Graphics
Ljubljana, april 2022
LETNO POROČILO 2021

Graphics
I Poslovno poročilo
II Računovodsko poročilo

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 3
Vsebina
I Poslovno poročilo ..................................................................................................................................... 5
Izjava o odgovornosti uprave .............................................................................................................................. 6
I.1 Podatki o družbi in ključni poslovni podatki .............................................................................................. 7
I.2 Pismo uprave ........................................................................................................................................... 13
I.3 Poslanstvo, vizija, vrednote in strateške usmeritve, politika integriranega sistema vodenja ................. 15
I.4 Izjava o upravljanju družbe DARS............................................................................................................. 18
I.5 Nefinančno poročanje v družbi DARS ...................................................................................................... 27
I.6 Analiza poslovanja.................................................................................................................................... 28
I.7 Pomembni poslovni dogodki v poslovnem letu 2021 .............................................................................. 30
I.8 Upravljanje tveganj .................................................................................................................................. 32
Poslovna tveganja ........................................................................................................................... 32
Finančno poslovanje in upravljanje s finančnimi tveganji ............................................................... 41
I.9 Predstavitev poslovnih aktivnosti družbe ................................................................................................ 45
Uspešnost poslovanja in doseganja načrtov ................................................................................... 45
Cestninjenje ..................................................................................................................................... 46
Vzdrževanje avtocest in hitrih cest .................................................................................................. 47
Upravljanje in zagotavljanje prometne varnosti ............................................................................. 49
Investicije ........................................................................................................................................ 51
Odplačilo dolga ................................................................................................................................ 61
I.10 Avtoceste in hitre ceste v RS ter prometne obremenitve ................................................................... 62
I.11 Vlaganja v razvoj in obnavljanje avtocest ............................................................................................ 68
Investicije v imenu RS in za njen račun ........................................................................................... 68
Investicije v imenu družbe DARS in za njen račun ........................................................................... 68
I.12 Mednarodno sodelovanje in pridobivanje evropskih nepovratnih sredstev ....................................... 69
I.13 Samoocena po modelu odličnosti EFQM ............................................................................................. 70
I.14 Integrirani sistem vodenja ................................................................................................................... 71
I.15 Notranja revizija .................................................................................................................................. 72
I.16 Trajnostni razvoj .................................................................................................................................. 73
Strateško upravljanje trajnostnega razvoja v družbi DARS ............................................................. 73
Aktivnosti družbe na področju raziskav in razvoja .......................................................................... 75
Korporativna integriteta .................................................................................................................. 76
Odgovoren odnos do kupcev in zadovoljstvo uporabnikov ............................................................ 77
Promet in skrb za varnost ................................................................................................................ 79
Varnost v predorih .......................................................................................................................... 80
Projekti na področju vodenja prometa in skrb za varnost uporabnikov ......................................... 82
Upravljanje človeških virov .............................................................................................................. 86
Odgovornost do naravnega okolja .................................................................................................. 90
Vključenost v širšo družbo ............................................................................................................... 92
Odgovornost do dobaviteljev/izvajalcev ......................................................................................... 93
Komuniciranje ................................................................................................................................. 94
I.17 Poročilo nadzornega sveta za leto 2021 .............................................................................................. 96
II Računovodsko poročilo ........................................................................................................................ 100

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 4
Kratice in okrajšave
ABC Avtomatsko brezgotovinsko cestninjenje
AC Avtocesta
ARSO Agencija RS za okolje
ASECAP L'Association Européenne des Concessionnaires d'Autoroutes et d'Ouvrages à Péage
(Evropsko združenje avtocestnih koncesionarjev in upravljavcev cestninskih cest)
DARS Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d.
DGD Projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja
DMR Digitalne radijske zveze
DPN Državni prostorski načrt
DRSI Direkcija RS za infrastrukturo
EBITDA Poslovni izid pred obrestmi, davki in amortizacijo (Earnings before interest, taxes,
depreciation and amortization)
ECS Elektronski cestninski sistem
GD Gradbeno dovoljenje
HC Hitra cesta
HHŠ Hidrološko-hidravlična študija
IBTTA International Bridge, Tunnel and Turnpike Association (Globalno združenje lastnikov,
koncesionarjev, upravljavcev in povezanih poslovnih partnerjev vseh cestninskih objektov)
IDP Idejni projekt
IDZ Idejna zasnova
ITS Inteligentni transportni sistemi
KIOP Komisija za pregled in oceno investicijske dokumentacije na področju državnih cest, javne
železniške infrastrukture, letalstva in pomorstva
MMP Mednarodni mejni prehod
MOP Ministrstvo za okolje in prostor
MZI Ministrstvo za infrastrukturo
NPIA Nacionalni program izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji
NUP Nosilci urejanja prostora
OP Okoljsko poročilo
OVS Okoljevarstveno soglasje
PGD Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja
PIARC World Road Association (Svetovno cestno združenje)
PIC Prometnoinformacijski center za državne ceste
PLDP Povprečni letni dnevni promet
PVO Poročilo o vplivih na okolje
PZI Projekt za izvedbo
R2 Motorna vozila z dvema osema, katerih največja dovoljena masa presega 3500 kg
R3 Motorna vozila z dvema ali tremi osmi, katerih največja dovoljena masa presega 3500
kilogramov, in skupine vozil z dvema ali tremi osmi, pri katerih največja dovoljena masa
vlečnega vozila presega 3500 kilogramov
R4 Motorna vozila z več kot tremi osmi, katerih največja dovoljena masa presega 3500
kilogramov, in skupine vozil z več kot tremi osmi, pri katerih največja dovoljena masa
vlečnega vozila presega 3500 kilogramov
RS Republika Slovenija
SDH Slovenski državni holding, d. d.
SNVP Sistem za nadzor in vodenje prometa
SRS Slovenski računovodski standardi
ŠV/PIZ Študija variant/predinvesticijska zasnova
VVO Vodovarstveno območje
ZDARS Zakon o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (ZDARS-UPB1) (Uradni list RS, št. 20/2004)
ZDARS-1 Zakon o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 97/2010 – ZDARS-1)
ZGD-1 Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/2009 – uradno prečiščeno besedilo,
33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15 in 15/17)
ZUJF Zakon o uravnoteženju javnih financ (Uradni list RS, št. 40/2012)

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 5
I Poslovno poročilo

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 6
Izjava o odgovornosti uprave
Člani Uprave DARS, odgovorni za sestavo Letnega
poročila družbe DARS za leto 2021, zagotavljamo,
da je pričujoče letno poročilo z vsemi sestavnimi
deli, vključno z izjavo o upravljanju družbe, po
našem najboljšem vedenju sestavljeno in
objavljeno skladno z Zakonom o gospodarskih
družbah, Zakonom o trgu finančnih instrumentov
in Slovenskimi računovodskimi standardi.
Letno poročilo družbe DARS za leto 2021 z
računovodskimi izkazi in pojasnili daje resnično in
pošteno sliko sredstev in obveznosti, finančnega
položaja ter poslovnega izida družbe DARS.
Uprava prav tako izjavlja, da so računovodski izkazi
družbe pripravljeni ob predpostavki nadaljevanja
poslovanja družbe v prihodnosti, da se izbrane
računovodske usmeritve dosledno uporabljajo in
da so razkrite njihove morebitne spremembe.
Uprava je odgovorna za ustrezno vodenje
računovodstva, za sprejetje ustreznih ukrepov za
zavarovanje in ohranjanje vrednosti premoženja
družbe DARS in za preprečevanje in odkrivanje
prevar ter drugih nepravilnosti oziroma
nezakonitosti.
Celje, 5. april 2022
Mag. Valentin Hajdinjak Mag. Romana Fišer Boštjan Rigler Dr. Peter Gašperšič Rožle Podboršek
predsednik uprave članica uprave član uprave član uprave član uprave/delavski direktor

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 7
I.1 Podatki o družbi in ključni poslovni podatki
NAZIV Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d. d.
DARS d.d.
SEDEŽ Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje
Telefon: (03) 426 40 71
Telefaks: (03) 544 20 01
IZPOSTAVA Dunajska 7, 1000 Ljubljana
Telefon: (01) 300 99 00
Telefaks: (01) 300 99 01
SPLETNI STRANI www.dars.si
www.promet.si
LETO USTANOVITVE 1993
REGISTRSKI VLOŽEK 1/06158/00, Okrožno sodišče v Celju
USTANOVITELJ Republika Slovenija
DELNIČAR Republika Slovenija
MATIČNA ŠTEVILKA 5814251000
IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA ZA DDV SI92473717
OSNOVNI KAPITAL 2.086.559.144,07 EUR
ŠTEVILO IZDANIH DELNIC 55.650.231 imenskih kosovnih delnic
Družba DARS je bila ustanovljena na podlagi ZDARS leta 1993, poslovati pa je začela 1. 1. 1994. Do 31. 12. 2003
je imela status javnega podjetja v obliki delniške družbe, od 1. 1. 2004 pa ima položaj delniške družbe kot
gospodarske družbe. Edina ustanoviteljica in delničarka družbe DARS je Republika Slovenija, ki jo skladno z novim
Zakonom o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1/Ur. l. RS, št. 25/2014) zastopa Slovenski državni holding, d.
d. (v nadaljevanju SDH). DARS pri svojem poslovanju upošteva sprejeti Kodeks korporativnega upravljanja družb
s kapitalsko naložbo države, Kodeks upravljanja javnih delniških družb ter Priporočila in pričakovanja SDH kot
upravljavca kapitalskih naložb RS, katerih cilj je vzpostaviti boljši sistem korporativnega upravljanja kapitalskih
naložb države, urejenost družb in posledično boljše poslovanje družb.
Konec leta 2010 je začel veljati ZDARS-1, v skladu s katerim družba DARS:
- v imenu RS in za njen račun opravlja posamezne naloge v zvezi s prostorskim načrtovanjem in
umeščanjem avtocest v prostor ter naloge v zvezi s pridobivanjem nepremičnin za potrebe gradnje
avtocest;
- izvaja gradnjo avtocest v svojem imenu in za svoj račun;
- upravlja in vzdržuje avtocestne odseke, za katere pridobi koncesijo za gradnjo.
Država prek razvojnih dokumentov ohranja strateški nadzor nad razvojem avtocest z določanjem novih odsekov
in rokov, v katerih morajo biti ti novozgrajeni odseki predani v promet.
ZDARS-1 določa status, naloge in obveznosti družbe DARS ter ureja stvarnopravna razmerja v zvezi z avtocestami.
Družba DARS se je s tem zakonom preoblikovala v koncesionarja, ki mu je bila za obdobje trajanja koncesijskega
razmerja podeljena stavbna pravica na zemljiščih, na katerih bo gradil, in prevzema vse finančne obveznosti,
povezane z gradnjo avtocestnih odsekov. ZDARS-1 prav tako določa, da družba DARS v imenu RS in za njen račun
opravlja posamezne naloge, povezane s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem avtocest v prostor, ter naloge
v zvezi s pridobivanjem nepremičnin za potrebe gradnje avtocest. Zakon nadalje določa, da družba DARS
nadaljuje gradnjo avtocest in hitrih cest, ki so se začele graditi pred uveljavitvijo ZDARS-1, ter da še naprej upravlja
in vzdržuje obstoječe avtoceste in hitre ceste v RS.
Skladno z ZUJF, ki je začel veljati leta 2012, je stavbna pravica, ustanovljena v korist družbe DARS, odplačna.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 8
Tabela 1: Ključni poslovni podatki po letih
Ključni poslovni podatki po letih
Leto 2017
Leto 2018
Leto 2020
Indeks
2021/2020
Prihodki
458.871.408
495.428.367
416.754.677
117
Odhodki
285.046.526
308.286.955
344.149.420
102
Čisti prihodki od prodaje
442.244.312
465.605.859
398.581.556
118
Poslovni prihodki
453.654.877
489.380.078
416.199.166
117
Poslovni stroški
242.973.453
266.985.138
307.244.219
104
Poslovni izid iz poslovanja
210.681.424
222.394.940
108.954.947
155
EBITDA
371.822.312
397.476.660
321.804.934
121
Čisti poslovni izid obračunskega
obdobja
141.145.144
154.421.963
59.526.614
189
Osnovni kapital
2.322.284.140
2.322.284.140
2.086.559.144
100
Kapital na dan 31. 12.
2.811.184.886
2.963.264.000
2.922.963.531
104
Skupna vrednost aktive na dan 31. 12.
5.751.989.678
5.656.311.816
5.175.871.112
98
Stanje dolga na dan 31. 12.
2.464.024.512
2.269.468.973
1.895.258.439
90
Odplačilo dolga – glavnica
203.008.406
219.555.539
238.361.387
77
Plačilo obresti*
40.414.027
40.624.860
35.786.115
90
Št. zaposlenih
1.240
1.232
1.269
97
Marža iz poslovanja
47,6 %
47,8 %
27,3 %
132
EBITDA marža
84,1 %
85,4 %
80,7 %
103
Neto marža
31,9 %
33,2 %
14,9 %
161
Donosnost na kapital (ROE)
5,2 %
5,3 %
2,1 %
184
* Podatek se nanaša na dejanske odlive za obresti od prejetih kreditov in obveznic v posameznem letu.
Izračun kazalnikov:
Marža iz poslovanja = Poslovni izid iz poslovanja / Čisti prihodki od prodaje
EBITDA marža = EBITDA / Čisti prihodki od prodaje
Neto marža = Čisti poslovni izid obračunskega obdobja / Čisti prihodki od prodaje
Donosnost na kapital (ROE) = Čisti poslovni izid obračunskega obdobja / Povprečni lastniški kapital obdobja
Slika 1: Gibanje skupnih prihodkov, odhodkov in čistega poslovnega izida družbe DARS v obdobju 2017–2021

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 9
Slika 2: Gibanje čistega prihodka od prodaje in denarnega toka iz poslovanja (EBITDA) v obdobju 2017–2021
Slika 3: Stanje dolga na dan 31. decembra, odplačilo glavnic in plačilo obresti v obdobju 2017–2021

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 10
Slika 4: Struktura prihodkov družbe DARS v letu 2020
Slika 5: Struktura prihodkov družbe DARS v letu 2021

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 11
Slika 6: Struktura prihodkov družbe DARS brez cestnine v letu 2021
Slika 7: Struktura odhodkov družbe DARS v letu 2020

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 12
Slika 8: Struktura odhodkov družbe DARS v letu 2021

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 13
I.2 Pismo uprave
Spoštovani,
vpliv epidemije covida-19 na poslovanje družbe
DARS je bil v letu 2021 manjši kot v letu 2020, ko so
se razmere, ki so nepričakovano zajele svet,
negativno odrazile tudi na področju prometa in
logistike. Spremenjenim okoliščinam smo se hitro
in učinkovito prilagodili.
Z uspešno realizacijo poslovnega načrta smo v letu
2021 izboljšali vse ključne poslovne kazalnike.
Prihodki družbe DARS so v poslovnem letu 2021
znašali 489,3 milijona evrov in so za 17 odstotkov
presegli predlanske. Družba je v letu 2021 ustvarila
469,5 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje,
390,1 milijona evrov EBITDA ter 112,7 milijona
evrov čistega dobička.
Pri uresničevanju ciljev sta nam pomagali dobra
finančna kondicija ter zavzetost zaposlenih, ki so se
v teh drugačnih časih izkazali.
Za družbo DARS je bilo lansko leto pomembna
prelomnica na področju cestninjenja, saj smo 1.
decembra 2021 uvedli sistem elektronske vinjete
za vozila do 3,5 tone največje dovoljene mase. Gre
za prijaznejši način plačevanja cestnine tudi za
lahka vozila, ki je po 13 letih nadomestil vinjete v
obliki nalepk. Za nami je tako še en uspešno
izpeljan obsežnejši projekt digitalizacije, saj smo
pred tem uvedli sodoben cestninski sistem v
prostem prometnem toku za težka vozila DarsGo.
Gre za projekta digitalizacije ne zgolj našega
podjetja, ampak širše družbe.
DARS vzdržuje 625 kilometrov avtocest in hitrih
cest, 143 kilometrov priključkov, 22 kilometrov
razcepov, 41 kilometrov drugih cest, preko 1200
premostitvenih objektov in 23 predorov. Zaradi vse
večjih prometnih obremenitev, staranja zgrajenih
avtocest in dograjevanja avtocestnega omrežja se
povečuje tudi obseg potrebnih vzdrževalnih in
obnovitvenih del. V zadnjem obdobju letno
obnovimo med 50 in 60 kilometri smernih vozišč.
Leta 2021 smo tako za gradbena dela pri
obnavljanju avtocest namenili skoraj 68 milijonov
evrov ter izvedli obnovo in preplastitev smernih
vozišč v skupni dolžini kar 70 km. Med izvajanjem
obsežnejših obnovitvenih del smo tudi na
prometno bolj obremenjenih delih našega
avtocestnega omrežja (obnova vzhodne cevi
avtocestnega predora Golovec v Ljubljani in
preplastitev odseka primorske avtoceste Kozina–
Črni Kal–Sermin) vseskozi zagotavljali zadostno
pretočnost prometa.
V polnem teku sta bila tudi naša največja
investicijska projekta. Prvi je nadaljevanje izkopa
druge, vzhodne cevi predora Karavanke, kjer so
dela zelo dobro potekala in sledila splošnemu
časovnemu načrtu.
Drugi pa je tretja razvojna os. Potem ko nam je v
letu 2020 uspelo zagnati gradnjo hitre ceste na
Koroško na odseku med Velenjem in Slovenj
Gradcem, so v letu 2021 dela potekala že na dveh
gradbenih sklopih, Gaberke in Jenina. V teku so bili
javni razpisi za izbor izvajalcev del za štiri dodatne
sklope, hkrati smo pridobivali tudi gradbena

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 14
dovoljenja. Začeti pa želimo tudi z gradnjo tretje
razvojne osi na jugu, od Novega mesta do Bele
krajine. Jeseni 2021 smo uspeli pridobiti gradbeno
dovoljenje za prvi odsek med Novim mestom in
Osredkom. Vendar pa so civilne iniciative vložile
tožbe na gradbeno dovoljenje, ki tako ni postalo
pravnomočno. Zato so se nam žal odmaknili roki,
da bi lahko na tem odseku s prvimi deli začeli že
spomladi 2022. Ob tem smo aktivno delali tudi na
projektu vzpostavitve tretjega prometnega pasu na
vpadnicah v Ljubljano, tako s primorske kot
štajerske smeri, tekli pa so tudi postopki pridobitve
gradbenega dovoljenja za cestno povezavo med
Gorišnico in Markovci.
Na področju rednega vzdrževanja avtocest in hitrih
cest smo v letu 2021 intenzivneje pristopili k
izvajanju nočne košnje zaradi zagotavljanja večje
pretočnosti v prometu. Vsa vzdrževalna dela, ki bi
lahko povzročila daljše zastoje, skrbno načrtujemo
v sodelovanju med področji in službami DARS,
redna vzdrževalna dela pa prilagajamo prometnim
tokovom in prometnim konicam tako, da so
posledice naših del na pretočnost avtocestnega
prometa minimalne, ob nepričakovanih zgostitvah
prometa nad pričakovanimi merami pa tovrstna
dela po potrebi tudi začasno prekinemo.
V družbi DARS veliko vlagamo tudi v izboljšave
infrastrukture, v cestno opremo in naprave ter s
tem tudi v izboljšanje prometne varnosti. Sredstva
namenjamo tudi za preventivne akcije, ki osveščajo
voznike o pravilni vožnji po avtocestah in hitrih
cestah. V letu 2021 smo med drugim med ukrepi za
preprečevanje voženj v napačni smeri na
posameznih priključkih narisali 3D-talne označbe.
Voznik bo na vozišču izvoza zagledal iluzijo
dvignjene ploščadi, ki ga bo opozorila, da vozi v
napačno smer. Poleg tega smo v sklopu prometne
varnosti med drugim zamenjali obstoječe
varnostne ograje z novimi z višjo ravnijo
zadrževanja.
Eden od naših pomembnejših ciljev je tudi
vzpostavitev reda na slovenskem avtocestnem
omrežju. V letu 2021 smo tako prepovedali
prehitevanje težkih vozil na celotnem avtocestnem
omrežju. Prepoved prispeva k večji varnosti in
pretočnosti avtocestnega prometa. Poleg tega smo
avtocestna počivališča opremili z znaki, ki
zapovedujejo parkiranje težkih vozil na največ 25
ur. S tem želimo voznikom avtobusov in
tovornjakov omogočiti počitek, ki ga potrebujejo za
varno in zdravo opravljanje poklica. Število
parkirnih mest na avtocestnih počivališčih je
namreč omejeno, zato želimo z omejitvijo
preprečiti, da bi jih uporabniki zasedali po
nepotrebnem. Še posebej pa nas veseli, da je z
delovanjem sredi lanskega leta pričela avtocestna
policija. Večja prisotnost policije na avtocestnem
omrežju bo poleg večje prometne varnosti vplivala
na večjo pretočnost in zmanjšanje zastojev, zlasti
ob prometnih nesrečah. V družbi DARS smo ta
projekt tudi finančno podprli z nemajhnimi
sredstvi.
V srednjeročnem strateškem načrtu smo si med
drugim postavili cilja optimizirati pretočnost
prometa ter hkrati zagotavljati čim višjo raven
varnosti na slovenskem avtocestnem omrežju.
Tema ciljema bomo še naprej sledili skozi prizmo
čim sodobnejših pristopov in odgovorno do okolja.
Skupaj s sodelavkami in sodelavci s področij
vzdrževanja avtocest, njihovega upravljanja,
cestninjenja, investicij in podpornih strokovnih
služb bomo poskrbeli, da bodo poti uporabnikov
našega avtocestnega omrežja še naprej varne,
zanesljive in udobne.
Hvala za zaupanje.
Mag. Valentin Hajdinjak Mag. Romana Fišer Boštjan Rigler Dr. Peter Gašperšič Rožle Podboršek
predsednik uprave članica uprave član uprave član uprave član uprave/delavski direktor

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 15
I.3 Poslanstvo, vizija, vrednote in strateške usmeritve,
politika integriranega sistema vodenja
Poslanstvo
S sodobnimi pristopi ter odgovorno do okolja in deležnikov izboljšujemo pretočnost prometa, zagotavljamo
prometno varnost ter nudimo zanesljive in pravočasne storitve na slovenskem avtocestnem omrežju.
Vizija
Povezani v prihodnost
Vodilo našega trajnostnega in digitalnega delovanja je povezanost vseh strateških smernic.
Naša vizija je usmerjena na:
- uporabnike, varno mobilnost ter zanesljive in pravočasne storitve, podprte s pametnimi rešitvami;
- okolje, v katerem delujemo trajnostno, ter izpolnjevanje potreb in pričakovanj vseh ključnih
deležnikov;
- zaposlene, katerim zagotavljamo varno, ustvarjalno in razvojno naravnano delovno okolje.
Temeljne vrednote
Varnost
Skrbimo za varno okolje, v katerem delujemo: varno delovno okolje zaposlenih, varno počutje poslovnih
partnerjev in uporabnikov slovenskega avtocestnega omrežja (smo njihov zanesljiv partner na cesti) ter ohranitev
varnega naravnega okolja.
Odgovornost
Odgovorno do sebe in širše družbe skrbimo za prevzete delovne obveznosti in kakovostno uresničevanje zadanih
nalog z mislijo na uporabnike, okolje (harmonizacijo naših aktivnosti z zmožnostmi in potrebami naravnega
okolja) in druge deležnike, s katerimi poslujemo (dobavitelji, izvajalci, drugi poslovni partnerji, lastnik, lokalna
skupnost – smo zanesljiv poslovni partner).
Trajnostna naravnanost
Pri svojem delovanju upoštevamo vse tri vidike trajnostnega poslovanja (gospodarski, okoljski in družbeni). Pri
tem poleg dolgoročno uspešnega in učinkovitega poslovanja še posebej izpostavljamo zmanjševanje negativnih
okoljskih vplivov ter vzajemno sodelovanje z deležniki in njihovo vključevanje v trajnostno delovanje družbe.
Zanesljivost
Zavedamo se, da smo za uspešno in nemoteno življenje, delo in uresničevanje ciljev posameznikov, podjetij,
ustanov in družbe kot celote vsak trenutek soodgovorni, zato se pri vsakodnevnem delu in procesih družbe
držimo dogovorov. Z deležniki sodelujemo na način, ki spodbuja medsebojno spoštovanje in zaupanje.
Sodelovanje
Pri našem delovanju smo ves čas naklonjeni odprtosti, povezovanju, ekipnemu duhu in iskanju najboljših rešitev
za skupno dobro, tako med sodelavci družbe kot tudi z aktivnim vključevanjem zunanjih deležnikov, s čimer
uspešno izpolnjujemo naše poslanstvo.
Vodenje z zgledom
Zavezani smo k integriteti in se pogumno soočamo z izzivi. Pričakovanja, ki jih imamo do naših sodelavcev ter
drugih deležnikov, uresničujemo tudi sami, saj se zavedamo pomena vodenja in delovanja z lastnim zgledom. S
poslovanjem, ki je skladno in pregledno, namreč družba DARS gradi svojo integriteto, ki je ključnega pomena za
ohranjanje dobrega imena družbe kot tudi za doseganje trajnega poslovnega uspeha.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 16
Strateške usmeritve družbe DARS
Slika 9: Strateška mapa družbe DARS
Zagotavljanje varnosti, pretočnosti ter zanesljivih in pravočasnih storitev za uporabnike avtocestnega
omrežja
- Zagotavljanje prometne varnosti
- Zagotavljanje pretočnosti prometa
- Nadaljevanje gradnje novih ter modernizacija obstoječih odsekov AC in HC
- Zagotavljanje zanesljivih in pravočasnih uporabniških storitev
Dolgoročna poslovna stabilnost in trajnostna naravnanost
- Zagotovitev dolgoročno stabilnega poslovanja
- Razvoj trajnostne infrastrukture in krožnega gospodarstva
- Digitalna preobrazba družbe
Zavzeti in kompetentni zaposleni
- Neprestana krepitev zavzetosti in kompetentnosti zaposlenih
- Razvoj voditeljstva
- Zagotavljanje varnosti delavcev pri delu in krepitev njihovega zdravja

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 17
Politika integriranega sistema vodenja
Vodstvo in vsi zaposleni v družbi bomo s strokovnim in odgovornim opravljanjem svojega dela naredili vse, da
bomo izpolnili zahteve in pričakovanja naših deležnikov: uporabnikov, lastnika, zaposlenih, okolja in druge
zainteresirane javnosti. Naš poslovni uspeh je skrbno načrtovan, voden in nadzorovan. Zavezujemo se k
nenehnemu izboljševanju vseh poslovnih procesov, s poudarkom na preventivnem delovanju in upravljanju
tveganj.
Naš cilj je kakovostno, energetsko učinkovito in družbeno odgovorno delovanje ter zaposlenim, zunanjim
izvajalcem in uporabnikom varna, neprekinjena in celovita storitev.
Politiko sistema vodenja uresničujemo na naslednji način:
- z odgovornim odločanjem na podlagi konkretnih informacij in dejstev,
- z vzpostavljanjem dobrih pogojev in odnosov vseh deležnikov znotraj in zunaj družbe,
- s spodbujanjem proaktivnega delovanja s poudarkom na inovativnosti zaposlenih,
- z upravljanjem prepoznanih tveganj in udejanjanjem zaznanih priložnosti,
- z zagotavljanjem želene ravni zaupnosti, celovitosti in razpoložljivosti informacij in informacijskih
sredstev,
- z zagotavljanjem ustrezne razpoložljivosti ključnih informacijskih sistemov,
- s povečevanjem učinkovitosti rabe vseh vrst materialov in energije v celotnem življenjskem ciklu
storitve,
- z doslednim spoštovanjem zakonodaje, drugih obvezujočih zahtev in razvojnih usmeritev,
- z vzajemno koristnim sodelovanjem s partnerji in drugimi zunanjimi izvajalci,
- s podpiranjem razvoja stroke ter pridobivanjem novih znanj in veščin,
- z aktivnim komuniciranjem znotraj družbe in z zunanjimi javnostmi,
- z zavezanostjo preprečevanja poslabšanja zdravja zaposlenih in poškodb,
- z vzpostavljanjem in doseganjem merljivih ciljev izboljšav na vseh področjih poslovanja,
- pri nabavi izdelkov in storitev ter pri načrtovanju novih rešitev načrtno upoštevamo vse vidike
poslovanja (okolje, energija, kakovost, varovanje informacij, neprekinjenost poslovanja, varnost,
ekonomika).
Uprava se zavezuje, da bo po svojih najboljših močeh in s svojim osebnim zgledom vztrajala doseči navedene
cilje.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 18
I.4 Izjava o upravljanju družbe DARS
V skladu s petim odstavkom 70. člena Zakona o
gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006
in nadaljnje), Statutom DARS, sprejetim junija
2021, ter določili Kodeksa upravljanja javnih
delniških družb in Kodeksa korporativnega
upravljanja družb s kapitalsko naložbo države kot
del Letnega poročila družba DARS podaja naslednjo
IZJAVO O UPRAVLJANJU
Izjava o upravljanju je sestavni del Letnega poročila
za leto 2021 in je za obdobje od 1. 1. 2021 do
dneva objave v letu 2022 dostopna v elektronski
obliki na spletnih straneh Ljubljanske borze
(SEOnet), in na uradnih spletnih straneh družbe
DARS (www.dars.si).
1. Sklicevanje na kodeksa upravljanja in
priporočila
Družba DARS pri svojem delu in poslovanju v
največji mogoči meri spoštuje naslednje kodekse
ter priporočila poslovne prakse vodenja in
upravljanja:
- Slovenski kodeks upravljanja javnih
delniških družb, 27. 10. 2016 (z
redakcijskimi popravki januar 2018),
dostopen na spletni strani Ljubljanske
borze http://www.ljse.si;
- Kodeks korporativnega upravljanja družb s
kapitalsko naložbo države, marec 2021,
dostopen na spletni strani Slovenskega
državnega holdinga http://www.sdh.si; ter

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 19
- Priporočila in pričakovanja Slovenskega
državnega holdinga, avgust 2020,
dostopna na spletni strani Slovenskega
državnega holdinga http://www.sdh.si.
Po uveljavitvi Zakona o Slovenskem državnem
holdingu Republika Slovenija kot edini delničar
izvršuje svoje pravice prek SDH, ki pravice izvršuje z
uresničevanjem glasovalnih pravic na skupščini,
nastopanjem pred sodišči in drugimi organi ter
sklicevanjem skupščine.
Pri izvajanju navedenih kodeksov in priporočil v
letu 2021 v družbi večjih odstopanj ni bilo, v
nadaljevanju pa družba pojasnjuje odstopanja od
posameznih priporočil. Družba DARS pri svojem
poslovanju spoštuje interne akte in Etični kodeks
družbe ter si pri poslovanju prizadeva za izboljšanje
prakse korporativnega upravljanja.
2. Družba DARS pri upravljanju odstopa od
naslednjih določb:
Posamezna odstopanja od zgoraj navedenih
kodeksov in priporočil so skupaj z navedbo
razlogov razkrita v nadaljevanju te izjave.
a) Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških
družb
Okvir upravljanja družb
Tč. 1: Družba deluje v skladu z osnovnim ciljem, to
je maksimiranjem vrednosti družbe in drugimi cilji
kot upravljavec avtocestnega omrežja, ki zagotavlja
trajnostni razvoj družbe, njeno dolgoročno,
stabilno in družbeno odgovorno poslovanje. Cilji v
statutu niso opredeljeni, ker temeljni pravni akt
države družbe opredeljuje le značilnosti, ki jih
zahteva korporacijska zakonodaja za širši opis
družbe kot pravne osebe. Vse cilje družba razkriva
v objavljenih dokumentih na svoji spletni strani ali
v javnih objavah. Upravljanje družbe DARS temelji
na zakonskih določilih, internih aktih in pravilnikih.
Vse operativne poslovne odločitve za doseganje
ciljev se izvajajo v okviru letnega poslovnega načrta
ter strateških usmeritev družbe.
Izjava o upravljanju in izjava o skladnosti s
kodeksom
Tč. 5. 6: Višina prejemkov uprave in nadzornega
sveta je razkrita v računovodskem delu Letnega
poročila. Družba razkrije bruto prejemke vsakega
posameznega člana uprave in nadzornega sveta v
skladu z zakonskimi zahtevami, ne pa tudi neto
prejemkov.
Tč. 5. 7: Izjavo o upravljanju, kot del Letnega
poročila, vsako leto pregleda zunanji neodvisni
revizor. Družba pri presoji ustreznosti izjave o
upravljanju ne uporablja ostalih zunanjih
neodvisnih institucij, saj izjavo pregleda več služb
znotraj družbe. Prav tako ima družba vzpostavljeno
notranjo revizijo, ki izvaja neodvisen nadzor nad
urejenostjo in gospodarnostjo poslovanja družbe
DARS skladno s predpisi in notranjimi akti.
Sestava in imenovanje nadzornega sveta
Tč. 9, 9. 1 in 9. 2: V družbah, v katerih SDH izvršuje
najmanj ¾ vseh glasovalnih pravic, nadzorni sveti
ne oblikujejo posebnih komisij, pristojnih za
izvedbo postopkov iskanja in ocenjevanja
kandidatov za člane nadzornega sveta družbe,
razen če ni s posebno zakonodajo drugače
določeno. V teh družbah je naborna pot, ki jo
uporabi nadzorni svet družbe, predlog kandidatov,
ki ga nadzornemu svetu posreduje SDH. NS v letu
2018 sprejel Politiko raznolikosti, v kateri je
zapisano, da si za izpolnjevanje prizadevajo
delničarji, nadzorni svet in svet delavcev.
Postopek izbire kandidatov za člane nadzornega
sveta
Tč. 10: V družbah, v katerih SDH izvršuje najmanj ¾
vseh glasovalnih pravic, nadzorni sveti ne
oblikujejo posebnih komisij, pristojnih za izvedbo
postopkov iskanja in ocenjevanja kandidatov za
člane nadzornega sveta družbe. V teh družbah je
naborna pot, ki jo uporabi nadzorni svet družbe,
predlog kandidatov, ki ga nadzornemu svetu
posreduje SDH.
Usposabljanje članov nadzornega sveta
Tč. 13. 1: Letni načrt usposabljanja članov
nadzornega sveta in komisij ni opredeljen enkrat
letno, temveč člani nadzornega sveta sproti
presodijo katero izobraževanje potrebujejo. Člani
nadzornega sveta se usposabljajo ter zagotavljajo,
da znanje, izkušnje in veščine članov ustrezajo
potrebam družbe. Okvirni stroški izobraževanja so
zagotovljeni v letnem poslovnem načrtu družbe.
Vrednotenje nadzornega sveta
Tč. 14. 4: Zunanja presoja do sedaj še ni bila
opravljena zaradi omejitev trajanja mandatov.
Strategija komuniciranja družbe
Tč. 27. 2: Družba ima izdelano in veljavno splošno
Strategijo komuniciranja družbe DARS, izdelan in
veljaven Pravilnik o varovanju poslovnih skrivnosti,
poleg tega tudi Pravilnik o načinu dajanja
informacij za medije ter Navodilo odgovarjanja
uporabnikom avtocest. Priporočilo se upošteva
delno, saj visokokakovostni standardi pripravljanja
računovodskih, finančnih in nefinančnih informacij
niso posebej opredeljeni.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 20
Javna objava pomembnih informacij
Tč. 29 in 29. 1: Družba sproti poroča o finančnem
in pravnem položaju družbe z javnimi objavami,
vendar ne poroča o ocenah poslovanja iz razloga,
ker v primeru skladnosti poslovanja z veljavno
strategijo in letnim načrtom dela to ni smiselno. V
primeru odstopanj bi družba nemudoma z javnimi
objavami sporočila javnosti o drugih poslovnih
dogodkih in vplivih ter odstopanjih.
Tč. 29. 7: Družba razkrije bruto prejemke vsakega
posameznega člana uprave in nadzornega sveta v
skladu z zakonskimi zahtevami, ne pa tudi neto
prejemkov.
Tč. 29. 8: Računovodski izkazi družbe s pojasnili in
razkritji najpomembnejših kategorij so pripravljeni
v skladu z računovodskimi ter poročevalskimi
zahtevami SRS, upoštevaje določila ZGD-1 in
ZDARS-1.
Tč. 29. 9: Družba na svoji spletni strani javno ne
objavlja vsakokratnih veljavnih besedil poslovnikov
svojih organov. Gre za dokumenta, ki se redno
posodabljata in sta namenjena izključno delu teh
organov. Vsako zunanje ocenjevanje primernosti
teh dokumentov s strani tretjih oseb bi bilo zaradi
nepoznavanja potreb teh organov neprimerno.
b) Kodeks korporativnega upravljanja družb s
kapitalsko naložbo države
Nadzorni svet
Tč. 6: Eden od ključnih lastniških vzvodov
upravljanja je pravica in dolžnost lastnikov, da v
nadzorne organe družb imenujejo neodvisne in
strokovne posameznike, ki odgovorno in strokovno
nadzirajo delo uprav družb ter sodelujejo z
upravami pri njihovem upravljanju. Nadzorni svet
ima kadrovsko komisijo, ki deluje kot nominacijski
odbor. Kadrovsko komisijo sestavljajo: dva člana
nadzornega sveta, ki predstavljata kapital, in član
nadzornega sveta, ki predstavlja delavce. Zunanji
strokovnjaki se vključijo po potrebi.
Tč. 6. 5. 1, 6. 8 in 6. 8. 1 in 6. 9: V družbah, v
katerih SDH izvršuje najmanj ¾ vseh glasovalnih
pravic, nadzorni sveti ne oblikujejo posebnih
komisij, pristojnih za izvedbo postopkov iskanja in
ocenjevanja kandidatov za člane nadzornega sveta
družbe, razen če ni s posebno zakonodajo drugače
določeno. V teh družbah je naborna pot, ki jo
uporabi nadzorni svet družbe, predlog kandidatov,
ki ga nadzornemu svetu posreduje SDH.
Preglednost poslovanja in poročanje
Tč. 8. 4: V Letnem poročilu niso razkriti stroški
delovanja nadzornega sveta, kot je navedeno.
Razkritje obsega prejemke članov NS, vključno s
potnimi stroški in obračunanimi bonitetami.
Revizija in sistem notranjih kontrol
Tč. 9. 2. 7: Upošteva se delno, saj se roki za
priporočila notranjih revizorjev izjemoma
podaljšajo iz objektivnih razlogov.
Sprejem etičnega kodeksa
Tč. 10. 1. 1: Etični kodeks se bo noveliral v letu
2022.
c) Priporočila in pričakovanja Slovenskega
državnega holdinga
Nabava blag in storitev, sponzorstvo in
donatorstvo
Tč. 3. 6: Upoštevamo delno. Pogodbe v postopkih
javnih naročil objavimo v roku 30 dni po sklenitvi,
evidenčne pogodbe pa enkrat letno, skladno z ZJN-
3.
Tč. 3. 7: Upoštevamo delno. Podatki se iz portala
javnih naročil sproti objavljajo na spletni strani
https://ejn.gov.si/statist, ki omogoča izpis
vrednosti tudi strukturirano po vrsti posla. Za
evidenčna naročila se vrednost o skupni vrednosti
storitev objavi enkrat letno na portalu javnih
naročil, seznam pogodb z navedbo predmeta
naročila se objavi skladno s 106. členom ZJN-3
enkrat letno na spletni strani družbe DARS,
podatka o vrednosti strukturirano po vrsti poslov
ni.
Tč. 3. 8: Upoštevamo delno. Družba ima sprejeto
področno Navodilo o izvajanju postopkov pri
obravnavanju sponzorstev in donacij v DARS, ki pa
kot interni akt družbe ni objavljeno na javni spletni
strani družbe.
Tč. 3. 11: Upoštevamo delno. Sponzorska sredstva
smo namenili štirim strokovnim dogodkom:
Srečanje prevozniških družin in prevozniških
podjetij Slovenije v organizaciji Sekcije za promet
pri OZS in Sekcije za prevoz blaga pri GZS, 18.
kolokviju o asfaltih, bitumnih in voziščih v
organizaciji Združenja asfalterjev Slovenije,
Strateškemu forumu »Inženirji za zeleno, digitalno
in varno gradnjo v organizaciji Inženirske zbornice
Slovenije ter 13. mednarodni konferenci o predorih
in podzemnih objektih v organizaciji Slovenskega
društva za podzemne gradnje.
Skupščine družb
Tč. 6. 1: Edini delničar družbe DARS je Republika
Slovenija, ki jo na podlagi določila 18. člena Zakona
o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS,
št. 25/2014) zastopa Slovenski državni holding, d.
d. Ker je skupščina univerzalna, ni treba spoštovati

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 21
določil ZGD-1 glede sklicnega roka in objave
dnevnega reda skupščine.
Tč. 6. 3: Upoštevamo delno. Objavi se dnevni red,
gradivo s prilogami pa se posreduje edinemu
delničarju.
Spoštovanje človekovih pravic pri poslovanju
Tč. 8: Čeprav skrbni pregled s področja človekovih
pravic v družbi ni bil narejen, človekove pravice
spoštujemo prek veljavne zakonodaje ter prek
internih kodeksov in dogovorov, ki zadevajo
predvsem nediskriminacijo na delovnem mestu,
varovanje dostojanstva delavcev ter človekove
temeljne ekonomske in socialne pravice.
Družba DARS bo priporočilom Slovenskega
kodeksa upravljanja javnih delniških družb,
Kodeksa korporativnega upravljanja družb s
kapitalsko naložbo države ter Priporočilom in
pričakovanjem Slovenskega državnega holdinga
sledila tudi v prihodnje ter skladno s tem
izpolnjevala svoj sistem korporativnega
upravljanja.
3. Sistem skladnosti poslovanja in integritete
Služba za skladnost poslovanja in integriteto ima
sledeče odgovornosti in pristojnosti:
- preverjanje poslovanja družbe z vidika
skladnosti z zakonodajo, drugimi pravili,
priporočili in internimi akti družbe,
- svetovanje upravi in področjem pri
uskladitvi poslovanja družbe z
obveznostmi, ki jih določajo zakonodaja
ter druga za družbo veljavna pravila
oziroma priporočila,
- vodenje postopkov obravnave prijav
domnevnih nepravilnosti s področja
skladnosti poslovanja in integritete,
- korespondenca s Komisijo za
preprečevanje korupcije,
- izvajanje nalog nosilca priprave načrta
integritete in skrbništvo nad
uresničevanjem v načrtu predvidenih
ukrepov,
- skrb za področje varovanja osebnih
podatkov ter korespondenca z
Informacijskim pooblaščencem kot
nadzornim organom za varstvo osebnih
podatkov,
- skrb za sistem izvajanja nalog in
postopkov vezanih na preprečevanje
pranja denarja in financiranja terorizma v
družbi,
- skrb za sistem notranjih kontrol za
omejevanje tveganj prepovedanega
trgovanja z notranjimi informacijami,
- skrb za izobraževanje in usposabljanje
zaposlenih glede vsebin iz področja dela
službe.
Družba ima sprejete naslednje interne akte na
področju skladnosti poslovanja in integritete:
- Pravilnik o vodenju postopka obravnave
domnevnih nepravilnosti s področja
korporativne integritete.
- Pravilnik o izvajanju notranjih nadzorov in
notranjih preiskav.
- Pravilnik o varovanju poslovnih skrivnosti.
- Pravilnik za izvajanje nalog in postopkov s
področja Zakona o preprečevanju pranja
denarja in financiranja terorizma v DARS.
- Pravilnik o varstvu osebnih podatkov.
4. Glavne značilnosti sistemov notranjih
kontrol in upravljanja tveganj v družbi v
povezavi s postopkom računovodskega
poročanja
Uprava družbe je odgovorna za vzpostavljanje in
zagotavljanje delovanja notranjega kontroliranja in
notranjih računovodskih kontrol, izbiranje in
uporabljanje računovodskih usmeritev ter
varovanje premoženja družbe.
Sistem notranje kontrole je skupek različnih
usmeritev in politik, ki jih vzpostavi in sprejme
uprava z namenom, da bi kar najbolje upravljala
tveganje, povezano z računovodskim poročanjem.
Namen sistema notranje kontrole je zagotoviti
učinkovitost in uspešnost delovanja, zanesljivost
računovodskega poročanja in skladnost z
veljavnimi zakoni ter drugimi zunanjimi in
notranjimi predpisi.
Družba ima vzpostavljen sistem obvladovanja
tveganja, povezan z računovodskim poročanjem.
Pravilnost, popolnost in resničnost računovodskega
poročanja zagotavljamo z izvajanjem naslednjih
vrst notranje kontrole:
- kontrola pravilnosti računovodskih
podatkov, ki jih zagotavljamo na različne
načine, na primer z usklajevanjem postavk
s kupci in dobavitelji;
- kontrole popolnosti zajemanja podatkov
(npr. zaporedje dokumentacije, številčenje
dokumentov);
- kontrola razmejitev dolžnosti in
odgovornosti (npr. ločeno izvajanje
evidentiranja in plačevanja);
- kontrola omejitve dostopa (pravice
dostopa do računovodskih evidenc so
selektivno dodeljene);
- kontrola nadziranja.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 22
Proces računovodenja je informacijsko podprt, zato
so vse zgoraj naštete vrste notranje kontrole
povezane tudi s sistemi kontrole, vgrajenimi v okvir
informacijske tehnologije, ki obsegajo tako
kontrolo omejitev dostopa do omrežja, podatkov,
aplikacij kot tudi kontrolo točnosti in popolnosti
zajemanja in obdelovanja podatkov.
V poglavju Upravljanje tveganj poslovnega poročila
so podrobneje predstavljeni upravljanje tveganj in
kontrolni mehanizmi v povezavi z oceno
posamezne vrste tveganja. Menimo, da je sedanji
sistem kontrol v družbi DARS v letu 2021
zagotavljal učinkovito in uspešno doseganje
poslovnih ciljev, delovanje v skladu z zakonskimi
določili ter pošteno, transparentno poročanje v
vseh pomembnih pogledih.
5. Delovanje skupščine in njene ključne
pristojnosti, opis pravic delničarjev in način
uveljavljanja njihovih pravic
Družba ima položaj delniške družbe kot
gospodarske družbe po ZGD-1.
Delovanje skupščine, njene ključne pristojnosti in
pravice delničarjev ter način njihovega
uveljavljanja podrobneje opredeljuje Statut DARS.
Edini ustanovitelj in delničar družbe DARS je
Republika Slovenija (v nadaljevanju RS), ki jo po
uveljavitvi Zakona o Slovenskem državnem
holdingu zastopa Slovenski državni holding. Svoje
pravice delničarja, ki jih opredeljujeta ZGD-1 in
Statut DARS, RS uresničuje na skupščini delničarjev.
Skupščino sklicuje uprava DARS na lastno pobudo,
na zahtevo nadzornega sveta ali na zahtevo
delničarja družbe.
Skupščino je treba sklicati v zakonsko določenih
primerih, vendar najmanj enkrat letno.
6. Sestava in delovanje organov vodenja in
nadzora ter njihovih komisij
Uprava družbe
Sestavo in delovanje uprave družbe podrobneje
določa Statut DARS. Po Statutu DARS lahko ima
uprava družbe največ pet članov. Za predsednika
oz. člana uprave je lahko imenovana oseba, ki
izpolnjuje pogoje iz 255. člena ZGD-1 in točke 7.2.2
Statuta DARS. Predsednika in vse člane uprave
imenuje nadzorni svet za največ pet (5) let ter so v
delovnem razmerju z družbo.
Upravo DARS sestavljajo: predsednik mag. Valentin
Hajdinjak, članica mag. Romana Fišer, član dr.
Peter Gašperšič, član Boštjan Rigler in član
uprave/delavski direktor Rožle Podboršek.
Pri predlogu za njihovo imenovanje je bila
upoštevana tudi Politika raznolikosti, ki sta jo
sprejela Uprava in Nadzorni svet. Njeni cilji so
zagotoviti komplementarnost in raznolikost v
upravi z upoštevanjem različnih kvalifikacij,
izkušenj in znanja, ter zastopanost obeh spolov in
različnih starostnih skupin.
Uprava vodi družbo v korist družbe, neodvisno in
na lastno odgovornost; pri vodenju mora ravnati s
skrbnostjo vestnega in poštenega
gospodarstvenika ter varovati poslovne skrivnosti
družbe. Pri uresničevanju nalog vodenja uprava
sprejema ukrepe in izvaja postopke, ki jih določata
zakon in statut družbe.
Če ima uprava več kot dva člana, družbo zastopa
predsednik uprave skupaj s članom uprave.
Uprava sprejema odločitve, ki so v njeni
pristojnosti, z večino glasov vseh članov uprave.
Vsak član uprave ima en glas. V primeru enakega
števila glasov je odločilen glas predsednika uprave.
Delavski direktor sodeluje pri odločanju, kadar
uprava odloča o kadrovskih in socialnih vprašanjih.
Uprava sprejme poslovnik o svojem delu, h
kateremu daje soglasje nadzorni svet.
Nadzorni svet družbe
V skladu s točko 7.3.1 Statuta DARS nadzorni svet
sestavlja devet članov, od katerih so trije člani
nadzornega sveta predstavniki zaposlenih.
V skladu s Statutom DARS nadzorni svet sprejme
poslovnik o svojem delu. Nadzorni svet voli
predsednika in namestnika predsednika.
Nadzorni svet mora biti sklican vsaj enkrat v
četrtletju. Nadzorni svet je sklepčen, če sta pri
sklepanju navzoči dve tretjini članov, med katerimi
mora biti tudi predsednik nadzornega sveta ali
njegov namestnik.
V skladu s Statutom DARS nadzorni svet nadzira
vodenje poslov, odloča o imenovanju in odpoklicu
uprave ter njihovih prejemkih, lahko sklicuje
skupščino, pregleduje in preverja knjige ter
dokumentacijo družbe, njeno blagajno, shranjene
vrednostne papirje in zaloge blaga ter druge stvari,
daje upravi predhodno soglasje k poslom iz točke
7. 2. 12 statuta družbe, seznani se z odločitvijo
uprave glede ustanavljanja in ukinitev hčerinskih
družb, skupščini predlaga imenovanje revizorja,
imenuje revizijsko komisijo nadzornega sveta in
druge komisije v skladu z ZGD-1, seznani se z
odločitvijo uprave glede nakupa in odprodaje
deležev ali delnic drugih družb, daje soglasje na
letni poslovni načrt družbe ter na triletni poslovni
in finančni načrt družbe ter ostale planske

