.111
4.438.354.810
48.828.812
83.311.102
37.077.351
1.450.827
483.091
4.801.622.371
LETNO POROČILO 2020 DARS 127
II.4.1.3 Naložbene nepremičnine
Gibanje naložbenih nepremičnin v letu 2020
V EUR (brez centov)
Zemljišča - najem
Zemljišča - ni določene
prihodnje uporabe
Zgradbe - najem
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2019
1.363.906
0
989.781
2.353.687
Povečanja
0
0
0
0
Premiki med postavkami
0
2.072.190
0
2.072.190
Stanje na dan 31. 12. 2020
1.363.906
2.072.190
989.781
4.425.877
Popravek vrednosti
Stanje na dan 31. 12. 2019
0
0
71.759
71.759
Amortizacija
0
0
29.693
29.693
Stanje na dan 31. 12. 2020
0
0
101.452
101.452
Sedanja vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2019
1.363.906
0
918.022
2.281.928
Stanje na dan 31. 12. 2020
1.363.906
2.072.190
888.329
4.324.425
Gibanje naložbenih nepremičnin v letu 2019
V EUR (brez centov)
Zemljišča - najem
Zgradbe - najem
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2018
1.363.906
989.781
2.353.687
Povečanja
0
0
0
Stanje na dan 31. 12. 2019
1.363.906
989.781
2.353.687
Popravek vrednosti
Stanje na dan 31. 12. 2018
0
42.066
42.066
Amortizacija
0
29.693
29.693
Stanje na dan 31. 12. 2019
0
71.759
71.759
Sedanja vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2018
1.363.906
947.715
2.311.621
Stanje na dan 31. 12. 2019
1.363.906
918.022
2.281.928
Namen pridobljenih naložbenih nepremičnin je pridobivanje prihodkov od najemnin. Prihodki od najemnin od
naložbenih nepremičnin so v letu 2020 znašali 22.162 evrov. Stroške povezane z naložbenimi nepremičninami
krijejo najemniki. Poštena vrednost naložbenih nepremičnin pomembno ne odstopa od knjigovodske vrednosti.
Med naložbene nepremičnine se v skladu s SRS razvrstijo tudi nepremičnine, za katere družba ne določi prihodnje
rabe. Zemljišča v skupni vrednosti 2.072.190 evrov, za katera prihodnja raba ni določena, so bila v letu 2020
razvrščena med naložbene nepremičnine. Navedena zemljišča predstavljajo nepremičnine, ki so bile pridobljene
LETNO POROČILO 2020 DARS 128
za gradnjo avtocest, vendar delno ali v celoti niso bile uporabljene za gradnjo avtocest oziroma za njihovo
upravljanje ali vzdrževanje.
II.4.1.4 Pravica do uporabe sredstva
Za vsa sredstva, ki jih ima družba v najemu, se pripozna pravica do uporabe sredstva med sredstvi, obveznosti iz
najema pa se pripoznajo med finančnimi obveznostmi. Družba najema zemljišča, poslovne prostore, optična
vlakna, vozila in opremo. Povprečna doba trajanja najema znaša 4,6 let. Družba nima možnosti, da določeno
opremo, ki je v najemu odkupi po nominalni vrednosti po koncu obdobja najema. Obveznosti iz najema so
zavarovane z lastninsko pravico najemodajalca na opredmetenih osnovnih sredstvih, ki so v najemu.
Gibanje sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe, za leto 2020
V EUR (brez centov)
Zemljišča
Zgradbe
Oprema in drobni
inventar
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2019
36.250
2.230.794
1.910.245
4.177.289
Nabave v letu 2020
0
446.878
545.349
992.227
Izločitve v letu 2020
0
0
-143.180
-143.180
Stanje na dan 31. 12. 2020
36.250
2.677.672
2.312.414
5.026.336
Popravek vrednosti
Stanje na dan 31. 12. 2019
3.625
505.683
459.418
968.726
Amortizacija v letu 2020
3.625
510.478
518.135
1.032.238
Izločitve v letu 2020
0
0
-127.441
-127.441
Stanje na dan 31. 12. 2020
7.250
1.016.161
850.112
1.873.523
Sedanja vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2019
32.625
1.725.111
1.450.827
3.208.563
Stanje na dan 31. 12. 2020
29.000
1.661.511
1.462.302
3.152.813
Gibanje sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe, za leto 2019
V EUR (brez centov)
Zemljišča
Zgradbe
Oprema in drobni
inventar
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje na dan 1. 1. 2019
36.250
2.171.423
1.126.946
3.334.618
Nabave v letu 2019
0
59.371
783.299
842.670
Stanje na dan 31. 12. 2019
36.250
2.230.794
1.910.245
4.177.288
Popravek vrednosti
Stanje na dan 1. 1. 2019
0
0
0
0
Amortizacija v letu 2019
3.625
505.683
459.418
968.726
Stanje na dan 31. 12. 2019
3.625
505.683
459.418
968.726
Sedanja vrednost
Stanje na dan 1. 1. 2019
36.250
2.171.423
1.126.946
3.334.618
Stanje na dan 31. 12. 2019
32.625
1.725.111
1.450.827
3.208.562
LETNO POROČILO 2020 DARS 129
Družba sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe meri po nabavni vrednosti, ki je enaka sedanji vrednosti
prihodnjih najemnin. Za dobo koristnosti sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe upošteva obdobje trajanja
najemne pogodbe.
Zneski, pripoznani s pravico do uporabe sredstva, razvrščeno med opredmetena osnovna sredstva v izkazu
poslovnega izida
Med kratkoročne najeme so razvrščeni najemi delovnih vozil in ostale opreme, katerih najem je krajši od enega
leta, med najeme manjše vrednosti so uvrščeni tisti najemi pri katerih vrednost novega osnovnega sredstva, ki je
predmet najema, ne presega 10.000 evrov.
Na dan 31. decembra 2020 ima družba 34.019 evrov obveznosti iz naslova kratkoročnih najemov in najemov
majhnih vrednosti. Nobena od sklenjenih najemnih pogodb za najem, ne vključuje spremenljive najemnine, ki bi
bila vezana na ustvarjeno prodajo v teh najetih nepremičninah.
Znesek plačanih najemnin od najemov, ki se vodijo kot pravica do uporabe, je v letu 2020 znašal 1.076.030 evrov.
Prikaz učinka najemov v letu 2020 na izkaz poslovnega izida:
V EUR (brez centov)
2020
2019
Amortizacija Pravice do uporabe sredstva
-1.032.238
-968.726
Odhodki za obresti na obveznosti iz najema
-64.863
-75.763
Zmanjšanje najemnin, kot posledica covid-19
4.015
-
Prihodki nastali pri zaključku najema
18.838
-
Stroški nastali pri zaključku najema
-7.844
-
Stroški najema v zvezi s kratkoročnimi najemi
-5.980
-53.299
Stroški najema v zvezi z najemi sredstev majhnih vrednosti
-94.299
-97.209
Skupaj
-1.182.371
-1.194.997
Družba je ob izpolnjevanju pogojev za odpust najemnin kot posledico omilitve epidemije covida-19 zmanjšanje
najemnin (ali njihov odpust) obravnavala kot zmanjšanje obveznosti iz najema in kot popravek amortizacije
pravice do uporabe sredstev.
Družba DARS nima sklenjenih pogodb s spremenljivimi najemninami, zato vsi zgoraj navedeni zneski predstavljajo
nespremenljive pogodbe za leto 2020. Družba v letu 2020 ni ustvarila prihodkov iz podnajema pravice do uporabe
sredstva in družba ni ustvarila dobičkov oziroma izgub iz transakcij prodaje s povratnim najemom.
II.4.1.5 Dolgoročne finančne naložbe
Dolgoročna posojila drugim na dan 31. decembra 2020 v višini 93.000.000 evrov vključujejo:
- dolgoročne depozite pri bankah v višini 93.000.000 evrov z zapadlostjo od 396 do 664 dni in povprečno
ponderirano obrestno mero 0,05 odstotka.
V EUR (brez centov)
2020
2019
Stanje na dan 1.1.
70.000.000
37.000.000
Pridobitev novih depozitov
183.000.000
195.000.000
Prenos iz kratkoročnih finančnih naložb
15.000.000
50.000.000
Prenosi na kratkoročne finančne naložbe
175.000.000
212.000.000
Stanje na dan 31. 12.
93.000.000
70.000.000
Dolgoročne finančne naložbe niso izpostavljene kreditnemu tveganju oziroma obstaja le minimalno tveganje, da
nasprotna stranka ne bo izpolnila obveznosti, saj družba likvidnostne presežke sredstev v pretežnem delu vlaga
v depozite bank s sedežem v RS. Knjigovodska vrednost dolgoročnih finančnih naložb do drugih je enaka pošteni
vrednosti.
LETNO POROČILO 2020 DARS 130
II.4.1.6 Dolgoročne poslovne terjatve
Dolgoročne poslovne terjatve do drugih se nanašajo v višini:
- 12.398.611 evrov na dolgoročni del terjatev za vstopni DDV iz naslova nadomestila za ustanovitev
stavbne pravice in
- 11.660 evrov na natečene obresti od dolgoročnih depozitov pri bankah.
II.4.1.7 Odložene terjatve za davek
Pregled gibanja odloženih terjatev za davek v letu 2020
V EUR (brez centov)
31. 12. 2019
Pripoznano
v izkazu
poslovnega
izida
Pripoznane v
izkazu drugega
vseobsegajočega
donosa
31. 12. 2020
Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade
383.694
13.376
0
397.069
Varovanje denarnega toka iz naslova obrestnih zamenjav
2.689.211
0
302.642
2.991.854
Popravek vrednosti terjatev
9.937
1.601
0
11.538
Osnovna sredstva
1.799.198
1.010.962
0
2.810.160
4.882.040
1.025.938
302.642
6.210.621
Pregled gibanja odloženih terjatev za davek v letu 2019
V EUR (brez centov)
31. 12. 2018
Pripoznano
v izkazu
poslovnega
izida
Pripoznane v
izkazu drugega
vseobsegajočega
donosa
31. 12. 2019
Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade
295.095
88.599
0
383.694
Varovanje denarnega toka iz naslova obrestnih zamenjav
1.727.141
0
962.070
2.689.211
Popravek vrednosti terjatev
2.957.866
-2.947.928
0
9.937
Osnovna sredstva
1.145.667
653.531
0
1.799.198
6.125.768
-2.205.799
962.070
4.882.040
Odložene terjatve in obveznosti za davek so izračunane na podlagi začasnih razlik po metodi obveznosti po bilanci
stanja glede na stopnjo obdavčitve dohodka pravnih oseb v naslednjih letih. V obravnavanem obdobju je
dohodek pravnih oseb obdavčen z 19-odstotno davčno stopnjo.
II.4.1.8 Sredstva za prodajo
Med kratkoročnimi sredstvi so evidentirane nepremičnine v vrednosti 472.657 evrov, ki jih družba ne namerava
uporabljati v poslovne namene in za katere je uprava družbe sprejela sklep o njihovi prodaji. Ta je predvidena v
naslednjih dvanajstih mesecih.
Pregled gibanja sredstev za prodajo v letu 2020
V EUR (brez centov)
Zemljišča
Zgradbe
Skupaj
Stanje 31. 12. 2019
606.134
0
606.134
Prerazporeditev na sredstva za prodajo
1.292.456
38.557
1.331.013
Prodaja
1.039.016
19.279
1.058.295
Prerazporeditev na osnovna sredstva ali
naložbene nepremičnine
406.195
0
406.195
Stanje 31. 12. 2020
453.379
19.278
472.657
LETNO POROČILO 2020 DARS 131
II.4.1.9 Zaloge
Med zalogami materiala so evidentirane zaloge materiala, nadomestnih delov, drobnega inventarja in embalaže.
V strukturi zalog predstavljajo največji, 58-odstotni delež zaloge materiala, v okviru teh pa največji delež
prestavljajo zaloge posipnih materialov (43 odstotkov), zaloge ograj (13 odstotkov), zaloge vinjet z letnico 2021
(16 odstotkov) in zaloge goriv (11 odstotkov).
V EUR (brez centov)
31. 12. 2020
Delež
31. 12. 2019
Indeks
Material
3.047.556
58 %
3.072.810
99
Nadomestni deli
419.201
8 %
427.365
98
Drobni inventar in embalaža
449.768
9 %
475.147
95
Trgovsko blago
1.319.133
25 %
697.766,49
189
Skupaj
5.235.657
100 %
4.673.088
112
Prodaja vinjet za osebna in motorna vozila z letnico 2020 se je končala 30. novembra 2020. V skladu s SRS 4.41
se je zaloga neprodanih vinjet z letnico 2020 odpisala v breme prevrednotovalnih poslovnih odhodkov v višini
321.265 evrov, kar predstavlja znesek nabavne vrednosti vinjet.
Pri letnem popisu zalog materiala in zalog drobnega inventarja sta bila ugotovljena primanjkljaj v višini 4.450
evrov in višek v višini 41.682 evrov, znesek kala je znašal 1.334 evrov.
Zaloge trgovskega blaga sestavljajo med drugim:
- zaloge naprav DarsGo v višini 1.312.631 evrov in
- zaloge nosilcev za naprave DarsGo v višini 4.931 evrov.
Naprave DarsGo se ob izdaji stranki prenesejo med opredmetena osnovna sredstva. V skladu s 25. členom Zakona
o cestninjenju je naprava DarsGo v lasti upravljavca cestninskih cest.
Zaloge družbe na dan 31. decembra 2020 predstavljajo tekoče zaloge in niso bile zastavljene kot jamstvo za
obveznosti. Knjigovodska vrednost zalog ne presega iztržljive vrednosti.
Zaloge niso zastarane in ne izkazujejo znakov slabitev, zato slabitve niso bile izvedene.
II.4.1.10 Kratkoročne finančne naložbe
Kratkoročna posojila drugim na dan 31. decembra 2020 v višini 208.000.000 evrov vključujejo:
- kratkoročne depozite pri bankah v višini 208.000.000 evrov z zapadlostjo od 11 do 364 dni in
povprečno ponderirano obrestno mero 0,10 odstotka.
V EUR (brez centov)
2020
2019
Stanje na dan 1. 1.
268.000.000
331.000.000
Pridobitev novih depozitov
45.000.000
41.000.000
Vračila depozitov
265.000.000
266.000.000
Prenosi iz dolgoročnih finančnih naložb
175.000.000
212.000.000
Prenos na dolgoročne finančne naložbe
15.000.000
50.000.000
Stanje na dan 31. 12.
208.000.000
268.000.000
Kratkoročne finančne naložbe niso izpostavljene kreditnemu tveganju oziroma obstaja le minimalno tveganje, da
nasprotna stranka ne bo izpolnila obveznosti, saj družba likvidnostne presežke sredstev v pretežnem delu vlaga
v depozite bank s sedežem v RS. Knjigovodska vrednost kratkoročnih finančnih naložb do drugih je enaka pošteni
vrednosti.
LETNO POROČILO 2020 DARS 132
II.4.1.11 Kratkoročne poslovne terjatve
V EUR (brez centov)
31. 12. 2020
Delež v odstotkih
31. 12. 2019
Indeks
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev:
22.053.330
47 %
31.377.843
70
- terjatve za cestnino
21.301.845
45 %
30.100.973
71
- terjatve za povračila za spremljajoče dejavnosti ob avtocesti
121.630
0 %
619.632
20
- kupci za zapore
50.863
0 %
98.816
51
- druge kratkoročne terjatve
639.718
1 %
610.724
105
- popravek vrednosti kratkoročnih terjatev do kupcev
-60.726
0 %
-52.302
116
Kratkoročne poslovne terjatve do drugih:
25.073.609
53 %
40.804.805
61
- za dane predujme za obratna sredstva
10.602
0 %
10.914
97
- kratkoročne terjatve iz poslovanja za tuj račun
17.949.955
38 %
31.185.567
58
- popravek vrednosti kratkoročnih terjatev tuj račun
0
0 %
0
0
- kratkoročne terjatve povezane s finančnimi prihodki
164.454
0 %
286.121
57
- terjatve za vstopni DDV
5.228.310
11 %
4.667.317
112
- druge kratkoročne terjatve do državnih institucij
403.532
1 %
2.702.607
15
- ostale kratkoročne terjatve
3.041.536
6 %
3.677.059
83
- popravek vrednosti ostalih kratkoročnih terjatev
-1.724.781
-4 %
-1.724.781
100
Skupaj
47.126.939
100 %
72.182.647
65
Večinski delež kratkoročnih poslovnih terjatev do drugih predstavljajo:
- terjatve do domačih komisionarjev ter tujih prodajnih zastopnikov v višini 13.965.610 evrov in
- terjatve do RS v skupni višini 4.130.705 evrov, ki se nanašajo na poslovanje za tuj račun za posle iz 4.
člena ZDARS-1 v višini 3.984.345 evrov in na nadomestilo po pogodbi o izvajanju naročila v višini 146.360
evrov. Na podlagi 4. člena ZDARS-1 družba DARS opravlja posle v imenu države in za njen račun. Te posle
v poslovnih knjigah izkazuje kot posle za tuj račun. Gre za naloge prostorskega načrtovanja in umeščanja
avtocest v prostor ter pridobivanja nepremičnin za potrebe gradnje avtocest, ki jih družba opravlja
skladno s pogodbo o izvajanju naročila. Za opravljene posle družba evidentira terjatve do RS. Sredstva
za te posle se v skladu z 10. členom ZDARS-1 zagotavljajo v proračunu RS.
Razčlenitev pomembnejših postavk kratkoročnih poslovnih terjatev po zapadlosti
V EUR (brez centov)
Nezapadle
Do 90 dni
Nad 90 dni
Skupaj
Kratkoročne terjatve iz poslovanja za tuj račun
17.920.100
29.855
0
17.949.955
Oblikovani popravki vrednosti terjatev iz poslovanja
za tuj račun
0
0
0
0
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev
21.646.344
243.332
224.381
22.114.056
Oblikovani popravki vrednosti poslovnih terjatev do
kupcev
0
0
-60.726
-60.726
Ostale terjatve
6.962.998
140.230
1.745.206
8.848.435
Oblikovni popravki vrednosti ostale terjatve
0
0
-1.724.781
-1.724.781
V letu 2020 je družba oblikovala popravek vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatev v znesku 8.424 evrov. Način
ocenjevanja pri oblikovanju popravka vrednosti terjatev v letu 2020 ni spremenjen.
v EUR (brez centov)
31. 12. 2020
31. 12. 2019
Stanje 1. 1.
1.777.083
17.292.494
Odpisi terjatev
0
12.420.884
Odprava popravkov
0
3.096.257
Oblikovanje
8.424
1.730
Stanje 31. 12.
1.785.507
1.777.083
LETNO POROČILO 2020 DARS 133
Terjatve družbe na dan 31. decembra 2020 niso bile zastavljene kot jamstvo za obveznosti. Kratkoročne poslovne
terjatve družbe predstavljajo tekoče terjatve družbe in so v višini 6.387.772 evrov zavarovane z bančnimi
garancijami in izvršnicami.
II.4.1.12 Denarna sredstva
V EUR (brez centov)
31. 12. 2020
Delež
31. 12. 2019
Indeks
Denarna sredstva v bankah
31.577.231
51 %
4.076.424
775
Depozit na odpoklic
30.000.000
48 %
30.000.000
100
Nočni depozit v bankah
366.545
1 %
587.758
62
Denarna sredstva v blagajni in prejeti čeki
1.032
0 %
1.146
90
Denarna sredstva v blagajnah na cestninskih postajah
269.750
0 %
454.850
59
Denar na poti
93.001
0 %
265.219
35
Denarna sredstva skupaj
62.307.559
100 %
35.385.398
176
Postavka depoziti na odpoklic predstavlja stanje depozitov, ki jih je mogoče kadarkoli odpoklicati. Povprečna
ponderirana obrestna mera depozitov na odpoklic znaša 0,003 %. Postavka nočni depozit v bankah predstavlja
kratkoročni depozit pri banki, vezan čez noč, v višini 366.545 evrov, z obrestno mero 0,01 odstotka.
Postavka denar na poti predstavlja denar od pobrane cestnine, ki še ni bil položen na transakcijski račun družbe. Po
opravljenem letnem popisu stanja denarja od pobrane cestnine na poti na dan 30. novembra 2020 je družba
uskladila izkazano stanje v poslovnih knjigah z dejanskim stanjem.
II.4.1.13 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve
V EUR (brez centov)
31. 12. 2020
Delež
31. 12. 2019
Indeks
Kratkoročno odloženi stroški - ostalo
460.609
59 %
553.370
83
Kratkoročno odloženi stroški - provizija prodajnim zastopnikom od prodanih
vinjet za leto 2021
308.877
40 %
416.103
74
Kratkoročno odloženi stroški - nabavni strošek prodanih vinjet za leto 2021
11.158
1 %
15.110
74
Kratkoročno nezaračunani prihodki
0
0 %
71.786
0
Skupaj
780.644
100 %
1.056.369
74
II.4.1.14 Kapital
Gibanje kapitala je prikazano v Izkazu gibanja kapitala za obdobje od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020, iz
katerega so razvidni tudi razlogi za vsako spremembo posameznih postavk kapitala.
Osnovni kapital
Osnovni kapital družbe znaša 2.086.559.144 evrov in je razdeljen med 55.650.231 navadnih imenskih kosovnih
delnic, katerih edini lastnik je RS. Knjigovodska vrednost delnice je na dan 31. decembra 2020 znašala 52,52 evra.
Izračunana je kot razmerje med celotno vrednostjo kapitala in številom delnic.
Kapitalske rezerve
Kapitalske rezerve v višini 28.491.168 predstavljajo:
- znesek prenesenega stvarnega premoženja za opravljanje nalog upravljanja in vzdrževanja avtocest, ki
ga je zagotovila RS ob preoblikovanju družbe leta 2004, v višini 26.202.240 evrov,
- splošni prevrednotovalni popravek kapitala, ki je bil 1. januarja 2006 ob prehodu na SRS 2006 prenesen
v kapitalske rezerve, v višini 225.817,
- presežek sredstev, ki predstavlja razliko med stvarnim vložkom RS leta 2010 in vrednostjo novo izdanih
delnic družbe, v višini 27 evrov,
- razlike pri pripojitvi hčerinskega podjetja DELKOM d. o. o. v letu 2015 v višini 148.410 evrov
- presežek sredstev, ki predstavlja razliko med stvarnim vložkom RS leta 2017 in vrednostjo novo izdanih
delnic družbe, v višini 35 evra in
- zneske naknadnih vplačil RS v kapital družbe na podlagi sklepov Vlade RS, izdanih na podlagi 16. člena
ZDARS -1, s katerim so se ugotovile in konkretizirale nepremičnine, ki so bile v lasti RS, in katere je v
LETNO POROČILO 2020 DARS 134
skladu s 14. členom ZDARS - 1 pridobila družba DARS, v višini 1.914.639 evrov. Naknadna vplačila ugotovi
uprava družbe s sklepom.
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti v višini 13.003.673 evrov se nanašajo na:
- spremembo presežka iz prevrednotenja za aktuarske primanjkljaje in presežke.
- Kot aktuarski presežek ali primanjkljaj se izkazujejo spremembe sedanje vrednosti obveznosti do
zaposlencev zaradi sprememb v aktuarskih predpostavkah. Konec leta 2020 je presežek iz
prevrednotenja znašal 248.928 evrov;
- spremembo v pošteni vrednosti instrumenta za varovanje pred tveganjem pred spremenljivostjo
obrestnih mer, ki vključuje spremembe vrednosti izpeljanih finančnih instrumentov, ki se uporabljajo za
namene ščitenja denarnega toka, in je razviden iz izkaza vseobsegajočega donosa ter konec leta 2020
- znaša zmanjšan za odložene davke 12.754.745 evrov. Izpeljani finančni instrumenti so podrobneje
razkriti pri usmeritvah in pojasnilih kratkoročnih finančnih obveznosti.
V letu 2020 so se rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, zmanjšale za 1.237.811 evrov. Gibanje
posamezne sestavine postavke presežka v letu 2020 je razvidno v Izkazu drugega vseobsegajočega donosa za leto
2020.
Preneseni čisti dobiček
Delničarji so na 19. seji skupščine družbe DARS dne 23. 6. 2020 sprejeli sklep o uporabi bilančnega dobička
poslovnega leta 2019 v višini 49.731.226 evrov, ki se je po sklepu razporedil v druge rezerve iz dobička.
Druge spremembe prenesenega čistega dobička v višini 12.083 evrov predstavljajo zmanjšanje prenesenega
čistega dobička, ki se nanaša na prenos sorazmernega dela zneska aktuarskih izgub, vezanih na porabo rezervacij
za odpravnine ob upokojitvi.
Čisti poslovni izid poslovnega leta
Čisti poslovni izid leta 2020 znaša 59.526.614 evrov. Ob sestavi letnega poročila je družba skladno s Statutom
DARS in 64. ter 230. členom ZGD-1 oblikovala zakonske rezerve v višini 2.975.727 evrov, statutarne rezerve v
višini 14.134.701 evrov in druge rezerve iz dobička v višini 21.202.052 evrov.
Dobiček na delnico
V EUR (brez centov)
31. 12. 2020
31. 12. 2019
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja
59.526.614
139.611.455
Število vseh delnic
55.650.231
55.650.231
Število navadnih delnic
55.650.231
55.650.231
Osnovni in popravljalni čisti dobiček na delnico
1,07
2,51
Osnovni čisti dobiček na delnico je izračunan tako, da čisti poslovni izid obračunskega obdobja delimo s tehtanim
povprečnim številom navadnih delnic.
Vse delnice, ki jih je izdala družba DARS so navadne imenske kosovne delnice, zato je kazalnik popravljalni čisti
dobiček na delnico enak osnovnemu dobičku na delnico.