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 23
dokumente, usklajuje besedilo statuta z veljavnimi
sklepi skupščine, obvešča organe družbe in
delničarja o svojih stališčih in predlogih, obravnava
in odloča o vseh drugih zadevah, za katere je
pristojen po zakonu, drugih predpisih, po
pooblastilu skupščine in statuta družbe.
Nadzorni svet mora preveriti letno poročilo skupaj
z revizorjevim poročilom in predlog uprave za
uporabo bilančnega dobička. O rezultatih
preveritve mora sestaviti pisno poročilo za
skupščino.
Določbe, ki se nanašajo na skupščino, upravo,
nadzorni svet in vrednostne papirje družbe, so
povzete po statutu, ki je bil sprejet na skupščini
8. 6. 2021.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 24
Sestava nadzornega sveta v poslovnem letu 2021
Ime in
priimek
Funkcija
Začetek
funkcije (prvi
nastop na
funkcijo)
Zaključek
funkcije /
mandata
Udeležba na
sejah
Nadzornega
sveta /
skupno
število sej
Nadzornega
sveta
Spol
Državljanstvo
Letnica
rojstva
Izobrazba
Neodvisnost
po 23. čl.
Kodeksa
upravljanja
javnih
delniških
družb
Obstoj
nasprotja
interesa v
poslovnem
letu 2021
Članstvo v
organih
nadzora
drugih družb
Članstvo komisija
NS
Funkcija v
komisijah
Nadzornega
sveta
Udeležba na
sejah komisij
Nadzornega
sveta / skupno
število sej
komisij
Nadzornega
sveta
Jože Oberstar
Član
Predsednik
Član
12. 9. 2019
25. 9. 2019
od 6. 7. 2020
25. 9. 2019
6. 7. 2020
12. 9. 2023
13/14
Moški
Slovensko
1973
Univerzitetni
diplomirani
pravnik
DA
NE
/
Revizijska
komisija
Član in
predsednik
8/8
Jožef Zimšek
Član
12. 9. 2019
12. 9. 2023
14/14
Moški
Slovensko
1944
Univerzitetni
diplomirani
inženir
gradbeništva
DA
NE
AMZS, d. d.
Revizijska
komisija,
investicijska
komisija
Član,
predsednik
8/8
11/11
Martin Stožir
Član
9. 5. 2019
5. 6. 2020
nov mandat
5. 6. 2024
14/14
Moški
Slovensko
1983
Magister inženir
logistike
DA
NE
/
Kadrovska
komisija
Član
2/2
Nataša
Ivančevič
Članica
4. 7. 2020
4. 7. 2024
14/14
Ženski
Slovensko
1974
Višja
ekonomistka
DA
NE
/
/
/
/
Branko
Švigelj
Član
4. 7. 2020
4. 7. 2024
11/14
Moški
Slovensko
1964
Poklicni voznik
DA
NE
/
/
/
/
Pavle Hevka
Član
Predsednik
24. 6. 2020
6. 7. 2020
6. 7. 2020
24. 6. 2024
14/14
Moški
Slovensko
1968
Inž. grad., mag.
ekon. in posl.
ved
DA
NE
Holding
Kobilarna
Lipica, d. o. o
/
/
/
Dr. Robert
Rožič
Član,
namestnik
predsednika
24. 6. 2020
6. 7. 2020
6. 7. 2020
24. 6. 2024
13/14
Moški
Slovensko
1968
Doktor znanosti
DA
NE
2TDK, d. o. o.
Kadrovska
komisija
Član
2/2
Dr. Štefan
Šumah
Član
24. 6. 2020
24. 6. 2024
13/14
Moški
Slovensko
1965
Doktor znanosti
DA
NE
JP Komunala
Ravne na
Koroškem
(odstopna
izjava 5. 2.)
Kadrovska
komisija
Predsednik
2/2
Anton Guzej
Član
24. 6. 2020
24. 6. 2024
13/14
Moški
Slovensko
1952
Univerzitetni
diplomirani
ekonomist
DA
NE
Občina Šmarje
pri Jelšah,
Terme Olimia
d. d.(od 11. 9.
dalje
Revizijska
komisija,
investicijska
komisija
Član
8/8
11/11

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 25
Sestava uprave v poslovnem letu 2021
Ime in priimek
Funkcija
Področje dela v Upravi
(na dan 31. 12. 2021)
Začetek
funkcije (prvi
nastop na
funkcijo)
Zaključek
funkcije /
mandata
Spol
Državljanstvo
Letnica
rojstva
Izobrazba
Strokovni profil
Članstvo v
organih
nadzora z
družbo
nepovezanih
družb
Rožle Podboršek
Član /
delavski
direktor
Kadrovske in socialne zadeve,
varnost in zdravje pri delu, izvedba
srečanj zaposlenih
9. 5. 2019
8. 5. 2024
Moški
Slovensko
1974
Univerzitetni
diplomirani
pravnik
Organizacija in vodenje
družbe, razvojna vprašanja
družbe
/
Mag. Valentin Hajdinjak
Predsednik
Vodi in usmerja delo Uprave in
delovanje služb uprave, poslovnega
področja, svetovalcev uprave,
direktorje področij
10. 7. 2020
9. 7. 2025
Moški
Slovensko
1973
Magister znanosti
Organizacija in vodenje
družbe, razvojna vprašanja
družbe
ELES, d. o. o.,
THERMANA
Laško (od 25. 8.
2021)
Dr. Peter Gašperšič
Član
Področje Upravljanja, področje
Vzdrževanja, področje Cestninjenja
10. 7. 2020
9. 7. 2025
Moški
Slovensko
1965
Doktor znanosti
Organizacija in vodenje
družbe, razvojna vprašanja
družbe
DRI upravljanje
investicij, d. o.
o.
Boštjan Rigler
Član
Področje za organizacijo gradenj in
obnov, odkup nepremičnin za
investicije
10. 7. 2020
9. 7. 2025
Moški
Slovensko
1973
Univerzitetni
diplomirani
inženir
gradbeništva
Organizacija in vodenje
družbe, razvojna vprašanja
družbe
JP KPV, d. o. o.,
Farme Ihan, d. d.
(od 14. 7. 2021)
Mag. Romana Fišer
Članica
Področje financ in računovodstva,
Kontroling
10. 7. 2020
9. 7. 2025
Ženski
Slovensko
1957
Magistra znanosti
Organizacija in vodenje
družbe, razvojna vprašanja
družbe
SDG, d. o. o.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 26
Ljubljana, 5. april 2022
Nadzorni svet DARS Uprava DARS
Pavle Hevka Mag. Valentin Hajdinjak
predsednik predsednik uprave
nadzornega sveta
Mag. Romana Fišer Boštjan Rigler Dr. Peter Gašperšič
članica uprave član uprave član uprave
Rožle Podboršek
član uprave/
delavski direktor

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 27
I.5 Nefinančno poročanje v družbi DARS
Samostojno Trajnostno poročilo družbe DARS za leto 2021 bo vsebovalo “Izjavo o nefinančnem poslovanju”, ki
smo jo kot javna družba dolžni objaviti na podlagi Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 z
dopolnitvami in spremembami). V trajnostnih poročilih sledimo mednarodnim standardom trajnostnega
poročanja GRI GS (Global Reporting Initiative Global Standards) za osnovno raven.
V poslovno poročilo, ki je sestavni del letnega poročila družbe so vključene tudi ključne nefinančne informacije o
poslovnih, okoljskih, kadrovskih in družbenih zadevah, ki so potrebne za razumevanje položaja, uspešnosti in
razvoja družbe DARS.
Zavedamo se velike odgovornosti do ljudi, okolja in družbe ter trajnostno uresničujemo družbeno odgovornost
pri vseh projektih ter dolgoročnih načrtih in na vseh ravneh svojega delovanja. Ambiciozni in jasno določeni cilji
zagotavljajo, da bo javnost še naprej prepoznavala družbo DARS kot odgovorno in v prihodnost usmerjeno
podjetje.
Trajnostno poročilo družbe za leto 2021 bo v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah objavljeno do 30. 6. 2022
na spletni strani družbe DARS.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 28
I.6 Analiza poslovanja
Prihodki družbe DARS
Tabela 2: Pregled prihodkov družbe DARS
Vrsta prihodkov
2020
(v EUR)
2021
(v EUR)
Indeks
2021/2020
Strukturni deleži
za leto 2021
Prihodki iz pogodbe o naročilu
333.607
321.312
96
0,1 %
Prihodki od cestnin
386.955.494
456.235.915
118
93,2 %
– vinjete
144.430.710
179.466.634
124
36,7 %
– tovorni promet
231.450.564
262.765.664
114
53,7 %
– predor Karavanke
11.074.220
14.003.616
126
2,9 %
Prihodki od zakupnin
7.136.120
8.347.355
117
1,7 %
Prihodki od zapor in prekomernih obremenitev
984.520
1.130.221
115
0,2 %
Prihodki od služnosti
593.084
572.513
97
0,1 %
Prihodki od zakupa optičnih vlaken
984.782
1.003.149
102
0,2 %
Drugi prihodki od prodaje
1.593.950
1.924.942
121
0,4 %
Drugi poslovni prihodki
16.161.707
16.091.935
100
3,3 %
Finančni prihodki
453.667
1.803.311
397
0,4 %
Drugi prihodki
101.844
177.951
175
0,0 %
Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
1.455.903
1.681.712
116
0,3 %
SKUPAJ PRIHODKI
416.754.677
489.290.314
117
100,0 %
Prihodki družbe DARS so v poslovnem letu 2021 znašali 489,3 milijona evrov, kar je sedemnajst odstotkov več
kot v letu 2020.
Prihodki od cestninjenja so v letu 2021 predstavljali 93,2 odstotka vseh prihodkov družbe in so znašali 456,2 mio
evrov, kar je za 18 odstotkov več kot v letu 2020. Po upadu cestninskih prihodkov v letu 2020 zaradi epidemije
covida-19, so v letu 2021 le še za 2 odstotka zaostajali za realizacijo iz leta 2019. Prihodki iz naslova cestninjenja
vozil nad 3,5 t največje dovoljene mase (težkih vozil) so znašali 262,8 mio EUR, prihodki od prodaje vinjet 179,5
mio EUR, prihodki od cestninjenja predora Karavanke pa 14,0 mio EUR. V letu 2021 je bila prodaja vinjet
količinsko višja za 24 odstotkov – prodanih je bilo 6.736.810 vinjet. Posebej visoka, kar 70 odstotna je bila rast
prihodkov od prodaje kratkoročnih vinjet.
Finančni prihodki so višji iz naslova prevrednotenja izpeljanih finančnih instrumentov.
Ostali prihodki predstavljajo majhne deleže v strukturi celotnih prihodkov.
Odhodki družbe DARS
Tabela 3: Pregled odhodkov družbe DARS
Vrsta odhodkov
2020
(v EUR)
2021
(v EUR)
Indeks
2021/2020
Strukturni deleži
za leto 2021
Stroški materiala
9.116.897
9.472.198
104
2,7 %
Stroški storitev
35.252.803
38.878.394
110
11,1 %
Stroški dela
46.832.708
47.936.062
102
13,7 %
Odpisi vrednosti
212.849.987
220.978.268
104
63,0 %
Drugi poslovni odhodki
3.191.823
877.044
27
0,2 %
Finančni odhodki
36.417.566
32.442.664
89
9,2 %
Drugi odhodki
487.636
233.086
48
0,1 %
SKUPAJ ODHODKI
344.149.420
350.817.714
102
100,0 %
Odhodki družbe DARS so v letu 2021 znašali 350,8 mio evrov in so bili glede na leto 2020 višji za dva odstotka.
V letu 2021 so se zvišali stroški materiala, storitev, dela ter odpisi vrednosti. Odpisi vrednosti predstavljajo tudi
največji delež v odhodkih in sicer 63-odstotni.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 29
Stroški storitev so višji glede na predhodno leto predvsem zaradi višje količine prodanih vinjet, kar vpliva na višje
stroške komisionarskih provizij za prodane vinjete.
Stroški dela so bili za dve odstotne točke višji v primerjavi z 2020 in so bili nižji od načrtovanih.
Odpisi vrednosti so v letu 2021 višji glede na leto 2020 iz naslova obračunane amortizacije opredmetenih
osnovnih sredstev – avtocest, ki so bila aktivirana v zadnjem tromesečju leta 2020 ter prevrednotovalnih
poslovnih odhodkov.
Poslovni izid
Čisti poslovni izid družbe DARS za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2021 znaša 112,7 milijona evrov in je
bil v primerjavi s čistim poslovnim izidom za leto 2020 višji za 89 odstotkov.
Tabela 4: Kazalniki poslovanja
31. 12.
2019
31. 12.
2020
31. 12.
2021
Kazalniki stanja financiranja
Stopnja lastniškosti financiranja v odstotkih
kapital
53,95
56,47
59,73
obveznosti do virov sredstev
Stopnja dolgoročnosti financiranja v odstotkih
kapital + rezervacije + dolgoročni dolgovi
94,39
93,16
94,42
obveznosti do virov sredstev
Stopnja kratkoročnosti financiranja v odstotkih
kratkoročni dolgovi (skupaj s kratkoročnimi PČR)
6,84
6,06
5,58
obveznosti do virov sredstev
Kazalniki stanja investiranja
Stopnja osnovnosti investiranja v odstotkih
osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti)
91,03
91,50
91,08
sredstva
Stopnja dolgoročnosti investiranja v odstotkih
osnovna sredstva + naložbene nepremičnine +
dolg. finančne naložbe + dolg. poslovne terjatve
92,71
93,62
94,37
sredstva
Kazalniki vodoravnega finančnega ustroja
Pospešena pokritost s kratkoročnimi obveznostmi
v odstotkih (upoštevane pasivne časovne
razmejitve)
likvidnostna sredstva + kratkoročne terjatve
29,63
34,89
37,59
kratkoročne obveznosti
Kratkoročna pokritost kratkoročnih obveznosti v
odstotkih
kratkoročna sredstva + kratkoročne aktivne
časovne razmejitve
105,19
103,26
98,59
kratkoročne obveznosti + kratkoročne pasivne
časovne razmejitve
Kazalniki gospodarnosti
Gospodarnost poslovanja v odstotkih
poslovni prihodki
167,83
135,46
153,17
poslovni odhodki
Stopnja dobičkonosnosti poslovnih prihodkov v
odstotkih
poslovni dobiček
40,42
26,18
34,71
poslovni prihodki
Stopnja čiste dobičkonosnosti prihodkov v
odstotkih
čisti dobiček
26,69
14,28
23,03
prihodki
Kazalnik dobičkonosnosti
Čista dobičkonosnost kapitala
čisti dobiček v poslovnem obdobju
0,05
0,02
0,04
povprečna vrednost kapitala (brez čistega dobička
poslovnega obdobja)

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 30
I.7 Pomembni poslovni dogodki v poslovnem letu 2021
Januar
Začela je veljati prepoved prehitevanja težkih tovornih vozil na avtocesti A1 med Šentiljem in Koprom.
Februar
Ministrstvo za infrastrukturo, Občina Vodice in družba DARS so sklenili sporazum o sofinanciranju gradnje
obvoznice Vodice. Družba DARS bo v okviru gradnje sofinancirala preureditev vzhodnega dela avtocestnega
priključka iz smeri Ljubljane proti Kranju.
Marec
Stekla je prenova vzhodne cevi avtocestnega predora Golovec v Ljubljani.
April
Nadzorni svet je obravnaval in potrdil revidirano Letno poročilo za leto 2020.
Družba DARS je na podlagi določil Pravil Ljubljanske borze, d. d., in veljavne zakonodaje objavila revidirano Letno
poročilo družbe DARS za leto 2020.
V Postojni je začela delovati uprava avtocestne policije.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 31
Maj
Gradbena dela v vzhodni cevi predora Golovec na ljubljanskem avtocestnem obroču so bila zaključena uspešno
in v predvidenem dvomesečnem roku.
S sklenitvijo pogodbe med družbo DARS in slovaškim SkyTollom so pričeli teči pogodbeni roki za uvedbo sistema
elektronske vinjete.
Junij
Na podlagi Sklepa o spremembah Sklepa o uvedbi pribitka k cestnini na določenih odsekih cestninskih cest
(Uradni list RS, št. 70/2021) se je spremenila višina pribitka k cestnini, ki je od 1. junija 2021 za vse cestninske
razrede nekoliko nižji.
Z operativnim delom je začela prva od petih predvidenih specializiranih enot avtocestne policije (SEAP), in sicer
SEAP Ljubljana.
Potekala je skupščine družbe DARS, na kateri se je lastnik seznanil z revidiranim Letnim poročilom družbe DARS
za leto 2020 in revizorjevim poročilom ter Poročilom nadzornega sveta o preveritvi Letnega poročila družbe DARS
za leto 2020 z revizorjevim poročilom.
Družba DARS je na podlagi določil Pravil Ljubljanske borze, d. d., in veljavne zakonodaje objavila Trajnostno
poročilo za leto 2020.
Julij
Družba DARS je s konzorcijem domačih gradbenih podjetij sklenila pogodbo za gradnjo odseka Jenina pri Slovenj
Gradcu. To je bil nov korak k nadaljevanju gradnje hitre ceste na Koroško.
Avgust
Stekla je gradnja odseka Jenina na tretji razvojni osi med Velenjem in Slovenj Gradcem.
Družba DARS je na podlagi 112. in 113. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov objavila nerevidirano poročilo
o poslovanju družbe DARS v prvem polletju 2021.
September
Družba DARS je po koncu turistične sezone začela še zadnjo obsežnejšo obnovo na avtocestnem omrežju,
načrtovano za leto 2021, in sicer preplastitev cestišča primorske avtoceste na odsekih Kozina–Črni Kal–Sermin.
S položitvijo temeljnega kamna je bil zaznamovan začetek gradnje nove poslovne stavbe družbe DARS ob zahodni
avtocestni obvoznici Ljubljane (Koseze–Kozarje).
Oktober
Družbi DARS je bilo izdano gradbeno dovoljenje za prvi odsek hitre ceste na južnem delu tretje razvojne osi med
priključkoma Novo mesto vzhod in Osredek.
November
1. novembra 2021 je pričela veljati omejitev prehitevanja težkih tovornih vozil med 6. in 18. uro na celotnem
omrežju slovenskih avtocest in hitrih cest. Prehitevanje tovornjakov je ostalo dovoljeno na odsekih s tremi
prometnimi pasovi ter ponoči.
Družba DARS je avtocestna počivališča začela opremljati z znaki, ki zapovedujejo parkiranje težkih vozil na največ
25 ur.
December
Delovati je začel sistem elektronske vinjete. Uporabnikom slovenskih avtocest in hitrih cest sta bila s 1.
decembrom omogočena nakup in uporaba letne e-vinjete, ki je po 13 letih nadomestila vinjeto v obliki nalepke.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 32
I.8 Upravljanje tveganj
Poslovna tveganja
V družbi DARS se zavedamo resnosti posledic, ki bi nastale z uresničitvijo različnih vrst tveganj. V vse bolj
negotovem poslovnem okolju je obvladovanje tveganj pomemben dejavnik poslovnega uspeha družbe, zato
veliko pozornosti namenjamo pravočasnemu zaznavanju tveganj in uspešnosti njihovega upravljanja.
Proces upravljanja tveganj je postal del našega strateškega poslovanja, zato smo ponosni na uspešno
obvladovanje tveganj v letu 2021. Upravljanje tveganj v družbi DARS izvajamo v treh obrambnih linijah. Na prvi
obrambni liniji je poslovodstvo, ki je odgovorno za vzpostavitev in uspešno delovanje notranjih kontrol ter
izvajanje postopkov obvladovanja na dnevni ravni. Naloga poslovodstva je prepoznavanje in ocenjevanje tveganj
kot tudi opredelitev ustreznega odziva na tveganja – skladno s cilji organizacije. Druga obrambna linija vključuje
tiste funkcije, ki izvajajo nadzor nad poslovnimi procesi in tveganji (kakovost, računovodske kontrole, fizično
varovanje in podobne kontrole itd.). Zaposleni na omenjenih funkcijah so odgovorni za pravilno vpeljavo sistema
obvladovanja tveganj. Spodbujajo se opredeljevanje izpostavljenosti posameznim tveganjem in spremljanje
uvajanja postopkov za obvladovanje tveganj ter razvijanje sistema poročanja o tveganjih. Tretjo obrambno linijo
predstavlja notranje revidiranje. Skladno s sprejeto Strategijo družbe DARS se spreminjajo oz. dopolnjujejo
operativni cilji, ki podpirajo strateške cilje in na njihovi osnovi so prepoznana tudi strateška tveganja. Sistem

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 33
tekoče preverjamo in dopolnjujemo, da bi bila tveganja, ki jim je družba DARS izpostavljena, pravočasno
prepoznana, ovrednotena in obvladovana.
V sprejetem dokumentu »Upravljanje s tveganji« je določena politika upravljanja tveganj, pristojnosti in
odgovornosti v procesu ugotavljanja, merjenja in obvladovanja tveganj, metodologija ocenjevanja tveganj in
ukrepi za zmanjševanje tveganj na sprejemljivo raven, notranje kontrole in drugo. Tveganja za vsako
organizacijsko enoto so razvrščena po naslednjih vidikih tveganj: strateška, finančna, koruptivna, tveganja
neusklajenosti z zakonodajnimi zahtevami, operativna, organizacijska, okoljska in energetska ter informacijska.
Politika upravljanja tveganj je izjava o celovitih namerah in usmeritvi družbe v zvezi z obvladovanjem tveganj.
Zaposleni se zavedamo, da učinkovitost upravljanja tveganj nevtralizira grožnje za doseganje ciljev, ki izhajajo iz
zunanjega in notranjega poslovnega okolja. S sistemom upravljanja tveganj zagotavljamo, da so ključna tveganja
pravočasno prepoznana, ocenjena in obvladovana. Tveganja ogrožajo zastavljene strateške, operativne in
izvedbene cilje. V poslovnih procesih nastajajo različne vrste tveganj, ki jih morajo odgovorne osebe procesov
pravočasno prepoznati in ustrezno obvladovati.
Merljivi cilji na področju upravljanja tveganj v letu 2021 so bili:
- štirikrat letno s strani lastnikov tveganj pregled ter po potrebi dopolnitev registra tveganj in ukrepov z
namenom obvladovanja tveganj na oziroma pod sprejemljivo raven,
- štirikrat letno s strani lastnikov tveganj pregled uspešnosti uvedenih ukrepov,
- štirikrat letno zasedanje Sveta za upravljanje tveganj in posredovanje predloga registra tveganj v
potrditev upravi družbe.
Metodologija, ki jo uporabljamo v družbi DARS za vrednotenje tveganj je obrazložena v nadaljevanju in je razvidna
tudi s slike v nadaljevanju. Verjetnosti nastanka ocenjujemo s petstopenjsko lestvico: zelo neverjetno (10–20 let),
precej neverjetno (5–10 let), srednje verjetno (1–5 let), precej verjetno (1 mesec do 1 leto), zelo verjetno (1 dan
do 1 mesec), posledice tveganja so izražene bodisi vrednostno s petstopenjsko lestvico vrednosti (manj od 10.000
EUR, 10.000 EUR do 100.000 EUR, 100.000 EUR do 1 milijon, 1 milijon do 10 milijonov, več kot 10 milijonov)
bodisi polkakovostno z ocenami 1–5 (nizke, zmerne, srednje visoke, visoke in zelo visoke).
Slika 10: Metodologija za vrednotenje tveganj
Tveganja smo prepoznavali s pomočjo strateških in operativnih ciljev, ki so na najvišji ravni začrtani v Strategiji
družbe DARS 2021–2025, na nižjih ravneh pa glede na izvedbene cilje, ki so začrtani v okviru posameznega
procesa. Ključno vodilo članov Sveta za upravljanje je bilo, da se poudari zavedanje pomembnosti registra tveganj
in predvsem medsebojnega sodelovanja, priprave ukrepov za zmanjševanje tveganj ter spremljanja uspešnosti
uvedenih ukrepov. Svet za upravljanje tveganj je ustrezen poudarek namenil tudi temu, da so bila koruptivna
tveganja in tveganja, ki se nanašajo na neusklajenosti z zakonodajnimi zahtevami, prepoznana in ocenjena s strani
lastnikov tveganj v vseh organizacijskih enotah.
Na novo smo pripravili vizualni prikaz tako najvišje ocenjenih tveganj kot števila uvedenih in realiziranih ukrepov
po posameznih organizacijskih enotah. Prav tako smo vizualno predstavili skupno stopnjo realizacije ukrepov in
največje prepoznano tveganje v družbi.
Verjetnost nastanka/pojava
P O S L E D I C E T V E G A N J A
ZELO
NEVERJETNO
(10 -20 let)
PRECEJ
NEVERJETNO
(5 - 10 let)
SREDNJE
VERJETNO
(1 - 5 let)
PRECEJ
VERJETNO
(1m - 1 leta)
ZELO
VERJETNO
(1 dan - 1
mesec)
Vrednostno izražene posledice
(v EUR)
Polkakovostno izražene posledice - vpliv
na ključnega deležnika (uporabnika)
OCENA 1 2 3 4 5
ZELO VISOKE (50 - 100 mio) zelo visoke/zelo močan vpliv 5 5 10 15 20 25
VISOKE (10 - 50 mio) visoke/močan vpliv 4 4 8 12 16 20
SREDNJE VISOKE (1 - 10 mio) srednje visoke/ srednje močan vpliv 3 3 6 9 12 15
ZMERNE (0,1 do 1 mio) zmerne/delni vpliv 2 2 4 6 8 10
NIZKE (<0,1 mio) nizke/ brez posledic, ni vpliva 1 1 2 3 4 5
LEGENDA
ekstremno visoka stopnja tveganja (nesprejemljiva) = 17-25
visoka stopnja tveganja (nesprejemljiva) = 9-16
srednja stopnja tveganja (dopustna, sprejemljiva) = 5-8
nizka stopnja tveganja (sprejemljiva) = 1-4

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 34
Poudariti želimo, da so lastniki tveganj prepoznali in pripravili ukrepe z namero njihovega zmanjševanja na
oziroma pod sprejemljivo raven. Uspešnost uvedenih ukrepov bodo lastniki tveganj ocenjevali po realizaciji
ukrepov. V registru tveganj lastniki tveganj prepoznavajo in upravljajo tveganja, ki se nanašajo tudi na druga
področja, kot so: skladnost poslovanja oziroma usklajenost in izpolnitev relevantnih zakonodajnih zahtev,
prevare, goljufije in korupcija.
Upravljanje tveganj je vpeto v vse ravni našega delovanja, redno preverjamo, ali so se pojavile nove grožnje in
posledično tveganja, kot npr. pandemija, na osnovi katere smo uvedli nove ukrepe in pristope.
Prepoznana tveganja, ki smo jim namenili posebno pozornost, so:
- pandemija,
- omejena razpoložljiva finančna sredstva za vlaganje v razvoj,
- naraščanje števila nesreč oz. padec stopnje varnosti,
- odvisnost od zunanjih izvajalcev,
- izpad prihodka pri delovanju novega sistema DarsGo in delovanje sistema DarsGo,
- izpad ključnih informacijskih sistemov,
- ekonomska upravičenost investicijskih vlaganj,
- tveganje prihodkov,
- izguba kompetentnega oz. ključnega kadra (nezaželena fluktuacija) in porast deleža aktivno nezavzetih
zaposlenih,
- skrb za varnost in zdravje zaposlenih pri delu ter
- varovanje okolja.
Pandemija
V družbi DARS permanentno pozorno spremljamo širjenje covida-19 že vse od njegovega pojava v EU ter sproti
sprejemamo potrebne in ustrezne ukrepe na ravni organizacije dela s ciljem zagotovitve neprekinjenega ter
optimalnega poslovanja. Osrednji fokus uprave in novoustanovljene koordinacijske skupine za covid-19 je skrb
za varnost in zdravje zaposlenih ter uporabnikov avtocest in hitrih cest.
Uprava DARS in pristojne strokovne službe so pred razglasitvijo epidemije covida-19 v RS začele obveščati in
opozarjati na obnašanje in ravnanje zaposlenih ter na preventivne ukrepe v družbi glede pojava covida-19.
Družba DARS je pripravila Akcijski načrt, ki opredeljuje preventivne ukrepe in postopke za izvajanje delovnih
procesov, izvajanje poslovnih aktivnosti v delovnem okolju in zunaj njega ter ukrepe strokovnih služb družbe
DARS za zagotovitev izvajanja Akcijskega načrta. Izvajanje le-tega se prilagaja potrebam in razmeram v delovnih
okoljih oz. aktualnim poslovnim procesom.
Družba DARS se je ob razglasitvi epidemije covida-19 v Sloveniji aktivno vključila v sistem delovanja Kriznega
štaba RS in Štaba Civilne zaščite RS. Na področju vzdrževanja se je zaradi pandemije veliko naporov vlagalo v
reševanje mogočega problema zagotavljanja zadostnega števila kadrov za izvajanje zimske službe v primeru
pojava okužbe z virusom znotraj organizacijskih enot področja vzdrževanja, ko bi lahko bilo v primeru obilnejših
snežnih padavin, ki bi sovpadale z večjim številom izpada zaposlenih, izvajanje zimske službe oteženo.
Prav tako je uprava družbe pristopila k oceni ekonomskih posledic zaradi pandemije in za nadzorni svet pripravila
Poročilo o predvidenem vplivu trenutnega stanja, povezanega s covidom-19, na poslovanje družbe DARS. Na
podlagi javno dostopnih informacij je uprava družbe obravnavala številne resne, vendar verjetne scenarije v zvezi
s potencialnim razvojem izbruha in pričakovanim vplivom na družbo in gospodarsko okolje, v katerem družba
deluje, vključno z ukrepi, ki jih je slovenska vlada že sprejela. Vsa potrebna redna dela se opravljajo prilagojeno
razmeram. V družbi DARS obvladujemo finančni položaj, zato zaradi covida-19 izpolnjevanje finančnih obveznosti
zagotovo ne bo ogroženo. Dobra likvidnostna situacija nam omogoča redno servisiranje dolgov. Prav tako zaradi
zadostne finančne sposobnosti ne bo ogroženo izpolnjevanje finančnih zavez.
Družba vse aktivnosti tekoče analizira in je že vzpostavila sistem za dokumentiranje vseh ukrepov, ki jih je izvedla.
Cilj teh aktivnosti je določanje najboljših praks, ki bodo podlaga za vse aktivnosti v izjemnih razmerah v prihodnje.
Ugotavljamo, da sprejeti ukrepi zaradi covida-19 vplivajo na doseganje poslovnih rezultatov družbe, vendar po
oceni vodstva le-ta ne bo ogrozil finančne vzdržnosti poslovanja družbe in tudi ne predstavlja bistvene
materialnosti. Na podlagi navedenega in zaradi obravnavanih vseh mogočih scenarijev menimo, da likvidnostno

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 35
tveganje v naslednjih 12 mesecih ne bo veliko, kar pomeni, da bo družba nemoteno nadaljevala poslovanje in
načelo neomejenosti delovanja velja. Z vzdrževanjem likvidnostne rezerve v obliki depozitov in pridobljenimi
dolgoročnimi kreditnimi linijami tako zagotavljamo visoko raven likvidnosti družbe DARS, ki je v vsakem trenutku
sposobna izpolniti vse dospele obveznosti.
Menimo, da smo kot poslovodstvo sprejeli vse razumne ukrepe za pripravo vseh scenarijev, načine nenehnega
ocenjevanja stanja in spremljanje učinkov sprejetih ukrepov. Zaradi učinkovitega obvladovanja različnih tveganj,
povezanih s pojavom covida-19, in tako pripravljenih načrtov ukrepanja bo poslovanje družbe v obdobju
naslednjih 12 mesecev od datuma poročanja potekalo nemoteno.
Omejena razpoložljiva finančna sredstva za vlaganje v razvoj
Za zagotavljanje in ustrezno razporeditev sredstev za obnove avtocestne infrastrukture je oddelek za cestno
infrastrukturo v sodelovanju z oddelkom za obnove ponovno pripravil Plan ukrepov za triletno obdobje (2022–
2024), ki temelji na ugotovitvah spremljanja stanja infrastrukture, analizah ekspertnega sistema, analizah
strokovnih skupin in na strokovnih ocenah vrednosti predlaganih ukrepov ter predstavlja izhodišča za ustrezno
načrtovanje investicijskih obnovitvenih del. V dokumentu so dodane okvirne vrednosti del predvsem z namenom,
da so ustrezne službe prehodno seznanjene s predvidenimi potrebami po zagotavljanju finančnih sredstev za
vlaganja v obstoječo infrastrukturo. Pristojne službe morajo načrtovanje potrebnih sredstev za investicijska
vlaganja na obstoječi infrastrukturi prilagoditi potrebam, izraženim v navedenem dokumentu.
Vsako leto smo priča nepredvidenim dogodkom (pandemija, potres, žled, burja v kombinaciji z nanosom snega,
poplave itd.), ki lahko oslabijo naše delovanje ter ogrozijo prometno varnost zaposlenih in uporabnikov. Zato
moramo z uvajanjem sodobnih sistemov zagotavljati najvišjo stopnjo spremljanja stanja infrastrukture in
prometne varnosti uporabnikov, saj le tako sledimo strategiji družbe.
Poseben poudarek je potreben na razvoju digitalizacije cest. Digitalizacija avtocest pelje po poti zahtevnega
preoblikovanja, ki vključuje mobilnostne, tehnološke in infrastrukturne spremembe. Avtocesta s tem postaja del
digitalne preobrazbe družbe. Za dosego tega cilja je treba izvesti digitalizacijo tako na infrastrukturni, sistemski
in upravljavski ravni, za katero moramo zagotavljati sklenitev celotnega kroga podatkov, ki jih generirajo
senzorska omrežja. V tem smislu je treba vpeljevati nove sisteme detektiranja prometa in infrastrukture,
zagotavljanja zadostnih kapacitet za prenos in izmenjavo informacij, obvladovati ogromne količine podatkov in
pripraviti ustrezna programska okolja za takšno izvedbo.
Vlaganja v razvoj so potrebna tudi na področju vzdrževanja, kjer se soočamo z vedno večjimi zahtevami z vidika
pretočnosti avtocest, torej pri izvajanju del rednega vzdrževanja z minimalnimi motnjami v prometu. Zato so
potrebna vlaganja v razvoj novih tehnologij tako letnega kot zimskega vzdrževanja AC/HC, kjer so ključna vlaganja
v potrebno mehanizacijo in opremo avtocestnih baz z izpostavami.
Tudi v času pandemije je osnovno poslanstvo družbe DARS, da so avtoceste prevozne brez omejitev, kar pa se
posledično lahko zagotavlja le na način, da redno dobavljamo, vzdržujemo in nadgrajujemo mehanizacijo in
opremo.
Naraščanje števila nesreč oz. padec stopnje varnosti
Da preprečimo naraščanje števila prometnih nesreč oziroma izboljšamo prometno varnost, moramo kot
upravljavec in vzdrževalec avtocestnega omrežja ravnati strokovno ter izvajati ustrezna in učinkovita dejanja, ki
na to posredno ali neposredno vplivajo. Na področju prometne varnosti moramo spoštovati zahteve domače
zakonodaje in tudi obveznosti evropskih predpisov. Na podlagi dobrih praks in izvedenih študij izvajamo
raznovrstne projekte s področja prometne varnosti, uporabe naprednih IT-tehnologij in uvajanja pametne
infrastrukture. Pri projektih smo posebej pozorni na:
- projektne rešitve, s katerimi izboljšujemo prepustnost cest in zmanjšujemo število konfliktnih točk;
- dobro kondicijo cestne infrastrukture, ki je pogoj za varno vožnjo (optimalno vozišče, vidnost talnih
označb in prometnih znakov);
- uporabo opreme cest, ki v primeru napake voznika zagotavlja milejše posledice in s tem zmanjšuje
število mrtvih ali poškodovanih;
- pripravo predlogov sprememb in dopolnitev zakonskih in podzakonskih predpisov, ki omogočajo
uvajanje sodobnejših prometno-tehničnih rešitev in uporabo učinkovitejše opreme cest.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 36
Vse navedeno ob spremljanju novosti v tujini in učinkoviti izrabi domačega znanja zagotavlja pogoje za izboljšanje
prometne varnosti. V celotnem konceptu načrtovanja in gradnje novih odsekov, obnov, vzdrževanja, novih
tehnologij ITS in upravljanja prometa se varnost v povezavi z naraščanjem prometa izboljšuje. Pozitivne učinke
imajo tudi koordinacije (ki jih izvajamo iz nadzornih centrov predvsem v primeru delovanja operativnih skupin na
terenu in ob izrednih dogodkih), zagotavljanje ukrepov, ki se prilagajajo glede na prometne in vremenske
razmere, ter nudenje informacij uporabnikom. Pri tem pa skrbimo tudi za kontinuirano izvajanje varnostnih
kampanj in s ciljem promocije varnosti v prometu aktivno sodelujemo z deležniki na področju varnosti. Pri tem
je zelo pomembno krizno komuniciranje ob izrednih dogodkih.
Prometna varnost se je v letu 2021 poslabšala in se je vrnila na stanje pred pandemijo. Izstopale so predvsem
prometne nesreče naletov v ustavljeno vozilo v zastoju. Tudi prometne obremenitve se počasi približujejo
vrednostim iz leta 2019, kar posledično povečuje verjetnost nastanka prometnih nesreč.
Odvisnost od zunanjih izvajalcev
Tveganje odvisnosti od zunanjih izvajalcev obvladujemo tako, da tekoče spremljamo vse informacije o poslovanju
poslovnih partnerjev, pripravljamo ukrepe za preprečitev vpliva neugodnih dogodkov na poslovanje družbe
(spremembe določil v pogodbi, sporazumne prekinitve pogodb) in vzdržujemo zdrave poslovne odnose. Že pri
izbiri izvajalca v postopku javnega naročanja temeljito proučimo predvidene roke za izvedbo, plačilne pogoje in
garancije, natančno določimo terminske načrte dokončanja posamezne faze in skrbimo za kakovost pogajanj ter
od izbranih izvajalcev zahtevamo ustrezne reference. Za nadzor nad izvajanjem pogodb imamo določene skrbnike
pogodb, ki bdijo nad izvajanjem pogodbe ves življenjski cikel, od priprave razpisne dokumentacije do sklenitve
pogodbe, med samo izvedbo posla in nato vse do izteka garancijske dobe, če je ta predvidena. Prav tako skrbniki
spremljajo tudi veljavnost posameznih dokumentov, npr. garancije, in so dolžni opozoriti, da se le-ti tekoče
obnavljajo. Redno nadziramo stroške investicij, tako rednih kot tistih, ki so nastali zaradi naknadnih sprememb
projekta. Vse projekte v vseh fazah izvajamo na način vključevanja inženirja, ki skrbi za celovito vodenje
posameznega projekta. Pri nabavi strateških materialov (sol, nafta itd.) se teži k temu, da imamo vedno na voljo
rezervnega dobavitelja. Za dobavo posipnih materialov je za vsak tip soli sklenjena svoja pogodba, za nabavo
dizelskega goriva v interne črpalke pa je predviden podpis okvirnega sporazuma z več dobavitelji.
Izpad prihodka pri delovanju novega sistema DarsGo in delovanje sistema DarsGo
Po uspešni uvedbi sistema v letu 2018, smo v poročevalskem obdobju izvajali aktivnosti za odpravo
pomanjkljivosti, uvajali spremembe/nadgradnje sistema za izboljšanje uporabniške izkušnje in spremembe za
izboljšave na sistemski ravni.
Izvedli smo pregled doseganja ravni storitve sistema za zadnji kvartal tretjega leta delovanja sistema, prvi in del
drugega kvartala četrtega leta delovanja sistema. Z zbiranjem podatkov o delovanju sistema in v okviru izvajanja
lastnega metodološkega modela ocenjevanja ravni storitev, razvitega v sodelovanju z nadzornikom kakovosti,
izračunavamo in nadzorujemo ravni storitev, ki jih je dosegel sistem. Dosežena raven storitev vpliva na plačilo
pogodbene vrednosti izvajalcu iz naslova tehničnega delovanja in učinkovitosti sistema; plačilo pogodbene
vrednosti je odvisno od elementov, vezanih na doseganje ravni kakovosti, ki jo mora izvajalec dosegati v obdobju
operativnega delovanja. Z ugotavljanjem ravni storitev vplivamo na dvig kakovosti delovanja sistema in posredno
omejujemo/zmanjšujemo tveganja iz naslova prihodkov pobrane cestnine za vozila nad 3,5 t največje dovoljene
mase, ki je največji in najpomembnejši vir prihodka družbe. Prevzeli smo podatkovno skladišče, v katerega se
bodo prenašali podatki iz izvornih informacijskih sistemov, ki so potrebni za cestninjene, s pomočjo katerega bo
naročnik izvajal analize, namenjene celovitem spremljanju in nadzoru nad delovanjem DarsGo sistema.
Z izvajalcem izvajamo redne sestanke za pregled in spremljanje delovanja sistema, z upravljanjem incidentov
evidentiramo odmike v delovanju sistema, ki jih izvajalec praviloma v pričakovanih rokih in s predvidenimi
postopki odpravlja oziroma izboljšuje. S kontrolnimi metodami, neodvisnimi od izvajalca, se redno spremlja
učinkovitost delovanja sistema, analizirajo se odmiki in izvajajo ustrezni ukrepi. Vzpostavljena sta sistem
upravljanja varovanja informacij (SUVI) in sistem upravljanja neprekinjenega poslovanja (SUNP) za zagotovitev
delovanja sistema 24/7. V sklopu tega so se izvajale aktivnosti za namen varovanja informacij in neprekinjenega
poslovanja (periodični varnostni pregledi, izboljšave za zagotavljanje varnosti). Redno spremljamo in uvajamo
vse zakonodajne spremembe. V poročevalskem obdobju je bila izvedena zunanja presoja sistema ISO na področju
DarsGo, vodstveni pregled sistema SUVI in SUNP, izvedeni nekateri ukrepi vodstvenega pregleda in vaja
neprekinjenega poslovanja. V poročevalskem obdobju je sistem deloval stabilno in zagotavljal predvideno
dosegljivost programskih rešitev v uporabi. Z ohranjanjem visoke razpoložljivosti tehnologije, načeli projektnega