II.4.1.15 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve
Gibanje rezervacij in dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev v letu 2020
V EUR (brez centov)
Stanje na dan
31. 12. 2019
Poraba v letu
2020
Odprava v letu
2020
Dodatno
oblikovanje v letu
2020
Stanje na dan
31. 12. 2020
Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi
2.912.030
255.945
40.318
400.967
3.016.734
Rezervacije za jubilejne nagrade za zaposlene
1.488.481
149.937
0
145.712
1.484.256
Rezervacije za prostovoljno pokojninsko zavarovanje
13.052
4.351
0
0
8.702
Rezervacije za tožbene zahtevke iz delovnih razmerij
17.654
0
0
4.340
21.995
Rezervacije za tožbene zahtevke s področja gradnje in
obnov
1.846.535
0
0
2.525.047
4.371.583
Brezplačne pridobitve osnovnih sredstev
271.289
2.050
34.048
0
235.191
LETNO POROČILO 2020 DARS 135
V EUR (brez centov)
Stanje na dan
31. 12. 2019
Poraba v letu
2020
Odprava v letu
2020
Dodatno
oblikovanje v letu
2020
Stanje na dan
31. 12. 2020
Zakup optičnih vlaken
459.491
80.647
0
22.159
401.004
Unovčene garancije
4.959.822
1.317.461
0
144.456
3.786.816
Nepovratna sredstva EU in drugih
150.892.127
8.457.962
0
894.582
143.328.747
Dolgoročno odloženi prihodki iz naslova zadržanih
sredstev
789.241
789.241
0
0
0
Skupaj
163.649.723
11.057.593
74.366
4.137.263
156.655.027
Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine so oblikovane na podlagi:
- zakonskih predpisov, kolektivne pogodbe in internih aktov, iz katerih izhaja zaveza k plačilu jubilejnih
nagrad in odpravnin zaposlenim ob upokojitvi, in
- aktuarskega izračuna, ki ga pripravi pooblaščeni aktuar.
Ob zaključku vsakega poslovnega leta se preveri višina oblikovanih rezervacij in se ustrezno povečajo ali
zmanjšajo. Aktuarski izračun na dan 31. decembra 2020 se je opravil za vsakega zaposlenega, tako da so se
upoštevali stroški odpravnine ob upokojitvi in stroški vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve.
Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontiranih
na koncu poročevalskega obdobja. Pri aktuarskem izračunu so bile upoštevane naslednje predpostavke:
- nominalna dolgoročna obrestna mera se ocenjuje v višini 0,20 odstotka glede na povprečno dospetje v
družbi, ki znaša 14,9 let;
- trenutno veljavne višine odpravnin ob upokojitvi in jubilejnih nagrad, določenih v internih aktih;
- pričakovana dolgoročna rast višine jubilejnih nagrad in neobdavčljivih zneskov v izračunu znaša 1
odstotek letno;
- fluktuacija zaposlenih, ki je odvisna predvsem od njihove starosti;
- pričakovana smrtnost delavcev v skladu s tablicami smrtnosti za Slovenijo 2007, ločena po spolih;
- prihodnja dolgoročna nominalna rast plač v višini 1,75 odstotka letno.
Na podlagi aktuarskega izračuna so bile na dan 31. decembra 2020 oblikovane rezervacije za jubilejne nagrade v
višini 1.484.256 evrov in rezervacije za odpravnine ob upokojitvi v višini 3.016.734 evrov.
V letu 2006 je družba začela izvajati pokojninski načrt dodatnega kolektivnega prostovoljnega pokojninskega
zavarovanja. V skladu s pogodbo med družbo in sindikati so imeli možnost vstopa v zavarovanje vsi zaposleni
družbe, razen tistih, ki so 31. decembra 2006 izpolnjevali starostni pogoj, tj. dopolnjenih 50 let za ženske in
dopolnjenih 55 let za moške. Tem zaposlenim delodajalec ob upokojitvi izplača enkratni znesek v višini
neobrestovanih premij, ki bi jih v skladu s pokojninsko shemo vplačal v korist zaposlenega, če bi bil slednji vključen
v pokojninski načrt. V ta namen je družba oblikovala dolgoročne rezervacije, ki na dan 31. decembra 2020 znašajo
8.702 evrov.
Družba na osnovi pridobljenih pravnih mnenj in na podlagi ocene poslovodstva izkazuje rezervacije v višini
4.371.583 evrov za tožbe v zvezi s tožbenimi zahtevki s področja gradnje in obnov ter v višini 21.995 evra za
tožbene zahtevke iz delovnih razmerij. Rezervacije za obveznosti po tožbah so oblikovane na podlagi ocene
verjetnega izida, ki je opravljena z visoko stopnjo previdnosti. Datuma zapadlosti obveznosti ni mogoče določiti.
Tožbe, za katere so oblikovane rezervacije, so v različnih fazah postopka.
V preteklih letih so bile oblikovane dolgoročne pasivne časovne razmejitve iz donacij v višini nabavne vrednosti
počitniških objektov in stanovanj, ki služijo pokrivanju stroškov amortizacije počitniških objektov z opremo in
stanovanj v celotni življenjski dobi. Na dan 31. 12. 2020 so brezplačne pridobitve osnovnih sredstev znašale
235.191 evrov.
Med dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami družba izkazuje dolgoročno razmejeni prihodek iz naslova
vnaprej plačanega zakupa optičnih vlaken s strani uporabnikov v višini 401.004 evrov.
Družba oblikuje dolgoročno odložene prihodke za sredstva, prejeta od unovčenih garancij za odpravo napak,
garancij za dobro izvedbo del in garancij za resnost ponudbe. Unovčeni zneski garancij služijo za pokrivanje
stroškov namena unovčitve oziroma v primeru unovčitve garancij za dobro izvedbo del tudi za namen garancije
LETNO POROČILO 2020 DARS 136
za odpravo napak v garancijski dobi. Na dan 31. 12. 2020 je znašal znesek prejetih unovčenih garancij 3.786.816
evrov.
Družba ima oblikovane dolgoročno odložene prihodke za nepovratna sredstva EU in sofinancerska sredstva,
prejeta za financiranje priprave prostorske in projektne dokumentacije ter graditve avtocest oziroma s tem
povezane naloge (izboljšanje prometne varnosti – graditev sistemov nadzora in vodenja prometa).
Vrednost dolgoročno odloženih prihodkov se zmanjšuje za znesek amortizacije osnovnih sredstev in za zneske
drugih vrst stroškov, za katere so bila sredstva prejeta.
V EUR (brez centov)
Stanje
31. 12. 2019
Povečanja
Zmanjšanja
Stanje
31. 12. 2020
Kohezijski sklad EU: Slivnica–Draženci
3.913.018
0
267.351
3.645.667
Kohezijski sklad EU: Pluska–Ponikve
23.071.892
0
1.328.236
21.743.656
Kohezijski sklad EU: Ponikve–Hrastje
10.175.497
0
595.934
9.579.563
Kohezijski sklad EU: Gradnja PHO
20.480.186
0
1.507.555
18.972.631
Kohezijski sklad EU: Rekonstrukcije AC odsekov
18.158.799
0
966.808
17.191.991
Kohezijski sklad EU: AC Draženci–MMP Gruškovje
58.440.882
0
2.522.100
55.918.782
Druga evropska sredstva: TEMPO - connect (ITS, nosilec MzP) in
EasyWay - faza I in II
965.676
0
113.467
852.209
Druga evropska sredstva: TEN T: Draženci–Gruškovje PGD in PZI
2.625.016
0
83.949
2.541.067
Druga evropska sredstva: TEN T: CROCODILE I
815.355
0
69.670
745.685
Druga evropska sredstva: CEF PGD/PZI Karavanke
2.646.415
0
0
2.646.415
Druga evropska sredstva: CEF CROCODILE 2
809.141
21.110
121.164
709.086
Druga evropska sredstva: CEF C-Roads
478.182
73.260
80.625
470.816
Druga evropska sredstva: CEF CROCODILE 3
221.785
84.215
13.488
292.512
Druga evropska sredstva: CEF AC predor Karavanke, gradnja 2. cevi
14.127
459.406
0
473.533
Druga sofinancerska sredstva
8.076.157
218.188
749.210
7.545.133
Skupaj:
150.892.127
856.177
8.419.557
143.328.747
II.4.1.16 Dolgoročne finančne obveznosti
V EUR (brez centov)
31. 12. 2020
31. 12. 2019
Dolgoročne finančne obveznosti, ki se nanašajo na graditev in obnavljanje avtocest
1.711.633.087
1.821.091.772
Dolgoročne obveznosti iz najema
2.166.437
2.266.372
Skupaj
1.713.799.524
1.823.358.144
a) Dolgoročne finančne obveznosti, ki se nanašajo na graditev in obnavljanje avtocest
Družba se za potrebe poslovanja zadolžuje na mednarodnih in domačih finančnih trgih. Namen zadolževanja je
financiranje gradnje in obnavljanja avtocest ter refinanciranje obstoječega dolga. Vse obveznosti iz naslova
zadolževanja so 100 % zavarovane s poroštvom RS, razen kredita Evropske investicijske banke za vzpostavitev
sistema DarsGo v višini 51 milijonov evrov, ki ima jamstvo Evropske unije oziroma Evropskega sklada za strateške
naložbe (EFSI). Kredit pri banki KfW za vzpostavitev sistema DarsGo v višini 51 milijonov evrov je edini kredit, ki
nima niti poroštva države, niti jamstva Evropske unije oziroma Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI).
Obrestne mere in načini obračunavanja obresti za najeta posojila so pogodbeno določene ter predstavljajo
poslovno skrivnost, ponderirana letna obrestna mera celotnega dolga družbe DARS pa je na dan 31. decembra
2020 znašala 1,63 odstotka. Obrestna mera celotnega dolga družbe DARS je bila na dan 31. decembra 2020 v
intervalu od 0 do 4,96 odstotka.
Dolgoročne finančne obveznosti se v celoti nanašajo na graditev in obnavljanje avtocest
LETNO POROČILO 2020 DARS 137
V EUR (brez centov)
31. 12. 2020
Delež
Dolgoročno dobljena posojila pri domačih bankah
631.027.423
37 %
Dolgoročno dobljena posojila pri tujih bankah
812.284.876
47 %
Dolgoročno dobljena posojila pri tujih podjetjih
12.739.821
1 %
Posojilo na osnovi zadolžnice Schuldschein
37.780.000
2 %
Izdane registrirane zadolžnice NSV
100.000.000
6 %
Izdane dolgoročne obveznice
117.800.967
7 %
Skupaj
1.711.633.087
100 %
Dolgoročne finančne obveznosti po zapadlosti
V EUR (brez centov)
31. 12. 2020
Delež
Dolgoročne finančne obveznosti z zapadlostjo do pet let
604.507.331
35 %
Dolgoročne finančne obveznosti z zapadlostjo nad pet let
1.107.125.756
65 %
Skupaj
1.711.633.087
100 %
Gibanje dolgoročnih finančnih obveznosti v letu 2020
Dolgoročne finančne obveznosti
Stanje na dan
31. 12. 2019
Povečanje v letu
2020
Prenos na
kratkoročne finančne
obveznosti 2020
Stanje na dan
31. 12. 2020
Evropska investicijska banka
646.205.832
26.000.000
45.668.724
626.537.108
Nova Ljubljanska banka
323.241.026
0
38.778.205
284.462.821
Kreditanstalt für Wiederaufbau
142.109.375
51.000.000
25.218.750
167.890.625
Konzorcij slovenskih bank
34.387.750
0
21.596.518
12.791.232
Deutsche Pfandbriefbank
41.666.667
0
23.809.524
17.857.143
UniCredit Banka Slovenija
11.674.178
0
8.335.837
3.338.341
KA FINANZ
0
0
0
0
Addiko Bank
18.967.868
0
6.669.505
12.298.363
Regione Autonoma Friuli Venezia
15.924.776
0
3.184.955
12.739.821
Intesa Sanpaolo
82.333.333
0
2.333.333
80.000.000
Schuldschein
37.780.000
0
0
37.780.000
Nova KBM (prej Abanka)
50.000.000
0
5.880.000
44.120.000
SKB banka
50.000.000
0
3.333.333
46.666.667
Unicredit + Intesa Sanpaolo
99.000.000
0
1.650.000
97.350.000
SID
50.000.000
0
0
50.000.000
NSV
100.000.000
0
0
100.000.000
Obveznice
117.800.967
0
0
117.800.967
Skupaj
1.821.091.772
77.000.000
186.458.685
1.711.633.087
b) Dolgoročne obveznosti iz najema
V EUR (brez centov)
31. 12. 2020
31. 12. 2019
Dolgoročne obveznosti iz najema - glavnica
2.230.514
2.345.332
Dolgoročne obveznosti iz najema - obresti
-64.077
-78.960
Skupaj
2.166.437
2.266.372
V EUR (brez centov)
31. 12. 2020
31. 12. 2019
Dolgoročne obveznosti iz najema - glavnica
2.230.514
2.345.332
Kratkoročne obveznosti iz najema - glavnica
1.084.768
1.034.728
Skupaj
3.315.282
3.380.060
LETNO POROČILO 2020 DARS 138
Ročnost obveznosti iz najemov
V EUR (brez centov)
31. 12. 2020
31. 12. 2019
do 1 leta
1.084.768
1.034.728
od 1 do 5 let
2.148.730
2.181.764
nad 5 let
81.784
163.568
Skupaj
3.315.282
3.380.060
II.4.1.17 Dolgoročne finančne obveznosti do bank
Stanje dolgoročnega dela glavnice bančnih posojil po posameznih posojilodajalcih
Posojilodajalec
Stanje na dan 31. 12. 2020
Delež
Konzorcij slovenskih bank
12.791.231
1 %
Addiko Bank
12.298.363
1 %
UniCredit Banka Slovenija
3.338.341
0 %
Intesa Sanpaolo
80.000.000
6 %
Unicredit + Intesa Sanpaolo
97.350.000
7 %
NLB
284.462.821
20 %
Nova KBM (prej Abanka)
44.120.000
3 %
SKB banka
46.666.667
3 %
SID
50.000.000
3 %
Evropska investicijska banka
626.537.108
43 %
Kreditanstalt für Wiederaufbau
167.890.625
12 %
Deutsche Pfandbriefbank
17.857.143
1 %
Skupaj
1.443.312.299
100 %
a) Posojila konzorcija slovenskih bank
Družba DARS je v letih 1996–2004 pri konzorciju domačih bank najela sedem posojil. Posojila konzorcija
slovenskih bank so bila v letu 2020 odplačana v skupnem znesku 43.202.482 evrov. V letu 2020 sta bila do konca
odplačani posojili Konzorcija bank IV in V.
Dolgoročne obveznosti do konzorcija bank ter roki odplačila posojil
Vrsta
Obdobje odplačevanja
V EUR (brez centov)
IV
od 2008 do 2020
0
V
od 2007 do 2020
0
VI
od 2009 do 2021
0
VII
od 2012 do 2024
12.791.231
Skupaj
12.791.231
b) Posojila Addiko Bank
V letih 2003, 2004 in 2005 je družba DARS najela tri posojila pri Addiko Bank. Posojila Addiko Bank so bila v letu
2020 odplačana v skupnem znesku 6.669.505 evrov.
Dolgoročne obveznosti do Addiko Bank ter roki odplačila posojil
Vrsta
Obdobje odplačevanja
V EUR (brez centov)
I
od 2011 do 2023
4.998.251
II
od 2012 do 2024
3.127.186
III
od 2014 do 2023
4.172.926
Skupaj
12.298.363
LETNO POROČILO 2020 DARS 139
c) Posojila UniCredit Banke Slovenija
V letih 2005 in 2009 je družba DARS najela dve posojili pri UniCredit Banki Slovenija. Posojili UniCredit Banke
Slovenija sta bili v letu 2020 odplačani v skupnem znesku 8.335.837 evrov.
Dolgoročne obveznosti do UniCredit Banke Slovenija ter roka odplačila posojil
Vrsta
Obdobje odplačevanja
V EUR (brez centov)
I
od 2011 do 2023
3.338.341
II
od 2007 do 2021
0
Skupaj
3.338.341
d) Posojilo Intesa Sanpaolo
Leta 2006 je družba DARS najela posojilo pri banki Intesa Sanpaolo (prej Banki Koper), namenjeno za
refinanciranje oziroma predčasno odplačilo kreditov, najetih pri banki Kreditanstalt für Wiederaufbau, ki je bilo
v letu 2016 v celoti predčasno odplačano.
V letu 2016 je družba DARS najela posojilo pri banki Intesa Sanpaolo v višini 80 milijonov evrov, namenjeno za
refinanciranje kreditov.
Posojila Intesa Sanpaolo so bila v letu 2020 odplačana v skupnem znesku 2.333.333 evrov.
Dolgoročna obveznost do banke Intesa Sanpaolo ter roka odplačila posojila
Vrsta
Obdobje odplačevanja
V EUR (brez centov)
I
od 2007 do 2021
0
II
od 2021 do 2036
80.000.000
Skupaj
80.000.000
e) Posojila NLB
V letih 2007, 2008 in 2013 je družba DARS najela tri posojila pri NLB, ki jih je v celoti uporabila za financiranje
gradnje avtocest. V letu 2016 sta bila reprogramirana kredita NLB I in NLB II z namenom podaljšanja ročnosti
posojila. Posojila NLB so bila v letu 2020 odplačana v skupnem znesku 38.778.205 evrov.
Dolgoročna obveznost do NLB ter roki odplačila posojil
Vrsta
Obdobje odplačevanja
V EUR (brez centov)
I
od 2020 do 2027
148.950.000
II
od 2020 do 2025
85.512.821
III
2028
50.000.000
Skupaj
284.462.821
f) Posojilo Nova KBM (prej Abanka)
Leta 2015 je družba DARS najela posojilo pri banki Nova KBM (prej Abanka) v višini 50 milijonov evrov, namenjeno
za refinanciranje oziroma predčasno odplačilo kreditov.
Dolgoročna obveznost do Nove KBM (prej Abanke) ter rok odplačila posojila
Vrsta
Obdobje odplačevanja
V EUR (brez centov)
I
od 2021 do 2029
44.120.000
Skupaj
44.120.000
g) Posojilo SKB
Leta 2015 je družba DARS najela posojilo pri banki SKB v višini 50 milijonov evrov, namenjen za refinanciranje
oziroma predčasno odplačilo kreditov.
Dolgoročna obveznost do SKB ter rok odplačila posojila
Vrsta
Obdobje odplačevanja
V EUR (brez centov)
I
od 2021 do 2028
46.666.667
Skupaj
46.666.667
LETNO POROČILO 2020 DARS 140
h) Posojilo Unicredit Banke Slovenija in banke Intesa Sanpaolo
V letu 2016 je družba DARS najela posojilo pri banki Unicredit in Intesa Sanpaolo v skupni višini 99 milijonov
evrov, z namenom refinanciranja oziroma predčasnega odplačila kreditov.
Dolgoročna obveznost do Unicredit Banke Slovenija in banke Intesa Sanpaolo ter rok odplačila posojila
Vrsta
Obdobje odplačevanja
V EUR (brez centov)
I
od 2021 do 2036
97.350.000
Skupaj
97.350.000
i) Posojilo SID
Leta 2016 je družba DARS najela posojilo pri banki SID v višini 50 milijonov evrov, namenjeno za refinanciranje
oziroma predčasno odplačilo kreditov.
Dolgoročna obveznost do SID ter rok odplačila posojila
Vrsta
Obdobje odplačevanja
V EUR (brez centov)
I
od 2024 do 2036
50.000.000
Skupaj
50.000.000
j) Posojila Evropske investicijske banke (EIB)
Posojila Evropske investicijske banke, najeta v obdobju 1994–2006, so bila v letu 2018 odplačana v znesku
66.966.970 evrov. Končna zapadlost posojil je med letoma 2019 in 2041.
V letu 2017 je družba DARS najela novo posojilo pri Evropski investicijski banki v višini 51 milijonov evrov,
namenjeno za financiranje projekta sistema DarsGo. Kredit je bil do konca črpan v letu 2020.
Posojila EIB so bila v letu 2020 odplačana v skupnem znesku 42.931.882 evrov.
Dolgoročne obveznosti do Evropske investicijske banke ter roki odplačila posojil
Vrsta
Obdobje odplačevanja
V EUR (brez centov)
V
od 2007 do 2027
33.000.000
VI
od 2012 do 2029
47.300.000
VII
od 2014 do 2037
171.590.909
VIII
od 2015 do 2034
189.277.778
IX
od 2022 do 2041
145.000.000
X
od 2019 do 2028
40.368.421
Skupaj
626.537.108
k) Posojila Kreditanstalt für Wiederaufbau (KfW)
V letu 2008 je družba DARS pri banki Kreditanstalt für Wiederaufbau najela posojilo, ki je bilo namenjeno
financiranju gradnje avtocest. V letu 2019 je družba DARS pri banki Kreditanstalt für Wiederaufbau najela
posojilo, ki je bilo najeto za vzpostavitev sistema DarsGo. Posojili pri banki sta bili v letu 2020 odplačani v
vrednosti 19.552.083 evrov.
Dolgoročne obveznosti do Kreditanstalt für Wiederaufbau ter roki odplačila posojil
Vrsta
Obdobje odplačevanja
V EUR (brez centov)
II
od 2013 do 2029
125.390.625
IV
od 2020 do 2029
42.500.000
Skupaj
167.890.625
l) Posojili Deutsche Pfandbriefsbank
Leta 2006 je družba DARS najela dve posojili pri Deutsche Pfandbriefbank v skupnem znesku 225.000.000 evrov.
Posojili Deutsche Pfandbriefbank sta bili v letu 2020 odplačani v znesku 23.809.523 evrov.
LETNO POROČILO 2020 DARS 141
Dolgoročne obveznosti do Deutsche Pfandbriefbank ter roka odplačila posojil
Vrsta
Obdobje odplačevanja kreditov
V EUR (brez centov)
I
od 2014 do 2024
17.857.143
II
od 2013 do 2021
0
Skupaj
17.857.143
m) Posojilo KA FINANZ AG (prej Kommunalkredit)
Leta 2010 je družba DARS najela posojilo v višini 70.000.000 evrov pri banki Kommunalkredit Austria AG (sedaj
KA FINANZ AG). Posojilo je bilo najeto po fiksni obrestni meri. V letu 2020 je bilo posojilo do konca odplačano.
Dolgoročne obveznosti do banke KA FINANZ AG ter rok odplačila posojila
Vrsta
Obdobje odplačevanja kreditov
V EUR (brez centov)
I
od 2015 do 2020
0
Skupaj
0
II.4.1.18 Dolgoročne finančne obveznosti na podlagi obveznic
Družba DARS je za financiranje gradnje in obnavljanja avtocest v letih 2004 in 2005 izdala tri izdaje obveznic.
Obveznosti iz izdanih obveznic so zavarovane s poroštvom RS. V letu 2020 je bila v celoti odplačana obveznica
DRS3.
Izdaja
Zapadlost
Velikost izdaje
v EUR (brez centov)
DRS1
2024
56.042.047
DRS2
2025
61.758.920
DRS3
2020
0
Skupaj
117.800.967
a) Obveznice DARS prve emisije (DRS1)
Družba DARS je leta 2004 izdala obveznice prve emisije z oznako DRS1 v skupni nominalni vrednosti 56.042.047
evrov. Glavnica v celoti zapade v letu 2024, letna kuponska obrestna mera je 5,1 odstotka. Z obveznicami se
trguje na Ljubljanski borzi.
b) Obveznice DARS druge emisije (DRS2)
Družba DARS je v letu 2005 izdala obveznice druge emisije z oznako DRS2 v skupni nominalni vrednosti
61.758.920 evrov. Glavnica v celoti zapade v letu 2025, letna kuponska obrestna mera je 4,5 odstotka. Z
obveznicami se trguje na Ljubljanski borzi.
II.4.1.19 Druge dolgoročne finančne obveznosti
a) Posojilo Regione Autonoma Friuli Venezia
Posojilo družbe DARS pri podjetju Regione Autonoma Friuli Venezia je bilo pridobljeno na podlagi memoranduma
o soglasju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Italije za gradnjo avtocestnih objektov, potrebnih
za povezavo slovenskega avtocestnega omrežja z italijanskim. Posojilo je bilo najeto leta 2000. V letu 2020 je bilo
posojilo Regione Autonoma Friuli Venezia odplačano v znesku 3.184.955 evrov.
Dolgoročne obveznosti do Regione Autonoma Friuli Venezia ter rok odplačila posojila
Vrsta
Obdobje odplačevanja kreditov
V EUR (brez centov)
I
od 2011 do 2025
12.739.821
Skupaj
12.739.821
b) Posojilo na osnovi zadolžnice Schuldschein
V letu 2015 je družba DARS najela posojilo na osnovi zadolžnice Schuldschein v višini 37,78 milijona evrov.
Posojilo je družba DARS najela za dobo 15 let. Schuldschein je sporazum o posojilu, s katerim se ne trguje na
organiziranem trgu.
LETNO POROČILO 2020 DARS 142
Dolgoročne obveznosti iz naslova posojila Schuldschein ter rok odplačila posojila
Vrsta
Obdobje odplačevanja kreditov
V EUR (brez centov)
I
2030
37.780.000
Skupaj
37.780.000
c) Instrument Namenschuldverschreibung (NSV oziroma imenska zadolžnica)
V letu 2017 je družba DARS izdala instrument Namenschuldverschreibung (NSV oziroma imenska zadolžnica) v
višini 100 milijonov evrov. Glavnica v celoti zapade v letu 2037. Z instrumentom se ne trguje na borzi.
Namenschuldverschreibung je imenska zadolžnica, ki predstavlja hibrid med obveznico in kreditom, vendar je
bližje obveznici. Organizator izdaje vodi knjigo o imetnikih.
Dolgoročne obveznosti iz naslova imenske zadolžnice ter rok odplačila
Vrsta
Obdobje odplačevanja
V EUR (brez centov)
I
2037
100.000.000
Skupaj
100.000.000
d) Dolgoročne obveznosti iz najema
V EUR (brez centov)
2020
2019
Stanje na dan 1. 1.
2.266.372
3.334.618
Pridobitev novih obveznosti
1.084.825
842.671
Prenosi na kratkoročne finančne obveznosti
-1.184.760
1.910.917
Stanje na dan 31. 12.
2.166.437
2.266.372
II.4.1.20 Druge dolgoročne poslovne obveznosti
Med drugimi dolgoročnimi poslovnimi obveznostmi je izkazana obveznost iz naslova nadomestila za ustanovitev
stavbne pravice v višini 68.755.936 evrov. Na podlagi Letne izvedbene pogodbe (za izvajanje naročila na podlagi
4. člena ZDARS-1 za leto 2021) se kratkoročni del dolgoročne obveznosti prenese na kratkoročne obveznosti.