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 37
vodenja in varnostno politiko so se tveganja ohranjala v mejah obvladljivosti. S stalnim spremljanjem in
nadzorovanjem predvidenih aktivnosti izvajalca, potrebnih za delovanje sistema DarsGo in ustreznim
upravljanjem procesov izboljšujemo delovanje sistema ter skrbimo za uspešno in učinkovito reševanje
operativnih težav/problemov uporabnikov, s čimer zagotavljamo stalni razvoj in izboljšave na področju celotnega
sistema DarsGo. Obvladujemo mrežo uporabniških storitev na način, da zagotavljamo cestninske uporabniške
točke dostopne uporabnikom storitev DarsGo; vzpostavili smo novo prodajno mesto v Ilirski Bistrici ter opremili
in vzpostavili delovanje lastnega mobilnega prodajnega mesta. Povečali smo tudi obseg ustrezno usposobljenih
mobilnih enot cestninskega nadzora, za še večji obseg ugotavljanja cestninskih prekrškov in pobiranja dolgovane
cestnine. Z enakim namenom smo s sklenitvijo aneksa 14 k pogodbi za DarsGo pričeli z aktivnostmi za postavitev
dveh dodatnih nadzornih portalov na dveh vpadnicah v državo. V zadnjem kvartalu leta smo usklajevali rešitve
za postavitev novih DarsGo portalov (Srminska vpadnica, tretja razvojna os sever in jug, Markovci - Gorišnica) in
rekonstrukcijo obstoječih (Zadobrova – LJ (Šmartinska)). Na bencinskem servisu Petrol na Dolgi vasi je bilo
dodano prodajno mesto, s čimer bo zagotovljena hitrejša izvedba DarsGo storitev za uporabnike, ki vstopajo v
državo. Za zagotovitev pravočasne in ustrezne količine DarsGo naprav smo zaradi globalne krize na trgu
polprevodnikov pričeli z naročilom DarsGo naprav za leto 2023.
V poročevalnem obdobju smo z izvajalcem dogovorili potrebne aktivnosti za implementacije sistema DarsGo s
sistemom e-vinjeta za namen zagotovitve pravočasne prodaje in uporabe e-vinjet.
Izpad ključnih informacijskih sistemov
Izpad ključnih informacijskih sistemov obvladujemo z rednim spremljanjem stanja informacijskih sistemov in
takojšnjim odzivanjem na izredne dogodke. Vzpostavljen imamo sistem neprekinjenega delovanja dela
informacijskega sistema (podvajanje najvitalnejših delov informacijske opreme) ter uvedene varnostne ukrepe
za zaščito in varovanje informacijskih sistemov pred nepooblaščenimi posegi in izgubo podatkov.
Poleg notranjih in zunanjih presoj sistema kakovosti po pridobljenih certifikatih kakovosti ISO27001 in ISO9001,
uporabljamo tudi neodvisne varnostne preglede informacijske tehnologije kot eno izmed metod prepoznavanja
tveganj. Prepoznane grožnje in tveganja, ki bi lahko vplivale na zaupnost, celovitost ali razpoložljivost
informacijskih sistemov in informacijske infrastrukture, obvladujemo z vzdrževanjem ocene tveganj s področja
informacijske varnosti in izvajanjem ustreznih ukrepov za zmanjševanje tveganj. Vpeljane imamo ustrezne
kontrole skladno z zahtevami standarda ISO 27001 ter redno izvajamo vzdrževanje vseh informacijskih sistemov
tako programske kot strojne opreme. Sem sodi zagotavljanje varnostnega kopiranja, vzdrževanje protipožarnih
pregrad in protivirusnih programov ter posodabljanje varnostnih politik. Velik poudarek je tudi na ozaveščanju
uporabnikov o informacijski varnosti. Ključno je tudi izvajanje jasne vizije razvoja informacijskega sistema družbe.
Na ključnih sistemih je vzpostavljen sistem vzdrževanja 24/7/365 s strani pogodbenih izvajalcev ter uveden
monitoring in ažurno obveščanje in beleženje vseh incidentov in izpadov.
Ekonomska upravičenost investicijskih vlaganj
Tveganje ekonomske upravičenosti investicijskih vlaganj v družbi DARS obvladujemo z različnimi kontrolnimi
mehanizmi. Za preverjanje ekonomske upravičenosti ukrepov na cestni infrastrukturi že več let uporabljamo
ekspertni sistem PMS DARS, za manjše investicije pa izvajamo še strokovne ekonomske presoje s pomočjo
zunanjih strokovnjakov. V prvi fazi preverjamo predvsem funkcionalnost posameznih elementov infrastrukture
in varnost za uporabnike avtocest, v nadaljevanju pa še trajnost in stopnjo poškodovanosti. V letu 2021 smo pri
planiranje ukrepov na premostitvenih objektih prvič uporabili ekspertni sistem gospodarjenja s premostitvenimi
objekti – BMS DARS.
Za projekte, vezane na energetsko učinkovitost podjetja, se pripravlja analize stroškov in koristi, ki predstavljajo
podlago za odločanje o implementaciji posameznega ukrepa. Za ITS-sisteme se v prvi vrsti preverja upravičenost
z vidika varnosti za uporabnike avtocest, pri obnovah in vlaganjih v elektrostrojno opremo predorov pa se
upošteva več različnih vidikov, ki so vključeni v program dolgoročnega načrtovanja obnov elektrostrojne opreme
v predorih.
Za potrebe obvladovanja tveganj upravičenosti investicijskih vlaganj v mehanizacijo je bila v letu 2017 opravljena
celovita analiza vse mehanizacije in opreme ter pripravljen srednjeročni načrt vlaganj v obnovo le-te za obdobje
2018–2022. Investicije v nove odseke HC in AC pa so v vseh fazah projekta načrtovane na način izdelave PZI ali
IZ, med izdelavo projektne dokumentacije DGD in PZI pa tudi z izdelanim Investicijskim programom, ki ga

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 38
obravnava komisija v okviru družbe DARS, potrdi uprava družbe, v nadaljevanju pa je posredovan tudi na Komisijo
za obravnavo in potrjevanje investicijske dokumentacije, ki deluje v okviru Ministrstva za infrastrukturo.
Tveganje prihodkov
Tveganje prihodkov obvladujemo s spremljanjem podatkov in pripravo čim realnejših napovedi prihodkov,
ugotavljanjem odstopanj od poslovnega načrta ter z načrtovanjem ukrepov, ki bodo morebitno vrzel premostili.
Izvaja se izračun stroškov cestninskih cest in najvišje dopustne višine cestnine, skladno z veljavno metodologijo.
Zaradi pandemije covida-19 smo v letu 2020 beležili 17 odstotni padec prihodkov iz naslova cestninjena, na
prihodke pa je pandemija vplivala tudi v letu 2021, vendar smo se predvsem na podlagi povečanega prometa
težkih vozil približali ravni cestninskih prihodkov v letu 2019.
Prihodki iz naslova cestninjenja vozil z največjo dovoljeno maso nad 3,5 t se praviloma zmanjšujejo, če ostaja
cestnina na prevoženi kilometer nespremenjena, zaradi posodabljanja voznega parka, saj vozila z višjim
emisijskim razredom EURO plačujejo nižjo cestnino. Pobude za indeksacijo cestnine na omrežju cestninskih cest
in cen vinjet, podane MZI s strani družbe DARS v letu 2020 in 2021, niso bile sprejete.
Spremembe podzakonskih predpisov s področja cestninjenja in cenika cestnine mora potrditi Ministrstvo za
infrastrukturo. Družba DARS poskuša predhodno te spremembe uskladiti s prevozniškimi sekcijami GZS in OZS,
zato je pomembno vseskozi ostajati v dobrih partnerskih odnosih z njimi. Prvega decembra 2021 smo začeli s
prodajo elektronskih vinjet v sistemu e-vinjeta. Na začetku je bila v elektronski obliki na voljo le letna vinjeta, z
januarjem 2022 pa so bile na voljo tudi kratkoročne vinjete. Konec januarja 2022 je bila dokončno ukinjena
prodaja vseh vrst vinjet v obliki nalepk. Letna vinjeta velja 365 dni od dneva nakupa, kar pomeni izpad dela
prihodkov v primerjavi z dosedanjim sistemom veljavnosti letnih vinjet (do 31. 1.).
Družba DARS je tudi v letu 2021 aktivno sodelovala pri oblikovanju in presoji predloga novele direktive o
evrovinjeti (1999/62/ES) tekom sprejemanja predloga na delovnih telesih in pristojnih odborih EU. Svoje
predloge smo posredovali pristojnemu ministrstvu ter združenju avtocestnih upravljalcev ASECAP. Nova
tveganja, ki jih direktiva prinaša, so obvezna cenovna razmerja pri letnih in kratkoročnih vinjetah, obvezna
uvedba dnevne vinjete, razlikovanje višine cestnine glede na izpuste CO2, obvezna uvedba pristojbine za zunanje
stroške onesnaževanja zraka in hrupa, možnost, da se cestninske prihodke investira v prometnem sektorju,
vendar izven avtocestnega omrežja ter možnost oprostitev in znižanj cestnine za dele omrežja in nove kategorije
vozil. Potem, ko bo po 8-letnem prehodnem obdobju obvezno upoštevanje predpisanih razmerij med ceno letne
in kratkoročnih vinjet, bo v izogib občutnemu zmanjšanju prihodkov (po oceni za 30 do 50 mio EUR na letni ravni)
treba podražiti letno vinjeto (za 20 do 40 EUR). Poleg tega bo sprejem novele direktive vplival na porast stroškov
razvoja sistema DarsGo in porast stroškov cestninskega nadzora.
Izguba kompetentnega oz. ključnega kadra (nezaželena fluktuacija) in porast deleža aktivno nezavzetih
zaposlenih
Tveganje izgube kompetentnega oz. ključnega kadra v družbi DARS in porast deleža aktivno nezavzetih zaposlenih
obvladujemo z oblikovanjem ustvarjalnega, varnega in zanimivega delovnega okolja, kar predstavlja naš strateški
cilj. S tem namenom je bila pripravljena Strategija upravljanja s kadri 2020, ki opredeljuje konkretne aktivnosti, s
katerimi kot organizacija delujemo na področju razvoja kadrov in s tem zmanjšujemo prepoznana kadrovska
tveganja.
Vsako leto se izvaja merjenje organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih. Rezultati za leto 2021 ne kažejo
pomembnih negativnih odstopanj v stanju organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih, kažejo pa večjo
stopnjo zavzetosti zaposlenih, kot v predhodnih letih.
Prepoznana imamo ključna delovna mesta in ključne kadre, za katere je pripravljen temelj za izvajanje politike
nasledstev. Slednje poleg pravočasnega zagotavljanja strokovnih in kompetentnih naslednikov na ključnih
delovnih mestih predstavlja tudi pomemben element mogočega kariernega razvoja zaposlenih ter izgradnje
zavzetosti zaposlenih, kar zmanjšuje tveganje neželene fluktuacije. Za ključne kadre se pripravljajo individualni
razvojni načrti in sistematičen razvoj potrebnih znanj in kompetenc.
Izvajali so se razvojni letni pogovori z zaposlenimi. Zaposlenim je bila omogočena udeležba na različnih internih
in eksternih usposabljanjih, ki so zaradi epidemije covida-19 potekala pretežno v digitalni obliki. Zaradi epidemije

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 39
covida-19 se je poslovanje v večji meri odvijalo v digitalnem svetu s pomočjo sodobnih informacijskih orodij. S
ciljem, da so zaposleni dobro usposobljeni za delo z digitalnimi orodji je bilo izvedeno merjenje digitalnih
kompetenc zaposlenih, ki bo osnova za nadaljnje ciljno usposabljanje zaposlenih.
Zaposlenim se omogoča tudi izobraževanje ob delu s pomočjo sofinanciranja stroškov šolnine in dodelitvijo
odsotnosti z dela z nadomestilom plače zaradi opravljanja študijskih obveznosti. Z zaposlenimi, katerih narava
dela omogoča opravljanje dela na domu, so bile sklenjene nove pogodbe o zaposlitvi, na osnovi katerih lahko
zaposleni opravljajo delo na domu tudi v času normalnega poslovanja. Na razpolago so tudi različni ukrepi, s
katerimi zaposleni lažje usklajujejo delo in družinske obveznosti in se izkazuje spoštljivo pozornost do njihovega
osebnega življenja in se jim pomaga, če se znajdejo v stiski.
Na neželeno fluktuacijo in stanje zavzetosti zaposlenih ima vodenje pomemben vpliv, zato so bili vodje vključeni
v različne delavnice, usposabljanja in coachinge za izboljšanje vodstvenih kompetenc.
Tudi v letu 2021 so bile aktivnosti na področju kadrovskih ukrepov v veliki meri zaznamovane z obsežnimi
urgentnimi ukrepi na področju organizacije dela za omejevanja širjenja epidemije covida-19, ki so zagotavljali
potrebno zaščito zaposlenih pred možnostjo okužbe, obenem pa učinkovito izvedbo delovnih procesov.
Skrb za varnost in zdravje zaposlenih pri delu
V leto 2021 smo vstopili z nadaljevanjem pandemije covida-19, ki je pojenjala samo v poletnih mesecih. Zato smo
največ aktivnosti na področju zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu namenili izvajanju ukrepov za preprečitev
širjenja virusa med našimi sodelavci. Delavci, ki so lahko opravljali delo od doma, so prihajali na delo v službo le
v primeru nujno potrebnih del, katerih od doma niso mogli opraviti. Vzdrževalci in delavci v področju cestninjenja
so opravljali delo v stalnih ekipah (mehurčkih). Večina sestankov in usposabljanj se je med epidemijo odvijala
daljinsko po elektronskih medijih. Pred sestanki v fizični obliki pa smo zagotovili preventivno testiranje s hitrimi
antigenskimi testi. Služba za varnost in zdravje pri delu je ob vsaki okužbi delavca v sodelovanju z vodjem
organizacijske enote opravila epidemiološko raziskavo in napotila delavce, ki so bili v visoko rizičnem tesnem
stiku z okuženim, v karanteno.
Delavce smo obveščali o razmerah v Sloveniji, spremembah v predpisih in številu okuženih v naši družbi ter jih
opozarjali na upoštevanje preventivnih ukrepov (skupaj 19 obvestil). V januarju smo pripravili tudi krajšo video
predstavitev o covidu-19, potrebnih preventivnih ukrepih, ukrepanju ob sumu okužbe in jih opozorili na pomen
cepljenja za zaustavitev pandemije. Ker smo pričakovali, da bo vlada družbo DARS uvrstila med upravljavce
kritične infrastrukture, ki je bila v Nacionalni strategiji za cepljenje proti covid-19 uvrščena med prednostne
skupine, smo delavce povabili, da se prijavijo na cepljenje v naši organizaciji. Prejeli smo 440 prijav, na žalost pa
naša družba v kritično infrastrukturo ni bila uvrščena. Zato smo se povezali z lokalnimi cepilnimi centri, kjer pa so
lahko opravili cepljenje šele v začetku maja. Do tedaj se je cepilo že kar veliko naših sodelavcev v prednostnih
skupinah, nekaj pa jih je covid-19 tudi prebolelo. Tako se je v organizaciji službe za varnost in zdravje pri delu v
osmih cepilnih centrih v začetku maja cepilo 260 zaposlenih. Do konca leta se je ob finančni vzpodbudi cepilo 72
% vseh zaposlenih.
V poletnih mesecih se je število odsotnih zaradi covida-19 zmanjšalo, skoraj polovica delavcev je bolezen do tedaj
že prebolela ali so bili cepljeni. Tako so bili izpolnjeni minimalni pogoji za delo v večjih skupinah in izvedbi
aktivnosti katerih v času epidemije ni bilo moč izvajati. Delavci službe za varnost in zdravje pri delu so v maju in
juniju ter septembru in oktobru v večjih prostorih (garažah za tovorna vozila) ob upoštevanju varnostne razdalje,
nošenju mask in stalnem prezračevanju izvajali usposabljanja in predpisane obdobne preizkuse vzdrževalcev za
varno delo, sledil je tudi nadzor izvajanja ukrepov na terenu.
S pričetkom četrtega vala pandemije in povečanjem števila okuženih v jeseni smo ponovno uvedli dodatne
ukrepe za preprečitve širjenja covida-19 po kriterijih iz Akcijskega načrta in poostrili nadzor nad izvajanjem teh
ukrepov. Ob uvedbi obveznega izpolnjevanja pogoja PCT za vse zaposlene, smo delavce informirali o njihovih
obveznostih in organizirali redno 3x tedensko preverjanje pogoja. Ob uvedbi pogoja se je moralo samotestirati
623 delavcev, že v prvem tednu oktobra je to število padlo na 367, do koncu leta pa na 285.
V Službi za varnost in zdravje pri delu so poleg že opisanega zagotavljali neprekinjeno (24 ur dnevno, 365 dni v
letu) svetovanje vodjem pri sprejemanju potrebnih ukrepov ob sumih okužb delavcev, dnevno obveščali upravo
in člane delovne skupine za preprečevanje širjenja okužb o odsotnih delavcih, zagotavljali potrebno osebno

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 40
varovalno opremo (10.940 zaščitnih mask FFP2, 42.300 kirurških mask, 7.800 parov rokavic za enkratno uporabo),
dezinfekcijska sredstva (738 litrov razkužil za roke, 398 litrov za dezinfekcijo vozil, 100 kg za razkuževanje delovnih
prostorov), 1600 hitrih antigenskih testov za testiranje s strani medicinskega osebja in 19.000 testov za
samotestiranje.
Varovanje okolja
Družba DARS je kot upravljavec in vzdrževalec avtocest in hitrih cest v okviru celotnega poslovanja družbe že v
preteklih letih vzpostavila sistem ravnanja z okoljem in v letu 2017 sistem upravljanja energije, s katerima
dosledno uresničuje politiko varovanja okolja in upravljanja energije na vseh področjih svojega delovanja.
Strategija družbe DARS 2022–2025 vključuje operativne cilje, ki se nanašajo na okoljsko-energetske vidike in
posledično ukrepe za zmanjševanje okoljskih tveganj. V letu 2021 smo sistema vodenja nenehno izboljševali tako
z realizacijo ukrepov z namenom zmanjševanja okoljskih vplivov in posledično okoljskih vidikov kot dopolnitvijo
novih in optimizacijo obstoječih okoljsko-energetskih ciljev in programov ter njihovo realizacijo spremljali v
okviru vodstvenega pregleda družbe. Rdeča nit sistema ravnanja z okoljem sta ocena in analiza okoljskih vplivov
in vidikov ob upoštevanju faz življenjskega cikla storitve, ki so posledično opredeljeni v registru okoljskih vidikov.
Da bi zmanjšali vpliv na okolje, smo določili okvirne in izvedbene okoljske in energetske cilje ter programe, s
katerimi bomo te cilje tudi dosegli.
Tveganja, ki se nanašajo na pravočasno spremljanje in udejanjanje zakonodajnih zahtev v praksi, zmanjšujemo z
ukrepi s strani imenovanih odgovornih oseb, ki pokrivajo področje dela, na katero se zakonodajna sprememba
nanaša. Okoljska tveganja, med katera uvrščamo tveganje ravnanja z odpadki s posebnim poudarkom na
nevarnih odpadkih, tveganje onesnaževanja okolja in tveganje varovanja vplivnega območja, postajajo čedalje
pomembnejša. Nadaljevale so se že v preteklosti začete aktivnosti z namenom varovanja okolja. Sistematično
obvladovanje okoljskega tveganja izraža ekološko ozaveščenost zaposlenih. Nesreče na avtocesti lahko negativno
vplivajo tudi na okolje, zato se trudimo zmanjševati tveganja za njihov nastanek, če pa vseeno pride do nesreče,
je treba ukrepati ustrezno hitro in učinkovito, da bi bile negativne posledice za okolje čim manjše. V ta namen
informiramo in usposabljamo vse zaposlene na tovrstnih delovnih mestih, da bodo v dani situaciji v smislu varstva
okolja hitri in učinkoviti.
Verjetnost nastanka izrednih dogodkov zmanjšujemo tudi s preventivnimi ukrepi. Z usposabljanjem za hitro,
pravilno in učinkovito ukrepanje zagotavljamo, da so vplivi morebitnih izrednih dogodkov na okolje minimalni. Z
ustreznimi aktivnostmi v okviru vzdrževanja avtocest, kot so čiščenje in redno vzdrževanje zadrževalnih bazenov
z namenom nemotenega obratovanja ter izvajanje letnega programa obratovalnega monitoringa odpadne
padavinske vode s cest (LPOM) itd., pa tudi z zbiranjem, sortiranjem in nadzorovanim oddajanjem zbranih
odpadkov, izvajanjem ukrepov za zmanjševanje svetlobnega onesnaževanja ter s stalnim nadzorovanjem
prisotnosti ogljikovega monoksida in vidljivosti v predorih, smo veliko prispevali k zmanjševanju negativnih
vplivov na okolje in uspešno obvladali tveganje za nastanek ekoloških nesreč. Ob pojavu pandemije covida-19
lahko pričakujemo povečanje količin nastalih odpadnih zaščitnih sredstev, predvsem rokavic in mask, ki se
odlagajo med mešane komunalne odpadke, ter povečanje količin nastale odpadne embalaže alkoholnih razkužil,
ki se odlaga med odpadno embalažo. V letu 2021 lahko na ravni celotne družbe pričakujemo manjšo količino
zbranih frakcij komunalnih odpadkov, in sicer zaradi dolgotrajne odsotnosti zaposlenih z dela ter predvsem zaradi
upada prometa in nadzorovanega ustavljanja tovornih vozil, s čimer je povezano zaprtje malih počivališč.
Predvidevamo, da obstoječa komunalna infrastruktura zagotavlja zadostne kapacitete za zbiranje komunalnih
odpadkov, zato trenutno ni izkazanih potreb po dodatnih zabojnikih za ločeno zbiranje odpadkov.
Družba DARS načrtuje izvedbo ukrepov zaščite pred hrupom na podlagi rezultatov izvedenih obratovalnih
monitoringov hrupa. Ukrepi so načrtovani tako, da zajamejo območja z večjim številom preobremenjenih stavb
oz. prebivalcev ter območja posameznih že obstoječih preobremenjenih objektov ob trasi avtocest in hitrih cest.
Uresničili smo tudi ukrepe, ki nam jih določata vladni Operativni program varstva pred hrupom za obdobje 2012–
2017 in vladni Operativni program varstva pred hrupom za 2018. Ukrepi na petih avtocestnih odsekih so bili
izvedeni v letih 2013–2015, leta 2019 pa se je izvedla še zaščita posameznih najbolj obremenjenih stavb z
varovanimi prostori na 11 lokacijah ob avtocestnem omrežju.
Družba DARS je v letih 2018/2019 izvedla obratovalni monitoring hrupa za omrežje cest v upravljanju družbe
DARS sočasno z njegovo izvedbo pa je potekala priprava Strokovnih podlag za operativni program varstva pred

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 41
hrupom (v nadaljevanju SP OP Hrup) na preobremenjenih območjih. V dokumentu so za potrebe načrtovanja
ukrepov zaščite pred hrupom določena prioritetna območja, ki so bila vključena v Plan ukrepov na avtocestni
infrastrukturi in opremi v upravljanju družbe DARS za obdobje 2022–2024. Na podlagi navedenega dokumenta
je družba DARS že začela z naročilom študij hrupa s predlogom protihrupnih ukrepov za posamezna območja ob
avtocestnem omrežju.
Za potrebe priprave nabora ukrepov, ki so vključeni v osnutek revidiranega Operativnega programa varstva pred
hrupom, je družba DARS poleg SP OP Hrup pripravila Strokovne podlage za obnovo protihrupnih ograj (PHO). V
dokumentu so obravnavani obstoječi protihrupni ukrepi, ki glede na trenutne obremenitve s hrupom niso
zadostni, zato dokument predlaga tri vrste ukrepov (obnova, nadgradnja, obnova in nadgradnja). Z izvedbo
predlaganih ukrepov se pričakuje, da bo obstoječa protihrupna zaščita zagotavljala zadostno zaščito pred hrupom
na preobremenjenih območjih. Ministrstvo za okolje in prostor je v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje in
Ministrstvom za infrastrukturo ter ostalimi deležniki, med katerimi je tudi družba DARS, pristopilo k reviziji
Operativnega programa varstva pred hrupom. Osnutek revizije dokumenta vsebinsko temelji SP OP Hrup, zato
vključuje celoten obseg s SP predvidenih prioritetnih območij. Osnutek dokumenta je že bil v medresorskem
usklajevanju, javni obravnavi in v ponovnem medresorskem usklajevanju. Pričakuje se, da bo Vlada RS sprejela
revizijo OP hrup v začetku leta 2022.
Finančno poslovanje in upravljanje s finančnimi tveganji
V družbi DARS aktivno spremljamo negotovost in spremenljivost finančnega okolja, saj le-ta predstavlja različne
vrste finančnih tveganj. Finančna tveganja lahko negativno vplivajo na sposobnost ustvarjanja prihodkov,
obvladovanja odhodkov, ohranjanja vrednosti sredstev ter izpolnjevanja obveznosti. V družbi DARS zato prav tem
kategorijam tveganj posvečamo posebno pozornost.
Glavni cilji upravljanja finančnih tveganj so doseganje stabilnosti poslovanja, povečanje finančnih prihodkov,
zmanjšanje finančnih odhodkov, povečanje vrednosti kapitala družbe ter zmanjšanje učinka nepredvidenih
škodnih dogodkov. Za varovanje pred temi tveganji izvajamo aktivnosti na poslovnem, naložbenem in finančnem
področju.
Za družbo DARS so ključne vrste finančnih tveganj obrestno, kreditno in likvidnostno tveganje. Z upravljanjem
teh tveganj skušamo doseči optimalno stabilnost poslovanja in zmanjšati izpostavljenost posameznim vrstam
tveganja, da bodo le-ta sprejemljiva. Naš cilj je doseči stabilen denarni tok, ki omogoča pravočasno poravnavanje
obveznosti iz naslova zadolževanja za gradnjo avtocest.
Zap. št.
Opis tveganja
Ocena tveganja
Stopnja
tveganja
Upravljanje tveganja (nadzor)
Verjetnost
nastanka
tveganja
Posledice
nastanka
tveganja
1
2
3
4
5 = 3 x 4
6
1
Valutno tveganje
1
1
1
Uporaba naravne zaščite izenačevanja denarnih
tokov, redno spremljanje deviznih trgov,
varovanje z uporabo ustreznih finančnih
instrumentov
2
Obrestno tveganje
2
3
6
Spremljanje gibanja obrestnih mer, pogajanje s
kreditnimi institucijami, varovanje z uporabo
ustreznih finančnih instrumentov
3
Kreditno tveganje
2
2
4
Spremljanje izpostavljenosti do posameznega
partnerja ter njegove poslovne in finančne
bonitete
4
Likvidnostno tveganje
2
2
4
Nadzor nad denarnimi tokovi, načrtovanje
potreb po likvidnih sredstvih, vnaprej
dogovorjeni okvirni krediti in limiti, spremljanje
in redno analiziranje vzdržnosti kreditnega
portfelja družbe, spremljanje finančnih zavez
Verjetnost nastanka tveganja: majhna (1), srednja (2), velika (3)
Posledice: nizke (1), srednje (2), visoke (3)

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 42
Valutno tveganje
Valutno tveganje praktično ne obstaja, saj so nabava in prodaja, terjatve in obveznosti ter prihodki in odhodki
pretežno v evrih. Tako izpostavljenost valutnim tveganjem ocenjujemo kot nizko, zato ni potrebe po uporabi
tovrstnih instrumentov zavarovanja. Na matičnih DarsGo servisih je možno plačevanje tudi s tujimi valutami, ki
se takoj konvertirajo v valuto evro, vendar je z uvedbo elektronskega cestninskega sistema teh plačil malo. Kljub
temu v družbi redno spremljamo dogajanje na deviznih trgih.
Obrestno tveganje
V zadnjih nekaj letih smo veliko pozornost namenili obrestnim tveganjem, ki ima za posledico zmanjšanje
gospodarskih koristi družbe zaradi spremembe višine obrestnih mer na trgu. V družbi DARS tekoče spremljamo
izpostavljenost obrestnemu tveganju. Cilj upravljanja z obrestnimi tveganji je stabilen denarni tok z namenom
izpolnjevanja obveznosti družbe.
Ključna obrestna mera EMU je že dalj časa pri nič odstotkih, nespremenjeni pa sta tudi obrestna mera za
deponiranje presežne likvidnosti bank pri -0,5 odstotka in obrestna mera za mejno posojanje pri 0,25 odstotka.
Šestmesečni EURIBOR se je v letu 2021 gibal med –0,505 in –0,554 odstotka. Skupna obrestna mera, po kateri se
zadolžuje družba DARS (povprečna ponderirana obrestna mera), je na dan 31. 12. 2021 znašala 1,71 %.
Obrestno tveganje je nepredvidljivo in ima glede na obseg dolga lahko velik vpliv na poslovni izid družbe. Del
spremenljivih obrestnih mer dolgoročnih kreditov je zaščiten z uporabo ustreznih izvedenih finančnih
instrumentov, s pomočjo katerih je bila variabilna obrestna mera spremenjena v fiksno. Pri odločitvi o dodatnem
zavarovanju upoštevamo napovedi gibanj obrestnih mer in se glede na razmere na finančnem trgu odločimo,
kdaj bomo izvedli dodatno zavarovanje. Glede na to, da so obrestne mere v EMU na zgodovinsko nizkih ravneh
in se dvig obrestnih mer ves čas odmika, v letu 2021 ni bilo potrebe po sklenitvi novih poslov zavarovanja
obrestnih tveganj.
Družba izpostavljenost obrestnemu tveganju v obdobju nizkih obrestnih mer zmanjšuje tudi preko novega
zadolževanja po nespremenljivi obrestni meri in naravnim zapadanjem glavnic dolga s spremenljivo obrestno
mero. V preteklih petih letih smo v družbi DARS okrepili delež kreditov, ki imajo fiksno obrestno mero oziroma
so zavarovani z izvedenimi finančnimi instrumenti. Njihov delež je na 31. 12. 2021 zajemal 81,1 % kreditnega
portfelja družbe DARS, delež kreditov v višini 18,2 % je izpostavljen spremenljivi obrestni meri, medtem ko 0,7 %
kreditnega portfelja predstavlja brezobrestni dolg. Z upoštevanjem brezobrestnega dolga ima družba pred
obrestnimi tveganji zaščitenega skupaj 81,8 % kreditnega portfelja.
Simulacija tveganja spremembe obrestne mere na spremembo finančnih odhodkov glede na stanje dolga družbe
DARS in strukturo obrestnih mer na dan 31. 12. 2021 kaže, da bi zvišanje EURIBOR-a za eno odstotno točko na
letni ravni pomenila povečanje finančnih odhodkov za okoli 3,1 milijona evrov. Spremembe EURIBOR-a imajo
tako pomemben vpliv na poslovni izid družbe.
Kreditno tveganje
Posebno pozornost je družba namenila kreditnim tveganjem, ki zajemajo vsa tveganja, pri katerih se zaradi
neporavnanih pogodbenih obveznosti poslovnih partnerjev zmanjšajo gospodarske koristi družbe. Tako družba
ves čas nadzira odprte terjatve do posameznih poslovnih partnerjev in po potrebi ustrezno ukrepa. Glavno
tveganje je identificirano pri plačevanju cestnine v sistemu DarsGo za vozila, katerih največja dovoljena masa
presega 3500 kilogramov, za katera se plačilo izvede za pretekli mesec na podlagi izstavljenega zbirnega računa
pogodbenim poplačnikom ali izdajateljem plačilnih kartic. Identificirano je tudi tveganje pri prodaji vinjet po
prodajnih zastopnikih. Za določen segment poslovnih partnerjev so zahtevani instrumenti zavarovanja.
Vzpostavljeni so natančno določeni postopki spremljanja bonitetnih ocen poslovnih partnerjev (ob vsakokratnem
podaljšanju pogodbe; redna spremljava objavljenih stečajev, likvidacij, insolvenčnih postopkov). V primeru
nesprejemljivih kreditnih tveganj se uporabijo pogodbeno dogovorjeni mehanizmi (npr. ustavitev zagotavljanja
storitve (cestnina) in dobave blaga (vinjete), prekinitev pogodbe), v primeru zamud pri plačilu pa se aktivirajo
postopki izterjave dolga.
Z uvedbo sistema DarsGo in ukinitvijo možnosti plačevanja cestnine na cestninskih postajah se je pojavilo
tveganje za neplačevanje cestnine v smislu, da vozniki tovornih vozil uporabljajo avtoceste brez naprave DarsGo
ali nimajo ustreznega finančnega kritja na računu vozila. Zagotovilo za to, da se to ne bo dogajalo oz. da bo obseg
tega čim manjši, je ustrezno organiziran cestninski nadzor. Dodaten ukrep za obvladovanje tveganja neplačil je,

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 43
da se spodbuja poplačniško plačevanje cestnine z bencinskimi karticami, kjer večino tveganja prevzema izdajatelj
bencinske kartice. Tveganja neplačila pri poplačniškem plačevanju cestnine pri poslovnih partnerjih, ki
poplačniške pogodbe sklepajo neposredno z družbo DARS, se obvladuje tako, da se spremlja njihove bonitetne
ocene in se, v kolikor so te podpovprečne, zahteva ustrezna bančna garancija. V primeru, da pride do zamude pri
plačilu, se aktivira postopek unovčitve, naprave DarsGo za vsa vozila take stranke pa se uvrstijo v predplačniški
način plačevanja cestnine. Vsi novi pogodbeni poplačniki pa morajo prvi dve leti sodelovanja predložiti bančno
garancijo ne glede na bonitetno oceno.
Dodatno tveganje pri plačevanju cestnine za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3500 kilogramov, je
tudi morebitno nedelovanje obcestne opreme (cestninski in nadzorni portali). V primeru izpada večjega števila
portalov, cestnine ne bi bilo mogoče pobrati ne glede na to, da bi bila vsa vozila opremljena z DarsGo napravami
in bi imela zagotovljeno finančno kritje. V primeru izpada enega ali dveh zaporednih cestninskih portalov, pa je
zaračunavanje cestnine zagotovljeno s t. i. premoščanjem vrzeli. Sicer pa so vzpostavljeni mehanizmi s katerimi
dnevno spremljamo delovanje obcestne opreme, preverjamo kakovost izvajanja storitev (merjenje SLA) v okviru
za to vzpostavljene službe, ravno tako pa imamo sklenjeno pogodbo z neodvisnim nadzornikom kakovosti.
Izvajalec sistema DarsGo ima, v skladu s pogodbenimi zahtevami, vzpostavljeno 24-urno spremljanje delovanja
sistema in mehanizme za odpravljanje morebitnih incidentov.
Tveganja, da bi uporabniki vozil do 3,5, t NDM uporabljali cestninske ceste brez plačila cestnine, kar bi pomenilo
neposreden izpad prihodka, obvladujemo z izvajanjem cestninskega nadzora. Z uvedbo elektronskih vinjet se na
novo vzpostavlja tudi izvajanje cestninskega nadzora, kjer bo ključna razlika v tem, da bodo nezanesljivo osebno
zaznavo in prepoznavo kršiteljev nadomestile kamere in sicer stacionarne (na portalih in drogovi), prenosne,
mobilne (nameščene na vozlih cestninskega nadzora) in ročne naprave (za nadzor na počivališčih). Sistem je še v
uvajanju, zato ni možno podati ocene o učinkovitosti, prvi podatki pa kažejo, da so kamere visoko zmogljive in
pričakujemo, da bo sistem deloval stabilno. Drugi del izvajanja cestninskega nadzora (sama izvedba
prekrškovnega postopka), pa bo še vedno potekala predvsem na terenu predvsem zaradi učinkovitega
sankcioniranja tujih kršiteljev, ki predstavljajo več kot 95 % vseh kršiteljev. Domače kršitelje pa bomo lahko
obravnavali tudi na daljavo.
Likvidnostno tveganje
Tveganja plačilne sposobnosti zajemajo tveganja, povezana s primanjkljajem razpoložljivih finančnih virov in
posledično z nesposobnostjo družbe, da pravočasno poravna svoje obveznosti. Zaradi uspešnega poslovanja,
učinkovitega gospodarjenja s sredstvi in trajne sposobnosti ustvarjanja denarnih tokov iz poslovanja se to
tveganje ocenjuje kot zmerno. Izpostavljenost likvidnostnemu tveganju uravnavamo z višino naložb v obliki
depozitov in s skrbnim načrtovanjem ter spremljanjem denarnih tokov. Za pokrivanje dodatnih potreb po
likvidnosti imamo vnaprej sklenjene kreditne linije pri bankah. Osnovno načelo zadolževanja in upravljanja s
kreditnim portfeljem je uskladitev ciljev čim nižjega stroška zadolževanja z rokovno strukturo, ki zagotavlja čim
manjšo izpostavljenost likvidnemu tveganju. V letu 2020 in 2021 so se čutile posledice sprejetih ukrepov zaradi
epidemije covida-19, ki je prizadela praktično cel svet in je ni bilo mogoče vnaprej predvideti. Zaradi dobre
likvidnostne pozicije je poslovanje družbe v teh stresnih okoliščinah potekalo nemoteno, posledično je družba
svoje obveznosti poravnavala v roku.
Letne obveznosti iz naslova odplačila dolga porabljajo pomemben del denarnega toka iz poslovanja, zato se bo
del dolga tudi refinanciralo. Za ta namen je bil v letu 2015 sprejet Krovni zakon za prestrukturiranje dolga (Zakon
o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti družbe DARS iz naslova kreditov in dolžniških vrednostnih papirjev,
najetih oziroma izdanih za refinanciranje obstoječega dolga družbe DARS (Uradni list RS, št. 30/15)). Sprejeti
zakon omogoča družbi DARS aktivno upravljanje obstoječega dolga, prestrukturiranje kreditnega portfelja ter
pravočasno zagotovitev vseh potrebnih virov sredstev za pokrivanje zapadlih obveznosti iz obstoječega dolga. Za
namen refinanciranja obstoječega dolga se družba DARS zadolžuje s 100-odstotnim poroštvom države. Družba je
v letu 2021 odplačala 183,6 milijona evrov glavnic obstoječega dolga. V letu 2021 se je načrtovalo refinanciranje
glavnic kreditov, ki zapadejo v plačilo v letu 2021, pod pogojem, da bo v letu 2021 prišlo do dejanske potrebe po
dodatnih likvidnostnih sredstvih. Ker te potrebe ni bilo, refinanciranje v 2021 ni bilo izvedeno.
Eden izmed pomembnih projektov je izgradnja 2. cevi predora Karavanke, saj gre za mednarodni projekt. Za
financiranje gradnje se je pridobilo dolgoročno posojilo pri EIB v višini do 50 % ocenjene vrednosti investicije (pod
okvirom zavarovanja z EFSI mehanizmom). Kreditna pogodba z EIB v višini 90 milijonov evrov je bila podpisana

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 44
februarja 2020, z možnostjo postopnega črpanja kredita v skladu z dinamiko del, z ročnostjo 22 let in 3-letnim
obdobjem za črpanje. V letu 2022 nameravamo v skladu z dinamiko del izvesti prvo delno črpanje kredita.
Z namenom izvajanja bodočih investicijskih načrtov po ReNPRP30 je 18. decembra 2019 Državni zbor RS sprejel
poroštveni zakon, ki ureja podelitev državnega poroštva družbi DARS za financiranje izgradnje dveh odsekov in
sicer na 3. razvojni osi sever (Velenje–Slovenj Gradec) in izgradnje odseka na 3. razvojni osi jug (Novo mesto
vzhod−Osredek) v skupni vrednosti do 360 milijonov evrov, s čimer bo omogočeno pridobivanje virov financiranja
za predvideno dinamiko izvedbe. Zaradi pravil Eurostat država ne sme zagotavljati poroštva za več kot 50
odstotkov vrednosti sredstev.
Pripravljen je bil predlog novega Zakona o poroštvu Republike Slovenije za investicijske projekte na 3. razvojni
osi (jug, 3. in 4. etapa ter odsek Šentrupert-Velenje jug), odseke Markovci–Gorišnica in Gorišnica–Ormož in
Koseze–Kozarje (širitev v 6–pasovnico), za katere je predvideno državno poroštvo. Skupna ocenjena vrednost
investicij po tekočih cenah (brez DDV in stroškov financiranja) znaša 784,89 milijonov evrov. Ob upoštevanju
omenjenih pravil bi bilo za izvedbo projekta potrebno poroštvo Republike Slovenije v višini 50 % vrednosti
investicije oziroma 392,44 milijonov evrov (50 % od 784,89 milijonov evrov znaša 392,44 milijonov evrov).
Veliko pozornost posvečamo vodenju denarnega toka tudi na področju planiranja prilivov iz cestnin, ki
predstavljajo temeljni vir za poravnavanje obveznosti iz naslova zadolženosti. Dnevno spremljamo gibanje
vrednosti prehodov tovornih vozil in mesečno prodajo vinjet (na samo višino nimamo vpliva, ker je odvisna
izključno od prometa), saj se na podlagi teh informacij lahko ustrezno prilagajajo napovedi prihodkov in
posledično sprejemajo ukrepi za obvladovanje drugih tveganj družbe. Epidemija covida-19 je nov moment, ki je
povzročil, da bodo morale biti vse družbe v prihodnje še bolje pripravljene na obvladovanje likvidnostnih tveganj.
Družba DARS je bila s konservativnim pristopom upravljanja z denarnimi tokovi in posledično dobro likvidnostno
pozicijo ustrezno pripravljena na takšen dogodek.
Z vzdrževanjem likvidnostne rezerve v obliki depozitov in pridobljenimi dolgoročnimi kreditnimi linijami tako
zagotavljamo visok nivo likvidnosti družbe DARS, ki je v vsakem trenutku sposobna izpolniti vse dospele
obveznosti. Za dolgoročno vzdržnost poslovanja družbe bo potrebno poleg refinanciranja vsakoletno prilagajati
tudi cenik cestnine, ki bo omogočal vzdrževanje ustreznega obsega prihodkov za pokritje celotnih
infrastrukturnih stroškov in servisiranje dolga.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 45
I.9 Predstavitev poslovnih aktivnosti družbe
Uspešnost poslovanja in doseganja načrtov
Naše ključno vodilo danes in v prihodnje je učinkovitost našega poslovanja, in sicer v vseh mogočih oblikah in do
vseh mogočih deležnikov. S to namero je nastala tudi Strategija družbe DARS 2021–2025, ki je ključni dokument
za strateško načrtovanje dolgoročnega uspešnega razvoja družbe DARS.
V našem poslovnem okolju je poleg zagotavljanja mobilnosti ljudi in blaga vedno bolj prisotno usmerjanje v
trajnostni razvoj, ki naše prihodnje aktivnosti osredotoča na:
- upoštevanje ekonomskega in družbenega vidika pri načrtovanju in izvajanju investicij in drugih
aktivnosti;
- okoljsko sprejemljivost in znatno zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje, ki jih povzročajo
najrazličnejše oblike prometa;
- aktivno nadaljevanje aktivnosti na digitalizaciji prometa, nadzora infrastrukture in poslovanja družbe;
- daljšanje življenjske dobe infrastrukture z optimalnim vzdrževanjem in prenavljanjem ter
nadgrajevanjem obstoječega sistema, v skladu z višanjem standardov;
- dolgoročno stabilno poslovanje, odgovorno do okolja in družbe.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 46
Na podlagi sprejete politike sistema vodenja ter iz izhajajočih strateških ciljev in kazalnikov uspešnosti poslovanja
(KPI), ki so opredeljeni v poslovnem načrtu družbe, določamo merljive operativne cilje. Sistem razvijamo tako, da
sta nenehno izboljševanje in inovativnost stalnica vseh zaposlenih na vseh organizacijskih ravneh.
Glavni cilji družbe DARS v letu 2022 so:
- Uvedba elektronske vinjete.
- Uvedba vsaj dveh ponudnikov storitev EETS v sistem DarsGo.
- Izgradnja druge cevi predora Karavanke v skladu s časovnim načrtom.
- Nadaljevanje aktivnosti 3. razvojne osi sever in jug v okviru finančnih zmožnosti družbe, ki vključujejo
tudi sprejem novega poroštvenega zakona za investicijske projekte.
- Pričetek izdelave državnih prostorskih načrtov za širitev ljubljanskega avtocestnega obroča in
avtocestnih vpadnih krakov ter načrtovanje vzpostavitve tretjega pasu na primorski in štajerski
avtocestni vpadnici v Ljubljano.
- Nadaljevanje izvajanja ukrepov za zagotavljanje varnosti in udobnosti ter optimizacija pretočnosti
prometa.
- Vzpostavitev prvega sistema sekcijskega merjenja hitrosti in novih spremenljivih znakov na vseh
vpadnicah v Ljubljano, vključno z ljubljanskim avtocestnim obročem.
- Dokončna vzpostavitev enot avtocestne policije na celotnem avtocestnem omrežju.
- Vlaganja v posodobitev obstoječega omrežja, v dvig kakovosti vozišč in objektov ter sistemov za
upravljanje in vodenje prometa.
- Finančno vzdržna gradnja AC in HC, v okviru izpolnjenih pogojev iz ReNPRP30 (vlaganja družbe DARS so
omejena izključno na vlaganja v cestninske ceste, sprejetje poroštvenih zakonov in ustrezen
mehanizem prilagajanja višine cestnine, ki bo zagotavljal nemoteno servisiranje dolga).
- Nadaljevanje ukrepov optimizacije stroškov poslovanja in sistemsko učinkovito upravljanje premoženja.
S sodobnimi pristopi in odgovornostjo do okolja bomo, kot smo si tudi zadali v srednjeročnem strateškem načrtu,
optimizirali pretočnost prometa ter zagotavljali varnost in udobnost na slovenskem avtocestnem omrežju.
Cestninjenje
Prihodki od cestninjenja so v letu 2021 predstavljali 93,2 odstotkov vseh prihodkov družbe in so znašali 456,24
milijonov evrov, kar je za 18 odstotkov več kot v letu 2020. Po upadu cestninskih prihodkov v letu 2020 zaradi
epidemije covida-19, so v letu 2021 le še za 2 odstotka zaostajali za realizacijo iz leta 2019. Prihodki iz naslova
cestninjenja vozil nad 3,5 t največje dovoljene mase (težkih vozil) so znašali 262,77 mio EUR, prihodki od prodaje
vinjet 179,47 mio EUR, prihodki od cestninjenja predora Karavanke pa 14,0 mio EUR. V letu 2021 je bila prodaja
vinjet vrednostno višja za 24 odstotkov – prodanih je bilo 6.736.810 vinjet. Posebej visoka, kar 70 odstotna je bila
rast prihodkov od prodaje kratkoročnih vinjet.
Cene vinjet in infrastrukturne pristojbine za težka vozila so bile v letu 2021 enake kot v letu 2020, prav tako ni
prišlo do spremembe cestnine za uporabo cestnega predora Karavanke. Uporabniki, ki plačujejo cestnino v
povezavi z bencinskimi karticami, so ustvarili 66 odstotkov prihodkov, s 25 odstotki jim sledijo uporabniki, ki
imajo z družbo DARS sklenjene pogodbe o odloženem plačevanju cestnine, drugi pa plačujejo cestnino v
predplačniškem načinu.
Na cestninskih cestah (brez predora Karavanke) je bilo v letu 2021 opravljenih 1.069.558.496 cestninskih
kilometrov, kar je v primerjavi z letom 2020 13,9 odstotka več, vrednost opravljenih prehodov cestninskih točk
pa je znašala 262.913.764 mio EUR in je za 12,3 odstotka višja kot leta 2020. Rast vrednosti prehodov zaostaja za
rastjo cestninskih kilometrov zaradi zmanjševanja števila cestninskih kilometrov vozil nižjih EURO razredov v
strukturi ter zaradi uvedbe posebnega cestninskega razreda za dvoosna vozila R2 s 1. 9. 2020, za katerega je bila
določena nižja cestnina. Povprečna infrastrukturna pristojbina se je znižala v vseh razredih. V letu 2021 je bila v
primerjavi z letom 2020 v cestninskem razredu R4 nižja za 1,0 odstotek, v cestninskem razredu R3 za 1,5 odstotka,
za dvoosna vozila pa se je povprečna letna infrastrukturna pristojbina znižala za 8,9 odstotka. Povprečna
infrastrukturna pristojbina se tako še naprej počasi približuje najnižji cestnini, ki je določena za emisijski razred
vozil EURO VI, saj je bila zadnja uskladitev višine infrastrukturne pristojbine za cestninska razreda R4 in R3
izvedena 1. 4. 2018.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 47
V letu 2021 je bila glede na leto 2020 vrednostno prodaja vinjet višja za 24,0 odstotkov, količinsko pa za 53
odstotka – prodanih je bilo 6.736.810 vinjet. Prodaja vinjet je bila še vedno nižja kot v letu 2019, kar je izključno
posledica epidemije covida-19 Iz istega razloga so tudi prihodki iz cestninjenja predora Karavanke v letu 2021
zaostajali za prihodki v letu 2019, medtem ko so glede na leto 2020 zrasli za 11 odstotkov in so znašali 14,0 mio
EUR.
Sistem DarsGo je po uspešni uvedbi v letu 2018 v letu 2021 še naprej deloval stabilno in učinkovito. Sistem smo
sproti optimizirali v smislu prijaznosti do uporabnikov glede na izkušnje, ki smo jih pridobili v prvih dveh letih
delovanja. Med drugim je sistem pripomogel k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov in trdnih delcev na
avtocestah. Tudi pri merjenju zadovoljstva uporabnikov slovenskih avtocest v 2021 je zadovoljstvo s sistemom
DarsGo doseglo najvišjo povprečno oceno med vsemi storitvami. Konec leta 2021 je bilo v sistemu DarsGo
registriranih 110.530 strank iz 74 držav in 436.713 težkih vozil. Od začetka delovanja sistema smo izdali 513.679
naprav DarsGo. Največ registriranih vozil je iz Poljske, sledijo pa jim romunska, slovenska, nemška in madžarska
vozila.
Prvega decembra 2021 smo začeli s prodajo elektronskih vinjet v sistemu e-vinjeta. Na začetku smo v elektronski
obliki prodajali le letne vinjete, v januarju 2022 pa smo začeli tudi s prodajo tudi kratkoročnih vinjet. Konec
januarja 2022 je bila dokončno ukinjena prodaja vseh vrst vinjet v obliki nalepk. Prodaja je bila v začetnem
obdobju skromna, s potekom veljavnosti letnih vinjet v obliki nalepk 31.1.2022 pa je prodaja skokovito narasla.
31. 12. 2021 je bilo prodanih 74.741 e-vinjet. V nadaljevanju leta bo potekala odprava začetnih težav in
optimizacija sistema e-vinjeta.
V letu 2020 so cestninski nadzorniki izdali 68.224 plačilnih nalogov (od tega 57.992 iz naslova neplačevanja
cestnine za vinjetna vozila, 7.311 zaradi neplačila cestnine za tovorna vozila, 2.886 po Zakonu o pravilih cestnega
prometa in 35 po Zakonu o cestah). Izdano je bilo za 28,9 odstotka več plačilnih nalogov kot v letu 2020. V letu
2021 je cestninski nadzor nadgradil metodologije ciljno usmerjenega nadzora v tovorna vozila, ugotovitve in
dobre prakse pa uporabil pri načrtovanju in pripravi nadzora pri projektu eVinjeta.
Vzdrževanje avtocest in hitrih cest
Področje vzdrževanje vzdržuje 625 km avtocest in hitrih cest s pripadajočimi objekti (predori, premostitveni
objekti, sanitarni objekti na malih počivališčih, objekti ACB …), priključki, razcepi in servisnimi cestami. Temeljna
zakonska podlaga za izvajanje dejavnosti vzdrževanje sta Zakon o cestah (ZCes-1) (Uradni list RS, št. 109/10,
48/12, 36/14 – odl. US, 46/15 in 10/18) in Pravilnik o rednem vzdrževanju javnih cest (Ur. l. RS, št. 38/2016).
V področju vzdrževanja smo se tudi v letu 2021 intenzivno soočali z obvladovanjem tveganja »Izpad delovne
ekipe zaradi covid-19« ter ostalo problematiko nastalo kot posledico t. i. korona krize (zagotavljanje materialov).
Vzdrževanje avtocest v področju Vzdrževanje izvajamo sezonsko po dveh letnih načrtih:
- Letni načrt vzdrževanja avtocest in hitrih cest, kateri je v uporabi med 15. 3. in 15. 11. tekočega leta in
zajema opravile letnega vzdrževanja.
- Izvedbeni program zimske službe, ki je v uporabi med 15. 11. do 15. 3. v naslednjem letu. In natančno
opredeljuje naloge zimskega vzdrževanja.
V področju vzdrževanja so vzdrževalna dela na AC/HC specificirana v obliki 89-tih vrst opravil rednega
vzdrževanja, 43-tih vrst opravil vzdrževanje mehanizacije in opreme ter 62-tih vrst opravil elektrostrojnega
vzdrževanja naprav.
Vzdržujemo preko 1.400 strojev in opreme za potrebe vzdrževanja AC/HC ter vzdržujemo preko 160 tovornih
vozil in 40 specialnih delovnih vozil.
Področje vzdrževanja izvaja tudi elektrostrojno vzdrževanje, med katero sodijo vzdrževanje osvetljave, sistemov
za nadzor in vodenja prometa, vzdrževanje kamer in video naprav, telekomunikacijskih naprav ter prezračevalnih,
alarmnim in požarnih sistemov.
Za zagotavljanje pretočnosti in prevoznosti AC in HC je bistveno, da 24 ur spremljamo stanje AC/HC, zato imamo
organizirano stalno dežurno službo, katere naloga je takojšen odziv na dogodke. S stalnimi dežurnimi službami

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 48
zagotavljamo minimalne odzivne čase, čim hitrejši prihod na mesto dogodka pa je pomembno zaradi čim hitrejše
intervencije, odprave posledic dogodka ter čim prejšnjo vzpostavitev prevoznosti in pretočnosti AC/HC.
Letno vzdrževanje
Med letno vzdrževanje AC/HC sodijo med drugimi naslednja opravila:
- vzdrževanje prometnih površin (pometanje, pobiranje smeti),
- vzdrževanje asfaltnih in betonskih površin (krpanja in sanacije),
- vzdrževanje naprav za odvodnjavanje,
- vzdrževanje signalizacije (vertikalne in horizontalne),
- vzdrževanje jeklene varovalne ograje ter drugih varovalnih ograj,
- vzdrževanje vegetacije,
- vzdrževalna dela v predorih idr.
V Letu 2021 smo intenzivneje pristopili k izvajanju nočne košnje z namenom zagotavljana pretočnosti v prometu.
Vsa vzdrževalna dela, ki bi lahko povzročila daljše zastoje, skrbno načrtujemo v sodelovanju z ostalimi področji in
službami družbe DARS, redna vzdrževalna dela pa prilagajamo prometnim tokovom in prometnim konicam tako,
da so posledice naših del na pretočnost prometa na AC/HC minimalne, ob nepričakovanih zgostitvah prometa
nad pričakovanimi merami pa tovrstna dela po potrebi tudi začasno prekinemo. Nekatera zahtevnejša opravila
letnega vzdrževanja opravimo tudi s pomočjo kooperantov (asfalterska dela, specialna dela na dilatacijah in
ležiščih premostitvenih objektov, obsekavanje rastja na težko dostopnih terenih, obnova vozil, večja popravila
mehanizacije, vzdrževanje NKS, ADP …).
Količinski obseg realizacije vzdrževalnih del v letu 2021 je bil, glede na vrsto del za voziščne konstrukcije in
objekte, naslednji:
- investicijska vzdrževalna dela v obsegu 300.219 m
2
po dveh pogodbah v 198 delovnih dneh in v skupnem
znesku 10.545.128,29 EUR,
- krpanje in sanacija vozišč ter sanacije vozišč po izrednih dogodkih v obsegu 8.640 m
2
po štirih pogodbah
v 17 delovnih dneh v znesku 328.313,55 EUR,
- sanacija betonskih vozišč predorov v znesku 426.575,32 EUR,
- obnova žlebičenj voziščnih konstrukcij v obsegu 5.015 m in v skupnem znesku 40.122,20 EUR,
- redno vzdrževanje objektov in opreme za odvodnjavanje v skupnem znesku 508.769,15 EUR,
- redno vzdrževanje in sanacija betonskih površin premostitvenih objektov v znesku 148.267,62 EUR,
- redno in intervencijsko vzdrževanje dilatacij in ležišč premostitvenih objektov v znesku 147.402,54 EUR,
- zalivanje reg in razpok v obsegu 92.677 m in znesku 133.455,16 EUR,
- hrapavljenje vozišč v obsegu 17.460 m2 v znesku 69.441,14 EUR.
Zimsko vzdrževanje
Med zimsko vzdrževanje sodijo predvsem naslednja opravila:
- Zimska služba: pripravljalna dela in dela ob koncu zimske sezone;
- Zimska služba – posipavanje in odstranjevanje snega.
V letu 2021 smo v sklopu priprav na zimsko sezono 2021/2022 opravili več operativnih sestankov z deležniki pri
izvajanju zimske akcije (Nadzorni centri, Cestninski nadzor, Policija), izvedli smo sestanke s predstavniki OZS in
GZS, uvedli smo prisotnost predstavnika Službe za podporo vodenja ACB v GNC, kjer se izvaja pregled nad tekočim
izvajanjem posamezne zimske akcije. V primeru obilnejših snežni padavin je bilo z vsemi deležniki usklajeno, da
izločanje tovornih vozil izvajamo preventivno, z namenom kontroliranega vodenja prometa. S ciljem izboljšanja
odziva pri zimskih akcijah smo koordinirali tudi pomoč med avtocestnimi bazami.
Pred pričetkom zimske sezone smo zagotovili pogodbe z dobavitelji posipnih materialov. Zaradi enormnega dviga
cen na trgu energentov, je bilo veliko napora vloženega v nemoteno dobavo strateških resursov, saj je bila v
mesecu decembru celo ustavljena dobava posipnih materialov.
Nadaljevali smo projekt optimizacije preventivnega posipa cest s tekočim soljenjem, v letu 2021 smo s samodejno
mešalno napravo za pripravo raztopine NaCl (solnice) vzpostavili še v ACB Slovenske Konjice. Na viaduktu Goli
Vrh pa smo vzpostavili pilotni projekt avtomatskega soljenja ceste.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 49
Upravljanje in zagotavljanje prometne varnosti
Področje Upravljanje, ki je bilo vzpostavljeno z novo organizacijo v letu 2013, združuje upravljanje vseh vrst
premoženja družbe DARS (cestna infrastruktura, naprave, počivališča in druge nepremičnine v lasti družbe DARS),
s ciljem učinkovitejšega upravljanja premoženja družbe ter vodenja prometa in prometne varnosti.
Cestna infrastruktura
S pomočjo ekspertnega sistema za gospodarjenje z vozišči PMS DARS (Pavement Management System) smo
pripravili Plan ukrepov kot osnovo za določanje potrebnih obnov infrastrukture v naslednjem triletnem obdobju.
V ekspertnem sistemu smo posodobili vhodne podatke, ga nadgradili iz verzije 8 v verzijo 9.5 in ga premaknili na
izhodiščno leto 2021.
V letu 2021 smo na podlagi sklenjene pogodbe z DRI za strokovne storitve pri gospodarjenju s cestno
infrastrukturo, z napravami in pri prometni varnosti nadaljevali redno koordinacijo za tekoče spremljanje
realizacije strokovnih nalog. Na podlagi pogodbe je DRI pripravila strokovne podlage za novelacijo Plana ukrepov
na AC-infrastrukturi in opremi za obdobje 2022–2024. Osnutek tega plana smo pozneje še aktivno usklajevali z
Službo za obnove do usklajenega in od uprave potrjenega Plana ukrepov na cestni infrastrukturi in opremi v
upravljanju družbe DARS za obdobje 2022–2024.
V sodelovanju z DRI se je v letu 2021 pri načrtovanju ukrepov na premostitvenih objektih prvič uporabil ekspertni
sistem gospodarjenja s premostitvenimi objekti na AC in HC, ki je bil zaključen v letu 2020. V sodelovanju s
strokovnjaki DRI smo pripravljali metodologiji za spremljanje stanja predorov in geotehničnih objektov ter
nadaljevali s pregledovanjem zadrževalnikov.
Na podlagi pogodbe za osemletni geotehnični monitoring na celotnem avtocestnem omrežju (razen območja
Rebrnic, kjer se monitoring že izvaja), ki je bila sklenjena v letu 2015, so se v letu 2021 izvajale vse potrebne
meritve na geotehničnih objektih in spremljanja stanja zahtevnejših objektov. Posebej pozorni smo bili na
spremljanje stanja avtocestnih objektov po zadnjih potresih na Hrvaškem.
S področjem Vzdrževanje je bil v skladu s prejeto metodologijo izveden celovit pregled cestne infrastrukture s
poudarkom na opremi ceste. Potrebni ukrepi so bili uvrščeni v noveliran plan ukrepov..
Sklenjenih je več dogovorov z občinami za sodelovanje pri obnovah nekaterih premostitvenih objektov, saj so leti
v slabem stanju. Na podlagi poročil je bilo opravljenih tudi nekaj izrednih pregledov premostitvenih objektov
(dvoetažni most Maribor, viadukt Blagovica). Na viaduktu Blagovica smo izvajali permanentni monitoring
poškodovanih zunanjih kablov in dodatne preiskave, ki jih je določila strokovna skupina za analizo poškodb.
V novelacijo Plana ukrepov je dodana prva prioriteta potrebnih obnov obstoječih PHO, ob upoštevanju pogojev,
da ograja ostaja v sedanjih gabaritih brez podaljšanja in nadgradenj. V ta plan so vključeni tudi odseki cest, na
katerih je skladno s strokovnimi podlagami potrebna gradnja manjkajoče protihrupne zaščite.
Ukrepi za zmanjševanje porabe električne energije
V letu 2021 se je pripravil izvedbeni načrt za menjavo razsvetljave V. faze, v sklopu katerega bo v letu 2021
zamenjanih predvidoma 2000 svetil, s tem pa bo praktično vsa cestna razsvetljava izvedena v LED tehnologiji.
Izvedena je bila LED-razsvetljava v predoru Golovec. Pripravljena sta bila dokumentacija in sporazum za
razdelitev/ureditev odjemnih mest na stari hitri cesti skozi Maribor med Mestno občino Maribor in družbo DARS.
Pripravljena je bila ekonomska analiza ter tehnična dokumentacija za sončne elektrarne na strehah poslovnih
objektov družbe DARS.
Počivališča
V letu 2021 je bil izveden razpis za izbiro izvajalca preureditve 12 malih počivališč. Izvajalec je bil izbran in potrjen
s strani vodstva družbe DARS, čaka se na pravnomočnost.
Gospodarjenje z nepremičninami
V letu 2021 smo nadaljevali dela na področju postopkov obravnave prispelih vlog oziroma povpraševanj za
odprodajo presežnih nepremičnin v upravljanju oziroma lasti družbe DARS na področju obveščanja

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 50
zainteresiranih strank, ugotavljanja presežnih zemljišč in drugih nepremičnin ter definiranja mogočih načinov
razpolaganja z nepremičninami, ki ležijo zunaj trase AC.
Za prodajo je bilo potrjenih 37 programov prodaje presežnih nepremičnin v lasti družbe DARS. Objavljeni so bili
trije razpisi javnega zbiranja ponudb za prodajo presežnih nepremičnin v lasti družbe DARS.
V letu 2021 je bilo sklenjenih skupno 23 kupoprodajnih pogodb za prodajo presežnih nepremičnin v lasti družbe
DARS, katerih skupna vrednost znaša 723.167,00 EUR. Na podlagi postopkov prodaje, pričetih v letu 2021, je v
fazi sklenitve še 7 prodajnih pogodb, v skupni vrednosti 226.421,00 EUR.
V letu 2021 smo v skladu s sklepom uprave in z upoštevanjem navodil za izvedbo postopkov za prodajo in oddajo
nepremičnin v lasti družbe DARS v najem ali zakup, prodali stanovanjsko enoto v lasti družbe DARS na Hrušici na
Gorenjskem. Prodajna vrednost oziroma prihodek od prodaje znaša 119.000,00 EUR. Aktivno smo sodelovali v
pripravi oziroma obnovi prostorov družbe DARS za namen delovanja AC Policije, na lokaciji bivše CP Kompolje in
pri zaključni fazi obnove in vzpostavitvi pogojev za procese dela na CP Hrušica.
Izvedli smo celovito obnovo počitniške enote v Čatežu in Izoli ter izbrali projektanta za izvedbo idejne zasnove in
projekta za novo enoto na Rogli.
Služnosti
V letu 2021 smo prejeli 105 vlog za ustanovitev služnosti na nepremičninah v lasti oziroma upravljanju družbe
DARS, to je za približno enako, kot v predhodnem letu. Sklenjenih je bilo 85 služnostnih pogodb v 76 zadevah.
Tudi v letu 2021 je bilo, kljub zdravstveni krizi v državi, tako še vedno vidno visoko število investicij, zaradi katerih
so se izkazale potrebe po ustanavljanju služnosti.
Odplačne služnosti so bile v letu 2021 kot običajno dodeljene večinoma za manjše posege – za ureditev cestnih,
komunalnih, energetskih in TK-priključkov. Služnostne pogodbe za večje posege, posledično z višjimi nadomestili,
v letu 2021 niso bile sklenjene. Skupna vrednost nadomestil za dodeljene odplačne služnosti v letu 2021 je znašala
50.647 EUR.
Večje število ustanovljenih služnosti je bilo brezplačnih, skladno s 70. členom Zakona o stvarnem premoženju
države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18) ali 474. členom Energetskega
zakona (Uradni list RS, št. 60/19 – uradno prečiščeno besedilo, 65/20, 158/20 – ZURE, 121/21 – ZSROVE, 172/21
– ZOEE in 204/21 – ZOP). Ocenjen izpad služnostnega nadomestila za te posege znaša 272.026 EUR.
Na podlagi služnostnih pogodb, sklenjenih v preteklih letih, pri katerih nadomestila za služnosti zapadajo v plačilo
periodično (tj. enkrat letno), je bilo obračunano še 16.052 EUR.
Za stroške postopkov ustanovitve služnosti s pripravo služnostnih pogodb, po veljavnem ceniku storitev družbe
DARS in za povrnitev stroškov notarskih overitev podpisov na teh pogodbah je bilo obračunano 26.721 EUR.
Trženje telekomunikacij
V letu 2021 je bilo v sklopu trženja telekomunikacij podpisanih osem novih pogodb s podjetji Telemach, Peter's
Teleurh, Softnet, Finmond, Celesta, OMV, SkyLabs ter Ministrstvom za infrastrukturo. Podpisan je bil tudi nov
aneks, in sicer s podjetjem A1.
Oddanih je bilo 46 ponudb za telekomunikacijske storitve. Interesentom in strankam so bile ponujene storitve
zakupa optičnih vlaken, dostopa do spleta, možnosti za kolokacijo opreme in Wi-Fi dostop na počivališčih.
Splet se trži poslovnim uporabnikom na 60 lokacijah vzdolž avtoceste. Širokopasovni W-Fi dostop je omogočen
na 29 počivališčih z eno novo lokacijo v letu 2021. Wi-Fi kuponi so na voljo na Petrolovih in OMV bencinskih
servisih ter v Mariboru na DarsGo servisu.
S pogodbami za zakup neosvetljenih optičnih vlaken za družbe Vahta, Telemach, Softnet, Peter's Teleurh in
Ministrstvom za infrastrukturo je bilo oddanih skupaj za cca. 800 km novih relacij, večinoma para optičnih vlaken.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 51
Prihodki iz naslova telekomunikacij so se v primerjavi z letom 2020 zvišali za 2 %. Prihodki iz naslova podeljevanja
služnosti oziroma za postavitev infrastrukture za potrebe baznih postaj mobilnih telekomunikacij so v primerjavi
z letom 2020 ostali na skoraj enaki ravni.
Prometna varnost
Osnova za spremljanje stanja na področju prometne varnosti so aktivnosti, ki smo jih v družbi DARS že pred leti
prepoznali kot pokazatelje za učinkovito in ekonomsko ugodne izbire ukrepov za izboljšanje prometne varnosti.
Med te aktivnosti sodijo program EuroRAP in tiste, ki jih določata Direktiva 2008/96 ES o varnosti cestne
infrastrukture in nova Direktiva EU 2019/1936, ki uvaja novost glede »ciljno usmerjenih pregledov varnosti cest«.
Na področju prometne varnosti smo v letu 2021 zaključili dve večji investiciji:
- postavitev novih varnostnih ograj in zaključnic na območju ACB Hrušica,
- postavitev blažilnikov trka na območju ACB Sl. Konjice, Vransko in Hrušica.
Aktivnosti, povezane z izdelavo projektne dokumentacije, ki bo podlaga za izvedbo del v letu 2022, so v 2021
vključevale izdelavo dokumentacije za:
- zamenjavo kažipotne signalizacija na izvozih z avtocest,
- postavitev manjkajočih blažilnikov trkov in
- izvajanje simulacij prometne varnosti projektov družbe DARS.
Poleg dveh večjih investicij se je izvedlo tudi nekaj manjših ukrepov na področju prometne varnosti:
- pilotni projekt 3D horizontalne signalizacije na priključkih za preprečevanje vožnje v nasprotno smer,
- postavitev prometne signalizacije za prepoved prehitevanja tovornih vozil težjih od 7,5 t med 6:00 in
18:00 uro na celotnem avtocestnem omrežju,
- zamenjava dotrajane prometne signalizacije,
- uvedba prometne signalizacije na počivališčih z namenom nadzora nad časom in pravilnostjo
parkiranja vozil.
Nadaljevale so se aktivnosti za postavitev sistemov sekcijskega merjenja hitrosti na 9 avtocestnih odsekih. Objava
javnega naročila bo izvedena v začetku leta 2022.
V letu 2021 se je na avtocestah in hitrih cestah zgodilo 1.891 prometnih nesreč. Življenje je izgubilo 17 oseb, kar
je največ od leta 2018 naprej. Težje se je poškodovalo 34 oseb, kar je več kot v letu 2020 (27) in manj kot v letu
2019 (52). Lažje se je poškodovalo 448 oseb, kar je za 25 % več kot v letu 2020 in 25 % manj kot v letu 2019.
Junija 2021 je pričela z delovanjem avtocestna policija in sicer Specializirana enota avtocestne policije Ljubljana.
Več nadzora je že v prvih mesecih delovanja te enote nakazala trende izboljšanja prometne varnosti. Posebej nas
veseli, da se je zmanjšalo število kršitev preobremenjenih tovornih vozil, ki nam kot upravljavcu povzročajo veliko
škodo na infrastrukturi in posledično pogostejše investicije v obnovo le-te. V letu 2022 bodo ustanovljene še
specializirane enote avtocestne policije Maribor, Novo mesto, Celje in Koper, kar bo stopnjo nadzora še povečalo.
Za doseganje boljše prometne varnosti ter pretočnosti so pomembni tudi dobro usposobljeni zaposleni, zato je
družba DARS v letu 2021 pridobila simulator za Sisteme za nadzor in vodenje prometa (SNVP), s pomočjo katerega
so bili usposobljeni nadzorniki prometa vseh nadzornih centrov. Vsako leto je predvideno konstantno
usposabljanje na simulatorju SNVP ter predorskem simulatorju, s katerim želimo doseči boljše odzivne čase ob
intervencijah ter pravilne reakcije zaposlenih v nadzornih centrih.
Investicije
Družba DARS je v letu 2021 skladno s poslovnim načrtom organizirala in vodila projekte gradnje in obnove
avtocestnih odsekov.
Na področju prostorskega načrtovanja in umeščanja avtocest ter hitrih cest v prostor so se v letu 2021 izvajale
aktivnosti prostorskega umeščanja pri devetih projektih. Med pomembnejše projekte v letu 2021 sodijo spodnji
odseki:

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 52
HC Slovenj Gradec–Dravograd
- Nadaljevalo se je umeščanja odseka v prostor.
- Izdelovala se je novelacije idejnega projekta in vseh potrebnih strokovnih podlag.
- Izdelovale so se optimizacije trase na območju vodovarstvenega območja Bukovska vas.
- Izvajale so se geološke raziskave na terenu in izdeloval se je geološko geomehanski elaborat.
- Izdelovala se je hidrološko hidravlična študija.
- Izvajala se je recenzija Idejnega projekta in strokovnih podlag.
- Izdelana je bila presoje prometne varnosti – RSA.
- Potekalo je usklajevanje rešitev s projekti DRSV za zagotavljanje poplavne varnosti Mislinje in Homščice.
- Potekalo je usklajevanje rešitev z ureditvami DRSV na območju Pameč.
- Potekalo je usklajevanje z občino Slovenj Gradec glede priključevanja južne obvoznice Slovenj Gradca
na priključek Slovenj Gradec jug.
HC Otiški vrh–Holmec
- Izdelane so bile se strokovne podlage za ŠV (gradbeno-tehnični elaborat, razvojno-urbanistični elaborat,
prometna študija, ekonomski elaborat, hidrološko-hidravlična študija in okoljsko poročilo).
- Izdelana je bila ŠV/PIZ.
- Hidrološko-hidravlična študija je bila potrjena s strani DRSV.
- Izvedena je bila javna razgrnitev ŠV/PIZ in OP med 24. 2. 2021 in 26. 3. 2021.
- Pridobljena so bila pozitivna mnenja državnih NUP na ŠV/PIZ in varstvenih NUP na OP.
- Sprejeta so bila stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve ŠV/PIZ in OP s strani MOP DzPGS in
MzI DKP.
- Sprejet je bil Sklep Vlade RS z dne 7. 10. 2021, da se strinja s predlogom najustreznejše rešitve poteka
trase.
- Pripravljale so se projektne naloge in razpisna dokumentacija za izvedbo javnih naročil za pridobitev
izdelovalcev strokovnih podlag za DPN in OP.
- Objavljeno je bilo javno naročilo za pridobitev izdelovalca geodetskih podlag in za izdelavo DPN.
Odsek Ptuj–Markovci
- V sklopu izdelave ŠV/PIZ in OP se je dopolnjeval Elaborat možnih variantnih rešitev za obravnavo na
medresorski delovni skupini.
- Pridobljene so bile dopolnjene smernice NUP.
- Izdelana je bila analiza smernic za 5 variant: J2 opt, J2 opt jug, SS, S5 in S4 opt.
- Potekalo je usklajevanje znotraj medresorske delovne skupine glede nabora variant za vrednotenje v
ŠV/PIZ.
- Izdelovati so se pričele optimizacije/racionalizacije variante S5.
Povezovalna cesta Podgora–Letuš
- Sprejet je bil sklep Vlade RS o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja.
- Izvedeno in zaključeno je bilo javno naročilo za »Izdelavo okoljskega poročila in študije variant /
predinvesticijske zasnove za državno cesto Podgora-Letuš / povezava na severni del tretje razvojne osi«.
- V okviru študije variant je bilo izdelano gradivo za pridobitev dopolnjenih smernic NUP.
- Pridobljene so bile dopolnilne smernice NUP za varianto 3 (predlog občanov), ki ni bila obdelana v
pobudi.
AC Postojna/Divača–Jelšane
- V okviru 2. kroga študije variant je bilo izdelano gradivo za pridobitev dopolnjenih smernic NUP.
- Pridobljene so bile dopolnjene smernice NUP.
- Izdelovala se je analiza (dopolnjenih) smernic NUP.
- Potekala so intenzivna usklajevanja z ZRSVN.
- Izdelovale so se optimizacije rešitev na podlagi prejetih smernic.
- Izdelovale so se strokovne podlage po prilogi 4 splošnih smernic DRSV (hidrološka izhodišča).
- Izdeloval se je elaborat ravnanja z viški materiala.
HC Koper–Dragonja
- MZI je potrdil PIZ.
- Potekala so usklajevanja z Mestno občino Koper v okviru priprave stališč do pripomb in predlogov z
javne razgrnitve (nadkritje trase HC na območju naselja Šalara).

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 53
- Potekala so usklajevanja z Občino Piran v okviru priprave stališč do pripomb in predlogov z JR (nadkritje
trase HC na območju naselja Dragonja).
- Potekalo je usklajevanje in potrjevanje stališč do pripomb in predlogov z javne razgrnitve osnutka DPN.
- Potekala so usklajevanja z MZI Direktorat za energijo v zvezi s kamnolomom Griža za potrebe odlaganja
viškov materiala v tla.
- Izdelana je bila dopolnitev hidrološko-hidravlične študije in IDZ za zadrževalnik Pradisjol, po pripombah
DRSV.
- Izvajale so se predhodne aktivnosti v zvezi z izvedbo javnih naročil za izdelavo dopolnjenih strokovnih
podlag in DPN po javni razgrnitvi (usklajevanje projektnih nalog).
Ekodukt na AC-odseku Unec–Postojna
- Izdelana je bila pobuda/DIIP, ki je bila tudi javno razgrnjena.
- Pridobljene so bile smernice nosilcev urejanja prostora ter mnenja in predlogi zainteresirane javnosti in
izvedena seznanitev javnosti s pobudo.
- Izdelovala se je analiza smernic NUP in predlogov javnosti.
Razširitve ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih cest
- Potekala so usklajevanja med MZI, MOP in družbo DARS glede nadaljevanja projekta.
Plato Karavanke
- Izdelana je bila analiza smernic NUP in mnenj zainteresirane javnosti.
- Sprejet je bil sklep Vlade RS o izvedbi državnega prostorskega načrtovanja.
- Izvedeno je bilo javno naročilo za »Izdelavo okoljskega poročila, študije variant / predinvesticijske
zasnove in DPN za plato Karavanke«.
Šentrupert–Velenje
- Nadaljevalo se je pridobivanje OVS.
- Pridobljena so bila pozitivna mnenja NUP na PVO.
- Pripravljala se je izjasnitev na pripombe stranskih udeležencev.
- Dopolnjevala se je vloga na podlagi poziva MOP ARSO.
- Izdelovala se je analiza tal.
- Izdelovali so se sanacijski načrti prizadetih kmetijskih gospodarstev.
- Izvedena je bila seznanitev stranskih udeležencev z dopolnitvijo vloge.
Izvajale so se tudi številne druge naloge, vezane na prostorsko načrtovanje in umeščanje v prostor, kot so priprava
smernic in mnenj v primerih, ko ima Ministrstvo za infrastrukturo položaj nosilca urejanja prostora in sodelovanje
pri pripravi in sprejemanju predpisov s področja prostorskega načrtovanja in umeščanja v prostor ter z njimi
povezanih predpisov. Od tega so potekala obsežnejša usklajevanja v zvezi z novim Zakonom o urejanju prostora
(ZUreP-3), Gradbenim zakonom, Zakonom o varstvu okolja (ZVO-2) ter z Zakonom o spremembah in dopolnitvah
Zakona o kmetijskih zemljiščih. Prav tako so se izvajale tudi druge naloge, ki jih je naročilo Ministrstvo za
infrastrukturo, kot npr. izdelana je bila Prometna študija z makroskopskim prometnim modelom, prometno-
ekonomskim vrednotenjem in oceno učinka na varnost v prometu obravnavanih ukrepov na širšem območju
Kranja, izdelane so bile tehnične rešitve z oceno stroškov investicije ter prostorske in okoljske preveritve teh
rešitev, izdelana je bila Pobuda/DIIP za nov AC priključek Kranj sever.
V postopkih umeščanja avtocest in hitrih cest v prostor smo znotraj svojih pristojnosti sodelovali z javnostjo in
uporabniki ter tako prispevali k uveljavitvi rešitev, ki so družbeno in okoljsko sprejemljive.
Poleg nalog prostorskega načrtovanja in umeščanja v prostor, ki se izvajajo v imenu in za račun RS, so se izvajale
tudi naloge, ki se izvajajo v imenu in za račun družbe DARS:
- priprava smernic in mnenj ter projektnih pogojev in soglasij za primere, ko ima družba DARS položaj
nosilca urejanja prostora oz. soglasodajalca,
- izdelava elaborata Prometna analiza ter prostorske in okoljske preveritve za novo cestno povezavo
Jagodje–Lucija po predlogu PIKA (Jagodje–Lucija/Padna),
- aktivnosti v zvezi z zagotovitvijo varnih in varovanih parkirišč na lokacijah počivališč Lom, Barje, Maribor
in na površini na priključku Razdrto (opredelitev programskih izhodišč, izvedba javnega naročila za
izdelavo IDZ),

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 54
- aktivnosti v zvezi s predhodnim postopkom za projekt vzpostavitve 3. prometnega pasu na štajerski
vpadnici (izdelava strokovnih podlag za predhodni postopek, oddaja vloge na ARSO, intenzivno
usklajevanje z ARSO oz. MOP, DRSV in NIJZ) in v zvezi s postopkom presoje vplivov na okolje na primorski
vpadnici (opredelitev vsebine strokovnih podlag PVO in PVO, aktivnosti v zvezi z spremembo Uredbe o
krajinskem parku Ljubljansko barje).
Na področju projektne dokumentacije so v letu 2021 po posameznih investicijah potekale naslednje glavne
aktivnosti:
Odsek Jagodje–Lucija
Projektna dokumentacija PGD/PZI je bila v večini izdelana in delno recenzirana. Zaradi dolgotrajnega
projektiranja je projektna dokumentacija delno neusklajena z navodili družbe DARS, ki so bila sprejeta v vmesnem
času. Izdelano je bilo poročilo o vplivih na okolje, na podlagi katerega se je pridobivalo okoljevarstveno soglasje.
Vloga za izdajo okoljevarstvenega soglasja je bila po več dopolnitvah zavrnjena. Z izdelovalcem PRO LOCO d. o. o.
je bil 13. 5. 2021 podpisan Dogovor o sporazumni razvezi pogodbe. Poleg manjkajočega okoljevarstvenega
soglasja ni bilo pridobljeno soglasje občine Piran ter DRSV.
Zaradi spremembe gradbene zakonodaje bo potrebno novo vlogo za gradbeno dovoljenje vložiti po integralnem
postopku, predhodno pa novelirati projektno dokumentacijo.
Odsek Markovci–Gorišnica
Zaradi spremenjene zakonodaje je bilo treba novelirati projektno dokumentacijo in investicijski program. Na
podlagi sklepa ARSO je treba izdelati PVO in pridobiti OVS. PVO je bil dokončan konec leta 2019. Izdelava
novelacije PZI in izvlečka iz projekta za izvedbo (PZR) v posledici sprememb področne zakonodaje je končana in
recenzirana. V začetku leta (7. 2. 2020) je bila podana vloga za pridobitev gradbenega dovoljenja po integralnem
postopku. Potekale so aktivnosti pridobivanja mnenj. Pridobljena so bila vsa mnenja razen ZRSVN, kateri je podal
negativno mnenje, saj zaradi kumulativnih vplivov na odsek Gorišnica-Ormož omilitveni ukrepi naj ne bi zadoščali.
V teku so razgovori glede zbliževanja stališč glede ponovne presoje ustreznosti gradiv do dokončne pridobitve
pozitivnega mnenja.
Odsek Koseze–Kozarje (razširitev v 6-pasovnico)
Izdelana in recenzirana je projektna dokumentacija PGD, h kateri so pridobljena tudi vsa mnenja, razen s strani
MOL. Dne 24. 12. 2020 je bila na MOP oddana vloga za izdajo GD po integralnem postopku. 30. 11. 2021 je bila s
strani MOP prejeta zahteva za dopolnitev vloge za izdajo GD. Pridobljenih je 96 % zemljišč, potrebnih za gradnjo.
V septembru so bila izvedena pogajanja za dodatna dela za pogodbo za izdelavo projektne dokumentacije.
Potekala so usklajevanja z Mestno občino Ljubljano glede začasne služnosti na dostopnih parcelah. Izdelan je bil
investicijski program, ki je bil predhodno obravnavan na dveh sejah KIOP v juniju in novembru. IP je bil na MzI
potrjen 8. 12. 2021.
Priključek Dragomer
Izdelovala se je projektna dokumentacija PZI, ki je v postopku recenzije in presoje prometne varnosti. Vloga za
izdajo GD je bila na zahtevo MOP trikrat dopolnjena. Aprila je potekala javna razgrnitev dokumentacije za izdajo
GD, julija pa je potekala ustna obravnava s stranskim udeležencem. Pridobljenih je 99 % zemljišč, potrebnih za
gradnjo. Izdelan je bil investicijski program, ki ga je v novembru obravnavala komisija družbe DARS.
3. razvojna os sever, odsek Velenje–Slovenj Gradec
Projekt je razdeljen na osem sklopov. Delitvi in prioritetam sledijo tudi izdelava projektne dokumentacije,
pridobivanje mnenj pristojnih mnenjedajalcev in pridobivanje gradbenih dovoljenj. Izvajajo se vmesne in končne
recenzije PZI.
Za Sklop A se je dokumentacija DGD izdelovala in bo dokončana v začetku leta 2022. Za Sklop B ter sklop H so bila
pridobljena vsa mnenja na DGD. Na tem odseku ni predvidenih arheoloških raziskav. Na sklopu C Škale so vse GG
preiskave zaključene. Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja je v pripravi. Na sklopu D se izvajajo gradbena
dela. Na sklopu E je bila novembra 2021 DGD dokumentacija zaključena, 6. 12. 2021 je bila vložena zahteva za
izdajo GD. Na sklopu F se izvajajo gradbena dela. Na sklopu G – Podgorje se izdelujeta DGD in PZI projektna
dokumentacija. Vsi GG elaborati so bili predani v recenzijo.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 55
Investicijski program je bil izdelan potrjen v letu 2019. Zaradi sprememb na stični točki med odsekoma
Šentrupert–Velenje in Velenje–Slovenj Gradec na območju priključka Velenje jug so v izdelavi strokovne podlage
za prijavo spremembe posega v okolje za sklop A – Velenje. Pogodba z izdelovalcem strokovnih podlag je bila
podpisana v novembru.
3. razvojna os sever, odsek Šentrupert–Velenje
Nadaljuje se izdelava projektne dokumentacije DGD in PZI. Izdeluje ter v vmesno recenzijo se oddaja PZI
dokumentacija. Podpisana je bila pogodba z revidentom zahtevnejših premostitvenih objektov. V usklajevanju je
stična točka med 1. in 2. odsekom 3RO sever. Pripravljen je bil predlog opustitve denivelacije na območju Gore
Oljke, ki je bil tudi potrjen. V izdelavi je PVO in strokovne podlage za oceno vpliva posegov v vodna in priobalna
zemljišča. Pogodba z izdelovalcem PVO in SP za vode je bila podpisana v septembru. Izdelan je bil investicijski
program, ki je bil predhodno obravnavan na dveh sejah KIOP v aprilu in novembru. IP je bil na MZI potrjen 8. 12.
2021.
1. in 2. etapa 3. razvojne osi jug (priključek Novo mesto vzhod–priključek Osredek)
Izdelana in oddana je vsa PGD in PZI projektna dokumentacija. 20. 10. 2021 je bilo izdano GD za traso in mostova,
na katero so bile vložene štiri tožbe na upravno sodišče. GD za prestavitev plinovoda je junija 2021 postalo
pravnomočno. Potekalo je usklajevanje Sporazuma z MO Novo mesto. Podpisani so sporazumi med družbo DARS
ter Elektro Ljubljana, Istrabenzom ter Plinovodi.
3. in 4. etapa 3. razvojne osi jug (od priključka Osredek do Malin)
Izdane so bile odločbe OGU Novo mesto za 6 k.o. za prenos lege na teren. Na eno odločbo je bila dana pritožba,
kateri je MOP ugodil in je bila izvedena ponovna mejna obravnava. V prvi fazi so bile izvedene parcelacije za cca
60 % trase. Dne 11. 11. 2021 je bil izvajalec uveden v delo za večji del preostale trase, po dodatnih oziroma
spremenjenih podatkih o meji gradbene parcele pa je bil izvajalec uveden v delo 15. 12. 2021.
Opravljene so bile cenitve nepremičnin objektov, posamezne cenitve za gospodarske objekte so skladno z
navodili naročnika v dopolnitvi. Izdelane so cenitve kmetijskih, gozdnih in stavbnih zemljišč za k. o. Gotna vas.
Pogodba za izvedbo odkupov in premoženjsko-pravnih ureditev nepremičnin za gradnjo odseka je bila podpisana
dne 17. 2. 2021. 30 ponudb s prodajnimi pogodbami je bilo lastnikom posredovanih dne 15. 12. 2021, 15 ponudb
je bilo posredovanih dne 27. 12. 2021. Uvodni sestanek z rušenci je bil izveden 4. 5. 2021 in 19. 5. 2021. Cenitve
so izdelane, v pripravi so prodajne pogodbe. Ena ponudba je bila posredovana lastniku objekta dne 15. 12. 2021.
Tri ponudbe so bile posredovane lastnikom dne 27. 12. 2021, 3 pogodbe so v parafiranju pri naročniku.
Investicijski program je bil potrjen 8. 12. 2021 s sklepom ministra št. 411-17/2020/47. IDP priključka Poganci
dopolnjen po recenziji je predan 8. 9. 2021. Geodetski načrt je dopolnjen skladno z zahtevami recenzijskega
poročila z dne 8. 4. 2021. Pridobljeni so projektni pogoji pristojnih mnenje-dajalcev, razen MORS. Z Elektrom LJ,
Telekomom Slovenije in Komunalo Novo mesto so bili izvedeni tudi sestanki. V vmesno recenzijo so predani: 6-
02 viadukt Koroška vas in 3-02 podvoz Dolnja Težka Voda, IDZ bencinski servis Težka Voda vzhod in zahod, del
GG elaboratov za objekte, Elaborat dimenzioniranja voziščnih konstrukcij, ter Študijo obremenitve s hrupom s
predlogom PH zaščite. V recenzijo so predani OK-NC2-01 (Promico), GG elaborat za nadvoz 4-02 in GG elaborat
OK-NC2-01 ter Elaborat preveritve EP-2 dodatne oporne in podporne konstrukcije. Recenzija dimenzioniranja VK,
Študije obremenitve s hrupom s predlogom PH zaščite, Analize tveganja obratovanja predora s predlogi
potrebnih ukrepov in Elaborat zasnove oblikovanja aktivne PHZ je bila izvedena 25. 11. 2021.
Na terenu so bile izvedene GGH raziskave. V teku je analiza in pregled vseh opravljenih terenskih in laboratorijskih
preiskav za potrebe izračuna stabilnosti, nosilnosti, posedkov ter usklajevanja s projektanti glede končnih
naklonov vkopov in brežin na trasi HC, deviacij in priključnih cest. V zaključevanju so GG elaborati za objekte.
Izpeljan je bil postopek oddaje javnega naročila za izbiro izvajalca za izvedbo predhodnih arheoloških raziskav.
Na Upravo družbe DARS je bila 3. 11. 2021 v podpis posredovana Odločitev o oddaji javnega naročila. V pripravi
je pogodba, ki bo sklenjena z izbranim izvajalcem Arhej, d. o. o.
Javno naročilo za izvedbo revizije zahtevnih objektov je bilo na portalu javnih naročil objavljeno 19. 11. 2021. Do
roka za oddajo ponudb 23. 12. 2021 sta bili prejeti dve ponudbi.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 56
Za izdelavo projektne dokumentacije IZP, DGD in PZI za avtocestno bazo Novo mesto je bila odločitev o oddaji JN
objavljena 16. 12. 2021. Odločitev glede izbranega izvajalca Sava-projekt, d. d., je pravnomočna. Pogodba je v
podpisovanju.
3. razvojna os jug, 2. odsek od priključka Maline do MMP Metlika in do priključka Črnomelj – jug
Izvedeno je bilo javno naročilo za izbor izvajalca projektne dokumentacije - študije izvedbe projekta in
predinvesticijske zasnove, z namenom proučiti izvedbo 2. odseka 3. razvojne osi ob upoštevanju prometnega,
gradbeno tehničnega, ekonomskega in okoljskega vidika. V oktobru je bila podpisana pogodba z izbranim
izvajalcem, ki je takoj pričel z izdelavo prometne študije.
Voden je bil postopek oddaje javnega naročila za Izvajanje strokovno svetovalnih storitev za fazo izdelave
projektne dokumentacije DGD/PZI, pridobitev nepremičnin in pridobitev vseh dovoljenj za gradnjo. Sklenitev
pogodbe je predvidena v januarju 2022
Izvedba investicijskih posegov na Šmarski cesti v Kopru na G1-11/1062 od priključka na H5 do ustrezne
navezave na obstoječe stanje, v sklopu katere se projektira tudi priključek Slavček
Leta 2017 so Ministrstvo za infrastrukturo, družba DARS, DRSI in Mestna občina Koper podpisali dogovor in
sporazum, ki opredeljujeta aktivnosti in financiranje sopodpisnic. V skladu z dogovorom vse potrebne aktivnosti
za realizacijo projekta do pridobitve ustreznih dovoljenj za gradnjo vodi Mestna občina Koper. V novembru 2019
je bila s strani vseh sofinancerjev sprejeta odločitev, da se javno naročilo za 2. in 3. odsek objavi ločeno od 1.
odseka, za katerega bo razpisno dokumentacijo pripravila družba DARS. Na 2. in 3. odseku družba DARS ne
sodeluje kot sofinancer. Aktivnosti na 1. odseku trenutno ne potekajo.
Razširitev bertoške vpadnice v štiripasovnico
Dogovor o razširitvi bertoške vpadnice v štiripasovnico med Ministrstvom za infrastrukturo, družbo DARS, DRSI
in Mestno občino Koper je bil sklenjen 25. 7. 2016. V skladu z dogovorom vse aktivnosti do gradnje vodi Mestna
občina Koper, projektno dokumentacijo recenzira družba DARS. MO Koper je projektno dokumentacijo predala
18. 12. 2020, dne 7. 1. 2021 je bila predana recenzentu v pregled, katera je bila v februarju 2021 recenzirana. V
aprilu in maju so potekale recenzijske razprave. V teku je dopolnitev PZI po recenziji. Po pridobljenem pravniškem
mnenju s strani družbe DARS, revizija premostitvenih objektov ni potrebna. Z izdelavo investicijske
dokumentacije se je nadaljevalo 21. 4. 2021, ko je bila podpisana pogodba z izvajalcem. Izdelal se je DIIP, ki je bil
potrjen s strani vseh soinvestitorjev (družba DARS, DRSI, MOK). V teku je priprava sofinancerskega sporazuma.
Pogodba za izvajalca svetovalno inženirskih storitev je bila podpisana 12. 5. 2021, inženir je bil 9. 6. 2021 uveden
v delo.
Za projekt so pridobljena vsa zemljišča, potrebna za gradnjo.
Srminska vpadnica
PGD/PZI projektna dokumentacija je izdelana v preteklih letih, v letu 2014 pa je bil izveden delni prevzem
dokumentacije. Zaradi različnih razlogov (dvakrat spremenjen pravilnik o projektni dokumentaciji, spremembe
stanja na terenu, sprememba koordinatnega sistema …) obstoječe dokumentacije ni več mogoče uporabiti v
postopku pridobitve GD, zato bo projektna dokumentacija novelirana. Dne 8. 5. 2020 je bil sprejet sklep ARSO,
da za projekt ni treba izvesti presoje vplivov na okolje. Pogodba s trenutnim izdelovalcem projektne
dokumentacije je bila 21. 1. 2021 sporazumna prekinjena. Nova pogodba za novelacijo in dopolnitev projektov
DGD-PZI je bila z izvajalcem podpisana 24. 8. 2021, projektant je bil 27. 9. 2021 uveden v delo. V teku je izdelava
dokumentacije. V decembru so se pričeli postopki za pridobivanje evropskih sredstev iz naslova CEF-2, katere bo
družba DARS poskušala pridobiti skupaj z Luko Koper, rok oddaje vloge je bil 19. 12. 2021. Končane so bile vse
aktivnosti 1. dela arheoloških izkopavanj na območju bodoče gradnje.
Na področju gradenj so se izvajale naslednje aktivnosti:
Odsek AC Koseze–Kozarje in priključek Dragomer
Gradbeni dovoljenji še nista bili pridobljeni, zato se aktivnosti za gradnjo v letu 2021 niso izvajale.
Projekt Karavanke
Do 31. 12. 2021 so bila na projektu Karavanke izvedena dela izkopa in izvedba podpornih ukrepov v:
- kaloti do 1.658 m (od tega v letu 2021 – 1.420 m),
- stopnici do 1.621 m (od tega v letu 2021 – 1.420 m),