Stavbna pravica je bila v skladu z ZDARS-1 ustanovljena v korist družbe DARS na zemljiščih v lasti RS, na katerih
so avtoceste kot objekti, ki so bili zgrajeni ali so se pričeli graditi pred uveljavitvijo ZDARS-1. Stavbna pravica je
ustanovljena za 50 let (od 4. decembra 2010 do 4. decembra 2060) kot neodplačna. Po Zakonu o uravnoteženju
javnih financ se za stavbno pravico plačuje letno nadomestilo v skladu z letno izvedbeno pogodbo za izvajanje
naročila na podlagi 4. člena ZDARS-1.
Vrednost nadomestila za stavbno pravico je bila na podlagi mnenja pooblaščenega ocenjevalca vrednosti
nepremičnin, podanega 7. junija 2012, določena v znesku 190.810.787 evrov brez DDV. Pooblaščeni ocenjevalec
vrednosti nepremičnin je 29. februarja 2016 na zahtevo Ministrstva za infrastrukturo ponovno izvedel cenitev
stavbne pravice, ki znaša 190.760.000 evrov brez DDV. Družba DARS je izvedla uskladitev vrednosti stavbne
pravice na novo ocenjeno vrednost, ki je sedaj za 50.787 evrov nižja od prvotno ocenjene.
V skladu s ZGD-1 in SRS 2016 družba stavbno pravico vodi med opredmetenimi osnovnimi sredstvi v postavki
zemljišča.
II.4.1.21 Kratkoročne finančne obveznosti
Kratkoročne finančne obveznosti v skupni višini 214.689.802 evrov predstavljajo:
a) kratkoročni del dolgoročnih finančnih obveznosti, ki zapadejo v plačilo v naslednjem letu, ter natečene
obresti iz posojil, izdanih obveznic in obveznosti iz naslova izpeljanih finančnih instrumentov v višini
213.657.693 evrov ter
b) kratkoročne obveznosti iz najema v višini 1.032.108 evrov.
LETNO POROČILO 2020 DARS 143
Gibanje kratkoročnih finančnih obveznosti:
V EUR (brez centov)
Kratkoročne
finančne
obveznosti
do bank brez
obresti
Kratkoročne
finančne
obveznosti
na podlagi
obveznic
brez obresti
Kratkoročne
finančne
obveznosti
za druga
posojila
brez obresti
Kratkoročne
finančne
obveznosti
do bank za
obresti
Kratkoročni
izvedeni
finančni
inštrumenti
Kratkoročne
finančne
obveznosti
na podlagi
obveznic za
obresti
Kratkoročne
finančne
obveznosti
za druga
posojila za
obresti
Kratkoročni
izvedeni
finančni
inštrumenti
za obresti
Druge
kratkoročne
finančne
obveznosti
Skupaj
Stanje na dan 1. 1. 2020
189.779.518
42.563.580
3.184.955
5.869.861
16.619.360
3.411.653
1.552.391
620.485
974.278
264.576.081
Povečanje
21.441.649
7.049.945
3.387.150
3.816.719
1.203.459
36.898.922
Prenosi iz dolgoročnih obveznosti
183.273.730
3.184.955
186.458.685
Kratkoročna odplačila
-192.612.851
-42.563.580
-3.184.955
-21.513.876
-7.349.213
-3.388.960
-3.783.724
-1.145.629
-275.542.788
Drugo
2.298.902
2.298.902
Stanje na dan 31. 12. 2020
180.440.397
0
3.184.955
5.797.633
18.918.262
3.112.385
1.550.582
653.480
1.032.108
214.689.802
Kratkoročne finančne obveznosti do bank v skupni višini 186.238.030 evrov predstavljajo:
a. del glavnice kratkoročnih bančnih posojil za nabavo opredmetenih osnovnih sredstev, ki zapadejo v plačilo
v letu 2021;
V EUR (brez centov)
Posojilodajalec
31. 12. 2020
31. 12. 2019
Evropska investicijska banka V
6.000.000
6.000.000
Evropska investicijska banka VI
6.270.000
6.270.000
Evropska investicijska banka VII
11.363.636
11.363.636
Evropska investicijska banka VIII
16.666.667
16.666.667
Evropska investicijska banka IX
0
0
Evropska investicijska banka X
5.368.421
2.631.579
Kreditanstalt für Wiederaufbau 267,5
16.718.750
16.718.750
Kreditanstalt für Wiederaufbau 51
5.666.667
0
KA FINANZ
0
7.000.000
Deutsche Pfandbriefbank I
7.142.857
7.142.857
Deutsche Pfandbriefbank II
16.666.667
16.666.667
Intesa Sanpaolo I
2.333.333
2.333.333
Konzorcij bank IV
0
10.332.489
Konzorcij bank V
0
17.865.485
Konzorcij bank VI
16.480.026
9.888.015
Konzorcij bank VII
5.116.493
5.116.493
Addiko Bank I
3.332.168
3.332.168
Addiko Bank II
1.250.874
1.250.874
Addiko Bank III
2.086.463
2.086.463
Unicredit bank I
1.669.170
1.669.171
Unicredit bank II
6.666.667
6.666.667
Nova Ljubljanska banka I
17.400.000
17.400.000
Nova Ljubljanska banka II
21.378.205
21.378.205
Nova KBM (prej Abanka)
5.880.000
0
SKB
3.333.333
0
Unicredit + Intesa Sanpaolo
1.650.000
0
Skupaj glavnice
180.440.397
189.779.518
b. natečene obresti od dolgoročnih bančnih posojil na dan 31. decembra 2020 v višini 5.797.633 evrov.
Kratkoročne finančne obveznosti za obresti se nanašajo na obresti, natečene do 31. decembra 2020. Obrestne
mere in način obračunavanja obresti za sklenjene posle so pogodbeno določeni in so bili 31. decembra 2020 v
intervalu od 0 do 4,96 odstotka letno.
LETNO POROČILO 2020 DARS 144
Kratkoročne finančne obveznosti na podlagi obveznic v višini 3.112.385 evrov se nanašajo na obresti, natečene
do 31. decembra 2020.
Druge kratkoročne finančne obveznosti v višini 25.339.387 evrov se nanašajo na:
V EUR (brez centov)
31. 12. 2020
31. 12. 2019
Kratkoročni del glavnice posojila Regione Autonoma Friuli Venezia
3.184.955
3.184.955
Kratkoročne finančne obveznosti za natečene obresti od drugih
1.550.582
1.552.391
Obresti od izpeljanih finančnih instrumentov
653.480
620.485
Obveznosti iz izpeljanih finančnih instrumentov
18.918.262
16.619.360
Kratkoročne obveznosti iz najema – glavnica*
1.084.768
1.034.728
Kratkoročne obveznosti iz najema - obresti
-52.660
-60.449
Skupaj
25.339.387
22.951.470
*Obveznosti iz najema so razkrite v postavki Dolgoročnih finančnih obveznosti.
Družba DARS je izpostavljena obrestnemu tveganju, zato se je v preteklih letih – v skladu s politiko aktivnega
upravljanja finančnega tveganja – odločila, da bo zmanjšala izpostavljenost tveganju sprememb obrestnih mer
na trgu. Tako je bilo 31. decembra 2020 variabilni obrestni meri izpostavljenih 46 odstotkov vrednosti portfelja
zadolženosti, fiksni obrestni meri pa 53 odstotkov. Skupaj s sklenjenimi posli obrestnih zamenjav je bil delež
portfelja izpostavljenega variabilni obrestni meri 23 odstotkov in fiksni obrestni meri 76 odstotkov. Preostali
odstotek predstavlja brezobrestni kredit.
Za zavarovanje pred obrestnimi tveganji uporabljamo izvedene finančne instrumente (navadna obrestna
zamenjava), s katerimi zagotavljamo dolgoročno stabilnost določenega dela variabilnih obrestnih mer. Namen
varovanja je fiksiranje obrestne mere, s čimer je dosežen nespremenljiv denarni tok. Pri sklepanju poslov
obrestnih zamenjav sledimo načelu, da imajo posli obrestne zamenjave primerljive značilnosti posla varovane
postavke (nominalni znesek, ročnost, obračunsko obdobje). Večina izvedenih finančnih instrumentov se
uporablja za namen varovanja pred tveganjem spremembe obrestnih mer, kjer varovane postavke predstavljajo
učinkovito varovalno razmerje.
Skupna poštena vrednost poslov obrestnih zamenjav na dan 31. 12. 2020 znaša 18.918.262 evrov.
Kratkoročne obveznosti iz najema se nanašajo na glavnico v znesku 1.084.768 evrov, zmanjšano za obresti v
znesku 52.660 evrov.
Podrobnejši opis izpeljanih finančnih instrumentov, ki jih je imela družba sklenjene na dan 31. decembra 2020.
Zavarovanje obrestnega tveganja v skupni višini 150 milijonov evrov
Družba DARS je v drugi polovici leta 2014 sklenila tri posle zavarovanja obrestnega tveganja v skupni višini
150.000.000 evrov z ročnostjo deset let. S posameznimi posli v višini po 50 milijonov evrov je družba DARS delno
zavarovala posojila, najeta pri banki KfW (posojilo KfW 267,5) in pri NLB (za posojilo 245 milijonov evrov in 145
milijonov evrov). Posojila so bila zavarovana za deset let s fiksno obrestno mero.
Zavarovanje obrestnega tveganja v skupni višini 100 milijonov evrov
Družba DARS je v letu 2016 sklenila dva posla zavarovanja obrestnega tveganja v skupni višini 100.000.000 evrov
z ročnostjo deset let. S posameznimi posli v višini po 50 milijonov evrov je družba DARS delno zavarovala posojila,
najeta pri banki NLB (posojilo NLB 50) in pri SKB (posojilo SKB 50). Posojila so bila zavarovana za deset let s fiksno
obrestno mero.
Zavarovanje obrestnega tveganja v skupni višini 99,5 milijonov evrov
Družba DARS je v letu 2017 sklenila dva posla zavarovanja obrestnega tveganja v skupni višini 99.500.000 evrov
z ročnostjo deset let. S posameznimi posli v višini 50 milijonov evrov in 49,5 milijonov evrov je družba DARS delno
zavarovala posojila, najeta pri banki KfW (posojilo KfW 267,5) in pri banki Unicredit (posojilo Unicredit+ Intesa
Sanpaolo). Posojila so bila zavarovana za deset let s fiksno obrestno mero.
LETNO POROČILO 2020 DARS 145
Nominalna in knjigovodska vrednost instrumentov za varovanje pred obrestnimi tveganji
V EUR (brez centov)
Nominalna vrednost
instrumentov varovanja
Knjigovodska vrednost instrumentov varovanja
31. 12. 2020
31. 12. 2019
Skupaj
349.500.000
(18.918.262)
(16.619.360)
Knjigovodska vrednost instrumentov varovanja je enaka pošteni vrednosti, ki je izračunana po metodi skupne
srednje neto sedanje vrednosti, v skladu z amortizacijskim načrtom posla in ob upoštevanju tržnih cen. Pošteno
vrednost uvrščamo v raven 2 hierarhije poštene vrednosti.
V EUR (brez centov)
Sprememba vrednosti instrumentov
varovanja pripoznana v izkazu
drugega vseobsegajočega donosa
Neučinkoviti instrumenti varovanja - znesek
pripoznan v izkazu poslovnega izida
31. 12. 2020
31. 12. 2020
Skupaj
(1.592.855)
(706.048)
II.4.1.22 Kratkoročne poslovne obveznosti
V EUR (brez centov)
31. 12. 2020
Delež v odstotkih
31. 12. 2019
Indeks
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev
37.219.572
46 %
37.347.137
100
Kratkoročne obveznosti za predujme
10.500
0 %
61.819
17
Kratkoročne obveznosti do delavcev
4.622.709
6 %
4.811.205
96
Kratkoročne obveznosti do države
37.136.300
46 %
32.656.639
114
- obveznosti za davek od dohodka pravnih oseb
4.111.921
5 %
2.756.310
149
- obveznosti za obračunani DDV
7.055.380
9 %
8.337.984
85
- obveznosti za davke in prispevke izplačevalca iz
naslova plač in drugih prejemkov
2.062.479
3 %
2.207.874
93
- kratkoročna obveznost za stavbno pravico
21.981.834
27 %
17.375.437
127
- obveznosti iz naslova obračunanega pribitka k
cestnini
936.576
1 %
954.005
98
- druge obveznosti do države
988.109
1 %
1.025.030
96
Kratkoročne obveznosti do drugih
423.755
1 %
555.271
76
Kratkoročne obveznosti do podizvajalcev
1.176.147
1 %
1.369.394
86
Skupaj
80.588.983
100 %
76.801.465
105
Obveznosti družbe do dobaviteljev predstavljajo neplačane obveznosti za izvedena in obračunana dela pri gradnji
avtocest, ki so jih izvajali domači in tuji dobavitelji (vključno s pogodbeno zadržanimi zneski), obveznosti iz
naslova odškodnin pri pridobivanju zemljišč za posle v imenu RS in za njen račun, obveznosti iz poslovanja iz
naslova upravljanja in vzdrževanja avtocest ter druge kratkoročne poslovne obveznosti.