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 57
- talnem oboku (brizgani beton) do 1.580 m (od tega v letu 2021 od 172 m do 292 m, od 736 m do 1.078
m, od 1.345 m do 1.580 m oziroma skupaj 697 m).
Poleg navedenega je bil v predoru izveden še:
- temelj notranje obloge – zahodna in vzhodna stran do 1.416,3 m (skupaj v letu 2021 - 2.712 m),
- talni obok (liti beton) do 853 m (vse v letu 2021),
- polnilni beton do 840 m (vse v letu 2021).
Izkopni material iz predora se je odvažal in vgrajeval v plasteh debeline 50 cm na lokacijah odlagališč viškov
materiala ''M'' in ''4''.
Dokončana so bila vsa dela na mostu M-2 in deviaciji 1-3 s priključnimi cestami (lokacija Hrušica), izvedene so
bile predvidene prestavitve komunalnih vodov preko novega mostu ter po preusmeritvi prometa odstranjen tudi
stari most. Izdelana je bila dokumentacija za potrebe izvedbe tehničnega pregleda. Na MOP je bila predana
Zahteva za izdajo uporabnega dovoljenja.
Na gradbišču mostu M-1 je bilo izvedeno temeljenje, betoniranje prekladne konstrukcije ter napenjanje kablov
I. faze ter v nadaljevanju postopno razopaževanje objekta in montaža podporne konstrukcije ter opaževanje
prekladne plošče za izvedbo objekta - faza II.
Izvedena so bila začetna dela (dostopna cesta, transportna pot, odriv humusa …) na lokaciji odlagališča viškov
materiala ''G''.
Skladno z razvojem aktivnosti na gradbišču so pri delih poleg inženirja sodelovali še projektanti, izvajalci geološke,
hidrološke in geotehnične spremljave gradnje predora, zunanja kontrola kakovosti ter koordinator za varnost in
zdravje pri delu.
V okviru gradbišča je potekal tudi redni monitoring vplivov gradbišča na okolje (hrup, prah, tresljaji, monitoring
voda - površinska in podzemna, ceste, kulturna dediščin ...).
3. razvojna os sever, odsek Šentrupert–Velenje
Glede na stanje projektiranja, pridobitve PVO in posledično še ne pridobljenih gradbenih dovoljenj v letu 2021 še
ni bilo pričetih aktivnosti, vezanih n gradnjo.
3. razvojna os sever, odsek Velenje–Slovenj Gradec
Izvajale so se aktivnosti javnega naročanja za pridobitev izvajalcev za izvedbo odseka Velenje–Slovenj Gradec po
posameznih sklopih. Za sklop B in sklop H so, po objavi javnega naročila v decembru 2020, potekale aktivnosti
javnega naročanja za prvo fazo postopka (usposobljenost). Aktivnosti javnega naročanja za preverjanje
usposobljenosti (prva faza) so se izvajale tudi na sklopu E. Javno naročilo na sklopu E je bilo objavljeno v oktobru
2021. Na sklopu F so se, po objavi odločitve o priznanju sposobnosti ponudnikom v januarju 2021, izvajale
aktivnosti v drugi fazi (zbiranje ponudb) postopka javnega naročanja. Izbran je bil izvajalec del in z njim je bila
podpisana pogodba. Izvedeno je bilo tudi javno naročilo za pridobitev izvajalca zunanje kontrole kakovosti za
sklop F in z izvajalcem je bila podpisana pogodba. V letu 2021 so se nadaljevala gradbena dela na sklopu D –
Gaberke. Dela so se izvajala na izgradnji nadvoza na deviaciji regionalne ceste preko hitre ceste v priključku
Gaberke na hitri cesti, izgradnji pilotne stene ob deviaciji regionalne ceste, izgradnji deviacije regionalne ceste
ter drugih deviacij. Promet preko deviacije regionalne ceste je bil preusmerjen v decembru 2021. Prva gradbena
dela so se pričela tudi na sklopu F – Jenina. Dela so se izvajala predvsem na poseku dreves, čiščenju terena,
pripravi in ureditvi dostopnih gradbiščnih poti in ureditvi gradbiščnih platojev. Izvajala so se tudi dela za izvedbo
globokega temeljenja viadukta Jenina ter pripravljalna dela za izvedbo opornika viadukta Visočnik.
1. in 2. etapa 3. razvojne osi jug, odsek od priključka na AC Novo mesto vzhod do priključka Osredek
Po pridobitvi gradbenega dovoljenja v oktobru 2021 je bilo objavljeno javno naročilo za izbor izvajalca gradbenih
del (2. faza). Pripravljal se je tudi razpis za izvajalca zunanje kontrole kakovosti. Postopek 2. faze javnega naročila
oddaje del je prekinjen do pravnomočnosti gradbenega dovoljenja. Prekinjen je tudi postopek za izvajalca
zunanje kontrole kakovosti.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 58
Odprava napak v garancijski dobi
V letu 2021 so se izvajale aktivnosti v zvezi z odpravo napak v garancijski dobi, urejanju zemljiško – knjižnih zadev,
arhiviranju projektne dokumentacije ter postarheoloških obdelavah na naslednjih AC in HC odsekih: Pluska–
Ponikve, Ponikve–Hrastje, Lešnica–Kronovo, Kronovo – Smednik, Krška–Obrežje, Hoče–Arja vas, Šentilj–Pesnica,
Spodnja Senarska–Cogetinci, Vučja vas–Beltinci, Slivnica–Draženci, Draženci–Gruškovje, Koper–Izola, Bertoška
vpadnica, Vrba–Peračica, Peračica–Podtabor, Šentvid–Koseze.
AC Šentjakob–Malence
V letu 2021 so se izvajala sanacijska na betonskem oboku, obnova voziščne konstrukcije ter nadgradnja
elektrostrojne opreme v vzhodni cevi predora Golovec (zahodna cev je bila sanirana v letu 2020). Za odsek
Zaloška – Malence je v decembru 2021 pridobljeno končno uporabno dovoljenje.
HC Razdrto–Vipava–Ajdovščina
Na podlagi izdelanega končnega poročila o izvedenih meritvah burje na testnih poljih protivetrnih ograj so se
izvedle dopolnitve projektne dokumentacije. Izvajale so se aktivnosti v zvezi z zaključevanjem pogodbenih
obveznosti po pogodbi za izvedbo testnih polj. Izdano je bilo potrdilo o izvedbi ter izveden končni obračun. Konec
leta 2021 se je pričelo z aktivnostmi za pričetek izvedbe javnega naročila za pridobitev izvajalca protivetrnih ograj
na preostalih lokacijah na HC H4 Razdrto–Vipava–Ajdovščina.
Odsek Markovci–Gorišnica
Na odseku so potekale aktivnosti priprave javnega naročila za gradnjo odseka G-ceste skupaj z odsekom
Gorišnica–Ormož. Gradivo za prijave sposobnosti (1. faza) je bilo na portalu javnih naročil objavljeno 14. 9. 2020,
oddaja prijav je bila 22. 10. 2020. Komisija je dne 14. 4. 2021 pripravila zaključno poročilo o pregledu prijav JN in
pripravila predlog odločitve. Dne 5. 5. 2021 je uprava potrdila predlog dodelitev sposobnosti, na katero so se
neizbrani ponudniki pritožili. Naročnik je ponovno pregledal prijave, vendar je enega ponudnika ponovno zavrnil.
Zavrnjeni ponudnik se z odločitvijo naročnika ponovno ni strinjal, zato se je ponovno pritožil. Pritožba ponudnika
je bila zavrnjena tudi na DKOM, zato je bil postopek 1. faze izbire sposobnosti JN končan.
Odsek Gorišnica–Ormož
Izvajalec je končal izvajanje vseh aktivnosti gradbenih del prve faze viadukta Sejanca. Potekale so aktivnosti
končnega obračuna in prevzema opravljenih del. Poleg tega so potekale tudi aktivnosti priprave javnega naročila
za gradnjo odseka G-ceste skupaj z odsekom Markovci–Gorišnica. Gradivo za prijave sposobnosti (1. faza) je bilo
na portalu JN objavljeno 14. 9. 2020, oddaja prijav je bila 22. 10. 2020. Komisija je dne 14. 4. 2021 pripravila
zaključno poročilo o pregledu prijav JN in pripravila predlog odločitve. Dne 5. 5. 2021 je uprava potrdila predlog
dodelitev sposobnosti, na katero so se neizbrani ponudniki pritožili. Naročnik je ponovno pregledal prijave,
vendar je enega ponudnika ponovno zavrnil. Zavrnjeni ponudnik se z odločitvijo naročnika ponovno ni strinjal,
zato se je ponovno pritožil. Pritožba ponudnika je bila zavrnjena tudi na DKOM, zato je bil postopek 1. faze izbire
sposobnosti JN končan.
AC Draženci–MMP Gruškovje
Končane so vse aktivnosti gradnje in predaje v uporabo na celotnem odseku AC od km 0,00 do km 13,03. Na 2.a
etapi so potekale aktivnosti končnega obračuna – kolavdacije in monitoringa v času uporabe prometnice.
Uporabno dovoljenje na 2.a etapi je bilo pridobljeno 6. 8. 2020. V nadaljevanju potekajo aktivnosti spremljave v
okviru garancijskega roka.
V teku je JN za gradnjo dopolnilnih parkirišč za potrebe prodaje vinjet na MMP Gruškovje. Dne 21.10 je bilo na
portalu objavljeno JN, 18. 11. 21' je bil rok za oddajo ponudb. Pridobili nismo nobene ponudbe, zato se je
postopek JN ponovil. V teku so aktivnosti za ponovitev postopka JN in za začetek postopka 2. faze – priprava
projektne dokumentacije IZN.
Arheološka najdišča
V letu 2021 so se, na podlagi večletne pogodbe sklenjene 12. 8. 2016, nadaljevale poizkopavalne obdelave
arhivov najdišč za izvedena zaščitna arheološka izkopavanja na avtocestnih odsekih in posameznih lokacij
izkopavanj, kjer poizkopavalna obdelava še ni bila izvedena ter obdelava lončenine pridobljene ob raziskavah ETP
(ekstenzivnih arheoloških pregledih) in ITP (intenzivnih arheoloških pregledih). Obdelovana so bila naslednja
najdišča: Col 1, Školarice, Mokrice-Na špici, Velike Njive, Ribnica na Dolenjskem, Malečnik, Slivnica 2B, Spodnje
Hoče, Jaušina, Lavše, Med cestami-Šikole, Med cestami jug–priključek Šikole, Gorica, Draženci HC, Turnišče HC,

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 59
Žutreki, Ribnica na Dolenjskem, Draženci, Turnišče, Medvedjek, Šušec, Bela cerkev, Mokrice na Špici-Jaušina, Loka
pri Beli cerkvi, Boško, Zadruga, Valmarin, Veliki dol, Zemono 2, Radvanje, Pečina-G. Skopice, Velike njive in
Obrežje.
Suhi zadrževalnik Malence
V aprilu 2021 je bilo pridobljeno uporabno dovoljenje.
Na področju obnov so bile izvedene naslednje aktivnosti in projekti:
V letu 2021 je bilo obnovljenih 71,19 km smernih vozišč odsekov in priključkov, kar vključuje preplastitev na delu
odseka Drnovo–Brežice–Obrežje, Kozina–Črni kal–Srmin in Gabrk–Sežana V–Sežana Z–Fernetiči, obnovo dela
odsekov Sv. Jurij ob Ščavnici–Vučja vas–Murska Sobota–Lipovci, LJ (Šmartinska cesta)–Tomačevo–Dunajska ter
nadaljevanje obnove na delu odseka Selo–Vogrsko.
Skupno so bila izvedena obnovitvena dela na 39 premostitvenih objektih, od tega so bili v okviru obnov odsekov
delno obnovljenih 9 viaduktov, 5 mostov in 19 ostalih manjših premostitvenih objektov. Sanirana sta bila oba
viadukta Kresnice ter zamenjane dilatacije, hidroizolacija in asfalti na viaduktu Žepina. Dilatacije so bile
zamenjane še na obeh viaduktih Gabrk, skupaj z izvedbo varnostnih ograj višjega nivoja zadrževanja ter na
viaduktu Bivje v smeri Kopra.
Izvedena je bila sanacija splazele brežine na odseku Slovenska Bistrica-Slovenske konjice ter sanacija meteorne
kanalizacije in prepustov na odseku Grosuplje–Iv. Gorica–Bič. Vse leto se izvajajo aktivnosti za zaključevanje
preteklih projektov ter aktivnosti na področju priprave projektne in druge potrebne dokumentacije za
obnovitvena dela v prihodnjih letih.
Večji projekti, ki so trenutno v fazi projektiranja, so:
- PZI za rekonstrukcijo ceste in objektov na odsekih AC A1/0036 in 0636 Fram–Slovenska Bistrica in 0461
priključek Slovenska Bistrica sever;
- PZI za rekonstrukcijo odseka Slovenske Konjice–Dramlje od km 7,000 do km 7,600, vključno z
rekonstrukcijo viadukta Slatina-D VA0407 in zamenjavo viadukta Slatina-L VA0093;
- PZI za rekonstrukcijo ceste in objektov na AC A1 0039 in 0639 Dramlje-Celje, 0138 priključek Celje
Center, 0040 in 0640 Celje-Arja vas, 0191 priključek Celje Zahod in Most čez Hudinjo;
- PZI za rekonstrukcijo ceste in objektov na AC A1 0043/0643 Vransko-Trojane, 0067/0667 Trojane-
Blagovica, priključka 0105 Trojane ter za gradbeno obnovo predorov Ločica in Jasovnik;
- PZI za rekonstrukcijo cestnega telesa in objektov na odsekih AC A1/0046 in 0646 Domžale–Šentjakob,
A1/0047 in 0647 Šentjakob–LJ (Zadobrova), 0145 priključek LJ–Šentjakob in 0189 priključek L-Sneberje
z namenom vzpostavitve tretjega pasu;
- PZI za rekonstrukcijo dela odseka na AC A1 vključno z zamenjavo viadukta Dolgi most VA0045 v km 0,295
in VA0046 v km 0,280;
- PZI za rekonstrukcijo cestnega telesa in objektov na delih odsekov AC Ljubljana(Kozarje)–Brezovica–
Vrhnika–Logatec ter priključkih Brezovica in Vrhnika z namenom vzpostavitve tretjega pasu;
- PZI za rekonstrukcijo cestnega telesa na AC A1 0055 in 0655 Unec-Postojna, A1 0056 in 0656 Postojna-
Razdrto ter 0153 priključka Postojna;
- PZI za rekonstrukcijo vozišča na AC A1/0061 Kozina–Črni Kal, A1/0661 Kozina–Črni Kal in 1640
počivališče Ravne;
- PZI za rekonstrukcijo delov odsekov na AC A2 0022 in 0622 Grosuplje–Ivančna Gorica, 0410 priključek
Ivančna Gorica, 0023 in 0623 Ivančna Gorica–Bič, 0411 priključek Bič ter 0072 in 0672 Bič–Trebnje vzhod;
- PZI projektne dokumentacije za obnovo voziščne konstrukcije in objektov na delih odsekov hitre ceste
H4/ 0374 in 0774 Razdrto–Vipava, 0375 in 0775 Vipava–Ajdovščina in na 0451 priključku Vipava in
- PZI projektne dokumentacije za obnovo voziščne konstrukcije in objektov na delih odsekov hitre ceste
H4/0379 in 0779 Vogrsko–Šempeter, 0380 in 0780 Šempeter–Vrtojba, 0445 priključku Šempeter pri
Gorici in na 1467 kamionski cesti Vrtojba.
Na področju protihrupnih ukrepov je bila pridobljena projektna dokumentacije za obnovo obstoječih PHO in
izvedeno javno naročilo za prvi sklop obnov PHO, ki bodo izvedene v 2022. Izdelane so bile tudi študije za
obremenitev hrupa s predlogom protihrupnih ukrepov za pet sklopov, ki so predvideni, da bodo vključeni v
naslednji Operativni program varstva pred hrupom, ki je v pripravi.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 60
Pri projektu Rušitev cestninskih postaj in preureditve cestninskih platojev je bila v letu 2021 izvedena še
rekonstrukcija druge polovice AC na območju bivše CP Dragotinci s čimer se je zaključil celoten projekt rušenja in
preureditev območij cestninskih postaj po uvedbi DarsGo sistema, vzporedno so tekle aktivnosti za zaključevanje
vseh del in odpravo pomanjkljivosti po preostalih pogodbah.
Pri rekonstrukciji priključkov Leskovškove in Letališke je bila izvedena rekonstrukcija priključka Letališka z
izgradnjo novega nadhoda za potrebe PST ter pričeta rekonstrukcija priključka Leskoškova, ki se bo nadaljevala v
letu 2022. Vzporedno so tekle aktivnosti za sklenitev pogodbe za zagotavljanje Zunanje kontrole kakovosti in
pridobivanje zemljišč.
Elektrostrojna dela in ITS
Na področju elektro strojne opreme (ESO) v predorih se je v letu 2021 končala sanacija ESO leve cevi predora
Golovec. V predoru so bili nameščeni prezračevalni ventilatorji, vgrajena je bila LED razsvetljava, zamenjana
spremenljiva prometna signalizacija – SPS, posodobljena krmilna oprema, nagrajen elektro energetski del
predora in nadgrajen nadzorno krmilni sistem NKS – NKS SCADA predora.
V pokritem vkopu Strmec je bila vgrajena LED razsvetljava, nameščeni so bili LED smerniki za vidno vodenje
prometa in nadgrajen NKS – NKS SCADA sistem.
V predoru Markovec je bil vzpostavljen sistem za občasno dvosmerno vodenje prometa. Nadgrajeni so bili
požarno varnostni sistemi in sistemi NKS – NKS SCAAD upravljanja prisilnega ventilacijskega sistema predora za
obe cevi. Nadgrajen je bil sistem avtomatske detekcije prometa iz enosmernega obratovanja v dvosmerno
obratovanje.
V predoru Šentvid je bil vzpostavljen digitalni radijski sitem - DAB+ radijski sitem, ki omogoča slišnost večjega
števila radijskih postaj in je nadgrajen s sistemom za obveščanje in interniranje izrednih sporočil v primeru
izrednega dogodka v predoru. Poenotil se je NKS – NKS SCADA požarnega sistema in posodobljeno je bilo vodenje
in upravljanje LED smernikov za vidno vodenje prometa.
V predorih Kastelec in Dekani je bila izvedena nadgradnja hidrantnega omrežja proti zmrzovanju požarne vode.
V predorih Kastelec, Dekani, Mali vrh, Debeli hrib, pokriti vkop Medvedjek 1 in Medvedjek 2 je bila zamenjana in
posodobljena oprema spremenljive prometne signalizacije - SPS. V predorih Pletovarje in Golo Rebro pa se je
začela posodobitev sistema in zamenjava dotrajane video detekcijsko opreme.
Zaključena je bila postavitev 10 novih termo detekcijskih nadzornih kamer in 6 cestno vremenskih postaj na
Primorskem odseku avtoceste za spremljanje prometnih in vremenskih izrednih dogodkov.
Od predora Golovec do priključka Trebnje zahod se je pričela obnova klica v sili in kabelske kanalizacije. Pričelo
se je z deli vgradnje novega komunikacijskega optičnega kabla na odseku Blagovica – Slovenske Konjice.
Sanirala se je javna razsvetljava na priključku Lenart in zamenjale so se dotrajane elektro omarice na področju
ACB Kozina. Na severni Ljubljanski obvoznici med priključkom Šmartinska in krožiščem Tomačevo se je obnovila
javna razsvetljava in posodobitev semaforje z nadgradnjo video-detekcijskega sistema.
Uredil se je strežnik in nadgradila programska oprema za direkten prenos slik iz kamer na spletno stran Promet.si
in aplikacijo Kažipot. Postavil in uredil se je dostop do video opreme na platoju Karavanke, počivališčih Lukovica
in Ravbarkomanda in na viaduktu Mlake.
Izvedli so se pilotski projekti za sistem detekcije kolone pred mejnim prehodom Obrežje z tehnologijo Bluetooth.
Prav tako so se izvedli pilotski projekti za detekcijo zasedenosti parkirišč za tovorni promet na počivališčih.
Zaključena je bila integracija nove spremenljive prometno informativne signalizacije - SPS v nadzorne centre za
vodenje prometa. Pričelo se je z vzpostavitvijo nadzornih točk na AC počivališčih in postavitev nove spremenljive
prometno informativna signalizacija na AC-A3. Podpisana je bila pogodba za izvedbo projekta upravljanja s
prometom na mestnih vpadnicah Ljubljane, ki predvideva umirjanje prometa s pomočjo avtomatsko vodenega

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 61
omejevanja hitrosti na tem območju. V prostorih nadzornega centra v Dragomlju se je postavil računalniški
simulator za usposabljanje nadzornikov prometa iz regionalnih nadzornih centrov.
Trajnostna mobilnost in alternativni pogonski energenti
Družba DARS sledi trendom razvoj elektromobilnosti tudi na področju elektrifikacije lastnega voznega parka in s
tem povezanega zagotavljanja oskrbe električnih vozil z energijo. V ta namen je na 17 lokacijah, kjer izvaja svoje
dejavnosti, namestila 20 elektro polnilnic na trifazni izmenični tok nazivne moči 22 kW.
Odplačilo dolga
Družba DARS je v obdobju visokih letnih obveznosti iz naslova odplačila dolga. V letih 2022–2027 zapade v plačilo
za 1,006 milijarde evrov glavnic kreditov. V tem obdobju bodo letne obveznosti iz naslova odplačila dolga
porabljale bistveni del denarnega toka iz poslovanja, zato bo del dolga ob izvajanju investicijskih načrtov treba
refinancirati. Upravljanje dolga je opredeljeno kot ena glavnih aktivnosti družbe za doseganje cilja družbe DARS,
da samostojno odplačuje oziroma poravnava vse svoje finančne obveznosti. Odločitev o izvedbi refinanciranja na
podlagi Krovnega zakona o poroštvu (ZPKROD) je odvisna od ustvarjenih likvidnostnih rezerv (depoziti) in
prihodnjih obveznosti iz t. i. 6-letnega operativnega načrta izvajanja investicij. Stanje finančnih sredstev v obliki
depozitov v letu 2021 ni izražalo potrebe po izvedbi refinanciranja. Tako je družba v tem letu odplačala za 183,63
milijona evrov glavnic in obresti v višini 32,28 milijona evrov. Kredit v višini 90 milijonov evrov za financiranje
gradnje druge cevi predora Karavanke, ki ga je družba najela pri Evropski investicijski banki v letu 2020, še ni bil
črpan. Skupni dolg družbe se je zmanjšal na 1.711 milijonov evrov (stanje na dan 31. 12. 2021). V zadnjih petih
letih se je skupna zadolžitev družbe znižala za 856 milijonov evrov. Eden od razlogov za to je tudi pozitiven razvoj
v prihodkih od cestnin. Zaradi obsežnih novih investicijskih projektov družba v naslednjih letih pričakuje ponovni
dvig skupnega dolga.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 62
I.10 Avtoceste in hitre ceste v RS ter prometne obremenitve
Republika Slovenija je leta 1994 s posebno pogodbo na družbo DARS prenesla upravljanje in vzdrževanje vseh
zgrajenih avtocest in infrastrukturnih objektov ter naprav na njih. RS je tako na družbo DARS prenesla 198,8
kilometra do takrat zgrajenih dvopasovnih in štiripasovnih avtocest in hitrih cest ter 67,5 kilometra priključkov.
Z izvajanjem NPIA se je omrežje v upravljanju in vzdrževanju družbe DARS postopno povečevalo. Ob koncu leta
2021 je družba upravljala 624,9 kilometra avtocest, 143,4 kilometra priključkov nanje, 22,3 kilometra razcepov
ter 40,8 kilometra drugih cest.
Tabela 5: Dolžina omrežja v upravljanju in vzdrževanju družbe DARS na dan 31. decembra 2021
OPOMBA: AC A4 še ni v celoti kategorizirana
V Sloveniji od druge polovice leta 2008 velja vinjetni cestninski sistem za lahka osebna vozila. Za vozila nad 3,5
tone največje dovoljene mase je od 1. aprila 2018 v veljavi elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku
(v nadaljevanju ECS), sistem DarsGo, kjer se vozila cestninijo na celotnem omrežju, ki je v upravljanju družbe
DARS.
Skupno število cestninskih kilometrov tovornih vozil na omrežju cestninskih cest (brez predora Karavanke) je v
letu 2021 glede na leto 2020 zraslo za 13,9 odstotka, kar je posledica sproščanja ukrepov za zajezitev epidemije
covida-19. Število cestninskih km je bilo glede na predhodno leto nižje v prvih dveh mesecih, ko v letu 2020 še ni
bilo epidemije covida-19, in izrazito višje v ostalih mesecih leta 2021. Največji porast števila cestninskih

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 63
kilometrov, 18-odstotni, je bil zabeležen v cestninskem razredu R3. Tudi glede na leto 2019 je bilo število
cestninskih km višje in sicer za 3,2 odstotka.
Slika 11: Mesečni indeks cestninskih km vozil razredov R2, R3 in R4 2020/2021 na AC omrežju (brez predora
Karavanke)
Delež cestninskih km tovornih vozil iz nižjih emisijskih razredov (EURO 0 –III) upada zaradi povečevanja števila
čistejših tovornih vozil, predvsem razreda EEV in EVI, ki plačujejo najnižjo cestnino.
Slika 12: Delež cestninskih km po posameznih emisijskih razredih EURO v letih 2020 in 2021
V letu 2021 se je vrednost prehodov težkih vozil povečala za 12,3 odstotka, kar je 1,6 odstotne točke manj kot je
zraslo število opravljenih cestninskih km.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 64
Slika 13: Mesečni indeks vrednosti prehodov 2021/2020 vozil cestninskih razredov R2, R3 in R4 na AC omrežju
(brez predora Karavanke)
Struktura načina plačila v letu 2021 je podobna kot v letu 2020. Največji delež (66 odstotkov) predstavljajo
poplačniki, ki plačevanje cestnine povežejo s plačilno kartico, 25 odstotkov so prispevali uporabniki, ki imajo z
družbo DARS sklenjeno pogodbo o odloženem plačevanju cestnine. Predplačniki so predstavljali 9 odstotkov v
vrednosti prehodov.
Slika 14: Delež vrednosti prehodov po načinu plačila v letu 2021

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 65
Slika 15: Primerjava PLDP v letih 2020 in 2021 na izbranih odsekih avtoceste A1
Promet na A1 se je na vseh odsekih povečal. V povprečju je bila rast PLDP v letu 2021 približno 20 % glede na leto
2020. Glede na leto 2019 je bilo še vedno v povprečju 9 % manj prometa.
Slika 16: Primerjava PLDP v letih 2020 in 2021 na izbranih odsekih avtoceste A2
Na A2 se je promet povečal za približno 20 %, podobno kot na A1. Če ga primerjamo glede na leto 2019, pa je v
povprečju za 8 % manjši. Najmanjši padec prometa glede na 2019 je bil v okolici Ljubljane, nekoliko večji padec
je bil na gorenjski avtocesti.
0%
5%
10%
15%
20%
25%
30%
35%
0
10.000
20.000
30.000
40.000
50.000
60.000
70.000
80.000
PLDP 2020 PLDP 2021 Rast prometa 2021/2020
0%
5%
10%
15%
20%
25%
30%
0
10.000
20.000
30.000
40.000
50.000
60.000
70.000
80.000
PLDP 2020 PLDP 2021 Rast prometa 2021/2020

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 66
Slika 17: Primerjava PLDP v letih 2020 in 2021 na izbranih odsekih hitre ceste H4
Na hitri cesti H4 je promet zrastel za več kot 25 %. Še vedno pa je bil za približno 8 % manjši kot v rekordnem letu
2019. Največji padec glede na leto 2019 opažamo na odseku med Šempetrom in mejnim prehodom Vrtojba.
0%
5%
10%
15%
20%
25%
30%
35%
0
2000
4000
6000
8000
10000
12000
14000
16000
18000
20000
Razcep Nanos-Vipava Vipava-Ajdovščina Ajdovščina-Selo Vogrsko-Šempeter Šempeter-Vrtojba Vrtojba-MP Vrtojba
PLDP 2020 PLDP 2021 Rast prometa 2021/2020

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 67
Slika 18: Avtocestni sistem v Republiki Sloveniji, december 2021

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 68
I.11 Vlaganja v razvoj in obnavljanje avtocest
Investicije v imenu RS in za njen račun
Prostorsko dokumentacijo in pridobivanje nepremičnin za potrebe gradnje avtocest je družba DARS skladno s 4.
členom ZDARS-1 izvajala v imenu RS in za njen račun. Navedene naloge so bile realizirane v višini 9,7 milijona
evrov.
Tabela 6: Realizirana vrednost izvedenih nalog v imenu RS in za njen račun (v EUR)
Prostorska dokumentacija in pridobivanje nepremičnin
Realizacija*
Prostorsko načrtovanje
1.496.814
Pridobivanje nepremičnin
8.186.611
Skupaj prostorska dokumentacija in pridobivanje nepremičnin
9.683.425
* Navedene naloge opravlja družba DARS v imenu in za račun RS, zato so vrednosti prikazane v bruto zneskih.
Investicije v imenu družbe DARS in za njen račun
Investicijska dejavnost se je v letu 2021 izvajala skladno z možnostmi zagotavljanja finančnih virov. Vrednost
realizacije gradnje in obnov avtocestnih odsekov je v letu 2021 znašala 123,9 milijona evrov.
Tabela 7: Realizirana vrednost investicij v imenu DARS in za njegov račun
Razvoj avtocest
Realizacija
Sistem DarsGo
2.843.024
E-Vinjeta
3.764.169
Projektna dokumentacija
7.219.794
Pričetek gradnje
7.758.424
Gradnja odsekov, za katere se je v letu 2021 pripravljala projektna dokumentacija
15.552
Nadaljevanje gradnje
17.737.778
Zaključna dela na AC, predanih prometu do vključno leta 2020
836.932
Ostale postavke
5.193.171
Gradbena dela pri obnavljanju avtocest
62.153.771
Elektrostrojna dela in ITS
5.198.573
Izboljšanje prometne varnosti
2.502.930
Preureditev malih počivališč na AC križu v RS
20.767
Investicije na področju upravljanja in vzdrževanja
8.609.892
Avtocestna policija - oprema, objekti in avtocestna infrastruktura
70.170
Skupaj razvoj in obnavljanje avtocest
123.924.948

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 69
I.12 Mednarodno sodelovanje in pridobivanje evropskih
nepovratnih sredstev
Družba DARS že vrsto let sistematično gradi vedno boljše mednarodne povezave, k čemur jo zavezuje tudi vizija
podjetja, ki je usmerjena v povezovanja na najrazličnejših področjih. V letu 2021 se je ponovno okrepilo tako
bilateralno sodelovanje s sosednjimi državami kot tudi sodelovanje v okviru mednarodnih združenj in platform,
ki je bilo v prvem letu pandemije okrnjeno. Predstavniki družbe DARS so sodelovali na več mednarodnih dogodkih
in s tem pripomogli tako k širši prepoznavnosti družbe kot tudi k pridobivanju informacij iz najrazličnejših
področij.
Preko sodelovanja v mednarodnem združenju ASECAP v okviru katerega sodelujemo v posameznih odborih in
delovnih skupinah s področja cestninjenja, trajnostnega poslovanja, prometne varnosti in pametne mobilnosti
sooblikujemo tako načrte dela združenja kot tudi sodelujemo pri aktivnostih povezanih s pripravo evropske
zakonodaje s področja naše dejavnosti. V združenju PIARC (World Road Association) sodelujemo v tehničnih
odborih Zimska služba in Financiranje, smo član platforme za vzpostavitev evropskega elektronskega cestninjenja
(EFP - EETS Facilitation Platform). Poleg formalnega članstva smo prisotni tudi na dogodkih, ki jih organizirajo
druga stanovska združenja in platforme kot sta IRF (International Road Federation), IBTTA (International Bridge
Tunnel and Turnpike Association) in CEDR (Conference of European Networks and Roads).
Družba DARS je v letu 2021 prejela skupaj 10.923.324,68 evrov evropskih nepovratnih sredstev. Sredstva
Instrumenta za povezovanje Evrope smo prejeli za čezmejni projekt gradnja cestnega predora Karavanke v višini
1.766.637,59 evrov, kar predstavlja 10 % upravičenih stroškov. Na področju čezmejnega sodelovanja in
harmonizacije aplikacij ITS smo v letu 2021 prejeli 202.598,22 evrov za projekt Crocodile 3, ki je sofinanciran v
višini 20 % upravičenih stroškov. Za pilotni projekt C-Roads Slovenija, ki je sofinanciran v višini 50 %, smo prejeli
277.746,53 evrov, za C-Roads Slovenija 2, ki je nadaljevanje prvotnega projekta, smo prejeli 336.052,50 evra.
V program izvajanja Evropske kohezijske politike za obdobje 2014–2020 je bila v letu 2021 kot nadomestni
projekt vključena izdelava dokumentacije za izgradnjo hitre ceste za 2. odsek 3. razvojne osi sever od priključka
Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug. Prejeli smo 8.340.289,84 evrov evropskih sredstev sklada za
regionalni razvoj, kar predstavlja 80 % upravičenih stroškov za dela, ki so bila izvedena v obdobju od začetka
projekta v letu 2018 do oktobra 2021.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 70
I.13 Samoocena po modelu odličnosti EFQM
V skladu s »Priporočili in pričakovanji Slovenskega državnega holdinga« družba DARS izvaja samoocene po
modelu odličnosti EFQM.
Glede na usmeritve SDH se samoocena po zahtevah EFQM izvaja vsaki dve leti in v družbi DARS smo v letu 2021
izvedli tretje samooceno in na njeni osnovi pripravili poročilo, ki vsebuje ugotovitve, akcijski načrt s 12 ukrepi ter
kratkoročne in srednjeročne cilje poslovanja družbe na področju kakovosti in odličnosti.
Uprava družbe daje priporočilom in pričakovanjem SDH velik pomen in je v »Strategiji družbe DARS 2021–2025«
določila kot enega izmed ključnih kazalnikov »Doseči 550 točk do leta 2025 glede na zahteve modela EFQM«.
Nadzorni svet obravnava poročilo o realizaciji ukrepov samoocene po modelu odličnosti EFQM na dvanajst
mesecev in potrdi primernost uvedenih ukrepov.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 71
I.14 Integrirani sistem vodenja
Integrirani sistem vodenja vključuje vidik kakovosti po zahtevah standarda ISO 9001, vidik ravnanja z okoljem po
zahtevah standarda ISO 14001, vidik varnosti in zdravja pri delu po zahtevah standarda ISO 45001, vidik sistema
upravljanja energije po zahtevah standarda ISO 50001 in vidik sistema varovanja informacij po zahtevah
standarda ISO/IEC 27001. Vsi vidiki skupaj sestavljajo enovit sistem vodenja, ki je opisan v Poslovniku sistema
vodenja in pripadajočih dokumentih.
Temelj integriranega sistema vodenja in zahtev standardov so nenehne izboljšave na podlagi pristopa PDCA
(načrtuj, izvedi, preveri in ukrepaj), ki je gonilo napredka in optimizacije poslovnih procesov na vseh področjih
delovanja družbe.
V letu 2021 smo pričeli z vzpostavitvijo sistema neprekinjenega poslovanja po zahtevah standarda ISO 22301.
Z namenom zagotavljanja kredibilnosti sistema vodenja kakovosti, ravnanja z okoljem, varnosti in zdravja pri
delu, upravljanja energije ter varovanja informacij po zahtevah standardov ISO 9001, ISO 14001, ISO/IEC 27001,
ISO 45001 in ISO 50001 le-te vsakoletno in uspešno potrdi zunanja akreditirana institucija.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 72
I.15 Notranja revizija
V notranji reviziji smo delovali samostojno in neodvisno, organizacijsko smo podrejeni upravi, funkcijsko pa
revizijski komisiji nadzornega sveta. Dejavnost notranjega revidiranja v družbi DARS izvajamo na osnovi Temeljne
listine o delovanju notranje revizije. Posle zagotavljanja in svetovanja smo opravljali skladno s Hierarhijo pravil
notranjega revidiranja.
Delo smo opravljali skladno s Strateškim načrtom notranje revizije in Letnim načrtom. Letni načrt dela smo na
tekom leta prilagodili novo nastalim tveganjem. Tako Strateški kot Letni načrt dela notranje revizije temeljita na
tveganjih in vključujeta vse prepoznane in ocenjene vrste tveganj, ključne dokumente družbe ter vhodne podatke
vodstva in revizijske komisije. Strateški načrt notranje revizije kot tudi Letne načrte dela notranje revizije je
sprejela uprava družbe, pregledala ju je revizijska komisija nadzornega sveta in potrdil nadzorni svet družbe
DARS.
Delovali smo s ciljem povečanja dodane vrednosti ter izboljšanja učinkovitosti in uspešnosti poslovanja. S
podajanjem objektivnih zagotovil upravi in revizijski komisiji družbe DARS in svetovalnimi storitvami smo skrbeli
za krepitev in zaščito vrednosti organizacije. Na podlagi ocene tveganj smo podajali objektivna zagotovila in
vodstvu svetovali z namenom, da se uresničijo zastavljeni cilji, ter spodbujali in omogočali nenehne izboljšave.
S pomočjo programa zagotavljanja in izboljševanja kakovosti smo skrbeli za razvoj notranje revizije. Skladno z
Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju smo v letu 2021 izvedli zunanjo presojo
kakovosti delovanja notranje revizije. Zunanja presojevalka je podala mnenje, da v notranji reviziji delujemo
skladno s standardi. Kakovost in izboljševanje delovanja notranje revizije se zagotavlja še z notranjimi presojami
ter s spremljanjem in merjenjem delovanja notranje revizije.
V notranji reviziji smo pomagali družbi DARS uresničevati njene cilje tako, da smo jih spodbujali k premišljenemu
upravljanju različnih vrst tveganj. V toku izvedbe poslov smo ocenjevali obstoj, delovanje in učinkovitost sistema
notranjih kontrol, obvladovanja tveganj in upravljanja ter podajali priporočila za ustrezno upravljanje tveganj. O
svojih ugotovitvah in priporočilih za izboljšanje učinkovitosti notranjih kontrol za obvladovanje tveganj in
upravljanje družbe smo poročali vodstvu revidiranega procesa, upravi in revizijski komisiji nadzornega sveta.
Na začetku leta 2021 smo najprej zaključili notranjerevizijski pregled investicijskega projekta, ki se je začel v letu
2020, nato smo izvajali notranjerevizijske posle in posle svetovanja skladno s potrjenim letnim načrtom dela.
Letni načrt dela smo med letom prilagodili novonastalim tveganjem in izvajali revizijske posle skladno s
prenovljenim načrtom dela. Delo notranje revizije je zaznamovala epidemija covida-19 in nenačrtovane
odsotnosti revidirancev in notranjih revizorjev in posledično so bile nekatere aktivnosti prestavljene v leto 2022.
Za revidirana področja smo podali zagotovila, da je sistem notranjih kontrol vzpostavljen, deluje in je učinkovit.
Pri izvajanju revizijskih poslov so bile ugotovljene posamezne pomanjkljivosti oz. možnosti za izboljšave, na katere
smo opozorili in podali priporočila za vzpostavitev ali izboljšanje kontrol. Realizacijo priporočil smo spremljali
četrtletno ter o tem seznanjali upravo in revizijsko komisijo. Sodelovali smo kot svetovalec pri realizaciji
priporočil. Veliko časa smo namenili tudi svetovalnemu delu, aktivno sodelovali pri prenovi sistemskih
dokumentov in razvoju notranje revizije. Notranji revizorji smo izpopolnjevali svoja znanja in dopolnjevali
metodologijo ter skrbeli za strokovno in kakovostno delovanje notranjerevizijske dejavnosti.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 73
I.16 Trajnostni razvoj
V Trajnostnem poročilu družbe DARS za leto 2021, ki ga bomo objavili kot samostojen dokument, bomo podali
informacije o ekonomskih, okoljskih, družbenih in upravljavskih učinkih in rezultatih delovanja organizacije.
Strategija družbe DARS zasleduje dolgoročne cilje, usmerjene k trajnostnemu razvoju, in družbo usmerja k
družbeno odgovornemu delovanju v prihodnosti. S poročanjem o svojem trajnostnem delovanju družba po eni
strani svojim deležnikom zagotavlja kakovostne informacije o družbeno odgovornem ravnanju podjetja, po drugi
strani pa na podlagi sodelovanja in prepoznavanja potreb in interesov deležnikov tudi lažje oblikuje odločitve za
družbeno odgovorno ravnanje družbe v prihodnosti. Naše ključno vodilo je povezljivost našega poslovanja z
vsemi deležniki.
Strateško upravljanje trajnostnega razvoja v družbi DARS
Družba DARS se zaveda velike odgovornosti do ljudi, okolja in družbe. Tako dejansko trajnostno uresničuje
družbeno odgovornost v vseh projektih in dolgoročnih načrtih ter na vseh ravneh. Ambiciozni in jasno določeni
cilji zagotavljajo, da bo javnost družbo DARS še nadalje prepoznavala kot odgovorno in v prihodnost usmerjeno
podjetje.
Strategija družbe DARS za obdobje 2021–2025, ki povezuje vizijo in njene deležnike s tremi ključnimi strateškimi
smernicami družbe DARS, je podrobneje razvidna s slike » Strateška mapa družbe DARS « v poglavju I.3
Poslanstvo, vizija, vrednote in strateške usmeritve. Osrednje mesto zavzema dolgoročna poslovna stabilnost in
trajnostna naravnanost, ki se s svojo vsebino in strateškimi cilji pomembno navezuje tudi na uresničevanje prve
strateške smernice (zagotavljanje varnosti, pretočnosti ter zanesljivih in pravočasnih storitev za uporabnike
avtocestnega omrežja) z uporabniki kot ciljnimi deležniki ter tretje strateške smernice (zavzeti in kompetentni
zaposleni) z zaposlenimi kot ciljnimi deležniki.
Omeniti velja tudi vlogo oz. prispevek družbe DARS h globalnemu razvoju, to je z upoštevanjem ciljev globalnega
trajnostnega razvoja, t. i. »Sustainable Development Goals (SDG)«, sprejetih s strani držav članic Združenih
narodov, katerih namen je vlaganje naporov v razvoj celotne družbe, ekonomijo, znanost in civilno družbo – kar
bo imelo pomembno vlogo pri doseganju pomembnih ciljev celotne družbe do leta 2030.
Družba DARS s svojim delovanjem poskuša prispevati k osmim ciljem trajnostnega razvoja – povezljivost z vizijo
in strateškimi cilji družbe DARS je razvidna s spodnje slike.
Slika 19: Povezljivost vizije in strateških ciljev družbe DARS z osmimi cilji trajnostnega razvoja (SDG)

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 74
I.16.1.1 Družba DARS in njeni deležniki
S svojimi deležniškimi skupinami sodelujemo korektno in uravnoteženo ter z njimi dvosmerno komuniciramo. Pri
uresničevanju svojega poslanstva prepoznavamo in spremljamo potrebe in interese deležnikov skozi splet
medsebojnih odnosov na strateški in operativni ravni. Tako krepimo razumevanje med posameznimi skupinami
deležnikov in družbo ter povečujemo medsebojno zaupanje.
Deležniki družbe DARS so identificirani in opredeljeni v dokumentu Potrebe in pričakovanja deležnikov, kjer so
za vse relevantne deležnike prepoznani vpliv deležnika na družbo, potrebe in pričakovanja deležnika, osebe, ki
so odgovorne za odnose z deležnikom, osebe, ki sodelujejo s posameznimi deležniki, in način spremljanja
dojemanja deležnika. Vključevanje in upravljanje deležnikov poteka na različne načine, in sicer glede na vpliv, ki
ga ima določen deležnik na družbo, ter glede na vpliv, ki ga ima družba na določeno skupino deležnikov.
Slika 20: Povezanost družbe DARS z deležniki

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 75
Aktivnosti družbe na področju raziskav in razvoja
V družbi DARS smo v letu 2021 izvajali 32 projektov in 10 izboljšav na posameznih delovnih področjih ter tako
sledili poslovnemu načrtu, strateškim ciljem in viziji družbe. Na podlagi sprejete politike sistema vodenja in iz nje
izhajajočih strateških ciljev na osnovi kazalnikov uspešnosti poslovanja, opredeljenih v poslovnem načrtu družbe,
spremljamo uspešnost izvajanja projektov in izboljšav in v primeru odmikov sprejemamo ukrepe. Sistem
razvijamo tako, da sta nenehno izboljševanje in inovativnost stalnica vseh zaposlenih na vseh organizacijskih
ravneh.
Tako s projekti kot z izboljšavami in inovacijami spremljamo novosti dobrih praks ter jih sistematično uvajamo v
sistem vodenja in delovne procese.
Družba DARS je v letu 2021 nadaljevala izvajanje projekta vpeljave gospodarjenja s cestami, ki so v njegovem
upravljanju. Ekspertni sistem PMS DARS (PMS: Pavement Management System), ki poteka s programskim
orodjem dTIMS_CT (Deighton's Total Infrastructure Management System with Concurrent Transformation) smo
v letu 2021 posodobili iz verzije 8 v verzijo 9.5, ki omogoča enostavnejšo dopolnjevanje novih odsekov, izboljšan
grafični prikaz ter možnost vodenja arhivskih podatkov vozišč. V letu 2021 smo pri načrtovanju ukrepov na
premostitvenih objektih uspešno uporabili rezultate Sistem za gospodarjenje s premostitvenimi objekti BMS
DARS (BMS: Bridge Management System).
V letu 2021 pričeli z razvojnim projektom satelitskega spremljanja pomikov cestnih objektov, s katerim želimo
preveriti možnost določitve pomikov cestnih objektov s pomočjo podatkov pridobljenih s satelitov ter z razvojnim
projektom digitalizacije spremljanja stanja premostitvenih objektov, s katerim želimo preveriti možnost uporabe
brezpilotnih letalnikov in sodobnih tehnologij zajema podatkov pri spremljanju stanja premostitvenih objektov.
Družba DARS je v letu 2021 pristopila k izvedbi dveh pilotnih projektov, namenjenih preizkusu tehnologije
georadarja za potrebe detektiranja in natančnega lociranja podzemnih vodov. Na testnih odsekih družbe DARS
sta bila preizkušeni ročni sistem georadarja, ki se je izkazal za primernega za izvedbo meritev v bližini ograj in
izven asfaltiranih površin, in mobilni sistem georadarja, ki je uspel detektirati podzemne vode pod odstavnim ali
voznim pasom tekom vožnje. Ugotovitve pilotnih projektov so pokazale, da bi lahko s kombinacijo obeh sistemov
pristopili k izvedbi izboljšave podatkov o podzemnih vodih vzdolž celotnega cestnega omrežja v upravljanju
družbe DARS. Izvedba takšnih celovitih meritev bo pripomogla k bolj zanesljivim evidencam podatkov,
poznavanje natančnega položaja podzemnih vodov v prostoru pa lahko prispeva k zmanjšanju števila poškodb
vodov, nastalih pri različnih delih ali posegih na cestni infrastrukturi in v njeni okolici.
Družba DARS v obdobju 2016–2021 sodeluje pri mednarodnem projektu »C-Roads«, ki si prizadeva izboljševati
prometne in transportne razmere prek implementacije mednarodno usklajenih aplikativnih rešitev ITS na
koridorskem cestnem omrežju. V letu 2021 se je uspešno zaključil prvi del implementacija pilotnih projektov
kooperativnih sistemov C-ITS z mobilno povezavo vozil in infrastrukture z omrežji LTE in tudi z mikrovalovno
povezavo (C-ITS G5) prenosa informacij med infrastrukturo in vozili. Izvedla so se interna in čezmejna testiranja
z vidika interoperabilnosti. Nadaljuje pa se projekt C-Roads 2, ki zajema integracijo obstoječih sistemov v C-ITS in
razširitev področja delovanja C-ITS tehnologije.
V sklopu evropskega projekta Crocodile je potekal nadaljnji razvoj aplikacije Kažipot v smeri izmenjave prometnih
podatkov s sosednjimi državami. Tu je predvsem pomembna uvedba standarda DATEX II in vključitev le-tega v
GeoRSS. Razvita pa so bila tudi orodja za opravila v nadzornih centrih družbe DARS z implementacijo dodatnih
mednarodnih standardov ter izboljšave in nadgradnje aplikacije DarsPromet+, ki izhajajo iz uporabe teh orodij. V
sklopu izdelave načrtov za mednarodno vodenje prometa so se izdelali načrti vodenja prometa v izrednih
razmerah, ki so bili usklajeni s sosednjimi državami.
Začeli smo izvajati pilotne projekte, ki bodo v prihodnje podlaga za digitalizacijo cest in avtonomno vožnjo. Na
tem področju se izvajajo projekti na področju digitalizacije infrastrukture (lider in laserski posnetki infrastrukture,
vnos fiksne in spremenljive prometne signalizacije v digitalne aplikacije), digitalizacije prometnih podatkov prek
detektorjev prometa (detekcijske termokamere, detekcija prek optičnih vlaken) ter prenos teh podatkov z
infrastrukture na uporabnika (C-ITS, 5G, G5, IoT).

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 76
Korporativna integriteta
Skladnost s predpisi, kodeksi in priporočili
Inšpekcijski in prekrškovni postopki
V letu 2021 je bilo vezano na celotno poslovanje družbe DARS izdanih 5 odločb v postopkih inšpekcijskega
nadzora nad spoštovanjem zakonov in drugih predpisov s področja okolja. Zaradi ugotovljene kršitve pri uporabi
fitofarmacevtskih sredstev je bil uveden prekrškovni postopek, ki je bil zaključen z izrekom denarne kazni.
Revizijski postopki pred DKOM
Pravno varstvo zoper kršitve v postopkih javnega naročanja je zagotovljeno v predrevizijskem postopku, ki poteka
pred naročnikom, in v revizijskem postopku, ki poteka pred Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov
oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: DKOM).
Iz preglednice Objavljena in oddana javna naročila je razvidno, da je družba DARS v letu 2021 objavila 137, oddala
pa 168 javnih naročil. Na podlagi Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št.
43/11, 60/11 – ZTPD, 63/13, 90/14 – ZDU-1I, 60/17 in 72/19) je bilo v letu 2021 pred DKOM obravnavanih 19
zahtevkov za revizijo, na DKOM pa je bilo izdanih 17 odločitev (preglednica Revizijski postopki pred DKOM). V
dveh postopkih DKOM še ni odločila.
Tabela 8: Objavljena in oddana javna naročila na portalu eNaročanje
2018
2019
2020
2021
Število objavljenih javnih naročil
176
162
189
137
Število oddanih javnih naročil
281
313
194
168
Vir podatkov: https://ejn.gov.si/statist, https://www.enarocanje.si/
Tabela 9: Revizijski postopki pred DKOM
2018
2019
2020
2021
Število delno ugodenih revizijskih zahtevkov
-
-
2
-
Število ugodenih revizijskih zahtevkov
1
5
5
7
Število razveljavljenih postopkov
-
1
-
-
Število zavrženih revizijskih zahtevkov
-
1
1
-
Število zavrnjenih revizijskih zahtevkov
6
8
10
10
Število ustavljenih postopkov
2
1
1
-
Vir podatkov: www.dkom.si
Spoštovanje določil za družbo DARS relevantnih kodeksov in priporočil
Odstopanja od posameznih določil za družbo DARS relevantnih kodeksov in priporočil pojasnjujemo v Izjavi o
upravljanju.
Sistem obravnave prijav domnevnih nepravilnosti s področja korporativne integritete
Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države (v nadaljevanju: kodeks SDH) med drugim
priporoča, da velike družbe vzpostavijo sistem notranjega opozarjanja na sume nepravilnosti in nezakonitosti v
družbi ter določijo način zaščite prijaviteljev. Upoštevaje priporočila kodeksa SDH, je bil 1. 4. 2021 uveljavljen
Pravilnik o vodenju postopka obravnave domnevnih nepravilnosti s področja korporativne integritete, podeljeno
pooblastilo za izvajanje nalog pooblaščenke za korporativno integriteto ter imenovana komisija za obravnavo
prijav domnevnih nepravilnosti s področja korporativne integritete. Pravilnik je bil sprejet z namenom prispevati
k izgradnji integritete družbe DARS, vse s ciljem splošnega izboljšanja poslovnih rezultatov in krepitve ugleda
družbe. Pravilnik določa tudi ukrepe, s pomočjo katerih se v družbi DARS zagotavlja delovno okolje, v katerem je
zagotovljena zaščita zaposlenih v družbi DARS, ki v dobri veri podajo prijavo. Komisija je tako v letu 2021
obravnavala eno prijavo.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 77
Sistem obravnave prijav domnevnih nepravilnosti s področja korporativne integritete je bil dopolnjen z ureditvijo
v Pravilniku o izvajanju notranjih nadzorov in notranjih preiskav. Prijava se odstopi pooblaščencu za notranje
preiskave v obravnavo, v kolikor ta oceni, da je treba izvesti notranjo preiskavo.
Nasprotje interesov
Člani uprave, drugi sodelavci ter člani nadzornega sveta svoje službe ali položaja in informacij, ki jih pridobijo pri
opravljanju svojega dela, ne smejo uporabiti za to, da bi sebi ali komu drugemu uresničili nedovoljen zasebni
interes. Zloraba notranjih informacij in poslovnih skrivnosti je za družbo DARS nesprejemljiva, škodljiva in
prepovedana. Sodelavci družbe DARS so dolžni svoje nadrejene seznaniti o vseh okoliščinah (poslovnih,
družinskih ali drugih odnosih zunaj družbe), ki bi lahko vplivale na sprejemanje odločitev. V takem primeru velja
za dobro prakso, da je sodelavec izločen iz konkretnega delovnega procesa.
Odgovoren odnos do kupcev in zadovoljstvo uporabnikov
Produkt družbe DARS in njegova cena
Glavni produkt družbe DARS je uporaba cestninskih cest. Družba DARS ni samo koncesionar, pooblaščen za
cestninjenje in upravljanje avtocestnega omrežja, ampak je glavnino obstoječega AC in HC omrežja tudi
vzpostavil, kar predstavlja na slovenskem območju velik gradbeni dosežek, z velikim vplivom na prostorski,
gospodarski in socialni razvoj države. Prihodki iz naslova prodaje vinjet in cestninjenja tovornih vozil generirajo
večino prihodkov iz prodaje družbe DARS (97,2 odstotka v letu 2021).
Celostna storitev družbe vključuje tudi varnost, pretočnost in udobje pri uporabi avtocestne infrastrukture, ki so
tudi naši strateški cilji in obljuba kupcem. Aktivnosti številnih služb omogočajo zmanjšanje družbeno-ekonomskih
stroškov prometnih nesreč (človeški stroški, medicinski, materialni, administrativni, izguba proizvodnje) in
zastojev (stroški izgubljenega časa). Optimalna raven cestninskih prihodkov dolgoročno zagotavlja varno,
pretočno in kakovostno omrežje avtocest in hitrih cest, zato je odgovornost družbe DARS, da si prizadeva za temu
ustrezno cenovno politiko cestninjenja ter s tem maksimalno varnost in mobilnost uporabnikov.
Zaračunavanje uporabe infrastrukture in trajnostni razvoj
Normativno urejanje področja cestninjenja postaja orodje za dosego okoljskih ciljev, tako prek same višine
cestnine kot tudi prek načinov obračunavanja cestnine (za določen čas ali za določeno prevozno razdaljo), in ne
več samo za dosego enotnega trga in nediskriminatornega pretoka blaga, storitev in ljudi v EU. Evropska skupnost
spodbuja napredek pri uporabi načel »onesnaževalec plača« in »uporabnik plača« ter s tem spodbuja »finančno
in okoljsko trajnosten ter družbeno pravičen cestni promet«.
Načelo »uporabnik plača« družba DARS implementira pri določanju višine cestnine DARS, saj upošteva
metodologijo izračuna, ki temelji na načelu nadomestila infrastrukturnih stroškov. Z zasledovanjem optimalne
višine cestnine družba DARS ohranja cestno infrastrukturo in hkrati uporabnikom zagotavlja, da za uporabo AC
in HC ne bodo plačevali neupravičeno visokih stroškov.
Načelo »onesnaževalec plača« družba DARS udejanja s svojo cenovno politiko cestninjenja težkih vozil, ki
infrastrukturno pristojbino diferencira glede na vpliv vozil na okolje (družbeni stroški onesnaževanja zraka) ter s
tem pozitivno vpliva na okolje in kakovost zraka, saj imajo kupci spodbudo, da za vožnjo po Sloveniji uporabljajo
vedno čistejša vozila.
V letu 2021 je bilo na naših cestah 95 % vozil najčistejših emisijskih razredov (EURO V, EEV in EURO VI), medtem
ko jih je bilo leta 2013 v najčistejših razredih le dobra četrtina. Posodobitev voznega parka je posledica
iztrošenosti starejših vozil, zaostrenih standardov in poslovnih motivov, k hitrosti posodabljanja pa prispeva tudi
cenovna politika cestninjenja. Razlika v ceni za različne emisijske razrede vozil sicer pomeni določeno tveganje za
stabilnost cestninskih prihodkov družbe DARS in zahteva, da se v takšnih razmerah prihodki regulirajo z občasnimi
podražitvami.
Kupci naših produktov in njihovo zadovoljstvo s storitvijo družbe DARS
Sestavni del celostne izkušnje uporabe cestninskih cest so poleg same avtocestne infrastrukture tudi varnost,
pretočnost in udobje pri njeni uporabi. To so hkrati naši strateški cilji in obljuba uporabnikom, našim strankam,

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 78
v orientacijo pri določanju potrebnih aktivnosti pa družba DARS vsako leto izvaja raziskavo »Merjenje
zadovoljstva uporabnikov avtocest v Sloveniji«.
Zbiranje podatkov za raziskavo v letu 2021 se je izvedlo v spomladanskem in jesenskem valu. Raziskavo, v kateri
je sodelovalo 1526 voznikov, je izvedla družba Episcenter. Anketiralo se je 80 odstotkov voznikov osebnih vozil
in 20 odstotkov voznikov tovornih vozil. Domači vozniki osebnih vozil so na vprašanja odgovarjali v spletni anketi,
anketiranje domačih voznikov tovornih vozil in tujih voznikov pa je potekalo na izbranih počivališčih ob
avtocestah.
V raziskavi so vozniki ocenjevali zadovoljstvo z 22 različnimi dejavniki, združenimi v naslednje kategorije: vozišče,
varnost, signalizacija, informiranje, pretočnost, počivališča in elektronsko cestninjenje DarsGo (zadnjo kategorijo
so ocenjevali samo vozniki tovornih vozil). Iz ocen vseh dejavnikov je izračunan skupni indeks zadovoljstva, ki je
znaša 77,1 in predstavlja visoko raven zadovoljstva uporabnikov.
Slika 21: Zadovoljstvo po kategorijah dejavnikov
Rezultati kažejo na določeno korelacijo med obsegom prometa in višino indeksa, če ni drugih izrednih dejavnikov.
V prvi polovici leta 2021 je bil obseg prometa manjši kot v letu 2019, v drugi polovici leta pa že na enaki ravni kot
v 2019. Po prvem spomladanskem merjenju je tako indeks znašal 78,7 in je skoraj povsem enak indeksu v letu
2020, ko je bil promet prav tako zmanjšan zaradi epidemije (78,8). V jesenskem merjenju pa smo izmerili nekoliko
nižje zadovoljstvo, in sicer 75,9, kar je torej vplivalo na nižji skupni indeks v letošnjem letu.
Tuji vozniki ostajajo bolj zadovoljni kot domači. Najbolj zadovoljni so vozniki tujih osebnih vozil, najmanj pa
vozniki domačih osebnih vozil, vendar zadovoljstvo te skupine od leta 2019 naprej rase.
Pretočnost prometa je z vidika uporabnikov najšibkejša točka in znaša podindeks 64,5. Do področja so najbolj
kritični domači vozniki osebnih vozil. Še posebej so domači vozniki osebnih vozil nezadovoljni, ko gre za
pretočnost oz. prevoznost avtocest v času vzdrževalnih in obnovitvenih del. Ta skupina voznikov slabo ocenjuje
tudi sanitarije, povprečna ocena tega dejavnika med domačimi vozniki osebnih vozil je le 3,2.
Najvišje je vsa leta od vzpostavitve ocenjeno elektronsko cestninjenje DarsGo. Vrednost podindeksa je najvišja
med vsemi področji (91,4). Med domačimi in tujimi vozniki tovornih vozil pri oceni obeh elementov ni večjih
razlik.
Na visoki ravni še naprej ostaja zadovoljstvo s signalizacijo in varnostjo.
Voznike smo prvič povpraševali po pogonu vozila ter voznike osebnih vozil po zadovoljstvu z oskrbnimi postajami
za polnjenje električnih vozil. Glede pogona vozila, v vseh kategorijah pričakovano prevlada dizel. Sledi bencinski

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 79
pogon, ki je bolj v uporabi pri domačih voznikih osebnih vozil, ter električni pogon, ki je bolj v uporabi pri tujih
voznikih osebnih vozil. Preko 60 % voznikov je zadovoljnih s polnilnicami električnih vozil na avtocestnem
omrežju, tujih voznikov je takih preko 80 %.
Med avtocestnimi kraki je bil ponovno najbolje ocenjen štajerski avtocestni krak (vrednost indeksa je 82). Poleg
DarsGo (vrednost podindeksa je 95) je na tem področju najvišje ocenjeno področje signalizacije. Najslabše
ocenjen je bil primorski krak, vrednost indeksa zadovoljstva na tem kraku znaša 73. Najslabše ocenjeno področje
na tem kraku je pretočnost (vrednost podindeksa je 58,6).
Indeks zadovoljstva uporabnikov avtocest je od leta 2016 naprej rasel 0,4 % povprečno letno.
Slika 22: Indeks zadovoljstva uporabnikov AC
Promet in skrb za varnost
V želji vsakoletnega izboljšanja prometne varnosti smo vse ukrepe, tako ustaljene kot nove, intenzivno nadaljevali
in skrbeli, da bomo uporabnikom nudili varno potovanje po AC/HC. Varnostne kampanje in sodelovanje z
deležniki na tem področju pozitivno vplivajo na prometno varnost, zato so aktivnosti na tem področju zelo široke
in kontinuirane. Zaradi razmer, povezanih z epidemijo covida-19, so bile te kampanje izvajane predvsem na
družbenih omrežjih in aplikacijah, ki predstavljajo zelo učinkovita orodja za distribucijo tovrstnih aktivnosti. V
nadaljevanju je razvidna primerjava izrednih dogodkov po letih ter posledice prometnih nesreč na AC in HC po
letih, s tem da so zabeležene rasti izrednih dogodkov in nekaterih posledic prometnih nesreč zaradi vsakoletnih
visokih rasti prometa.
Število izrednih dogodkov se je glede na leto 2020 povečalo za 24 %, saj se je povečalo število tovornih vozil, kar
je pomemben indikator pri generiranju izrednih dogodkov.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 80
Slika 23: Primerjava izrednih dogodkov po letih
Slika 24: Posledice prometnih nesreč na AC in HC po letih
Varnost v predorih
Izredni dogodki
V letu 2021 je bilo v predorih, daljših od 500 m, skupaj 48 nesreč in incidentov, ko je bilo potrebno ukrepanje
reševalnih služb in začasno izločiti celotne predore ali posamezne dele iz obratovanja. Največkrat je šlo za različne
primarne vzroke dogodkov (31 %), med katerimi so prevladovali dogodki s previsokimi vozili, sledijo okvare vozil
(27 %), in nato prometne nesreče I. ali II. kategorije (23 %). Evidentirana sta bila tudi 2 požarna dogodka zaradi
samovžigov osebnih vozil. Zaradi dogodkov je bilo potrebno začasno povsem ali delno omejiti promet skozi
predore v skupnem času več kot 42 ur. V več kot polovici dogodkov (56 %) so bila udeležena osebna vozila, v
velikem deležu (31 %) pa so bila udeležena tovorna vozila. Pri dogodkih je prišlo le do materialne škode.
Ob dogodkih so bili odzivi pristojnih služb družbe DARS in zunanjih reševalnih služb in policije učinkoviti. Tako je
bilo recimo za vsakega od dveh požarnih dogodkov potrebna približno ena ura, da je promet skozi cev s požarom
ponovno stekel. Omeniti je potrebno tudi usklajeno ukrepanje služb Slovenije in Avstrije ob nepričakovanem
izpadu glavnega in pomožnega strežnika nadzorno krmilnega sistema predora Karavanke zaradi tovarniške
3.428
2.997
4.098
4.843
5.834
6.887
7.389
7.704
8.558
8.582
10.612
0
2.000
4.000
6.000
8.000
10.000
12.000
2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021
Primerjava obdelanih izrednih dogodkov v nadzornih centrih
73
67
66
44
57
60
53
48
69
52
27
34
19
20
18
16 16
15
26
18
15
16
6
17
0
100
200
300
400
500
600
700
800
900
0
10
20
30
40
50
60
70
80
2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021
Huda telesna poškodba Smrt Lahka telesna poškodba

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 81
napake na SSD diskih. Do odprave okvare je bilo potrebno vzpostaviti posebni režim obratovanja predora v
trajanju skoraj 17 ur.
Poleg navedenih dogodkov je bilo potrebno v oktobru zaradi burje dvakrat preventivno izločiti iz obratovanja
levo cev predora Kastelec v skupnem trajanju približno 30 ur.
Ugotavljamo:
- da je število dogodkov relativno majhno in na nivoju števila dogodkov zadnjih let,
- da so bili dogodki večinoma posledica ravnanja uporabnikov, na kar družba DARS praktično ne more
neposredno vplivati, dogodek izpada diskov v Karavankah pa je sprožil interne korektivne aktivnosti v
družbi ASFINAG in družbi DARS,
- da zaradi dogodkov ni bilo poškodb udeležencev in da je bila neposredna škoda za predore z vgrajeno
opremo minimalna,
- da gostitve dogodkov niso bile ugotovljene z izjemo primorskih predorov, kjer v/iz Luke Koper vozijo
previsoko naložena vozila, ki pa jih predorski sistemi zaustavijo še pred vstopom v predor,
- da je bilo delovanje varnostnih sistemov predorov in odziv pristojnih služb ob izrednih dogodkih
učinkovito.
Slika 25: Nesreče in incidenti v predorih, daljših od 500 m, od leta 2011 do 2021
Reševalne vaje in izobraževanja zaposlenih za izredne dogodke v predorih
Izvedba vaj, urjenj enot družbe DARS in skupnih urjenj vodij reševalnih služb za predore, ki so daljši od 500 m, je
določena v obratnih načrtih zaščite in reševanja.
V letu 2021 je bila predvidena izvedba 7 reševalnih vaj, od tega 4 štabne in 3 praktične. Zaradi epidemije covida-
19 je bila na zahtevo družbe ASFINAG na leto 2022 preložena samo vaja za predor Karavanke. Vse izvedene vaje
so se izvedle ob posebnih ukrepih zaradi epidemije ob odgovornem in profesionalnem odnosu vseh udeležencev.
Večina predvidenih urjenj po enotah družbe DARS in skupnih urjenj vodij reševalnih služb je bilo izvedenih.
Neizvedene aktivnosti se prenesejo v leto 2022.
V letu 2022 se bodo izvedla:
- urjenja zaposlenih v družbi DARS, ki ukrepajo ob izrednih dogodkih (nadzorniki prometa),
- redne vaje (3 praktične, 4 štabne).
Aktivnosti bodo izvedene v spomladanskem in jesenskem sklopu po sistemih predorov, kjer posredujejo iste
reševalne službe. Vaje se bodo izvedle po načrtu za posamezno vajo, ki bo predhodno usklajen z udeleženci vaje.
12
26
16
30
13
17
10
18
8
7
11
22
20
21
28
26
20
31
19
31
31
37
0:00:00
12:00:00
24:00:00
36:00:00
48:00:00
60:00:00
72:00:00
84:00:00
0
10
20
30
40
50
60
70
2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021
Nesreče in incidenti v predorih > 500 m
Vsota od nesreča Vsota od incident Vsota od zaprt predor / predorska cev

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 82
Projekti na področju vodenja prometa in skrb za varnost
uporabnikov
Družba DARS na letni ravni izvaja veliko različnih ukrepov, ki so neposredno povezani z varnostjo, udobjem
uporabnikov avtocest in pretočnostjo prometa. Predpogoj dobre prepustnosti je opremljenost avtocestnega
sistema z najsodobnejšo opremo. Sodobna oprema za nadzor, vodenje in varnost prometa zagotavlja manj
prometnih nesreč, njihovo hitrejšo zaznavo ter posledično zmanjšanje zastojev. S sodobno opremo in vedno
hitrejšim pretokom informacij zagotavljamo tudi večjo varnost vzdrževalcev in ostalih intervencij na terenu.
I.16.7.1 Upravljanje in vodenje prometa
24-urni nadzor in vodenje prometa
Nadzorni centri Kozina, Ljubljana, Vransko, Slovenske Konjice, Hrušica in Glavni nadzorni center (GNC) s svojimi
ekipami nadzornikov prometa skrbijo za nenehni nadzor prometa in zagotavljajo optimalno varnost ter
pretočnost slovenskih avtocest in hitrih cest. Glavni nadzorni center (GNC) pokriva celotno območje AC/HC v RS,
povezuje regionalne nadzorne centre in usklajuje akcije med njimi. Med drugim skrbi za nadzor in vodenje
prometa na državni ter mednarodni ravni, kjer skrbi za nemoten potek izvajanja mednarodnih načrtov vodenja
prometa. Poleg koordinacije RNC skrbi GNC tudi za koordiniranost ob večjih dogodkih med ostalimi področji
družbe DARS ter zunanjimi intervencijskimi službami, pri čemer zelo dobro sodelujemo z novo Specializirano
enoto avtocestne policije Ljubljana.
Slika 26: Centri za nadzor in vodenje prometa
Največjo strokovnost in pravilno ukrepanje nadzornikov prometa zahtevajo nesreče s požari v predorih ter večje
spremenljive vremenske razmere, kot so žled, zmanjšana vidljivost, snežni metež, močan veter ter množične
prometne nesreče.
V zadnjem času veliko pozornosti poleg same varnosti namenjamo pretočnosti prometa, zato ukrepe prilagajamo
trenutnim razmeram na avtocesti, prav tako nadgrajujemo sisteme detekcije prometnega stanja. Na dogodke se
tako vedno hitreje odzivamo ter s tem zmanjšujemo nevarne situacije in nepotrebne zastoje.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 83
V letu 2021 smo se v Oddelku za promet uspešno spopadali s prilagajanjem delovnih procesov v nadzornih centrih
zaradi epidemije covida-19. Sproti smo prilagajali delovnike zaposlenih v nadzornih centrih ter z vsemi deležniki
(Policija, URSZR, Cestninski nadzor …) usklajevali ukrepe vodenja in nadzora prometa.
S pomočjo glavnega nadzornega centra (GNC) so bile v letu 2021 uspešno vodene ter koordinirane vse večje
aktivnosti za zagotavljanje prometne varnosti ter pretočnosti na AC/HC. Med drugim lahko omenimo dve
najpomembnejši in to sta izvajanje zimske službe ter premikov varovanih oseb zaradi predsedovanja RS v EU.
Avtocestni promet nadzorujejo kvalificirani certificirani nadzorniki cestnega prometa
V letu 2021 se je nadaljevalo usposabljanje nadzornikov prometa za pridobitev NPK nadzornik/-ca prometa.
Nadzorniki prometa RNC Ljubljana so se usposabljali na predorskem simulatorju predora Šentvid in le-to uspešno
opravili. Usposabljanje je organizirano in poteka enkrat letno.
Družba DARS v letu 2021 pridobila simulator za Sisteme za nadzor in vodenje prometa (SNVP), s pomočjo
katerega so bili usposobljeni nadzorniki prometa vseh nadzornih centrov. Vsako leto je tako predvideno obdobno
usposabljanje na simulatorju SNVP ter predorskem simulatorju, s katerim želimo doseči boljše odzivne čase ob
intervencijah ter pravilne reakcije zaposlenih v nadzornih centrih. Poleg izvajanja usposabljanja so planirana tudi
druga usposabljanja ter izobraževanja na temo prometa in prometne varnosti.
Osveščanje o pomenu varne vožnje ter informiranje o pretočnosti v prometu
Družba DARS si prizadeva, da zagotavlja pogoje za varno vožnjo in da čim bolj zagotavljamo pretočnost v
prometu. Za zagotavljanje prometne varnosti si prizadevajo tudi druge institucije, ki pomembno vplivajo na večjo
ozaveščenost uporabnikov, družba DARS pa pri teh vsebinah tvorno sodeluje oz. nekaj aktivnosti (predvsem tiste,
ki se tičejo zgolj prometa po AC/HC) izvaja sama.
S ciljem, da se zagotovi čim višja stopnja prometne varnosti, so se izvajale različne aktivnosti in preventivne akcije
(dosegljivo na povezavi https://www.dars.si/Sporocila_za_javnost/5/prometna_varnost, www.promet.si in na
družbenih omrežjih):
- Skupaj za večjo varnost ob začetku motoristične sezone – treningi varne vožnje za motoriste.
- Sodelovanje z Zavodom VOZIM v obliki inovativnih interaktivnih delavnic »Še vedno vozim – vendar ne
hodim«, ki potekajo na osnovi podajanja osebne izkušnje poškodovancev v prometnih nesrečah.
- »Na odstavnem pasu niste varni«. To je najstarejša preventivna vsebina upravljavca družbe DARS in jo
bomo ponovno uporabili, saj je še vedno opaziti neustrezno obnašanje voznikov, ki vozijo po
odstavnem pasu, vendar tega ne bi smeli početi.
- »Reši življenje« – upoštevaj pravilno razvrščanje ob zastoju na avtocesti in na ta način prispevaj k
temu, da bodo intervencijske vožnje reševalcev do prometne nezgode potekale čim hitreje.
Preventivna vsebina se lahko na portalih objavlja takrat, ko ni drugih aktivnih dogodkov.
- »Upoštevaj varnostno razdaljo«, ki je pomembna preventivna vsebina zaradi dokazanega dejstva, da
bi bilo na vseh cestah manj prometnih nezgod, če bi bile razdalje med vozili v prometu pravilne
(ustreznejše). Preventivna vsebina je še vedno aktivna predvsem na lokacijah, kjer smo vzpostavili
dodatno prometno signalizacijo, tako imenovane strešice.
- »Vozi desno, prehitevaj levo«, katere začetek sega v leto 2019, se lahko na portalih objavlja takrat, ko
ni drugih aktivnih dogodkov in ko promet na voznem pasu ne presega 1.200 vozil/uro. Ko je promet
gost, pa te vsebine niso več ustrezne, saj se pogoji takšne vožnje spremenijo.
- Druge pomembne vsebine, kot primer: podajanje prometnih informacij glede čakalnih časov (zastojev)
na mejnih prehodih z navedbo druge izbire (ugodnejše smeri) ter informacije v zvezi z epidemijo, ki
vplivajo na promet in prometna dogajanja.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 84
Poleg zgoraj omenjenih akcijah smo sodelovali še pri izvajanju preventivnih akcij Agencije RS za prometno
varnost: »Alkohol«, »Hitrost« in »Telefon«. Namen teh akcij je bil predvsem poziv voznikom k temu, da ne uživajo
alkohola, medtem ko nameravajo za volan, in zmanjšanju/prilagoditvi hitrosti na cesti.
Izvajanje ukrepov na področju prometa in skrbi za varnost uporabnikov
- Umirjanje hitrosti in povečanje pretočnosti.
- Menjava varnostnih ograj in prometne signalizacije.
- Dodatna signalizacija za varnostno razdaljo.
- Postavitev varnostnih ograj na objektih za preprečevanje zdrsa vozil z objektov.
- Zamenjava kažipotne signalizacija na izvozih z avtocest.
- Zamenjava zaključnic in postavitev dodatnih varnostnih ograj ter postavitev blažilnikov trkov.
Upravljanje inteligentnih transportnih sistemov (ITS) oziroma t. i. pametnih avtocest
- Implementacija 6 cestno vremenskih postaj
- Implementacija 10 novih termo-detekcijskih kamer za izvajanje video detekcije
- Integracija nove spremenljive informativne signalizacije - SPS v nadzorne centre za vodenje prometa
- Pričeli smo izvedbo projekta upravljanja s prometom na mestnih vpadnicah Ljubljane.
- Posodobitev semaforje z nadgradnjo video-detekcijskega sistema na krožišču Tomačevo.
- Implementacija pilotnega projekta C-ITS.
I.16.7.2 Zagotavljanje prometnih informacij
Na evropski ravni so prometne informacije v Sloveniji optimalno obdelane in posredovane uporabnikom. Hitrejša
in kakovostna prometna informacija je pogoj za optimalno pretočnost in prometno varnost. Prometni dogodki
so v Sloveniji zelo hitro zaznani, informacije pa uporabnikom dosegljive že v nekaj sekundah. Kanali, po katerih
se pretakajo informacije, so vsako leto številnejši, saj različni uporabniki (glede na starost in vrsto prevoznega
sredstva) uporabljajo različne komunikacijske kanale.
Družba DARS razvoju informacijskih kanalov in zaznavi dogodkov sledi na način, da redno uvaja nove tehnologije,
pilotne sisteme in da je vključen v mednarodne delovne skupine na tem področju.
Prometno-informacijski center: vir verodostojne in ažurne prometne informacije
Vsebine na spletni strani www.promet.si, ki jih uporabniki najbolj spremljajo:
- dogodki in potek prometa na zemljevidu,
- cestne kamere,
- cene goriva,
- merilna mesta sistema Burja,
- virtualni asistent Stane.
Ob tem je na voljo še možnost kreiranja lastnega uporabniškega računa (Moj Profil/Prijava), prek katerega se
uporabniki lahko naročijo na številne informacije po e-pošti, npr. na tedensko prometno napoved, posebna
opozorila za tovornjake ipd.
Prometno-informacijski center je v zadnjih 15 letih:
- posredoval več kot 530.000 informacij o dogodkih na državnem cestnem omrežju: v povprečju 35.515
na leto, 2.959 na mesec in 98 na dan,
- samo v zadnjih osmih letih so operaterji v PIC-u sprejeli že več kot 1.000.000 klicev, spletno stran pa je
v tem času obiskalo več kot 10.000.000 različnih uporabnikov.
Rast prometa in števila dogodkov kaže razlika med dogodki prvo leto delovanja PIC-a (2006) in leta 2019. Leta
2006 je PIC poročal o 11.545, leta 2019 pa o 107.346 dogodkih. Zaradi vpliva krize zaradi covida-19 se je v letih
2020 in 2021 zmanjšalo tudi število dogodkov, vendar se je glede na leto 2020 v letu 2021 zelo povečalo in že
približalo številu iz leta 2019. Tako se spet povečuje potreba po prometnih informacijah. Uporaba lastnih kanalov
obveščanja je kljub manjšemu številu dogodkov presegla leto 2019. Pomemben dejavnik pri tem so dejavnosti
Prometno-informacijskega centra in Darsove Službe za komuniciranje pri promoviranju prometnih informacij.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 85
Slika 27: Aktivna uporaba prometnih informacij
Prikaz aktivne uporabe prometnih informacij predstavlja uporabo več kanalov, prek katerih uporabniki dostopajo
do prometne informacije (svetovni splet, Twitter, Facebook, aplikacija za mobilne naprave, klici v PIC).
Aktivna uporaba prometnih informacij, ki jih zagotavlja Prometno-informacijski center, se je zaradi razmer ob
epidemiji covida-19 leta 2020 zmanjšala na raven iz leta 2018. Pri tradicionalnih medijih je padla še precej bolj,
vendar pa se je leta 2021 dvignila nad leto 2019, kar je med drugim posledica uporabe novih orodij, izboljšanja
starih orodij in promocije.
Mednarodno vodenje prometa (Traffic management plan – TMP)
V družbi DARS že več let aktivno sodelujemo s sosednjimi državami na področju mednarodnega vodenja prometa.
V letu 2021 smo upravljavci avtocest v Sloveniji (GNC DARS) in sosednjih državah večkrat uporabili sistem TMP
za medsebojno obveščanje in usklajevanje ukrepov. Izkazal se je za dobro orodje, ki izboljša in pospeši
medsebojno komunikacijo. Razvoj na področju digitalizacije pa narekuje stalno prilagajanje in nadgrajevanje
sistema.
Gre za prvi povsem digitalizirani sistem mednarodnega vodenje prometa v Evropi. S tem je narejen velik korak k
hitrejšemu in mednarodno usklajenemu obveščanju in vodenju prometa na glavnih cestnih povezavah v tem delu
Evrope. S tem je tudi močno izboljšan odziv na večje nepredvidene izredne dogodke, ki zahtevajo takojšnje
operativno mednarodno usklajevanje.
Vodenje prometa na AC omrežju (slovenski TMP)
V letu 2021 smo tudi uspešno zaključili državne načrte za vodenje prometa, in sicer za boljše ukrepanje in
preusmerjanje prometa ob zaprti avtocesti. Usklajeni so z DRSI in policijo, v veliko pomoč pri izvedbi pa so bile
izkušnje pri izdelavi mednarodnih načrtov. Državni načrti so konec leta 2021 v fazi testiranja in bodo osnovno
vodilo upravljavcem cest za primere, ko se promet zaradi izrednih dogodkov preusmerja na vzporedno cestno
omrežje
0
2.000.000
4.000.000
6.000.000
8.000.000
10.000.000
12.000.000
14.000.000
16.000.000
2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021
Aktivna uporaba prometnih informacij

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 86
Upravljanje človeških virov
Zavzeti in kompetentni zaposleni so ena od treh strateških smernic družbe DARS, ki izhajajo iz sprejete Strategije
družbe DARS za obdobje od leta 2021 do 2025. Ključni strateški cilji v okviru te strateške usmeritve so:
- nenehna krepitev kompetentnosti in zavzetosti zaposlenih,
- razvoj voditeljstva in
- zagotavljanje varnosti delavcem pri delu in krepitev njihovega zdravja.
Spoštovanje predpisov na področju delovnega prava in varstva zdravja pri delu je temeljno vodilo naše družbe
pri delu z zaposlenimi, saj ves čas zagotavljamo takšno delovno okolje, da lahko zaposleni v celoti izkoristijo
potenciale in talente ter tudi na ta način pripomorejo k odličnim poslovnim rezultatom. V družbi se neprestano
razvijajo nove inovativne in sodobne pristope za povečanje spoštljivega ravnanja in komuniciranja na delovnem
mestu ter do poslovnih partnerjev, s čimer želimo zagotoviti zavest in kulturo, ki prispeva k spodbuja najboljšega
v vsakem zaposlenem v družbi.
V družbi DARS imamo ničelno toleranco do vsakršne oblike kršenja človekovih pravic, pri čemer predstavlja
spoštovanje predpisov in dobrih praks s področja človekovih pravic je temeljno vodilo družbe pri delu z
zaposlenimi. Človekove pravice v družbi dosledno spoštujemo, in sicer v skladu z veljavno zakonodajo (Ustava RS,
konvencije ILO, Zakon o varstvu pred diskriminacijo, Zakon o delovnih razmerjih), Darsov kodeks ravnanja ter
interne akte družbe, ki obravnavajo predvsem diskriminacijo na delovnem mestu, mobing, ter človekove
temeljne ekonomske in socialne pravice.
Podatki o zaposlenih v družbi DARS
Tabela 10: Ključni podatki o zaposlenih v družbi DARS za leti 2020 in 2021
2020
2021
Stanje zaposlenih v družbi DARS
Število zaposlenih v družbi DARS – z nadomeščanji
1269
1234
Število zaposlenih v družbi DARS – brez nadomeščanj
1263
1233
Demografski podatki o zaposlenih
Povprečna starost zaposlenih
46,4 leta
46,9 let
Odstotek zaposlenih žensk
25,5 %
25,2 %
Izobrazbena struktura zaposlenih
Odstotek zaposlenih z največ IV. stopnjo izobrazbe
35,5 %
35,3 %
Odstotek zaposlenih s V. stopnjo izobrazbe
32,2 %
31,8 %
Odstotek zaposlenih s VI. stopnjo izobrazbe
18,7 %
18,9 %
Odstotek zaposlenih s VII. ali višjo stopnjo izobrazbe
13,6 %
14,0 %
Socialna varnost zaposlenih v družbi DARS
Število dodeljenih solidarnostnih pomoči
53
58
Število delavcev s priznano invalidnostjo
46
48
Število uvedenih postopkov za priznanje invalidnosti
19
27
Število prijav v prostovoljno pokojninsko zavarovanje
52
23
Stopnja bolniškega staleža
6,56 %
6,76 %
Razvoj zaposlenih – izobraževanje in usposabljanje
Obseg izobraževanj v urah na zaposlenega
10
9
Vrednost izobraževanj na zaposlenega
131
111
Obseg udeležencev na izobraževanju
1786
1781
Zaposlovanje
Za doseganje zastavljenih poslovnih ciljev v letu 2021 in nemoteno poslovanje je potekalo zaposlovanje v skladu
s sprejetim Operativno-izvedbenim delom Kadrovskega načrta za leto 2021. V letu 2021 je bilo izvedenih 41

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 87
eksternih in 12 internih objav prostih delovnih mest, torej skupaj 53 prostih delovnih mest. V družbi DARS se je
zaposlilo 25 delavcev in 60 delavcem je prenehalo delovno razmerje.
Slika 28: Število zaposlenih v družbi DARS od 2015 do 2021
Skrb za socialno varnost zaposlenih
V skladu z veljavno zakonodajo in sprejetimi internimi akti delodajalca družba DARS nadaljuje z izvajanjem že
utečenih dobrih praks, ki pomembno prispevajo k višji socialni varnosti zaposlenih, kot tudi bodočih upokojencev.
V letu 2021 je bilo zaposlenim izplačanih 58 solidarnostnih pomoči. 144 zaposlenih je bilo upravičenih do izplačila
jubilejne nagrade. Vsi zaposleni, ki so sklenili delovno razmerje v družbi pa so bili vključeni v kolektivno dodatno
zavarovanje za dodatno pokojnino po svoji izbiri, pri enem od treh upravljavcev pokojninskih skladov, s katerim
je zaposlenim ponujen pomemben vidik zagotavljanja socialne varnosti tudi potem, ko se bodo upokojili.
V letu 2021 je bilo v teku 27 invalidskih postopkov, 8 več kot v letu 2020, od katerih je 8 delavcev na novo pridobilo
kategorijo invalidnosti, 4 delavcem s priznano kategorijo invalidnosti je delovno razmerje v tem letu prenehalo.
Število zaposlenih z ugotovljeno kategorijo invalidnosti narašča. V letu 2021 je bilo v družbi mesečno zaposlenih
povprečno 46 delavcev s priznano kategorijo invalidnosti, kar predstavlja povprečno 8,5 invalidov nad zakonsko
določeno kvoto, zato pri Javnem jamstvenem, preživninskem in invalidskem skladu Republike Slovenije
uveljavljamo nagrado za preseganje kvote invalidov in oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko
zavarovanje.
Delodajalec je tudi v letu 2021 nadaljeval s spodbudami za upokojevanje z dodatnimi odpravninami in možnostjo
opravljanja začasnega ali občasnega delu upokojenca. V letu 2021 se je upokojilo 30 delavcev, 32 delavcev
nadaljuje z delom po izpolnitvi pogojev za upokojitev. V tem letu je bilo pripravljenih 16 pogodb za opravljanje
začasnega ali občasnega dela upokojencev, od teh je bilo sklenjenih 14.
V letu 2021 je znašal delež upravičene zadržanosti z dela zaposlenih 6,76 % glede na redno delo in je najvišji do
zdaj. Višji je za 0,20 odstotne točke oziroma za 3,04 % kot v letu 2020. Število izgubljenih dni zaradi upravičene
zadržanosti z dela je znašalo povprečno 17,75 delovnih dni na zaposlenega. Že drugo leto zapored je področje
upravičene zadržanosti z dela še posebej zaznamovala epidemija covida-19. Za omilitev posledic je država
sprejela več zakonskih podlag, ki so predvidele nove odsotnosti iz razloga izolacije, karantene, višje sile, čakanje
na delo in drugo. V letu 2021 je bilo teh odsotnosti 13,14 %.
Glede na vse večjo zahtevnost in kompleksnost delovnih procesov oziroma dela, najvišji delež upravičene
zadržanosti z dela, visoko število zaposlenih s spremenjeno delovno zmožnostjo in posledično ocenitev na
invalidski komisiji Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter upoštevaje višjo povprečno
starost in daljšo delovno aktivnost, zahteva posebno skrb, načrtovanje kadrovskih resursov.
Razvoj kadrov
Skladno s strateškimi cilji družbe DARS, usmeritvami SDH ter Načrtom razvoja in izobraževanj zaposlenih za leto
2021 so bile aktivnosti na področju razvoja kadrov v večji meri usmerjene v izvajanje razvojnih letnih pogovorov
z zaposlenimi, merjenje digitalnih kompetenc ter v razvoj vodij.
Tudi v letu 2021 je na obseg in način izvedbe izobraževanj in usposabljanj pomembno vplivala epidemija covida-
19. Realiziranih je bilo skupno 11.650 izobraževalnih ur, kar je 7 % manj kot predhodno leto. Največji delež v