Pogodbeno zadržana sredstva predstavljajo varščino za dobro izvedbo del in se do izpolnitve vseh pogodbenih
obveznosti izvajalcev (prevzem del, odprava vseh pomanjkljivosti, predaja garancij za odpravo napak v garancijski
dobi) zadržijo v višini do največ petih oziroma dveh odstotkov pogodbene vrednosti. Sredstva se zadržujejo tudi
iz razloga nepredane dokumentacije, ki bi jo morali izvajalci v skladu s pogodbo priložiti situaciji. V pretežnem
delu gre za izjavo izvajalcev, na podlagi katere se v skladu z Zakonom o javnem naročanju neposredno plačuje
podizvajalcem, ki so vključeni v izvedbi pogodbenih del. Določena zadržana sredstva, ki jih družba izvajalcem še
zadržuje, služijo kot zavarovanje za poplačilo potencialnih finančnih obveznosti iz naslova prejetih zahtevkov
podizvajalcev, za kar so bili z izvajalcem sklenjeni sporazumi. Zadržana sredstva po sklenjenih pogodbah z izvajalci
pripadajo izvajalcem oziroma podizvajalcem in se nakažejo, ko izvajalci izpolnijo pogodbeno obveznost ter
investitorju dostavijo zahtevano dokumentacijo. Na zadnji dan leta 2020 so kratkoročne obveznosti do
dobaviteljev na podlagi zadržanih sredstev znašale 18.814.818 in so predstavljale 51-odstotni delež vseh
obveznosti do dobaviteljev.
LETNO POROČILO 2020 DARS 146
Obveznosti družbe do delavcev predstavljajo predvsem obračunane decembrske plače ter nadomestila plač in
povračila stroškov, povezanih z delom zaposlenih v družbi, izplačane januarja 2021.
Dolgovi do članov uprave in članov nadzornega sveta na dan 31. 12. 2020 predstavljajo obračunane decembrske
plače oziroma sejnine ter nadomestila plač in povračila stroškov, povezanih z delom v družbi, izplačane januarja
2020.
Med kratkoročnimi poslovnimi obveznostmi je tudi kratkoročni del dolgoročne obveznosti iz naslova nadomestila
za stavbno pravico, ki za leto 2010 v skladu z Letno izvedbeno pogodbo za izvajanje naročila na podlagi 4. člena
ZDARS-1 znaša 21.981.834 evrov.
Vlada je 13. decembra 2018 sprejela sklep o uvedbi pribitka k cestnini na določenih odsekih avtocestnega
omrežja, ki ga plačujejo cestninski zavezanci v okviru sistema DarsGo. Družba DARS kot upravljavec cestninskih
cest je bila dolžna začeti obračunavati pribitek 1. januarja 2019. Zbrana sredstva so namenski prihodek proračuna
Republike Slovenije in se bodo lahko uporabila izključno za drugi tir železniške proge Divača–Koper. Pribitek se
obračunava vsem zavezancem z vozilom, katerega največja dovoljena masa presega 3,5 tone, ki prevozijo
cestninske odseke med Koprom in Ljubljano ter med Ljubljano in Šentrupertom. Na dan 31. 12. 2020 znaša
obveznost iz naslova obračunanega pribitka k cestnini 936.576 evrov.
Pregled kratkoročnih poslovnih obveznosti do dobaviteljev po zapadlosti na dan 31. decembra 2020
V EUR (brez centov)
Nezapadle
do 60 dni
nad 60 dni
Skupaj
Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
(tekoče obveznosti)
18.078.504
340.517
-14.268
18.404.753
Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
(zadržani zneski)
18.814.818
0
0
18.814.818
Pregled obveznosti do dobaviteljev na dan 31. decembra 2020
V EUR (brez centov)
31. 12. 2020
Delež
KOLEKTOR CPG, d. o. o.
5.342.372
14 %
CPK, d. d.
3.662.209
10 %
ALPINE BAU GMBH, Salzburg - Podružnica Celje – v stečaju
2.761.075
7 %
CGP, d. d.
1.888.452
5 %
POMGRAD, d. d.
1.595.586
4 %
VOC Celje, d. o. o.
1.371.083
4 %
Q-FREE NORGE AS
1.182.201
3 %
GORENJSKA GRADBENA DRUŽBA, d. d.
1.140.658
3 %
ISKRA, d. o. o.
811.056
2 %
DRI upravljanje investicij, d. o. o.
763.124
2 %
Ostali dobavitelji
16.701.756
45 %
Skupaj
37.219.572
100 %
II.4.1.23 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve
V EUR (brez centov)
31. 12. 2020
Delež
31. 12. 2019
Indeks
Kratkoročno vnaprej vračunani stroški
748.764
4 %
472.417
158
Kratkoročno odloženi prihodki
17.654.465
96 %
21.198.406
83
Skupaj
18.403.229
100 %
21.670.823
85
Med obveznostmi družbe so vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki, ki zajemajo vnaprej vračunane stroške
za izvedbo revizije računovodskih izkazov za leto 2020 v višini 31.219 evrov in stroške za izvedbo aktuarskega
izračuna rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine na dan 31. decembra 2020 v višini 540 evrov, vnaprej
vračunane stroške nadzornega inženirja za zaključene investicijske projekte v višini 259.305 evrov, vnaprej
vračunane stroške za spremenljivi prejemek uprave v višini 434.178 evrov in variabilni del plače za zaposlene po
individualni pogodbi v višini 23.521 evrov.
LETNO POROČILO 2020 DARS 147
Kratkoročno odloženi prihodki nastanejo, če še niso opravljene sicer že zaračunane ali celo plačane storitve.
Kratkoročno odloženi prihodki družbe so bili oblikovani:
- za v letu 2020 zaračunane letne vinjete, ki bodo veljale v letu 2021, in polletne enosledne vinjete, delno
ali v celoti veljavne za uporabo avtocest v letu 2021, v skupni vrednosti 12.863.459 evrov (polletna
vinjeta velja šest mesecev od dneva njenega nakupa, letna vinjeta za leto 2021 pa od 1. decembra 2020
do 31. januarja 2022);
- dobroimetje iz naslova starega cestninskega sistema naloženo na predplačniške cestninske medije
(kartice DARS, kartice ABC) v znesku 100.000 evrov. Za vozila nad 3,5 tone največje dovoljene mase je
od 1. aprila 2018 v veljavi elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku, poimenovano sistem
DarsGo. Uporabniki starega cestninskega sistema lahko za preostanek neporabljenega dobroimetja na
ABC-tablicah in DARS-karticah zahtevajo vračilo;
- dobroimetje naloženo na naprave DarsGo v znesku 4.382.208 evrov, zaračunano in plačano leta 2020,
ki mu niso sledili cestninski prehodi v istem letu. Prihodki so odloženi, dokler uporabniki storitev ne
opravijo cestninskega prehoda;
- kratkoročno odloženi prihodki iz naslova državnih pomoči za zajezitev ali odpravo posledic epidemije
covida-19 v višini 103.542 evrov, ki se nanaša na koriščenje ukrepa višje sile in karantene, in
- drugi kratkoročno odloženi prihodki v višini 205.257 evrov.
II.4.1.24 Zunajbilančna evidenca
Družba ima na dan 31. 12. 2020 v zunajbilančni evidenci izkazane naslednje postavke:
1. Znesek v višini 134.280.660 evrov predstavlja potencialna denarna sredstva oziroma terjatve iz naslova
prejetih garancij oziroma drugih instrumentov zavarovanja iz naslova kritja povračila škode in tveganja v
povezavi z javnim naročilom, izpolnitve pogodbenih obveznosti (dobra in pravočasna izvedba del, tveganje
neplačila v roku in skladno z dogovorjenimi pogodbenimi obveznostmi) ter odprave napak v garancijski dobi.
V EUR (brez centov)
31. 12. 2020
31. 12. 2019
Garancije za dobro izvedbo del
67.965.119
48.509.722
Garancije za odpravo napak
24.723.097
24.988.183
Garancije za zanesljivost plačila
15.161.844
15.252.544
Garancije za resnost ponudbe
26.430.600
17.387.600
Skupaj
134.280.660
106.138.049
2. Vrednost zaloge vinjet za uporabo cestninskih cest v Republiki Avstriji, ki jih prodaja družba DARS znaša
1.052.789 evrov.
3. Na dan poročanja je bilo proti družbi vloženih za 35.935.296 evrov tožb (glavnice), od katerih 80 % izhaja s
področja gradenj in obnov avtocest. Od navedenih tožb so bile na podlagi pridobljenih pravnih mnenj in
ocene poslovodstva oblikovane rezervacije iz naslova tožb v višini 4.393.577 evrov (glavnice in zamudne
obresti) (pojasnilo II.4.1.15, Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve). Možne obveznosti iz
naslova tožb, za katere se ocenjuje z 50 % verjetnostjo ali manj, da bo tožnik uspel v tožbenem zahtevku,
na dan 31. 12. 2020 znašajo 32.592.721 evrov (glavnice). Zneska obveze iz navedenih tožbenih zahtevkov
prav tako ni mogoče dovolj zanesljivo izmeriti. Glede na potek postopkov je težko z zadostno stopnjo
verjetnosti napovedati čas zaključka posamezne zadeve.
4. 3.704.392 evrov predstavljajo terjatve, za katere se ocenjuje, da je verjetnost za kakršnokoli plačilo iz
stečajne mase v korist navadnih upnikov, med katere sodijo tudi terjatve družbe DARS, minimalna.
5. V februarju 2020 je družba DARS z Evropsko investicijsko banko (EIB) sklenila kreditno pogodbo za
financiranje projekta predora Karavanke v višini 90 milijonov evrov, z ročnostjo 22 let in s 3-letnim
obdobjem za črpanje. Zadolžitev je zavarovana z garancijo EFSI (Evropskega sklada za strateške naložbe).
Črpanje kredita je predvideno v juniju v skladu z dinamiko glede na Poslovni načrt 2021.
Nobena od naštetih obveznosti na dan 31. 12. 2020 ne izpolnjuje pogojev za pripoznanje med bilančne postavke,
družba pa iz tega naslova ne pričakuje materialnih posledic.
LETNO POROČILO 2020 DARS 148
Pojasnila k izkazu poslovnega izida
II.4.2.1 Čisti prihodki od prodaje
V EUR (brez centov)
2020
Delež
2019
Indeks 2020/2019
Prihodki od cestnin
386.955.494
97 %
466.611.271
83
- prihodki od prodaje vinjet
144.430.710
37 %
195.280.372
74
- prihodki od cestnine tovorni promet
242.524.784
63 %
271.330.898
89
Prihodki od zakupnin za počivališča
7.136.120
2 %
8.951.984
80
Prihodki od zapor in prekomernih obremenitev
984.520
0 %
1.040.540
95
Prihodki od služnosti za bazne postaje in ostalo
593.084
0 %
864.655
69
Prihodki od zakupa optičnih vlaken
984.782
0 %
996.843
99
Prihodki po pogodbi o izvajanju naročila
333.607
0 %
326.820
102
Drugi prihodki od prodaje
1.593.950
0 %
1.958.763
81
Skupaj čisti prihodki od prodaje
398.581.556
100 %
480.750.876
83
Prihodki od pobrane cestnine so leta 2020 znašali 386.955.494 evrov in predstavljajo 97 odstotkov vseh
prihodkov od prodaje ter so za 17 odstotkov nižji kot leta 2019. Od tega znašajo prihodki od cestninjenja vozil,
težkih do 3,5 tone (vinjetni sistem), 144.430.710 evrov in predstavljajo 37 odstotkov prihodkov od cestnin,
prihodki od cestninjenja vozil, težjih od 3,5 tone, pa znašajo 242.524.784 oziroma 63 odstotkov. Prihodki od
pobrane cestnine so podrobneje pojasnjeni v poglavjih I.6, I.9.2 in I.10.
Prihodkom od cestnine sledijo prihodki od zakupnin za počivališča, ki so leta 2020 znašali 7.136.120 evrov.
Prihodki od zakupnin nastanejo z oddajanjem v zakup pravice do uporabe zemljišč ob avtocestah za izvajanje
servisnih dejavnosti s področja gostinstva in postavitev bencinskih črpalk s servisi. V primerjavi z letom 2019 so
se znižali za 20 odstotkov. Prihodki od zakupnin na počivališčih so podrobneje pojasnjeni v poglavjih I.6 in I.9.4.
Med prihodke od prodaje spadajo še prihodki od zapor in prekomernih obremenitev v višini 984.520 evrov,
prihodki od zakupa optičnih vlaken v višini 984.782 evrov in prihodki od zaračunanih služnosti v višini 593.084
evrov.
Prihodki po pogodbi za izvajanje naročila so leta 2020 znašali 333.607 evrov. Ti prihodki se nanašajo na izvajanje
nalog, ki jih družba DARS opravlja v imenu in za račun RS na podlagi letne izvedbene pogodbe in 4. člena ZDARS-
1. Naloge vključujejo prostorsko načrtovanje in umeščanje avtocest v prostor ter pridobivanje nepremičnin za
potrebne graditve avtocest.
Druge prihodke od prodaje v višini 1.593.950 evrov predstavljajo prihodki od provizije, ustvarjene pri prodaji
avstrijskih vinjet, prihodki od prodaje naprav DarsGo, prihodki od vlek, pluženja, reševanja prometnih nezgod,
prihodki iz naslova najemnin za počitniške kapacitete in stanovanja, prihodki od prodaje odpadnega materiala in
ostali prihodki.
Čisti prihodki od prodaje so bili v celoti ustvarjeni na domačem trgu.
II.4.2.2 Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
Lastne storitve investicijskih vlaganj na avtocestah, ki jih ni zaračunala zunanjim izvajalcem storitev obnavljanja
avtocest, je družba v letu 2020 usredstvila. Prihodki od usredstvenih lastnih storitev so leta 2020 znašali
1.455.903 evrov.
LETNO POROČILO 2020 DARS 149
II.4.2.3 Drugi poslovni prihodki
V EUR (brez centov)
2020
Delež
2019
Indeks
Odprava dolgoročnih rezervacij
610.520
4 %
21.577.606
3
Odškodnine od zavarovalnic
1.987.021
12 %
2.054.276
97
Prihodki od porabe dolgoročno odloženih
prihodkov
9.705.140
60 %
11.508.171
84
Dobički od prodaje opreme in nepremičnin
1.150.430
7 %
607.234
189
Državna pomoč covid-19 - oprostitve plačila
prispevkov za invalidsko in pokojninsko
zavarovanje
1.467.255
9 %
-
-
Državna pomoč covid-19 - krizni dodatek
93.006
1 %
-
-
Državna pomoč povračila nadomestila plač covid-
19 - drugo
83.667
1 %
-
-
Državna pomoč - povračilo nadomestila bolniških
in drugih odsotnosti
963.268
6 %
-
-
Drugi poslovni prihodki
101.400
1 %
3.885.733
3
Drugi poslovni prihodki skupaj
16.161.707
100 %
39.633.020
41
Odprava dolgoročnih rezervacij v višini 610.520 evrov vključuje odpravo dolgoročno odloženih prihodkov iz
naslova neporabljenega dobroimetja na ACB tablicah in DARS karticah zaradi prehoda s starega cestninskega
sistema na elektronsko cestninjenje v znesku 387.053 evrov ter odpravo rezervacij za neizkoriščen letni dopust
leta 2019 v znesku 223.467 evrov.
Odškodnine zavarovalnic vključujejo odškodnine, prejete od zavarovalnic za odpravo škode, ki je nastala na
avtocestnih odsekih in objektih ob avtocestah. Leta 2020 jih je bilo za 1.987.021 evrov.
Prihodki od porabe dolgoročno odloženih prihodkov v višini 9.705.140 evrov se nanašajo na porabo prejetih
nepovratnih sredstev Evropske unije in sofinancerskih sredstev, prejetih za financiranje priprave prostorske in
projektne dokumentacije ter graditve avtocest oziroma s tem povezane naloge (izboljšanje prometne varnosti –
graditev sistemov nadzora in vodenja prometa) ter druge projekte in porabo sredstev unovčenih garancij ter
zadržanih sredstev izvajalcev. Vrednost dolgoročno odloženih prihodkov se zmanjšuje skladno z nastankom
stroškov (obračunane amortizacije osnovnih sredstev in za zneske drugih vrst stroškov, za katere so bila sredstva
prejeta) ter se prenaša v prihodke. Družba je v letu 2020 prenesla v prihodke dolgoročno odložene prihodke v
višini 7.830.675 evrov, ki jih je prejela v okviru kohezijskega sklada Evropske unije, projektov TEN T, CROCODILE
ter programov EasyWay in TEMPO-CONNECT. V višini 635.037 evrov je družba prenesla v prihodke prejetih
dolgoročno odloženih prihodkov iz naslova sofinanciranja občin (MOL), ELES-a in drugih financerjev projektov. Za
pokritje stroškov odprave napak izvajalcev gradnje in obnavljanja avtocest ter drugih namenskih stroškov je bilo
porabljenih 1.233.347 evrov sredstev unovčenih garancij in 6.081 evrov zadržanih sredstev izvajalcev.
II.4.2.4 Stroški in poslovni odhodki
Pregled stroškov in odhodkov
V EUR (brez centov)
2020
Delež
2019
Indeks
Stroški materiala
9.116.897
3 %
9.750.970
93
Stroški storitev
35.252.803
11 %
40.632.033
87
Stroški dela
46.832.708
15 %
45.244.673
104
Amortizacija
185.784.386
60 %
180.055.717
103
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih
dolgoročnih sredstvih in opredmetenih OS
26.717.740
9 %
30.864.914
87
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih
347.862
0 %
98.990
351
Drugi poslovni odhodki
3.191.823
1 %
4.417.931
72
Poslovni odhodki skupaj
307.244.219
100 %
311.065.228
99
LETNO POROČILO 2020 DARS 150
Razčlenitev stroškov materiala
V EUR (brez centov)
2020
Delež
2019
Indeks
Stroški materiala
3.004.019
33 %
3.041.070
99
Stroški energije
3.965.114
43 %
4.483.512
88
Stroški nadomestnih delov
569.853
6 %
680.569
84
Odpis drobnega inventarja
1.379.070
15 %
1.370.033
101
Drugi stroški materiala
198.841
2 %
175.786
113
Skupaj
9.116.897
100 %
9.750.970
93
Stroški materiala predstavljajo tri odstotni delež vseh poslovnih odhodkov in so glede na leto 2019 nižji za sedem
odstotkov.
Razčlenitev stroškov storitev
V EUR (brez centov)
2020
Delež
2019
Indeks
Stroški nadzornega inženirja
783.496
2 %
940.734
83
Stroški vzdrževanja osnovnih sredstev
13.596.545
39 %
13.788.623
99
Najemnine
728.035
2 %
565.164
129
Stroški plačilnega prometa in zavarovalnih premij
3.517.372
10 %
3.467.958
101
Provizija od prodanih vinjet
5.086.758
14 %
7.592.712
67
Stroški drugih storitev
11.540.595
33 %
14.276.843
81
Skupaj
35.252.803
100 %
40.632.033
87
Stroški storitev predstavljajo 11-odstotni delež vseh poslovnih odhodkov. Pomembnejše storitve v letu 2020 so
bili stroški vzdrževanja osnovnih sredstev (39-odstotni delež), provizije od prodanih vinjet (14-odstotni delež) ter
stroški plačilnega prometa in zavarovalnih premij (10-odstotni delež).
Stroški po funkcionalnih skupinah:
V EUR (brez centov)
2020
2019
Redno vzdrževanje (z amortizacijo)
46.809.650
46.957.852
Cestninjenje (z amortizacijo)
31.053.765
36.653.003
Ostalo (z amortizacijo)
199.123.379
192.072.538
- od tega amortizacija avtocestne infrastrukture
162.228.172
157.969.941
SKUPAJ
276.986.794
275.683.393
II.4.2.5 Stroški dela
Stroški dela zavzemajo 15-odstotni delež v vseh poslovnih odhodkih družbe DARS. Leta 2019 so bili za štiri
odstotke višji kot leta 2019.
Vrsta stroškov dela
2020
Delež
2019
Indeks
Stroški plač
34.420.960
73 %
32.897.516
105
Stroški pokojninskih zavarovanj
3.120.590
7 %
3.633.892
86
Stroški drugih socialnih zavarovanj
3.572.628
8 %
2.759.949
129
Drugi stroški dela
5.718.531
12 %
5.953.316
96
Skupaj
46.832.708
100 %
45.244.673
104
Družba med stroški dela izkazuje tudi obračunane premije dodatnega pokojninskega zavarovanja v višini 917.973
evrov.
LETNO POROČILO 2020 DARS 151
Na zadnji dan leta 2020 je bilo v družbi zaposlenih 1.269 delavcev. V povprečju je bilo leta 2020 v družbi
zaposlenih 1.261 delavcev (podatek je pridobljen na podlagi delovnih ur).
V letu 2020 je družba izplačevala plače na podlagi Podjetniške kolektivne pogodbe DARS, plače uprave družbe pa
tudi v skladu z Zakonom o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti RS in
samoupravnih lokalnih skupnosti (ZPPOGD, Ur. l. RS, št. 21/2010).
Povprečna plača v družbe DARS v letu 2020 (v evrih)
Povprečna bruto plača
Leto 2020
Leto 2019
DARS
2.263
2.250
Republika Slovenija
1.856
1.754
Število zaposlenih in izobrazbena struktura zaposlenih na dan 31. decembra 2020 sta prikazana v poslovnem delu
letnega poročila, v poglavju Upravljanje človeških virov (točka I.16.7).
Skupni obračunani bruto prejemki članov uprave družbe DARS so v letu 2020 znašali 678.771 evrov. V tabeli so
prikazani prejemki uprave DARS po posameznih članih.
v EUR (brez centov)
Gašper
Marc
član uprave
do 9. 7.
2020
dr. Tomaž
Vidic
predsednik
uprave do
9. 7. 2020
Vili Žavrlan
član uprave
do 9. 7.
2020
Rožle
Podboršek
mag. Valentin
Hajdinjak
predsednik
uprave
od 10. 7. 2020
dr. Peter
Gašperšič
član uprave
od 10. 7. 2020
Boštjan Rigler
član uprave
od 10. 7.
2020
mag. Romana
Fišer
članica uprave
od 10. 7. 2020
SKUPAJ
član
uprave/
delavski
direktor od
9. 5. 2019
Bruto plače
71.119
70.804
70.699
107.638
63.925
63.070
63.490
62.890
573.636
Izplačilo
spremenljivega prejemka
21.441
8.445
7.580
37.466
Odpravnina
2.250
2.250
Denarno povračilo namesto
celotnega odpovednega roka
33.749
33.749
Regres
277
277
277
277
277
1.384
Bonitete
2.819
1.548
2.592
6.576
1.952
705
2.458
2.872
21.522
Povračila stroškov
580
573
729
1.045
747
703
552
811
5.740
Dodatno pokojninsko
zavarovanje
256
337
381
564
388
472
238
388
3.024
SKUPAJ
98.465
81.707
115.731
116.100
67.288
65.228
67.015
67.237
678.771
Zaposlenim na podlagi pogodbe o zaposlitvi, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, so bili v letu 2020
obračunani bruto prejemki v višini 213.000 evrov.
LETNO POROČILO 2020 DARS 152
Prejemki članov nadzornega sveta v letu 2020 so prikazani v spodnji tabeli.
bruto znesek
V EUR
(brez centov)
Nadomestilo
za
opravljanje
funkcije v
nadzornem
svetu
Sejnine za
delo v
nadzornem
svetu
Nadomestilo
za
opravljanje
funkcije v
revizijski
komisiji
Sejnine za
delo v
revizijski
komisiji
Nadomestilo
za
opravljanje
funkcije v
kadrovski
komisiji
Sejnine za
delo v
kadrovski
komisiji
Nadomestilo
za
opravljanje
funkcije v
investicijski
komisiji
Sejnine za
delo v
investicijski
komisiji
Potni
stroški
Bonitete
Skupaj
Skupaj
bruto
brez
bonitete
in Potnih
stroškov
Darko Kodrič
4.622
1.408
1.156
550
238
118
8.091
7.736
Stožir Martin
12.025
3.938
1.434
704
1.581
1.056
851
118
21.707
20.738
Igor Kolar
5.630
1.848
180
267
118
8.042
7.658
Nataša
Ivančevič
6.395
2.365
404
9.163
8.760
Branko Švigelj
6.395
2.365
354
9.114
8.760
Jože Oberstar
14.875
4.213
3.797
1.980
850
118
25.832
24.864
Boris Božičnik
5.800
1.848
1.318
550
48
246
9.809
9.516
Matej Čufer
5.272
1.848
1.978
924
22
118
10.162
10.022
mag. Andrej
Hudoklin
5.272
1.848
1.978
550
156
118
9.922
9.648
Jožef Zimšek
12.025
3.938
1.581
836
542
748
118
19.787
18.922
Pavle Hevka
9.915
2.365
398
12.678
12.280
dr. Robert Rožič
7.385
2.365
1.581
1.056
12.387
12.387
dr. Štefan
Šumah
6.753
2.365
2.372
1.056
956
13.502
12.546
Anton Guzej
6.753
2.090
1.581
1.056
361
796
12.637
11.841
Mojca Lahajner
3.006
1.804
196
5.006
4.810
Iztok Černoša
361
361
361
Skupaj
109.117
34.804
13.377
7.304
10.165
4.818
1.264
0
6.284
1.068
188.200
180.848
Na dan 31. 12. 2020 družba nima terjatev ali obveznosti do članov nadzornega sveta, razen obveznosti za
prejemke iz naslova sejnin in opravljanja funkcij iz meseca decembra, ki so bile izplačani v januarju 2021.
Na dan 31. 12. 2020 družba nima terjatev ali obveznosti do članov uprave, razen obveznosti za plače iz meseca
decembra, ki so bile izplačane v januarju 2021.
II.4.2.6 Odpisi vrednosti
V EUR (brez centov)
2020
Delež
2019
Indeks
Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih sredstev
4.176.770
2 %
4.020.864
104
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev
180.545.683
85 %
175.036.433
103
Amortizacija naložbenih nepremičnin
29.693
0 %
29.693
100
Amortizacijanajetihosnovnihsredstev
1.032.239
0 %
968.726
-
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih in
opredmetenih osnovnih sredstvih
26.717.740
13 %
30.864.914
87
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih
347.862
0 %
98.990
351
Skupaj
212.849.987
100 %
211.019.620
101
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev zajema tudi amortizacijo stavbne pravice in je v letu 2020 znašala
3.926.356 evrov. Stavbna pravica je bila v skladu z ZDARS-1 ustanovljena v korist družbe DARS na zemljiščih v
LETNO POROČILO 2020 DARS 153
lasti RS, na katerih so avtoceste kot objekti, ki so bili zgrajeni ali so se pričeli graditi pred uveljavitvijo ZDARS-1.