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 88
obsegu 74 % predstavlja interno izobraževanje. Število zaposlenih, vključenih v izobraževanje, je bilo v letu 2021
skupno 1.781 in je na ravni predhodnega leta.
Zaradi epidemioloških ukrepov so izobraževanja in usposabljanja v veliki meri potekala v obliki on-line seminarjev
in delavnic. Med vsebinami v internem izobraževanju in usposabljanju so prevladovale vsebine iz uporabe
digitalnih orodij za delo in komunikacijo na daljavo ter za uporabo drugih računalniških orodij. Izvajala so se tudi
različna strokovna izobraževanja s področja vzdrževanja avtocest, vodenje projektov, informacijske varnosti,
varstva osebnih podatkov in izvajanja GDPR, ob ustreznih preventivnih ukrepih za preprečevanje širjenja
epidemije, ko so razmere to dopuščale, pa tudi druga izobraževanja, kot na primer treningi komunikacije,
coachingi za vodje, treningi varne vožnje ipd.
V letu 2021 se je eksternih izobraževanj s ciljem sledenja strokovnemu razvoju, tehnološkim in zakonodajnim
spremembam udeležilo skupno 246 zaposlenih, kar je za cca. 28 % več kot v letu 2020. V okviru tega izobraževanja
je bilo realiziranih 3.085 izobraževalnih ur, to je za cca. 62 % več kot v letu 2020.
Slika 29: Prikaz števila izobraževalnih ur v obdobju 2015–2021
Slika 30: Število vključenih v izobraževanje v obdobju 2015–2021
Skupno je bilo za potrebe izobraževanj in usposabljanj zaposlenih v družbi DARS v letu 2021 za cca. 9 % več
finančnih sredstev kot predhodno leto. Za interno izobraževanje je bilo uporabljenih 57 % finančnih sredstev in
43 % za eksterna izobraževanja. Število vseh izobraževalnih ur na zaposlenega je v letu 2021 v primerjavi z letom
Virtualno okolje je v času epidemije covida-19 postalo novo učno okolje, ki je bilo dobro sprejeto, vendar se
med zaposlenimi čuti potreba po izvedbi v živo. V interakciji med druženjem udeležencev se neposredno
izmenjujejo mnenja in izkušnje, ki obogatijo strokovno znanje in veščine. Omejitve iz naslova ukrepov
omejevanja epidemije covida-19 so najbolj posegle prav na izvedbo izobraževanj, namenjena zaposlenim,
ki svojega dela ne opravljajo za računalnikom.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 89
2020 manjše za 7 % in znaša 9,34 ur. Tudi vrednost izobraževanj na zaposlenega je v primerjavi s predhodnim
letom manjša za 15 % in znaša 111 EUR.
Slika 31: Vrednost uporabljenih finančnih sredstev za izobraževanje na zaposlenega v obdobju 2015–2021
Projekti na področju upravljanja človeških virov
V družbi DARS so se v letu 2021 glede na ukrepe, ki so omejevali izvedbo izobraževanj in usposabljanj, v večjem
obsegu izvajale aktivnosti na različnih projektih, s katerimi se prispeva k boljšemu upravljanju s človeškimi viri.
Kadrovski informacijski sistem: Z namenom digitalne podpore kadrovskim procesom se je v letu 2021 intenzivno
delalo na vzpostavitvi kadrovskega informacijskega sistema, ki je bil do konca leta uspešno vzpostavljen in
celovito podpira delo z zaposlenimi ter na enem mestu združuje vse kadrovske procese. Novi kadrovski
informacijski sistem nudi ažurne in hitro dostopne informacije za delo kadrovski službi, prav tako pa tudi vsakemu
zaposlenemu, vodjem in vodstvu za poslovno odločanje.
Izvedba razvojnih letnih pogovorov: Razvojni letni pogovori z zaposlenimi predstavljajo temelj uspešnega vodenja
in razvoja zaposlenih, saj omogočajo prepoznavo ambicij in usmerjanje ter razvoj potenciala zaposlenih. Po
izvedenem usposabljanju vodij za kakovostno izvedbo le-teh se je v letu 2021 pristopilo k izvedbi. Razvojni letni
pogovor je bil opravljen s 561 zaposlenimi. Obseg je manjši od pričakovanega zaradi vpliva epidemije covid-19.
Priprava razvojnih načrtov: Skladno s sprejetim načrtom razvoja in izobraževanj zaposlenih v družbi DARS za leto
2021 se je pristopilo tudi k pripravi razvojnih načrtov za zaposlene, in sicer za ključne zaposlene, ki pomembno
prispevajo k uresničevanju strategije in poslovnih ciljev družbe DARS. Za pripravo razvojnih načrtov je bilo
organizirano merjenje vodstvenih in socialnih kompetenc ključnih kadrov, kar v povezavi z rezultati drugih
merjenj ter kariernim interesom zaposlenega predstavlja temelj za pripravo razvojnih načrtov.
Merjenje organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih: Kot vsako leto se je tudi v letu 2021 pristopilo k
merjenju organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih, ki pa je bilo prvič izvedeno samo v elektronski obliki.
Rezultati v primerjavi s prehodnim letom kažejo minimalno nižjo oceno organizacijske klime in zadovoljstva
zaposlenih, zato pa je zavzetost zaposlenih izboljšana. Dobro opravljeno delo je pohvaljeno, spoštuje se mnenje
zaposlenega, sodelavci težijo h kvalitetno opravljenemu delu in mar jim je za druge sodelavce. Izzivi na področju
zadovoljstva zaposlenih so enaki kot predhodno leto in se nanašajo na možnosti napredovanja, plačo in interno
komuniciranje.
Projekt partnerskega sodelovanja v KoC LOGINS: Družba DARS se je v letu 2019 ponovno vključila v partnerski
projekt kompetenčnega centra za logistiko KoC LOGIN, v okviru katerega je pridobila skupno 37.000 evrov
sredstev iz Evropskega socialnega sklada za usposabljanje in izobraževanje zaposlenih in ki jih lahko črpa v
obdobju 2019–2022. V letu 2021 nam je z izvedenimi internimi izobraževanji uspelo realizirati izobraževanja v
vrednosti 14.391,42 evrov.
Merjenje digitalnih kompetenc: Sodobna informacijska tehnologija zahteva znanje za uporabo različnih novih
digitalnih orodij. Z namenom, da se preveri stanje digitalnih kompetenc zaposlenih je bilo konec let 2021
izvedeno merjenje digitalnih kompetenc vseh zaposlenih, ki opravljajo delo z računalnikom. Merjenje digitalnih
kompetenc je opravilo 284 zaposlenih, rezultati pa bodo osnova za pripravo kratkih usmerjenih izobraževanj v
letu 2022, s katerimi se bo učinkovito nadgradilo obstoječe znanje in povečalo uspešnost ter storilnost pri delu.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 90
Družba DARS je družini prijazno podjetje: Na osnovi sprejetih ukrepov iz naslova
pridobljenega polnega certifikata Družini prijazno podjetje so se v letu 2021 nadaljevale
aktivnosti, ki zaposlenim omogočajo lažje usklajevanje zahtev dela in družinskega življenja.
I.16.8.1 Oblikovanje varnega delovnega okolja
V družbi DARS zahteve po funkcionalni in varni uporabi delovnih prostorov upoštevamo že pri izdelavi projektnih
nalog. Projektne rešitve (tako delovnih prostorov kot avtocest) so takšne, da ne zagotavljajo samo varne uporabe,
ampak tudi varnost delavcem pri vzdrževanju. Zavedamo se, da so slabe rešitve najdražje tako zaradi visokih
stroškov vzdrževanja, kot tudi z vidika zagotavljanja zadovoljstva uporabnikov in naših zaposlenih. Rešitve, do
katerih se pride na osnovi pritožb in slabih praks (poškodb vzdrževalcev pri delu) po končani gradnji, je težko,
včasih celo nemogoče popraviti. Zato v projekte, s katerimi se uvaja novosti v delovnih procesih, vključujemo tudi
strokovne delavce za varnost in zdravje pri delu.
V letu 2021 so delavci Službe za varnost in zdravje pri delu aktivno sodelovali pri ureditvi postavitve naprav za
nadzor e vinjet. Pregledali so ureditve dostopov do portalov za nadzor prometa in poročila s potrebnimi ukrepi
posredovali področju vzdrževanja in upravljanja. Opravili so interne nadzore nad upoštevanjem varnostnih
zahtev pri vzdrževalnih delih in pripravili poročila vodstvu s predlogi ukrepov. Prav tako so analizirali okoliščine
nezgod pri delu in na pomanjkljivosti opozorili vodje in delavce vzdrževanja na obdobnih usposabljanjih za varno
delo. To so opravili skupaj s predpisanimi preizkusi usposobljenosti za varno delo v času, ko je epidemija pojenjala
(v maju, juniju, septembru in oktobru). Zagotovili so, da je bila vsa delovna oprema v letu 2021 kljub epidemiji
covida-19 redno pregledana. Skozi vse leto so zagotavljali servisne preglede gasilnikov in hidrantov ter
vzdrževanje sistemov aktivne požarne zaščite.
Opravljene so bile tudi meritve izpostavljenosti delavcev škodljivim kemikalijam pri izdelavi horizontalne
signalizacije ter izpušnim plinom pri izvajanju cestninskega nadzora. Nikjer mejne vrednosti niso bile presežene.
V skladu s predpisom (Uredba o nacionalnem radonskem programu) je pooblaščena institucija ZVD d. d. opravila
predpisane meritve radona v objektih na območjih z več radona /ACB Kozina, ACB Postojna, Izpostava Dob, ACB
Novo mesto/. Ob tem je bilo ugotovljeno, da so koncentracije radona presežene v enem prostoru na območju
AC baze Kozina, kjer je bilo zato potrebno meritve ponoviti. Strokovnjaki Instituta Josef Stefan nam pripravljajo
predlog za sanacijo stanja.
Delavci so zaradi epidemije (ko medicina dela ni delovala) z rahlo zamudo opravljali zdravniške preglede pri
pooblaščenih specialistih medicine dela.
Nezgode pri delu
V letu 2021 je bilo v družbi evidentiranih 31 nezgod s poškodbami delavcev pri delu. Kot
običajno je bilo največ poškodovanih (28) vzdrževalcev, poškodovala pa sta se še dva
cestninska nadzornika in ena delavka iz cestninsko uporabniškega centra. Zaradi poškodb
ni prišlo do invalidnosti nobenega od delavcev, 2 delavca sta bila v bolniški več kot 30 dni,
v 3 primerih pa je šlo za lažje poškodbe in delavcu ni bilo potrebno v bolniški stalež. Do
konca leta 2 delavca, ki sta se poškodovala v decembru, še nista zaključila z zdravljenjem.
Odgovornost do naravnega okolja
Glede na naše poslanstvo smo zgradili in upravljamo AC-omrežje, ki je tesno povezano z naravnim okoljem tako
v fazi umestitve v prostor kot tudi v fazi upravljanja in nadaljnjega razvoja avtocestnega omrežja. Naša zaveza je,
da v vseh fazah delovanja delujemo okoljsko odgovorno in nenehno zmanjšujemo škodljive vplive na okolje.
Družba DARS ima področje okolja in energije sistematično obvladovano, kar potrjujeta pridobljena mednarodna
standarda ISO 14001 in ISO 50001.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 91
Družba DARS se z letno porabo energije 44,61 GWh (v letu 2021) že uvršča med velike slovenske porabnike
energije. Glede na procese družbe, ki jih določa potreba po upravljanju predorov in osvetljevanju površin, pa tudi
po upravljanju in vzdrževanju cest, predstavlja največjo porabo energije električna energija (50,8 %), ki ji sledita
poraba goriva za pogon vozil (39,3 %) ter poraba energije za potrebe ogrevanja objektov (9,9 %).
Strategija družbe 2021–2025 je namenila velik poudarek energetski učinkovitosti in varovanju okolja, zato smo
določili v strategiji, kot enega izmed desetih strateških ciljev Razvoj trajnostne infrastrukture in krožnega
gospodarstva z dvema ključnima kazalnikoma:
- Zmanjšati delež rabe energije za 5 odstotkov na km AC in HC omrežja v upravljanju do leta 2025 glede
na leto 2019.
- Zmanjšati delež izpustov CO2 na km omrežja AC in HC v upravljanju za 10 odstotkov do leta 2025 glede
na leto 2019.
Ključne kazalnike bomo dosegli z naslednjimi operativnimi cilj:
- Količinska poraba električne energije se bo do leta 2025 zmanjšala za 15 odstotkov glede na obstoječe
stanje porabnikov električne energije za leto 2015.
- Zmanjšati porabo energentov za ogrevanje za 30 odstotkov do leta 2025 glede na izhodiščno leto 2015
in zmanjšati izpuste CO2 energentov za ogrevanje za 30 odstotkov do leta 2025 glede na izhodiščno
leto 2015.
- Zmanjšati povprečno porabo goriva za delovna vozila in mehanizacijo ter lahka tovorna vozila za 2
odstotka do leta 2025 glede na leto 2019.
- Povečati delež energije iz obnovljivih virov do leta 2025 v skupni porabi na področjih:
o ogrevanja za 15 odstotkov glede na leto 2019,
o električne energije za 1 odstotek glede na leto 2019.
- Do leta 2025 ustanovitev vsaj ene Energetske skupnosti, ki bo temeljila na obnovljivih virih energije.
- Do leta 2025 zagotovitev 20 odstotkov voznega parka osebnih vozil za službene namene na
alternativna pogonska goriva (električna vozila, SZP ali hibridi) in 10 odstotkov lahkih tovornih vozil na
stisnjen zemeljski plin.
Skupna raba energije
Spodnja tabela predstavlja rabo in trende porabe energije po vrstah energentov. S celovitim pristopom
upravljanja energije in pripadajočimi ukrepi zmanjšujemo porabo energije pri energentu električna energija ter
ogrevanje. Razlogi za večjo porabo v letu 2021 glede na predhodno leto, so na področju električne energije,
gradnja druge cevi Karavanke in ostala obnovitvena dela ter na področju ogrevanja večji temperaturni
primanjkljaj ter daljša kurilna sezona kot v letu 2020.
Tabela 11: Raba energije
2015
2016
2017
2018
2019
2020
2021
Elektrika
MWh
25.735
25.181
24.526
23.598
22.584
21.670
22.190
Goriva
MWh
16.384
17.538
16.369
18.662
18.081
16.752
17.646
Zemeljski plin
MWh
1.866
1.524
1.676
1.443
1.386
1.564
1.812
UNP propan
MWh
2.018
2.253
2.123
1.964
1.857
1.736
1.994
UNP propan butan
MWh
1.171
1.225
1.105
852
475
428
403
Kurilno olje
MWh
238
344
291
238
97
58
82
Daljinsko ogrevanje
MWh
586
810
778
638
550
Biomasa
MWh
452
482
Skupaj
MWh
47.998
48.875
46.868
47.395
45.030
42.660
44.609
Drugi podrobnejši podatki in prikazi odgovornega ravnanja do naravnega okolja bodo navedeni v »Trajnostnem
poročilu za leto 2021«, ki je samostojen dokument.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 92
Vključenost v širšo družbo
Lokalna skupnost je vključena v vseh fazah umeščanja avtocest v prostor, njeni predlogi in pobude se primerno
upoštevajo.
Priznanja in nagrade
Družba DARS je v zadnjih letih prejela naslednja priznanja in nagrade:
- priznanje Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za primer dobre prakse na
področju promocije zdravja pri delu za leto 2012;
- priznanje Evropske mreže za promocijo zdravja (ENWHP) pri delu za primer dobre prakse za leto 2013;
- DARS ugledni delodajalec v letu 2013;
- DARS ugledni delodajalec v letu 2015;
- DARS je skupaj z Republiko Slovenijo prejemnik posebnega jubilejnega odličja Maksa Fabianija v letu
2015;
- DARS ugledni delodajalec v letu 2016;
- DARS ugledni delodajalec v letu 2018;
- DARS priznanje za okolju prijazno storitev za leto 2019;
- priznanje Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani v letu 2020.
Zaveze zunanjim pobudam
V družbi DARS prostovoljno sodelujemo v pobudah, ki spodbujajo etično ravnanje ter okoljsko, družbeno in
ekonomsko vzdržno poslovanje.
Članstvo v mednarodnih združenjih
Družba DARS aktivno sodeluje s sorodnimi podjetji v tujini in je vključena v članstvo v mednarodnih organizacijah.
Najpomembnejše med njimi je evropsko združenje avtocestnih koncesionarjev ASECAP, kjer zasedamo tudi
nekatere pomembne funkcije in prek katerega posredno sodelujemo z globalnim združenjem lastnikov in
operaterjev cestninskih objektov IBTTA. Prek Nacionalnega komiteja PIARC Slovenija je družba DARS vključena
tudi v PIARC (World Road Association), ki je kot nepolitično in nepridobitno svetovno cestno združenje
ustanovljeno z namenom izmenjave znanj na področju cest in prometa. Družba DARS je članica platforme za
vzpostavitev evropskega elektronskega cestninjenja EPF (EETS Facilitation Platform) in pridružena članica
platforme EasyGo. Poleg formalnega članstva smo prisotni tudi na dogodkih, ki jih organizirajo druga stanovska
združenja in platforme kot sta IRF Global (International Road Federation) in CEDR (Conference of European
Networks and Roads). Podrobnejša predstavitev mednarodnega sodelovanja družbe DARS je razvidna iz poglavja
I.12 Mednarodno sodelovanje in pridobivanje evropskih nepovratnih sredstev.
Družbena odgovornost
Zavedamo se odgovornosti, ki jo imamo do ljudi in okolja, v katerem delujemo. Z ozaveščanjem in preventivnimi
akcijami na področju prometa in prometne varnosti ter varovanja okolja se aktivno vključujemo v aktualno
družbeno dogajanje in ga po svojih močeh sooblikujemo na boljše.
Na področju družbene odgovornosti posvečamo posebno pozornost vsebinam, povezanim z varnostjo v prometu,
izobraževanju in preventivnemu delovanju na avtocestah in hitrih cestah, ki jih upravljamo in vzdržujemo.
Sponzorstva in donacije
Donatorska sredstva namenjamo v skladu s poslanstvom družbe DARS projektom s področja preventive v
prometu in strokovnih srečanj, povezanih s prometom, njegovo pretočnostjo in varnostjo ter gradnjo,
vzdrževanjem in upravljanjem avtocest in hitrih cest. Pogosto pomagamo prostovoljnim gasilskim društvom, ki
intervenirajo ob izrednih dogodkih na avtocestnem omrežju v našem upravljanju.
Sredstva za sponzorstva namenjamo zgolj izjemoma, predvsem dogodkom oziroma projektom s področij
delovanja družbe DARS.
Seznam sklenjenih sponzorskih in donatorskih pogodb objavimo na naši spletni strani.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 93
Varstvo osebnih podatkov
Družba DARS namenja posebno pozornost obdelovanju osebnih podatkov v skladu s predpisi s področja varstva
osebnih podatkov. Imenovana je pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov v družbi.
Zakonitost obdelave in varstvo osebnih podatkov zagotavljajo:
- odgovorne in pooblaščene osebe,
- opredeljen način obdelave podatkov,
- opredeljen namen obdelave podatkov,
- pravne podlage za obdelavo podatkov,
- uporabniki osebnih podatkov.
Tehnične rešitve obdelave osebnih podatkov so usklajene s predpisi s področja varstva osebnih podatkov.
Strojna, programska in aplikativna oprema je varovana v skladu z notranjimi akti in načeli upravljanja dostopov
do informacijskih virov.
Izvajajo se različne oblike izobraževanja in ozaveščanja zaposlenih o pomenu varstva osebnih podatkov, kar
pripomore k skladnosti obdelave osebnih podatkov v družbi.
Odgovornost do dobaviteljev/izvajalcev
Družba DARS je tudi v letu 2021 uspešno sodelovala z dobavitelji/izvajalci tako doma kot v tujini, medtem ko je
bilo glede na specifičnost poslovanja večina poslovnega sodelovanja na področju nabave storitev, blaga in na
področju gradenj osredotočenega na dobavitelje/izvajalce iz Slovenije.
Merila za oddajo javnega naročila
Družba DARS je pri naročanju blaga, storitev in gradenj zavezana slediti Zakonu o javnem naročanju (Uradni list
RS, št. 91/15, 14/18 in 121/21). Merila za oddajo javnega naročanja so podrobneje opredeljena v 84. členu Zakona
o javnem naročanju, kjer je zapisano, da naročnik odda javno naročilo na podlagi ekonomsko najugodnejše
ponudbe. Uredba o zelenem javnem naročanju (Uradni list RS, št. 51/17, 64/19 in 121/21) določa, da je zeleno
javno naročanje obvezno za 22 predmetov javnega naročanja.
Dobavitelji izdelkov in storitev (lokalno, tujina)
Na portalu eJN
1
, ki je v upravljanju Ministrstva za javno upravo, je v modulu STATIST mogoče pridobiti statistične
podatke s področja javnega naročanja v Republiki Sloveniji. Iz podatkov za leto 2021 je razvidno, da je 1.022
javnih naročnikov oddalo za 5.157.461.827,16 EUR (brez DDV) javnih naročil. Skupno število objavljenih javnih
naročil je bilo 7.062, oddanih javnih naročil pa 7.753. Okoljski vidik je bil upoštevan pri 1.486 oziroma 19,17 %
oddanih naročil.
Gibanje celotnih javnih naročil družbe DARS in vrednosti javnih naročil, pri čemer je upoštevan »okoljski vidik«,
za obdobje od leta 2013 do leta 2021 (v mio EUR) sta razvidna v nadaljevanju.
1
Vir: https://ejn.gov.si/statist

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 94
Slika 32: Vsa javna naročila in javna naročila z »okoljskega vidika« v obdobju 2013–2021
Iz podatkov za leto 2021 je razvidno, da je družba DARS oddala za 185.842.633,70 EUR (brez DDV) javnih naročil.
Skupno število objavljenih javnih naročil je bilo 137, oddanih javnih naročil pa 168. Okoljski vidik je bil upoštevan
pri 26 oziroma 14,29 %, kar predstavlja vrednostno 26,557 mio EUR oziroma 15,48 % oddanih naročil.
Komuniciranje
Strategija komuniciranja
Družba DARS ima izdelano komunikacijsko strategijo, ki sledi poslovni strategiji družbe. Krovna komunikacijska
strategija dolgoročno krepi odnose z vsemi ključnimi deležniki oz. javnostmi: uporabniki avtocestnega omrežja,
mediji, zaposlenimi, odločevalci, poslovnimi partnerji, strokovnjaki in nevladnimi organizacijami ter širšim
družbenim okoljem.
Družba pri izvajanju komunikacijskih aktivnosti sledi smernicam, ki bodo zagotovile izpolnjevanje komunikacijskih
ciljev: proaktivnost, ažurnost, jasnost in transparentnost, oprijemljivost ter ustvarjanje partnerstev.
Spoštovanje notranjih pravil (Pravilnik o načinu dajanja informacij za medije DARS) in državnih predpisov (Zakon
o medijih, Zakon o dostopu do informacij javnega značaja), primerna organiziranost, strokovni pristop ter aktivno
in konstruktivno sodelovanje vseh vključenih zagotavljajo, da je informacija pravočasna, verodostojna in
predvsem v čim večjem mogočem interesu družbe DARS; na tej osnovi se potem z javnostmi gradi čim bolj odprt
odnos. Predvsem dobro interno sodelovanje vseh vpetih deležnikov zagotavlja, da je javno (zlasti medijsko)
pojavljanje lahko učinkovito, po drugi strani se zmanjšuje tveganje napačnih razlag v medijskih objavah in
nesporazumov.
Sporočila za medije oziroma javnosti objavimo tudi na spletni strani družbe in na družbenih omrežjih. Za medije
pripravljamo predvsem sporočila za javnost, organiziramo novinarske konference, izjave za medije ali javnosti ter
jih vabimo na pomembne poslovne dogodke.
Zavedamo se, da je prisotnost na družbenih omrežjih danes nujna za podjetje. Z aktivno uporabo Facebooka in
Twitterja učinkovito dostopamo do širokega kroga uporabnikov avtocest. Na zanimiv način jih obveščamo o
aktivnostih družbe DARS s področja gradnje, vzdrževanja in upravljanja avtocest ter ozaveščamo o varnem
obnašanju v cestnem prometu ter posledicah tveganega ravnanja. Na družbenih kanalih, od koder obiskovalce
preusmerjamo tudi na našo spletno stran, smo tudi v letu 2021 zabeležili rast sledilcev, njihovo število je preseglo
50.000.
16,69
45,54
95,19
67,91
38,92
38
68,9
59,74
26,55
47,58
110,91
127,74
213,62
121,47
112,29
191,69
292,09
185,84
0,00
50,00
100,00
150,00
200,00
250,00
300,00
350,00
2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021
v mio EUR
[Leto]
Upoštevan okoljski vidik Vsa javna naročila

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 95
Družba DARS uporablja pravilnike, ki določajo varovanje poslovnih skrivnosti in informacij za člane organov
vodenja in nadzora ter druge osebe, ki imajo dostop do notranjih informacij v času mandata in tudi po njegovem
izteku.
Objavljanje poslovnih poročil in izkazov
Družba sledi najvišjim standardom objavljanja poslovnih poročil, opredeljenim v Zakonu o trgu finančnih
instrumentov in Priporočilih Ljubljanske borze. Na spletnih straneh družbe DARS in SEOnetu se vsako leto objavlja
finančni koledar z navedbo rokov vseh pomembnejših poslovnih objav in dogodkov.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 96
I.17 Poročilo nadzornega sveta za leto 2021
V letu 2021 smo bili člani nadzornega sveta kot
predstavniki lastnika:
- Pavle Hevka (predsednik)
- dr. Robert Rožič (namestnik predsednika)
- Jože Oberstar (član)
- Jožef Zimšek (član),
- dr. Štefan Šumah (član)
- Anton Guzej (član).
Člani predstavnikov zaposlenih pa so bili Martin
Stožir, Nataša Ivančevič in Branko Švigelj.
Nadzorni svet sestavlja uravnotežena skupina
različnih strokovnjakov, ki se medsebojno
dopolnjujemo in se osredotočamo na učinkovitost
opravljanja svojih osnovnih funkcij. Delo
nadzornega sveta je potekalo v skladu z
zakonodajo, priporočili Združenja nadzornikov
Slovenije in preostalimi priporočili dobre prakse.
Nadzorni svet je upošteval tudi Kodeks upravljanja
javnih delniških družb, Kodeks korporativnega
upravljanja družb s kapitalsko naložbo države ter
Kodeks profesionalne etike Združenja nadzornikov
Slovenije, pri čemer smo člani nadzornega sveta
dosledno spoštovali njihova načela.
Člani smo na sejah aktivni in sodelujemo v
razpravah s ciljem, da se vsa morebitna različna
stališča pojasnijo in uskladijo do stopnje, ko so
strokovno, zakonsko in strateško usklajena.
Usklajenost delovanja nadzornega sveta kaže
podatek, da smo v letu 2021 vse sklepe, razen
dveh, sprejeli soglasno. Razprave so dokaz, da smo
se člani sveta temeljito pripravili na seje, saj sicer
ne bi mogli aktivno in strokovno sodelovati pri
obravnavi posameznih točk dnevnega reda.
Podajali smo konstruktivne predloge ter na podlagi
strokovno pripravljenih ter celovitih pisnih in
ustnih informacij, ki smo jih prejeli od uprave
družbe, kompetentno sprejemali odločitve v skladu
s poslovnikom, akti družbe in zakonskimi
pooblastili. Vsi člani smo se sej redno udeleževali.
Skozi leto je Nadzorni svet ohranjal uravnotežen
profesionalni odnos z upravo in bil deležen
pravočasnih s podatki podprtih informacij z njene
strani. Nadzorni svet ocenjuje delovanje uprave
DARS kot uspešno. Predsednik nadzornega sveta in
predsednik uprave sva sodelovala tudi izven
formalno sklicanih sej.
Delo članov nadzornega sveta, vključno z delom v
komisijah, je bilo strokovno in usmerjeno v
učinkovitost opravljanja funkcije. Delo nadzornega
sveta so vsebinsko učinkovito podpirali predlogi
komisij nadzornega sveta. Nadzorni svet je sproti
obveščal zainteresirano javnost.
Nadzorni svet v skladu s Kodeksom upravljanja
javnih delniških družb v tem poročilu navaja, da so
vsi stroški delovanja nadzornega sveta razkriti v
letnem poročilu.
Nadzorni svet DARS se je v letu 2021 sestal na
devetih rednih sejah in petih dopisnih sejah, na
katerih je obravnaval redna poročila o poslovanju
družbe ter druge tekoče zadeve in pomembna
vprašanja. Na sejah je obravnaval in odločal tudi o
drugih zadevah, za katere je pristojen po zakonu,
drugi predpisih in po statutu. Redno se je
spremljalo tudi realizacijo sklepov nadzornega
sveta.
Nadzorni svet DARS je med drugim:
- podal soglasje k Strategiji družbe 2021–
2025;
- podal soglasje k rebalansu Poslovnega
načrta za leto 2021;
- podal soglasje k Poslovnemu načrtu za
leto 2022;
- podal soglasje k Programu refinanciranja
(priloga) k Poslovnemu načrtu za leto
2022;
- podal soglasje k Poslovniku o delu uprave;
- izdajal soglasja za posle nad 1 milijon
evrov (brez DDV) na podlagi sklepa z dne
27. 8. 2020;
- se tekoče seznanjal s stanjem na projektih
Karavanke, 3. razvojna os, elektronska
vinjeta, širitev tretjega pasu, poslovna
stavba Grič;
- se tekoče seznanjal s stanjem postopkov
javnega naročanja;
- se seznanil s Poročilom o izvajanju
nacionalnega programa, ki ureja izgradnjo
avtocest za leto 2020;
- potrdil Trajnostno poročilo družbe za leto
2020;
- dal soglasje k Letnemu planu službe za
notranjo revizijo za leto 2021 in
Strateškemu načrtu notranje revizije
2021–2025 ter se seznanil s poročilom o
delu službe za notranjo revizijo za leto
2020;
- obravnaval in potrdil Letno poročilo 2020;

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 97
- sprejel poročilo o svojem delu za preteklo
leto;
- obravnaval in potrdil predloge za
sprejemanje sklepov na skupščini;
- odločal o prejemkih uprave družbe;
- predlagal skupščini podelitev razrešnice
upravi in nadzornemu svetu za poslovno
leto 2020 ter soglašal s predlogom
skupščini glede uporabe bilančnega
dobička po stanju na dan 31. 12. 2020;
- se seznanil z nerevidiranim polletnim
poročilom;
- obravnaval poročilo o obvladovanju
tveganj;
- se tekoče seznanjal s poročili komisij
nadzornega sveta;
- spremljal realizacijo ukrepov samoocene
družbe po modelu odličnosti EFQM;
- obravnaval poročilo Sveta delavcev za leto
2020;
- sprejel letni načrt dela nadzornega sveta;
- obravnaval poročila s področja rednega
vzdrževanja avtocest;
- se tekoče seznanjal z drugimi
informacijam (med drugim tudi o
problematiki avtovlek in reorganizaciji).
Nadzorni svet je v mesecu novembru pričel s
postopkom samoocene, ki je bila zaključena v
decembru.
Člani nadzornega sveta smo pri odločanju o
posameznih zadevah na sejah nadzornega sveta
upoštevali splošna pravila korporacijskega
upravljanja glede vprašanja konflikta interesov.
Komisije nadzornega sveta DARS
Strokovno podporo nadzornemu svetu so nudile tri
komisije. Komisije so redno poročale in svetovale
nadzornemu svetu, odločanje pa je ostalo v
pristojnosti nadzornega sveta.
Revizijska komisija se je sestala na osmih rednih
sejah. Pripravila je podlage nadzornemu svetu za
potrditev letnega poročila. Večkrat opravila tudi
razpravo z revizorji KPMG d. o. o. Komisija je
obravnavala nerevidirano polletno poročilo,
revidirano letno poročilo in podala predlog
nadzornemu svetu, da ga potrdi. Obravnavala je
tudi poročilo o delu notranje revizije za leto 2020,
polletno poročilo o delu notranje revizije za leto
2021, plan dela notranje revizije za leto 2021,
strateški načrt notranje revizije 2021–2025 ter
podala predlog nadzornemu svetu za izdajo
soglasje k planu dela in strateškemu načrtu
notranje revizije družbe. Med drugim je redno
spremljala in obravnavala poročila in priporočila
notranje revizije. Komisija se je redno seznanjala
tudi s poročili opravljenih rednih notranjih revizij.
Seznanila se je tudi s poročilom o zunanji presoji
kakovosti dela notranje revizije. Prav tako se je
komisija redno seznanjala s poročili o poslovanju
družbe, v okviru katerih je bila podana tudi
informacija o obvladovanju epidemije covida-19,
redno spremljala realizacijo sklepov komisije,
obravnavala Trajnostno poročilo, Strategijo družbe,
rebalans poslovnega načrta, cenovno politiko
cestninjenja, digitalizacijo družbe, reorganizacijo,
obravnavala poročila o obvladovanju tveganj ter
sprejela plan dela komisije za leto 2021. Seznanila
se je tudi s planom dela in rednimi aktivnostmi
Skladnosti poslovanja in integritete. Komisija je
obravnavala tudi druga vprašanja in teme iz
pristojnosti revizijske komisije, med drugim je tudi
skozi »kazalnike za spremljanje zunanje revizije s
strani revizijske komisije ob zaključku revizije letnih
računovodskih izkazov« ocenila delovanje revizorja
KPMG d. o. o. Revizijska komisija je izvedla tudi
samooceno.
Komisija nadzornega sveta za kadrovske zadeve in
vrednotenja uprave se je sestala na dveh rednih
sejah. Obravnavala je poročilo o zadovoljstvu
zaposlenih in uporabnikov avtocest ter predlog
spremenljivega prejemka uprave za leto 2020.
Komisija je obravnavala tudi druga vprašanja in
teme iz pristojnosti komisije.
Investicijska komisija se je sestala na enajstih
rednih sejah na katerih je obravnavala investicijske
projekte in nadzornemu svetu podala mnenje pred
odločanjem.
Skladno z drugim odstavkom 282. člena Zakona o
gospodarskih družbah je Nadzorni svet DARS
pripravil pisno poročilo o ugotovitvah pregleda
Letnega poročila DARS za leto 2021 in podanem
predlogu uprave o delitvi bilančnega dobička za
skupščino. Omenjeno poročilo natančno in
verodostojno prikazuje aktivnosti nadzornega
sveta med letom.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 98
Preveritev in potrditev Letnega poročila 2021
Uprava družbe je v aprilu nadzornemu svetu
predložila Letno poročilo za leto 2021, ki vključuje
poslovno poročilo z revidiranimi računovodskimi
izkazi z mnenjem revizorja. Nadzorni svet DARS je
Letno poročilo družbe DARS za leto 2021
obravnaval v okviru zakonskega roka. Seznanil se je
z revizijskim poročilom in mnenjem pooblaščenega
revizorja o pregledanih računovodskih izkazih za
poslovno leto 2021 ter ugotovil, da pooblaščeni
revizor ni odkril nobenih napačnih navedb oz.
nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na računovodske
izkaze družbe. V revizijskem poročilu tudi ni
nobenih pripomb in zadržkov glede uprave družbe
in nadzornega sveta. Nadzorni svet ni imel pripomb
k poročilu revizijske družbe KMPG, d. o. o.
Skladno s točko 7.3.7 Statuta DARS je nadzorni svet
preveril predloženo letno poročilo in predlog
uprave o delitvi bilančnega dobička, na podlagi
česar bo predložil poročilo skupščini. Po skrbni
preveritvi Letnega poročila za poslovno leto 2021,
na katerega nadzorni svet ni imel pripomb, je
revidirano Letno poročilo družbe DARS za leto 2021
soglasno potrdil.
Nadzorni svet se je ob sprejemanju letnega
poročila opredelil tudi do izjave o upravljanju
družbe, ki je vključena v poslovno poročilo Letnega
poročila družbe DARS za leto 2021 in ocenil, da je
odsev dejanskega stanja upravljanja družbe v letu
2021.
Pavle Hevka
predsednik nadzornega sveta

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 99
II Računovodsko poročilo

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 100
II Računovodsko poročilo
II Računovodsko poročilo ........................................................................................................................ 100
II.1 Računovodski izkazi družbe DARS ..................................................................................................... 101
II.2 Poročajoča družba ............................................................................................................................. 109
II.3 Pomembnejše računovodske usmeritve ........................................................................................... 109
II.4 Pojasnila k računovodskim izkazom .................................................................................................. 124
Pojasnila k bilanci stanja................................................................................................................ 124
Pojasnila k izkazu poslovnega izida ............................................................................................... 152
II.5 Poslovna tveganja .............................................................................................................................. 158
II.6 Posli z lastniki in njihovimi povezanimi družbami ............................................................................. 159
II.7 Dogodki po datumu bilance stanja .................................................................................................... 159
II.8 Revidiranje letnega poročila za leto 2021 ......................................................................................... 159
II.9 Revizorjevo poročilo .......................................................................................................................... 160

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 101
II.1 Računovodski izkazi družbe DARS
Bilanca stanja na dan 31. decembra 2021
V EUR (brez centov)
Pojasnila
31. 12. 2021
31. 12. 2020
SREDSTVA
5.092.759.905
5.175.871.112
A. DOLGOROČNA SREDSTVA
4.812.583.475
4.851.947.655
I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne
razmejitve
II.4.1.1
30.411.543
28.745.098
1. Dolgoročne premoženjske pravice
30.395.690
28.726.363
5. Druge dolgoročne aktivne časovne razmejitve
15.853
18.735
II. Opredmetena osnovna sredstva
II.4.1.2
4.607.913.423
4.707.256.276
1. Zemljišča in zgradbe
4.452.608.096
4.565.086.891
a) Zemljišča
180.304.799
184.970.029
b) Zgradbe
4.272.303.297
4.380.116.862
3. Druge naprave in oprema
44.406.585
46.400.773
4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo
110.898.742
95.768.612
a) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi
110.898.742
95.768.612
III. Naložbene nepremičnine
II.4.1.3
5.138.209
4.324.425
IV. Dolgoročne finančne naložbe
II.4.1.5
153.000.964
93.000.964
1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil
964
964
a) Delnice in deleži v družbah v skupini
0
0
c) Druge delnice in deleži
964
964
2. Dolgoročna posojila
153.000.000
93.000.000
b) Dolgoročna posojila drugim
153.000.000
93.000.000
V. Dolgoročne poslovne terjatve
II.4.1.6
9.749.182
12.410.271
2. Dolgoročne poslovne terjatve do kupcev
0
0
3. Dolgoročne poslovne terjatve do drugih
9.749.182
12.410.271
II.4.1.7
VI. Odložene terjatve za davek
6.370.154
6.210.621
B. KRATKOROČNA SREDSTVA
279.460.367
323.142.813
I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo
II.4.1.8
416.605
472.657
II. Zaloge
II.4.1.9
4.215.695
5.235.657
1. Material
3.706.197
3.916.524
3. Proizvodi in trgovsko blago
509.498
1.319.133
III. Kratkoročne finančne naložbe
II.4.1.10
168.000.000
208.000.000
1. Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil
0
0
c) Druge kratkoročne finančne naložbe
0
0
2. Kratkoročna posojila
168.000.000
208.000.000
b) Kratkoročna posojila drugim
168.000.000
208.000.000
IV. Kratkoročne poslovne terjatve
II.4.1.11
54.250.745
47.126.939
1. Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini
0
0
2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev
31.186.958
22.053.330
3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih
23.063.787
25.073.609
V. Denarna sredstva
II.4.1.12
52.577.322
62.307.559
C. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
II.4.1.13
716.063
780.644