Stavbna pravica je ustanovljena za obdobje 50 let.
Amortizacija je v letu 2020 višja glede na leto 2019 predvsem iz naslova obračunane amortizacije opredmetenih
osnovnih sredstev – avtocest, ki so bila aktivirana v decembru 2019 v višini 80.889.117 evrov .
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstvih se med drugim
nanašajo na:
- izgubo pri prodaji nepremičnin v višini 93.342 evrov,
- izgube pri izločitvi in pri ugotovljenih primanjkljajih premičnih osnovnih sredstev v višini 48.213 evrov,
- izgube zaradi oslabitve in uničenja naprav DarsGo v višini 78.456 evrov,
- izločitve sestavnih delov zgradb, avtocest in jeklenih varnostnih ograj ob rušitvi in preureditvi cestninske
postaje Dragotinci ter sanacije več odsekov avtocest in hitrih cest v višini 12.695.197 evrov,
- izločitve sestavnih delov osnovnih sredstev pri sanaciji predora Golovec v višini 717.174 evrov,
- izločitve sestavnih delov osnovnih sredstev zaradi prenove sistema nadzora in vodenja prometa ter
prometno informativne signalizacije na več odsekih v višini 482.441 evrov,
- izločitve sestavnih delov avtocest in hitrih cest ob izvedbi rekonstrukcij v višini 11.933.526 evrov,
- izločitve sestavnih delov osnovnih sredstev v sklopu sanacije linijskega požarnega javljanja v predorih
Dekani in Karavanke v višini 113.879 evrov,
- izločitve varnostnih ograj in vkopanih zaključnic v višini 112.754 evrov,
- izločitev ostalih osnovnih sredstev nastalih zaradi izvedbe obnov v višini 338.153 evrov,
- odpis investicije v teku v višini 22.522 evrov ter
- prevrednotenje sredstev za prodajo na pošteno vrednost zmanjšano za stroške prodaje v višini 80.702
evrov.
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih vključujejo predvsem oblikovanje popravkov vrednosti
in odpise terjatev v višini 21.583 evrov ter prevrednotenje zalog vinjet z letnico 2020, katerih prodaja je bila
zaključena 30. novembra 2020, v višini 321.265 evrov. Prevrednotovalni poslovni odhodki iz naslova
prevrednotenja vinjet so v primerjavi s preteklim letom višji za 248.765 evrov kar je posledica manjše prodaje
vinjet zaradi sprejetih ukrepov covid-19, ki so prepovedovali gibanje znotraj države in prehod državnih meja.
II.4.2.7 Drugi poslovni odhodki
V postavko drugi poslovni odhodki v višini 3.191.823 evrov (4.417.931 evrov v letu 2019) so vključeni:
- dolgoročno vnaprej vračunani stroški iz naslova pričakovanih izgub v zvezi z odškodninskimi zahtevki za
tožbe, povezane z gradnjo in obnavljanjem avtocest, v višini 2.525.047 evrov (614.688 evrov v letu 2019)
in za tožbe delavcev iz naslova delovnih razmerij v višini 4.340 evrov (651 evrov v letu 2019),
- stroški v višini 289.597 evrov, nastali v povezavi z vlaganji v druge državne necestninske ceste, ki ne
spadajo v omrežje avtocest in hitrih cest v pristojnosti upravljanja družbe DARS. Ta vlaganja družbi ne
prinašajo nobenih gospodarskih koristi, zato niso izkazana med opredmetenimi osnovnimi sredstvi
družbe. Po mnenju Ministrstva za infrastrukturo je Zakon za uravnoteženje javnih financ (ZUJF), ki je
posegel s spremembami in dopolnitvami tudi v Zakon o družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (ZDARS-
1), naložil družbi DARS tudi izgradnjo določenih državnih cest, ki niso avtoceste v smislu Zakona o cestah
in podzakonskih aktov o kategorizaciji, ki so bile načrtovane v Resoluciji o Nacionalnem programu
izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (ReNPIA). ZUJF je v definicijo pojma »avtocesta« poleg avtocest
in hitrih cest vključil tudi druge državne ceste, ki so bile načrtovane v nacionalnem programu, ki ureja
izgradnjo avtocest.
- drugi poslovni odhodki v višini 372.838 evrov (784.788 evrov v letu 2019).
II.4.2.8 Finančni prihodki iz danih posojil
Finančni prihodki iz danih posojil v višini 338.768 evrov (780.838 evrov v letu 2019) med drugim izhajajo iz
nalaganja kratkoročnih viškov likvidnih sredstev družbe DARS pri bankah v obliki depozitov v višini 338.646 evrov.
II.4.2.9 Finančni prihodki od poslovnih terjatev do drugih
Finančni prihodki od poslovnih terjatev do drugih v višini 114.900 evrov (8.212 evrov v letu 2019) zajemajo
finančne prihodke iz poslovnih terjatev, zaračunane zamudne obresti in pozitivne tečajne razlike.
LETNO POROČILO 2020 DARS 154
II.4.2.10 Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb
Finančni odhodki iz oslabitve finančnih naložb v višini 706.048 (1.627.973 v letu 2019) se nanašajo na
prevrednotenja izpeljanih finančnih instrumentov.
II.4.2.11 Finančni odhodki od posojil, prejetih od bank
Finančni odhodki v višini 21.180.164 evrov (22.844.789 evrov v letu 2019) predstavljajo obračunane obresti
dolgoročnih kreditov. Povprečna ponderirana obrestna mera dolgoročnih kreditov je na dan 31. decembra 2020
znašala 1,38 odstotka.
II.4.2.12 Finančni odhodki od izdanih obveznic
Finančni odhodki v višini 7.049.945 evrov (7.335.306 evrov v letu 2019) predstavljajo obračunane obresti iz
izdanih dolgoročnih vrednostnih papirjev. Povprečna ponderirana obrestna mera dolgoročnih vrednostnih
papirjev je na dan 31. decembra 2020 znašala 4,55 odstotka.
II.4.2.13 Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti
Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti v višini 7.465.354 evrov (7.317.837 evrov v letu 2019) se med
drugim nanašajo:
- v višini 3.816.719 evrov na negativne obresti iz izpeljanih finančnih instrumentov, ki so razlika med
variabilno obrestno mero zavarovanega posojila in fiksno obrestno mero izvedenega instrumenta,
- v višini 3.569.915 evrov na obračunane obresti dolgoročnih kreditov prejetih od drugih,
- v višini 11.984 evrov na čiste obresti za rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine in
- v višini 64.863 evrov na obresti iz naslova najemov.
II.4.2.14 Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti v višini 16.056 evrov (65.389 evrov v letu 2019) med drugim vključujejo
obračunane zamudne obresti v višini 14.745 evrov iz naslova nepravočasno poravnanih.
II.4.2.15 Drugi prihodki
Drugi prihodki v višini 101.844 evrov (276.588 evrov v letu 2019) predstavljajo odškodnine, prejete po sodbah,
zaračunane pogodbene kazni in podobno.
II.4.2.16 Drugi odhodki
Drugi odhodki v višini 487.636 evrov (495.076 evrov v letu 2019) vključujejo predvsem odškodnine, plačane po
sodbah, povrnjene stroške v revizijskih postopkih po zakonu o javnih naročilih, dane donacije in podobno.
II.4.2.17 Davek od dohodka pravnih oseb
Davek od dohodka pravnih oseb je obračunan po Zakonu o davku od dohodka pravnih oseb (ZDDPO-2). Davek
od dohodka za leto 2020 je obračunan po 19-odstotni stopnji na obdavčljivi dobiček, ki ga je ustvarila družba v
davčnem obdobju.
V EUR (brez centov)
2020
2019
1
Prihodki
416.754.677
523.120.872
2
Odhodki
344.149.420
350.751.597
3
Celotni dobiček (1 – 2)
72.605.257
172.369.274
4
Zmanjšanje prihodkov
4
3.107.957
5
Povečanje prihodkov
0
0
6
Zmanjšanje odhodkov za oblikovanje rezervacij in prevrednotenje terjatev
283.041
602.604
7
Zmanjšanje odhodkov, drugi nepriznani odhodki
6.902.369
7.987.872
8
Povečanje priznanih odhodkov
229.569
12.466.453
9
Razlika med davčno priznanimi prihodki in odhodki
79.561.094
165.385.339
LETNO POROČILO 2020 DARS 155
V EUR (brez centov)
2020
2019
(1 –2 – 4 + 5 + 6 + 7 – 8)
10
Davčna osnova (9)
79.561.094
165.385.339
11
Sprememba davčne osnove zaradi spremembe računovodskih usmeritev in
popravkov napak
20.159
-115.035
12
Povečanje davčne osnove za izkoriščene davčne olajšave
24.610
57.229
13
Olajšava za investiranje
3.975.592
3.200.459
14
Olajšava za zaposlovanje invalidov
389.403
356.794
15
Olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju
1.475
1.385
16
Olajšava za dodatno pokojninsko zavarovanje
917.973
878.169
17
Olajšava za donacije
86.785
90.616
18
Osnova za davek (10 + 11 + 12 – 13 – 14 – 15 –16 – 17)
74.234.634
160.800.109
19
Davek od dohodkov pravnih oseb
14.104.581
30.552.021
Celotni dobiček, ugotovljen v izkazu poslovnega izida, zmanjšan za obveznost za davek od dohodka pravnih oseb
za obračunsko obdobje ter za odložene davke, predstavlja čisti poslovni izid obračunskega obdobja.
V EUR (brez centov)
2020
2019
Obračunani davek
-14.104.581
-30.552.021
Odloženi davek
1.025.938
-2.205.799
Davki
-13.078.643
-32.757.819
V EUR (brez centov)
2020
2019
Poslovni izid pred davki
74.234.634
160.800.109
Davki
-13.078.643
-32.757.819
Efektivna davčna stopnja
17,62 %
20,37 %
Terjatve za odloženi davek so pripoznane za zneske davka od dobička, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih.
Efektivna davčna stopnja, izračunana kot kvocient med celotnim davkom in celotnim poslovnim izidom pred
davki za leto 2020, znaša 17,62 odstotka.
II.5 Poslovna tveganja
Tveganja so predstavljena v poslovnem delu letnega poročila v poglavju I.8.
II.6 Posli z lastniki in njihovimi povezanimi družbami
Edina ustanoviteljica in delničarka družbe DARS je Republika Slovenija, ki jo skladno z novim Zakonom o
Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1/Ur. l. RS, št. 25/2014) zastopa SDH.
Z lastniki povezane družbe so tiste, v katerih imata Republika Slovenija in SDH skupno neposredno najmanj 20 %
lastniški delež. Seznam teh družb je objavljen na spletni strani SDH (http://www.sdh.si/sl-si/upravljanje-
nalozb/seznam-nalozb).
Družba DARS je z družbami, kjer ima država posredno ali neposredno prevladujoč vpliv, v letu 2020 opravila za
144.995.983 evrov transakcij, in sicer iz naslova prodaje tem družbam v višini 132.646.817 evrov in iz naslova
nabave 12.349.166 evrov. Večina prodaje se je nanašala na storitve povezane s cestninjenjem, največje nabave
so se nanašale na strošek energije, provizijo za prodane vinjete in zavarovanja ter nakup sredstev sistema DarsGo.
Na dan 31. 12. 2020 je družba do teh družb izkazovala za 11.558.595 evrov terjatev in 1.923.527 evrov obveznosti.
Vse transakcije med povezanimi osebami potekajo po tržnih cenah.
Posli med DARS in Republiko Slovenijo so razkriti v okviru ostalih pojasnil.
LETNO POROČILO 2020 DARS 156
II.7 Dogodki po datumu bilance stanja
Pomembnejši poslovni dogodki po datumu sestavitve bilance stanja:
Januar 2021
S 15. januarjem 2021 je začela veljati prepoved prehitevanja težkih tovornih vozil na avtocesti A1 med Šentiljem
in Koprom, kar bo prispevalo k večji varnosti in pretočnosti na slovenskem avtocestnem križu. Za ukrep prepovedi
prehitevanja tovornjakov smo se v družbi DARS odločili v sodelovanju z Ministrstvom za infrastrukturo, ukrep pa
je bil usklajen tudi z gospodarsko in obrtno zbornico.
Februar 2021
Ministrstvo za infrastrukturo, Občina Vodice in družba DARS so sklenili sporazum o sofinanciranju gradnje
obvoznice Vodice. DARS bo v okviru gradnje sofinanciral preureditev vzhodnega dela avtocestnega priključka iz
smeri Ljubljane proti Kranju ter tako prispeval k povečanju pretočnosti in varnosti prometa.
Dogodki, ki so se zgodili po datumu bilance stanja, niso vplivali na računovodske izkaze družbe DARS za leto 2020.
II.8 Revidiranje letnega poročila za leto 2020
Pogodbeni znesek storitve revidiranja letnega poročila za leto 2020 za družbo DARS znaša 39.024 evrov (brez
DDV). Revizijo je opravila družba KPMG SLOVENIJA, d. o. o., Ljubljana.
LETNO POROČILO 2020 DARS 157
II.9 Revizorjevo poročilo
LETNO POROČILO 2020 DARS 158
LETNO POROČILO 2020 DARS 159
LETNO POROČILO 2020 DARS 160
LETNO POROČILO 2020 DARS 161
LETNO POROČILO 2020 DARS 162
LETNO POROČILO 2020 DARS 163