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 102
V EUR (brez centov)
Pojasnila
31. 12. 2021
31. 12. 2020
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
5.092.759.905
5.175.871.112
A. KAPITAL
II.4.1.14
3.041.652.197
2.922.963.531
I. Vpoklicani kapital
2.086.559.144
2.086.559.144
1. Osnovni kapital
2.086.559.144
2.086.559.144
II. Kapitalske rezerve
28.868.850
28.491.168
III. Rezerve iz dobička
893.457.395
799.714.840
1. Zakonske rezerve
48.327.649
42.693.436
4. Statutarne rezerve
199.639.640
172.877.124
5. Druge rezerve iz dobička
645.490.106
584.144.280
V. Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti
–7.376.966
–13.003.673
VI. Preneseni čisti poslovni izid
0
0
VII. Čisti poslovni izid poslovnega leta
40.143.774
21.202.052
B. REZERVACIJE IN DOLG. PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
II.4.1.15
155.279.738
156.655.027
1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti
4.442.008
4.509.692
2. Druge rezervacije
785.662
4.393.577
3. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve
150.052.068
147.751.758
C. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI
1.611.634.596
1.782.570.540
I. Dolgoročne finančne obveznosti
II.4.1.16
1.557.868.963
1.713.799.524
2. Dolgoročne finančne obveznosti do bank
II.4.1.17
1.290.983.980
1.443.312.299
3. Dolgoročne finančne obveznosti na podlagi obveznic
II.4.1.18
117.800.967
117.800.967
4. Druge dolgoročne finančne obveznosti
II.4.1.19
149.084.016
152.686.258
II. Dolgoročne poslovne obveznosti
II.4.1.20
53.765.633
68.771.016
2. Dolgoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
0
0
5. Druge dolgoročne poslovne obveznosti
53.765.633
68.771.016
Č. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
267.600.721
295.278.784
II. Kratkoročne finančne obveznosti
II.4.1.21
177.942.384
214.689.802
2. Kratkoročne finančne obveznosti do bank
157.793.581
186.238.030
3. Kratkoročne finančne obveznosti na podlagi obveznic
3.117.571
3.112.385
4. Druge kratkoročne finančne obveznosti
17.031.232
25.339.387
III. Kratkoročne poslovne obveznosti
II.4.1.22
89.658.337
80.588.983
1. Kratkoročne poslovne obveznosti do družb v skupini
0
0
2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
37.531.572
37.219.572
4. Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov
30.114
10.500
5. Druge kratkoročne poslovne obveznosti
52.096.651
43.358.911
D. KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
II.4.1.23
16.592.653
18.403.229
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 103
Izkaz poslovnega izida za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2021 (različica I)
V EUR (brez centov)
Pojasnila
1. 1. do 31. 12. 2021
1. 1. do 31. 12. 2020
1.
Čisti prihodki od prodaje
II.4.2.1
469.535.406
398.581.556
Prihodki od cestnin
456.235.915
386.955.494
Prihodki od zakupnin za počivališča
8.347.355
7.136.120
Prihodki od zapor in prekomernih obremenitev
1.130.221
984.520
Prihodki od služnosti za bazne postaje in ostalo
572.513
593.084
Prihodki po pogodbi o izvajanju naročila
321.312
333.607
Prihodki od zakupa optičnih vlaken
1.003.149
984.782
Drugi prihodki od prodaje
1.924.942
1.593.950
3.
Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
II.4.2.2
1.681.712
1.455.903
4.
Drugi poslovni prihodki
II.4.2.3
16.091.935
16.161.707
5.
Stroški blaga, materiala in storitev
II.4.2.4
–48.350.592
–44.369.700
a)
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter str. porab.
materiala
–9.472.198
–9.116.897
b)
Stroški storitev
–38.878.394
–35.252.803
6.
Stroški dela
II.4.2.5
–47.936.062
–46.832.708
a)
Stroški plač
–35.188.562
–34.420.960
b)
Stroški socialnih zavarovanj
–6.907.359
–6.693.218
c)
Drugi stroški dela
–5.840.140
–5.718.531
7.
Odpisi vrednosti
II.4.2.6
–220.978.268
–212.849.987
a)
Amortizacija
–189.378.633
–185.784.386
b)
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopred. sr. in opred.
osnovnih sr.
–31.481.217
–26.717.740
c)
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih
–118.418
–347.862
8.
Drugi poslovni odhodki
II.4.2.7
–877.044
–3.191.823
10.
Finančni prihodki iz danih posojil
II.4.2.8
1.748.859
338.768
b)
Finančni prihodki iz posojil, danih drugim
1.748.859
338.768
11.
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev
II.4.2.9
54.451
114.900
b)
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih
54.451
114.900
12.
Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb
0
–706.048
13.
Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
–32.403.784
–35.695.463
b)
Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank
II.4.2.10
–18.536.250
–21.180.164
c)
Finančni odhodki iz izdanih obveznic
II.4.2.11
–5.633.924
–7.049.945
č)
Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti
II.4.2.12
–8.233.609
–7.465.354
14.
Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
II.4.2.13
–38.880
–16.056
b)
Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih
obveznosti
–5.370
–250
c)
Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti
–33.511
–15.805
15.
Drugi prihodki
II.4.2.14
177.951
101.844
16.
Drugi odhodki
II.4.2.15
–233.086
–487.636
17.
Davek iz dobička
II.4.2.16
–27.237.468
–14.104.581
18.
Odloženi davki
1.468.237
1.025.938
19.
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja
112.703.369
59.526.614
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 104
Izkaz drugega vseobsegajočega donosa za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2021
V EUR (brez centov)
2021
2020
19.
Čisti poslovni izid poslovnega leta
112.703.369
59.526.614
Učinkoviti del sprememb v pošteni vrednosti instrumenta za varovanje pred
tveganjem pred spremenljivostjo obrestnih mer
6.887.916
–1.592.855
Sprememba odloženih davkov
–1.308.704
302.642
Drugi vseobsegajoči donos, ki bo v prihodnje pripoznan v izkaz poslovnega izida
5.579.212
–1.290.212
Aktuarski čisti dobički/izgube iz naslova odpravnin ob upokojitvi
28.403
40.318
Drugi vseobsegajoči donos, ki v prihodnje ne bo pripoznan v izkaz poslovnega
izida
28.403
40.318
23.
Druge sestavine vseobsegajočega donosa
5.607.614
–1.249.894
24.
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja
118.310.984
58.276.720
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 105
Izkaz denarnih tokov za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2021
V EUR (brez centov)
leto 2021
leto 2020
A.
Denarni tokovi pri poslovanju
a)
Postavke izkaza poslovnega izida
Poslovni prihodki (razen za prevrednotenje) in finančni prihodki iz poslovnih terjatev
485.237.576
413.809.576
Poslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevredn.) in finančni odh. iz posl. obveznosti
–95.872.369
–93.442.019
Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih
–26.151.242
–13.381.285
363.213.965
306.986.272
b)
Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij ter odloženih
terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance stanja
Začetne manj končne poslovne terjatve
–4.511.693
29.460.835
Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve
64.581
275.725
Začetne manj končne terjatve za odloženi davek
–159.533
–1.328.580
Začetna manj končna sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo
56.052
133.477
Začetne manj končne zaloge
1.019.962
–888.849
Končni manj začetni poslovni dolgovi
–5.682.732
–20.948.416
Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije
–3.185.865
–10.262.290
Končne manj začetne obveznosti za odloženi davek
0
0
–12.399.227
–3.558.097
c)
Pozitivni ali negativni denarni izid pri poslovanju (a + b)
350.814.738
303.428.175
B.
Denarni tokovi pri investiranju
a)
Prejemki pri investiranju
Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku, ki se nanašajo na investiranje
264.903
460.435
Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev
603.900
2.438.887
Prejemki od odtujitve naložbenih nepremičnin
322.765
0
Prejemki od odtujitve finančnih naložb
92.000.000
265.000.000
93.191.568
287.899.322
b)
Izdatki pri investiranju
Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev
–6.138.883
–3.534.432
Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev
–117.786.065
–115.337.633
Izdatki za pridobitev naložbenih nepremičnin
–371.945
0
Izdatki za pridobitev finančnih naložb
–112.000.000
–228.000.000
–236.296.892
–346.872.065
c)
Pozitivni ali negativni denarni izid pri investiranju (a + b)
–143.105.325
–78.972.744
C.
Denarni tokovi pri financiranju
a)
Prejemki pri financiranju
Prejemki od povečanja finančnih obveznosti
0
77.993.308
0
77.993.308
b)
Izdatki pri financiranju
Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje
–32.657.081
–36.035.773
Izdatki za odplačila finančnih obveznosti
–184.782.569
–239.490.804
–217.439.650
–275.526.577
c)
Pozitivni ali negativni denarni izid pri financiranju (a + b)
–217.439.650
–197.533.269
Č.
Končno stanje denarnih sredstev
52.577.322
62.307.559
x)
Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov Ac, Bc in Cc)
–9.730.237
26.922.162
y)
Začetno stanje denarnih sredstev
62.307.559
35.385.398
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 106
Izkaz gibanja kapitala za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021
I.
II.
III.
V.
VI.
VII.
Skupaj kapital
Vpoklicani
kapital
Kapitalske
rezerve
Rezerve iz dobička
Rezerve,
nastale zaradi
vrednotenja po
pošteni
vrednosti
Preneseni čisti
poslovni izid
Čisti poslovni
izid poslovnega
leta
1.
1.
4.
5.
1.
1.
Osnovni kapital
Zakonske
rezerve
Statutarne
rezerve
Druge rezerve
iz dobička
Preneseni čisti
dobiček/izguba
Čisti dobiček
poslovnega leta
A1. Stanje na dan 31. 12. 2020
2.086.559.144
28.491.168
42.693.436
172.877.124
584.144.280
–13.003.673
0
21.202.052
2.922.963.531
B.1. Sprememba lastniškega kapitala - transakcije z lastniki
0
0
0
0
0
0
0
0
0
a) vpis vpoklicanega osnovnega kapitala
0
f) vračilo kapitala
0
B.2. Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja
0
0
0
0
0
5.607.614
0
112.703.369
118.310.984
a) Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja
112.703.369
112.703.369
c) Spremembe rezerv, nastalih zaradi vrednotenja finančnih
naložb po pošteni vrednosti
5.579.212
5.579.212
d) Druge sestavine vseobsegajočega donosa poročevalskega
obdobja
28.403
28.403
B.3. Spremembe v kapitalu
0
377.682
5.634.214
26.762.516
61.345.825
19.093
0
–93.761.648
377.682
a) Razporeditev preostalega dela čistega dobička
primerjalnega poročevalskega obdobja na druge sestavine
kapitala
21.202.052
–21.202.052
0
b) Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja
na druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in
nadzora
5.634.214
26.762.516
40.143.774
19.093
–72.559.596
0
f) Druge spremembe v kapitalu
377.682
19.093
–19.093
377.682
D. Stanje na dan 31. 12. 2021
2.086.559.144
28.868.850
48.327.649
199.639.640
645.490.106
–7.376.966
0
40.143.774
3.041.652.197
BILANČNI DOBIČEK na dan 31. 12. 2021
0
40.143.774
40.143.774

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 107
Izkaz gibanja kapitala za obdobje od 1. januarja 2020 do 31. decembra 2020
V EUR (brez centov)
I.
II.
III.
V.
VI.
VII.
Skupaj kapital
Vpoklicani
kapital
Kapitalske
rezerve
Rezerve iz dobička
Rezerve, nastale
zaradi
vrednotenja po
pošteni
vrednosti
Preneseni čisti
poslovni izid
Čisti poslovni izid
poslovnega leta
1.
1.
4.
5.
1.
1.
Osnovni kapital
Zakonske
rezerve
Statutarne
rezerve
Druge rezerve
iz dobička
Preneseni čisti
dobiček/izguba
Čisti dobiček
poslovnega leta
A1. Stanje na dan 31. 12. 2019
2.086.559.144
26.940.767
39.717.709
158.742.423
513.211.002
–11.765.862
0
49.731.226
2.863.136.410
B.1. Sprememba lastniškega kapitala – transakcije z lastniki
0
0
0
0
0
0
0
0
0
a) Vpis vpoklicanega osnovnega kapitala
0
f) Vračilo kapitala
0
B.2. Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja
0
0
0
0
0
–1.249.894
0
59.526.614
58.276.720
a) Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja
59.526.614
59.526.614
c) Spremembe rezerv, nastalih zaradi vrednotenja finančnih naložb po
pošteni vrednosti
–1.290.212
–1.290.212
d) Druge sestavine vseobsegajočega donosa poročevalskega obdobja
40.318
40.318
B.3. Spremembe v kapitalu
0
1.550.401
2.975.727
14.134.701
70.933.278
12.083
0
–88.055.789
1.550.401
a) Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega
poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala
49.731.226
–49.731.226
0
b) Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge
sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora
2.975.727
14.134.701
21.202.052
12.083
–38.324.563
0
f) Druge spremembe v kapitalu
1.550.401
12.083
-12.083
1.550.401
D. Stanje na dan 31. 12. 2020
2.086.559.144
28.491.168
42.693.436
172.877.124
584.144.280
–13.003.673
0
21.202.052
2.922.963.531
BILANČNI DOBIČEK na dan 31. 12. 2020
0
21.202.052
21.202.052
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 108
Izkaz bilančnega dobička 2021
V EUR (brez centov)
31. 12. 2021
31. 12. 2020
A. ČISTI POSLOVNI IZID POSLOVNEGA LETA
112.703.369
59.526.614
B. PRENESENI DOBIČEK/IZGUBA
–19.093
–12.083
C. POVEČANJE REZERV IZ DOBIČKA PO SKLEPU UPRAVE
- Zakonske rezerve
5.634.214
2.975.727
- Statutarne rezerve
26.762.516
14.134.701
- Druge rezerve iz dobička
40.143.774
21.202.052
BILANČNI DOBIČEK 31. 12.
40.143.774
21.202.052
Čisti poslovni izid leta 2021 znaša 112.703.369 evrov. Ob sestavi letnega poročila je DARS, skladno s Statutom
DARS in 64. ter 230. členom ZGD-1, oblikoval zakonske rezerve v višini 5.634.214 evrov, statutarne rezerve v višini
26.762.516 evrov in druge rezerve iz dobička v višini 40.143.774 evrov.
Bilančni dobiček DARS na dan 31. decembra 2021 znaša 40.143.774 evrov. O razporeditvi bilančnega dobička bo
v skladu z ZGD-1 odločala skupščina DARS.
Uprava in Nadzorni svet družbe v skladu z 69. členom ZGD-1 predlagata razporeditev bilančnega dobička leta
2021 v višini 40.143.774 evrov v druge rezerve iz dobička.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 109
II.2 Poročajoča družba
DARS je registrirana pravna oseba s sedežem v Sloveniji. Naslov registriranega sedeža je Ulica XIV. divizije 4, 3000
Celje.
Družba DARS izvaja dejavnost gradnje avtocest in hitrih cest ter upravlja in vzdržuje obstoječe avtoceste in hitre
ceste v RS. Družba DARS v imenu RS in za njen račun opravlja naloge povezane s prostorskim načrtovanjem in
umeščanjem avtocest v prostor ter naloge v zvezi s pridobivanjem nepremičnin za potrebe gradnje avtocest.
Družba sestavlja računovodske izkaze in poročila, kot jih določa prvi odstavek 60. člena ZGD-1, v skladu s SRS.
Uprava družbe DARS je računovodske izkaze odobrila za javno objavo dne 31. marca 2022.
II.3 Pomembnejše računovodske usmeritve
Podlaga za sestavitev izkazov
Računovodski izkazi družbe DARS s pojasnili in razkritji najpomembnejših kategorij so pripravljeni v skladu z
računovodskimi ter poročevalskimi zahtevami SRS, upoštevaje določila ZGD-1 in ZDARS-1.
Računovodski izkazi predstavljajo ločene računovodske izkaze družbe za splošne potrebe. Računovodski izkazi so
bili pripravljeni za obdobje poročanja, ki traja od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021, v skladu s SRS 2016.
Družba dosledno uporablja spodaj opredeljene računovodske usmeritve za vsa obdobja, predstavljena v
priloženih računovodskih izkazih. Pri izbiri računovodskih usmeritev, to je pravil in postopkov, ki jih je potrebno
upoštevati in uporabljati pri sestavljanju računovodskih izkazov in celotnem računovodenju, je družba upoštevala
zahtevo po previdnosti, prednosti vsebine pred obliko in pomembnost dogodkov.
Pri sestavi računovodskih izkazov sta bili upoštevani temeljni računovodski predpostavki: nastanek poslovnih
dogodkov in časovna neomejenost delovanja.
Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih, brez centov. Posle, izražene v tuji valuti, družba preračuna v evre po
referenčnem tečaju Evropske centralne banke na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti
na dan izkaza bilance stanja, so preračunane v domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske centralne banke,
veljavnem na zadnji dan obračunskega obdobja. Tečajne razlike so pripoznane v izkazu poslovnega izida.
Poslovodstvo mora pri sestavi računovodskih izkazov podati ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na
uporabo računovodskih usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev, obveznosti, prihodkov ter odhodkov.
Dejanske vrednosti se lahko razlikujejo od ocenjenih. Ocene, presoje in predpostavke se redno pregledujejo.
Učinki spremembe računovodskih ocen, presoj in predpostavk se uporabijo za naprej in vplivajo le na obdobje, v
katerem je bila računovodska ocena spremenjena, in na kasnejša obdobja.
Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve
Neopredmetena sredstva zajemajo naložbe v pridobljene pravice do industrijske lastnine (licence, računalniški
programi) in neopredmetena osnovna sredstva v pridobivanju.
Neopredmetena sredstva se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo po nabavni vrednosti, ki sestoji iz vseh
izdatkov, ki so potrebni za njihov nakup, oziroma iz stroškov, ki so potrebni za njihovo usposobitev za uporabo.
Za vrednotenje se uporablja model nabavne vrednosti, kar pomeni, da se neopredmetena sredstva izkazujejo po
nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti.
Družba samostojno določi letne amortizacijske stopnje glede na dobo koristnosti posameznega
neopredmetenega dolgoročnega sredstva s končno dobo koristnosti.
Oslabitev sredstva ali denar ustvarjajoče enote se pripozna, kadar njegova knjigovodska vrednost presega
njegovo nadomestljivo vrednost. Oslabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida. Če družba posluje z zadostnim
dobičkom in v okviru poslovnih načrtov, ni razlogov za oslabitev.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 110
Opredmetena osnovna sredstva
Opredmetena osnovna sredstva vključujejo zemljišča, zgradbe, opremo in opredmetena osnovna sredstva v
gradnji in izdelavi ter opredmetena osnovna sredstva, ki so v najemu kot pravica do uporabe. Osnovna sredstva,
ki jih družba ne more uporabljati, ker so poškodovana, zastarana ali podobno, so trajno izločena iz uporabe.
Opredmeteno osnovno sredstvo se ob začetnem pripoznavanju ovrednoti po nabavni vrednosti, ki jo sestavljajo
nakupna cena osnovnega sredstva, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoče neposredno
pripisati usposobitvi osnovnega sredstva za uporabo.
Opredmetena osnovna sredstva so vrednotena po modelu nabavne vrednosti.
Pozneje nastali stroški, ki so povezani z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno
vrednost, če povečujejo prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi ali omogočajo podaljšanje dobe
koristnosti. Avtocestni odsek se aktivira z dnem njegove predaje v promet, stroški nastali po tem dnevu, povezani
z gradnjo avtocestnega odseka, povečujejo njegovo nabavno vrednost enkrat letno, to je s stanjem na dan 31.
decembra tekočega leta.
Nabavno vrednost osnovnega sredstva sestavljajo tudi stroški izposojanja, povezani s pridobitvijo osnovnega
sredstva do njegove usposobitve za uporabo. Stroški izposojanja so:
- obresti,
- drugi stroški družbe, ki so povezani z izposojanjem finančnih sredstev.
Stroške izposojanja, ki jih je mogoče neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji osnovnega sredstva v
pripravi, družba usredstvi kot del nabavne vrednosti tega sredstva. Druge stroške izposojanja družba pripozna
kot odhodek v obdobju, ko nastanejo. Stroški, ki so neposredno povezani z zadolževanjem, namenjenem
financiranju gradnje avtocest, povečujejo nabavno vrednost avtocest, dokler so avtocestni odseki, za katere so
bila najeta posojila, v gradnji (do usposobitve za uporabo). Družba preneha usredstvovati stroške izposojanja
takrat, ko so avtocestni odseki predani v promet.
Nabavna vrednost v družbi zgrajenega ali izdelanega sredstva zajema neposredne stroške, ki jih povzroči njegova
zgraditev ali izdelava, in posredne stroške njegove zgraditve ali izdelave, ki mu jih je mogoče pripisati.
Popravila ali vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev so namenjena obnavljanju ali ohranjanju prihodnjih
gospodarskih koristi, ki se pričakujejo na podlagi prvotno ocenjene stopnje učinkovitosti sredstev. Kadar se
pojavijo, se pripoznajo kot odhodki.
Če je nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva pomembna, se razporedi na njegove dele. Če imajo
ti deli različne dobe koristnosti in/ali vzorce uporabe in so pomembni v razmerju do celotne nabavne vrednosti
opredmetenega osnovnega sredstva, se vsak del obravnava posebej.
Pripoznanje opredmetenega osnovnega sredstva se odpravi ob odtujitvi ali če od njegove uporabe ali odtujitve
ni več pričakovati prihodnjih gospodarskih koristi.
Pri odtujitvi opredmetenega osnovnega sredstva se razlika med čistim donosom ob odtujitvi in preostalo
knjigovodsko vrednostjo odtujenega opredmetenega osnovnega sredstva prenese med prevrednotovalne
poslovne prihodke, če je prva večja od druge, ali med prevrednotovalne poslovne odhodke, če je druga večja od
prve.
Družba enkrat letno preveri knjigovodsko vrednost opredmetenih osnovnih sredstev, da ugotovi, ali so prisotni
znaki oslabitve. Če takšni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva. Kot nadomestljiva vrednost
se upošteva čista prodajna vrednost ali vrednost pri uporabi, in sicer tista, ki je večja. Oslabitev sredstva se
pripozna v primeru, ko njegova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost. Oslabitev se izkaže v
izkazu poslovnega izida. Če družba posluje z zadostnim dobičkom in v okviru poslovnih načrtov, ni razlogov za
oslabitev. Na podlagi izračunane zahtevane stopnje donosnosti sredstev ugotavljamo, da slabitev sredstev ni
potrebna.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 111
Družba prek skrbnikov projektov in investicij mesečno spremlja potek projektov in investicij. Če ugotovi, da se
določeni projekt ne bo dokončal, se izvede odpis.
Če družba utemeljeno predvideva, da se bo opredmeteno osnovno sredstvo prodalo v naslednjih dvanajstih
mesecih, se prerazvrsti med nekratkoročna sredstva za prodajo.
V skladu z ZGD-1 in SRS 2016 družba stavbno pravico vodi v postavki Zemljišča.
Stavbna pravica je bila v skladu z ZDARS-1 ustanovljena v korist družbe DARS, na zemljiščih v lasti Republike
Slovenije, na katerih so avtoceste kot objekti, ki so bili zgrajeni ali so se pričeli graditi pred uveljavitvijo ZDARS-1.
Stavbna pravica je ustanovljena za 50 let (od 4. decembra 2010 do 4. decembra 2060) kot neodplačna. Po ZUJF
je stavbna pravica postala odplačna in se zanjo plačuje letno nadomestilo v skladu z letno izvedbeno pogodbo za
izvajanje naročila na podlagi 4. člena ZDARS-1.
Stavbna pravica je kot ena od pravic na nepremičninah ob začetku pripoznana po nabavni vrednosti. Ima končno
dobo koristnosti in jo amortiziramo v dobi koristnosti, to je v obdobju, za katero je ustanovljena. Doba koristnosti
stavbne pravice je doba, v kateri jo ima družba pravno pravico izrabljati. Uporabi se metoda enakomernega
časovnega amortiziranja.
Naložbene nepremičnine
Naložbene nepremičnine ima družba v lasti, da bi prinašale najemnino. V skladu s SRS 6.2., ki določa, da so
naložbene nepremičnine tudi zemljišča, za katere družba ni določila prihodnje uporabe, so med naložbenimi
nepremičninami evidentirana tudi zemljišča, pridobljena po 3. alineji 14. člena ZDARS-1. Gre za nepremičnine, ki
so bile pridobljene za gradnjo avtocest, vendar delno ali v celoti niso bile uporabljene za gradnjo avtocest oziroma
za njihovo upravljanje in vzdrževanje.
Naložbene nepremičnine se ob začetnem pripoznanju izmerijo po nabavni vrednosti. Nabavna vrednost
naložbene nepremičnine obsega njeno nakupno ceno in vse njej neposredno pripisljive stroške. Po začetnem
pripoznanju se naložbene nepremičnine vrednotijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrani amortizacijski
popravek vrednosti in izgubo zaradi oslabitve.
Doba koristnosti naložbenih nepremičnin je enaka kot za istovrstna opredmetena osnovna sredstva.
Družba preverja znamenja slabitve enako kot pri opredmetenih osnovnih sredstvih.
Amortizacija
Nabavna vrednost opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev se zmanjšuje z amortiziranjem.
Osnovo za obračun amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev družbe
predstavlja polna nabavna vrednost osnovnih sredstev. V osnovo se po aktiviranju vključujejo tudi vsa naknadna
investicijska vlaganja, ki povečujejo prihodnje koristi ali omogočajo podaljšanje dobe uporabnosti osnovnega
sredstva (npr. investicijsko vzdrževanje, obnova vozišč in objektov).
Družba določa letne amortizacijske stopnje glede na ocenjeno dobo koristnosti posameznega opredmetenega
osnovnega sredstva in neopredmetenega dolgoročnega sredstva. Doba koristnosti je odvisna od:
- pričakovanega fizičnega izrabljanja,
- pričakovanega tehničnega staranja,
- pričakovanega ekonomskega staranja,
- pričakovanih zakonskih ali drugih omejitev uporabe.
Kot dobo koristnosti posameznega sredstva družba upoštevata dobo, ki je najkrajša glede na vsakega izmed
naštetih dejavnikov.
Družba preverja ustreznost opredeljenih ocenjenih življenjskih dob avtocestne infrastrukture na vsakih 5 let,
amortizacijske stopnje pa glede na to preračuna za sedanja in bodoča obdobja, če so pričakovanja bistveno
drugačena od ocen. Družba je na dan 31. 12. 2019 presojala ustreznost opredeljenih ocenjenih življenjskih dob
zgornjega ustroja avtocestne infrastrukture in ocenila, da je ocenjena življenjska doba ustrezna. V letu 2021 ni
bilo dejavnikov, na podlagi katerih bi družba ocenila, da ocenjena življenjska doba ni ustrezna.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 112
Opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva družba amortizira posamično po metodi
enakomernega časovnega amortiziranja. Sredstvo se prične amortizirati prvi dan naslednjega meseca po
usposobitvi za uporabo. Opredmetena osnovna sredstva – avtoceste – se začnejo uporabljati z dnem odprtja za
promet, pri čemer pa ni nujno, da je investicija končana in da so odpravljene vse pomanjkljivosti. Amortiziranje
sredstev v najemu je usklajeno z amortiziranjem podobnih sredstev v lasti družbe oziroma je usklajeno z dobo
najema, če je ta krajša.
Amortizacijske stopnje za opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva
Skupina osnovnih sredstev
Amortizacijske stopnje v letu
2021 (%)
Zgornji ustroj avtocest s pripadajočo cestno infrastrukturo (ograje, naprave za odvodnjavanje)
2,95–14,81
Prometna signalizacija in prometna oprema (vertikalna in horizontalna signalizacija, cestna
razsvetljava, sistem klicev v sili, CVP, kabelska kanalizacija, portali ipd.)
3,40–17,22
Avtocestni objekti (viadukti, mostovi, predori, nadvozi, podvozi, oporni zidovi ipd.)
2,72–23,49
Zgradbe
1,21–18,44
Stavbna pravica
2,06
Transportna sredstva
0,01–20,00
Druga oprema in naprave
0,06–50,03
Računalniki in računalniška oprema
0,01–50,06
Računalniški programi, licence
2,05–50,00
Služnostna pravica
3,34–10,00
Zemljišča-najemi
10,00
Zgradbe-najemi
10,00–40,00
Oprema-najemi
9,87–36,36
Popravek vrednosti, ki je povezan z amortiziranjem, se ne pojavlja pri:
a) zemljiščih,
b) opredmetenih osnovnih sredstvih v gradnji oziroma izdelavi,
c) opredmetenih osnovnih sredstvih kulturnega, zgodovinskega ali umetniškega pomena,
č) spodnjem ustroju avtocest cest, ki vključuje gradbena dela (pripravljalna dela, zemeljska dela), stroški
krajinske ureditve, stroški arheoloških izkopavanj, stroški rušitve objektov ipd.
Amortizacija se obračuna, tudi če se sredstvo ne uporablja več ali je izločeno iz uporabe, dokler ni v celoti
amortizirano.
Stroški amortizacije sredstev, pridobljenih z državnimi podporami ali donacijami, se nadomestijo v dobro
poslovnih prihodkov in ustreznega zmanjšanja dolgoročno odloženih prihodkov.
Najemi
Družba na dan 31. 12. 2021 izkazuje sredstva, ki so v najemu kot pravico do uporabe sredstva pri opredmetenih
osnovnih sredstvih.
V skladu s SRS 1.27 je družba na datum začetka najema pripoznala opredmeteno osnovno sredstvo, ki predstavlja
pravico do uporabe in obveznost iz najema. Opredmeteno osnovno sredstvo, pridobljeno na podlagi najema, je
torej sestavni del opredmetenih osnovnih sredstev družbe, njegova nabavna vrednost pa zajema (SRS 1.27):
a) znesek začetnega merjenja obveznosti iz najema;
b) plačila najemnine, ki so bila izvedena na datum začetka najema ali pred njim, zmanjšana za prejete
spodbude za najem;
c) začetne neposredne stroške;
d) oceno stroškov, ki bodo nastali najemniku pri demontaži ali odstranitvi sredstva, ki je predmet najema,
obnovitvi mesta, na katerem se nahaja, ali vrnitvi sredstva, ki je predmet najema, v stanje kot ga zahtevajo
pogoji najema, razen če so ti stroški nastali pri proizvodnji zalog.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 113
Družba je na datum začetka najema izmerila obveznost iz najema po sedanji vrednosti najemnin, ki na ta dan še
niso plačane. Pri izračunu sedanje vrednosti najmanjše vsote najemnin je diskontna mera z najemom povezana
obrestna mera, če jo je mogoče določiti, v nasprotnem primeru pa predpostavljena obrestna mera za izposojanje,
ki jo mora plačati najemnik. Družba je za diskontno mero izbrala predpostavljeno obrestno mero za izposojanje.
Najemnine, zajete na začetni datum pri merjenju obveznosti iz najema, ki niso plačane, zajemajo na datum
začetka najema naslednja plačila pravice do uporabe sredstva, ki je predmet najema, v obdobju najema:
a) nespremenljive najemnine, zmanjšane za terjatve za spodbude za najem;
b) spremenljive najemnine, ki so odvisne od indeksa ali stopnje in se na začetku merijo z indeksom ali stopnjo,
ki velja na datum začetka najema;
c) zneski, za katere se pričakuje, da jih bo najemnik plačal na podlagi jamstev za preostalo vrednost;
d) izpolnitvena cena možnosti nakupa, če je precej gotovo, da bo najemnik izrabil to možnost, in
e) plačila kazni za odpoved najema, če trajanje najema kaže, da bo najemnik izrabil možnost odpovedi najema.
Družba v skladu s SRS 1.27 ob sklenitvi najemne pogodbe oceni, ali gre za najemno pogodbo oziroma ali pogodba
vsebuje najem. Pogodba je najemna pogodba oziroma vsebuje najem, če se z njo prenaša pravica do
obvladovanja uporabe identificiranega sredstva za določeno obdobje v zameno za nadomestilo. Pri tem družba
obračuna vse najemne sestavine, kot eno samo najemno sestavino. Družba pri ocenjevanju, ali se s pogodbo za
določeno obdobje prenaša pravica do uporabe identificiranega sredstva, oceni, ali ima v celotnem obdobju
uporabe hkrati:
a) pravico pridobiti vse pomembne gospodarske koristi od uporabe identificiranega sredstva in
b) pravico usmerjati uporabo identificiranega sredstva.
Če ima družba pravico do obvladovanja uporabe identificiranega sredstva samo za del trajanja pogodbe, pogodba
vsebuje najem za ta del trajanja pogodbe.
Sredstvo običajno velja za identificirano, če je izrecno določeno v pogodbi. Lahko pa se identificira tudi tako, da
se implicitno določi takrat, ko ga družba dobi v uporabo. Družba nima pravice do uporabe identificiranega
sredstva, če ima najemodajalec skozi celotno obdobje uporabe materialno pravico do zamenjave sredstva, kar
pomeni, da ima dejansko možnost zamenjave alternativnih sredstev skozi celotno obdobje uporabe in bi pri tem
imel tudi gospodarsko korist.
Družba ima pravico do usmerjanja uporabe identificiranega sredstva skozi celotno obdobje samo, če:
a) ima skozi celotno obdobje uporabe pravico usmerjati način in namen uporabe sredstva, ali
b) so pomembne odločitve o načinu in namenu uporabe sredstva določene vnaprej in:
- ima družba skozi celotno obdobje uporabe pravico upravljati sredstvo, ne da bi imel najemodajalec
pravico spreminjati ta navodila za delovanje, ali
- je družba zasnovala sredstvo tako, da je z zasnovo vnaprej določila način in namen uporabe
- sredstva skozi celotno obdobje uporabe.
Družba določi trajanje najema kot obdobje, v katerem najema ni mogoče odpovedati, skupaj z:
a) obdobjem, za katero velja možnost podaljšanja najema, če je precej gotovo, da bo najemnik to možnost
izrabil; in
b) obdobjem, za katero velja možnost odpovedi najema, če je precej gotovo, da najemnik te možnost ne bo
izrabil.
Ob začetnem pripoznanju družba pravico do uporabe sredstva izmeri po sedanji vrednosti prihodnjih najemnin.
To pravico amortizira in pripoznava strošek amortizacije, zaradi časovne vrednosti denarja pa tudi strošek obresti
med odhodki iz financiranja. V izkazu denarnega toka loči znesek, ki pomeni plačilo glavnice in znesek, ki pomeni
plačilo obresti. Oba razvrsti med denarne tokove pri financiranju.
Obveznost iz najema se izkaže med obveznostmi iz financiranja, ki se glede na ročnost deli na dolgoročni del, ki
zapade v obdobju daljšem od leta dni po datumu bilance stanja, in na kratkoročni del, ki zapade v 12 mesecih po
datumu bilance stanja.
Družba spodbudnine pri najemu (na primer brezplačne najemnine, to so obdobja najema, za katera ji ni treba
plačati najemnine) obračuna kot del merjenja pravice do uporabe sredstva in obveznosti iz najema, ki predstavlja
zmanjšanje stroškov. Tega običajno pripozna kot linearno zmanjšanje stroškov v obdobju najema.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 114
Družba pravico do uporabe slabi skladno z zahtevami SRS 17 – Oslabitev opredmetenih osnovnih sredstev in
neopredmetenih sredstev.
Za kratkoročne najeme (obdobje najema je krajše od 12 mesecev) in najeme sredstev majhne vrednosti (vrednost
najetega sredstva, če bi bilo novo, je manjša od 10.000 evrov; to so na primer prenosni računalniki, tablice in
telefoni) družba uporablja izjemo in ne pripoznava pravice do uporabe sredstva. Stroške v povezavi z najemom
teh sredstev zato pripoznava med odhodki enakomerno v obdobju trajanja najema. V izkazu poslovnega izida jih
pripoznava med stroški storitev v postavki stroškov najemnin. Družba nima sklenjenih pogodb za najeme s
spremenljivimi najemninami.
Osnovno sredstvo, vzeto v najem, se izkazuje ločeno od drugih istovrstnih osnovnih sredstev. Amortiziranje
osnovnih sredstev, vzetih v najem, mora biti usklajeno z amortiziranjem drugih podobnih osnovnih sredstev. Če
ni utemeljenega zagotovila, da bo najemnik prevzel lastništvo do konca trajanja najema, se takšno osnovno
sredstvo povsem amortizirata bodisi med trajanjem najema bodisi v dobi njegove koristnosti, in sicer v tistem
obdobju, ki je krajše. Stroški amortizacije z najemom pridobljenih opredmetenih osnovnih sredstev se
obračunavajo posebej.
Bistveni predpostavki, ki se uporabljata za izračun pravice do uporabe sredstev sta:
- predpostavljena diskontna stopnja, uporabljena za najeme 2,187 %, uporabljena do 30. 6. 2020. Na
podlagi izvedene presoje ustreznosti diskontne stopnje glede na spremenjene razmere na finančnem
trgu, se je predpostavljena diskontna stopnja za najeme, sklenjene od 1. 7. 2020 dalje, znižala na 1,759
% in
- predpostavljena doba najema.
Finančne naložbe
Finančne naložbe so finančna sredstva, ki jih ima družba, da bi z donosi, ki izhajajo iz njih, povečala svoje finančne
prihodke. Finančne naložbe se pri začetnem pripoznanju razvrstijo v finančna sredstva, izmerjena po pošteni
vrednosti prek poslovnega izida, finančna sredstva v posesti do zapadlosti v plačilo, finančne naložbe v posojila
ali za prodajo razpoložljiva finančna sredstva. V bilanci stanja se izkazujejo kot kratkoročne in dolgoročne
finančne naložbe.
Med finančnimi naložbami družba prikazuje dolgoročne in kratkoročne depozite pri bankah, ki jih ob začetnem
pripoznanju evidentira po nabavni vrednosti (je enaka plačanemu znesku denarja), ki ustreza pošteni vrednosti
depozita ob začetnem pripoznanju. Ob sklenitvi depozita niso nastali nobeni pomembni stroški, ki bi izhajali
neposredno iz nakupa ali izdaje finančnega sredstva.
Izpeljani finančni instrument je lahko ena izmed kratkoročnih finančnih naložb, ki jih družba poseduje, da se
zavaruje pred tveganji.
Odložene terjatve za davek
Terjatve za odloženi davek se pripoznajo za zneske davka od dobička, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih.
Znesek odloženega davka se ugotovi z uporabo pričakovane davčne stopnje v naslednjih letih.
Odložene terjatve za davek se pripoznajo le, če je verjetno, da bo na razpolago obdavčljivi dobiček, v breme
katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odložene terjatve.
Nepomembni zneski terjatev za odloženi davek niso pripoznani.
Odloženi davek se evidentira neposredno v breme ali dobro kapitala, če se davek nanaša na postavke,
evidentirane v istem ali drugem obdobju neposredno v breme ali dobro kapitala.
Sredstva za prodajo
Dolgoročna sredstva, za katera se pričakuje, da bo njihova vrednost poravnana predvsem s prodajo in ne z
nadaljnjo uporabo, se razvrstijo med sredstva za prodajo. Predstavljajo opredmetena osnovna sredstva
(zemljišča, zgradbe), ki izpolnjujejo pogoje za prerazvrstitev med sredstva za prodajo:
a) sredstvo je na razpolago za takojšnjo prodajo v trenutnem stanju,
b) prodaja je zelo verjetna (poslovodstvo je sprejelo načrt prodaje, išče se kupec),

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 115
c) poteka aktivno trženje prodaje sredstva,
d) obstaja pričakovanje, da bo prodaja končana v letu dni po opravljeni prerazvrstitvi.
Sredstvo se preneha amortizirati, ko je opredeljeno kot nekratkoročno sredstvo za prodajo. Takšno
nekratkoročno sredstvo za prodajo se izmeri po knjigovodski vrednosti ali po pošteni vrednosti, zmanjšani za
stroške prodaje, in sicer po tisti, ki je manjša.
Prodaja je zelo verjetna v primeru, ko uprava družbe sprejme sklep o načrtu prodaje. Družba letno preverja, ali
sredstva še izpolnjujejo sodila za izkazovanje med sredstvi za odtujitev. Če sredstvo ne izpolnjuje več teh sodil,
ga družba prerazvrsti nazaj med opredmetena osnovna sredstva ali naložbene nepremičnine.
Zaloge
Med zalogami so evidentirane zaloge materiala, nadomestnih delov, drobnega inventarja in embalaže ter
trgovskega blaga.
Količinska enota zaloge materiala se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni ceni, ki sestoji iz nakupne
cene, v kateri so upoštevani na računu priznani popusti, uvozne dajatve in neposredni stroški nabave. Nakupna
cena je znižana za dobljene popuste.
Zaloge se vrednotijo po metodi zaporednih cen (fifo).
Družba izvede odpis zalog, če je njihova prodaja v celoti ustavljena ali v primeru nekurantnosti zalog.
Zaloge se prevrednotijo na koncu poslovnega leta, če knjigovodska vrednost presega ali čisto iztržljivo izvirno
vrednost zalog.
Poslovne terjatve
Terjatve vseh vrst se ob pripoznanju izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo
poplačane. Delijo se na kratkoročne in dolgoročne, odvisno od datuma zapadlosti.
Med dolgoročnimi poslovnimi terjatvami družba izkazuje poleg terjatev do kupcev tudi dolgoročno terjatev za
vstopni DDV za stavbno pravico. Na osnovi Letne izvedbene pogodbe o izvajanju naročila na podlagi 4. člena
ZDARS-1 se kratkoročni del dolgoročne terjatve za vstopni DDV prenese na kratkoročne terjatve.
Med kratkoročnimi poslovnimi terjatvami družba izkazuje kratkoročne terjatve do kupcev doma in v tujini,
kratkoročne terjatve iz poslovanja za tuj račun, kratkoročne terjatve za obračunane obresti od vpoglednih
sredstev in finančnih naložb, dane avanse, terjatve za vstopni DDV, kratkoročne terjatve za evropska sredstva in
druge terjatve.
Terjatve, izražene v tujih valutah, se na dan nastanka preračunajo v domačo valuto po referenčnem tečaju
Evropske centralne banke.
Ustreznost izkazane velikosti posamezne terjatve družba ugotavlja posamično ob koncu obračunskega obdobja,
v sklopu letnega popisa in na osnovi argumentiranih dokazov o dvomu o njihovi poplačljivosti. Popravki terjatev
se izkazujejo v dobro posebnih popravljalnih kontov terjatev in v breme prevrednotovalnih poslovnih odhodkov
na podlagi naslednjih pravil:
- popravek se izvede za posamično terjatev, ki v izvirnem znesku (vključujoč DDV) presega 5.000 evrov in
- za zapadle terjatve od 31 do 90 dni se oblikuje popravek vrednosti terjatev v višini 10 % vrednosti
terjatve,
- za zapadle terjatve od 91 do 180 dni se oblikuje popravek vrednosti terjatev v višini 30 % vrednosti
terjatve,
- za zapadle terjatve od 181 do 365 dni se oblikuje popravek vrednosti terjatve v višini 60 % vrednosti
terjatve,
- za zapadle terjatve nad 365 dni se oblikuje popravek vrednosti terjatev v višini 100 % vrednosti terjatve.
Družba izvede na podlagi ustreznih listin odpis v celoti za tiste terjatve, za katere je zaključen stečajni postopek
ali prisilna poravnava oziroma je s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika izvedla vsa dejanja, da bi dosegla plačilo
terjatev, oziroma ugotavlja, da so nadaljnji pravni postopki ekonomsko neupravičeni.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 116
Denarna sredstva
Denarna sredstva vključujejo gotovino v blagajni, denarna sredstva na računih pri bankah, denar na poti in
depozite na odpoklic ter nočni depoziti pri bankah. Denar na poti je denar, ki se prenaša iz blagajne na ustrezen
račun pri banki in se tisti dan še ne vpiše kot dobroimetje pri njej.
Denarna sredstva so ločeno prikazana v domači in tuji valuti. Denarna sredstva, izražena v domači valuti, se
izkazujejo po nominalni vrednosti. Tuje valute se preračunajo v domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske
centralne banke na dan prejema. Stanje denarnih sredstev v tujih valutah je preračunano v domačo valuto po
referenčnem tečaju Evropske centralne banke na zadnji dan poslovnega leta. Tečajna razlika, ki se pojavi pri tem,
poveča finančne prihodke ali finančne odhodke.
Kapital
Celotni kapital organizacije je njegova obveznost do lastnikov, ki zapade v plačilo, če organizacija preneha
delovati, pri čemer se velikost kapitala popravi glede na tedaj dosegljivo ceno čistega premoženja. Opredeljen je
z zneski, ki so jih vložili lastniki, ter z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju in pripadajo lastnikom. Zmanjšujejo ga
izguba pri poslovanju, odkupljene lastne delnice in lastni poslovni deleži ter dvigi (izplačila).
Kapital družbe sestoji iz vpoklicanega kapitala, kapitalskih rezerv, rezerv iz dobička (zakonske rezerve, statutarne
rezerve in druge rezerve iz dobička), rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti in še
nerazdeljenega čistega dobička poslovnega leta.
Kapital odraža lastniško financiranje družbe in je z vidika družbe njena obveznost do lastnikov. Opredeljen je ne
samo z zneski, ki so jih lastniki vložili v družbo, temveč tudi z zneski, ki so nastali pri poslovanju družbe.
Kot kapitalske rezerve ima družba izkazan znesek v letu 2004 prenesenega stvarnega premoženja za opravljanje
nalog upravljanja in vzdrževanja avtocest, ki ga je zagotovila RS ob preoblikovanju družbe, splošni
prevrednotovalni popravek kapitala, ki je bil 1. januarja 2006 ob prehodu na SRS 2006 prenesen v kapitalske
rezerve, presežek sredstev, ki predstavlja razliko med stvarnim vložkom RS in vrednostjo novo izdanih delnic
družbe v letu 2010, razliko pri pripojitvi hčerinskega podjetja DELKOM d. o. o. v letu 2015 ter presežek sredstev,
ki predstavlja razliko med stvarnim vložkom RS in vrednostjo novo izdanih delnic družbe v letu 2017 in zneske
naknadnih vplačil RS v kapital družbe na podlagi sklepov Vlade RS, izdanih na podlagi 16. člena ZDARS-1, s katerim
se ugotovijo in konkretizirajo nepremičnine, ki so bile v lasti RS, in katere v skladu s 14. členom ZDARS-1 pridobi
družba DARS (naknadna vplačila ugotovi uprava družbe s sklepom).
Zakonske rezerve so rezerve, ki so določene z Zakonom o gospodarskih družbah. Družba mora imeti oblikovane
zakonske rezerve v taki višini, da vsota zneska zakonskih rezerv in kapitalskih rezerv iz točk 1‒3 prvega odstavka
64. člena ZGD-1 predstavlja najmanj deset odstotkov osnovnega kapitala. Če zakonske in kapitalske rezerve iz
točk 1‒3 prvega odstavka 64. člena ZGD-1 skupaj ne dosegajo desetodstotnega deleža osnovnega kapitala in
družba v poslovnem letu izkaže čisti dobiček, mora pri sestavi bilance stanja za to poslovno leto v zakonske
rezerve odvesti pet odstotkov zneska čistega dobička, zmanjšanega za znesek, ki je bil uporabljen za kritje
morebitne prenesene izgube.
Družba oblikuje statutarne rezerve do višine 25 odstotkov osnovnega kapitala. Statutarne rezerve se oblikujejo
tako, da se 25 odstotkov čistega dobička, ki ostane po morebitni uporabi za kritje prenesene izgube, za
oblikovanje zakonskih rezerv in za oblikovanje rezerv za lastne deleže, uporabi za oblikovanje statutarnih rezerv,
dokler te ne dosežejo 25 odstotkov osnovnega kapitala. Te rezerve niso namenjene delitvi.
V skladu s tretjim odstavkom 230. člena ZGD-1 lahko organi vodenja ali nadzora pri sprejemu letnega poročila iz
zneska čistega dobička, ki ostane po uporabi čistega dobička za namene iz prvega odstavka 230. člena ZGD-1,
oblikujejo druge rezerve iz dobička, vendar za ta namen ne smejo uporabiti več kot polovice zneska čistega
dobička, ki ostane po uporabi dobička za namene iz prvega odstavka tega člena.
Druge rezerve iz dobička so nenominirani kapital in se letno povečujejo z razporeditvijo čistega dobička.
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, vsebujejo:
- aktuarske dobičke in izgube, vezane na rezervacije za odpravnine ob upokojitvi po aktuarskem izračunu,
in

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 117
- učinke spremembe poštene vrednosti izpeljanih finančnih inštrumentov, ki so bili opredeljeni kot
uspešni pri varovanju pred tveganjem.
Družba prikazuje sestavine in gibanje kapitala v izkazu gibanja kapitala in bilanci stanja.
Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve
Rezervacije se oblikujejo za sedanje obveze, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov in se bodo po
predvidevanjih poravnale v obdobju, ki ni z gotovostjo določeno, ter katerih zneske za njihovo poravnavo je
mogoče zanesljivo oceniti. Dolgoročne rezervacije so oblikovane na račun vnaprej vračunanih stroškov oziroma
odhodkov in se zmanjšujejo zaradi koriščenja za namene, za katere so bile oblikovane.
Družba je v skladu z zakonskimi predpisi, kolektivno pogodbo in internim pravilnikom zavezana k plačilu jubilejnih
nagrad zaposlencem ter odpravnin ob upokojitvi, za kar so oblikovane dolgoročne rezervacije v višini ocenjenih
prihodnjih izplačil za jubilejne nagrade in odpravnine, diskontirane na dan bilance stanja. Rezervacije se
oblikujejo na podlagi aktuarskega izračuna, ki ga pripravi pooblaščeni aktuar. Izračun se naredi za vsakega
zaposlenega, upoštevajoč stroške odpravnine ob upokojitvi ter stroške vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do
upokojitve. Ob zaključku vsakega poslovnega leta se preveri višina tako oblikovanih rezervacij, ki se nato ustrezno
povečajo ali zmanjšajo. Plačila za odpravnine ob upokojitvi in izplačila jubilejnih nagrad zmanjšujejo oblikovane
rezervacije. V izkazu poslovnega izida se pripoznajo stroški dela in stroški obresti, preračun pozaposlitvenih
zaslužkov oziroma nerealiziranih aktuarskih dobičkov ali izgub iz naslova odpravnin pa v drugem vseobsegajočem
donosu kapitala.
Družba izkazuje dolgoročne rezervacije na račun dolgoročno vnaprej vračunanih stroškov iz naslova pričakovanih
izgub, ki nastanejo zaradi odškodninskih zahtevkov za tožbe, povezane z gradnjo in obnavljanjem avtocest,
njihovim upravljanjem in vzdrževanjem, ter za tožbe delavcev iz delovnih razmerij. Rezervacije za obveznosti za
tožbe družba oblikuje na podlagi ocene o verjetnem izidu tožb, in sicer takrat, ko je verjetnost za negativen izid
spora za družbo več kot polovična.
Med dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami družba izkazuje dolgoročno odložene prihodke, ki bodo v
obdobju, daljšem od enega leta, pokrili predvidene odhodke. Odloženi prihodki se pretvorijo v obračunane
prihodke, ko so ustrezne storitve opravljene ali ko se pojavi upravičenost do njihove vključitve v izkaz poslovnega
izida in ko je treba pokriti ustrezne stroške.
Med dolgoročno odloženimi prihodki vodi družba prejeta nepovratna sredstva EU in sofinancerska sredstva za
pridobitev osnovnih sredstev. Namenjene so za pokrivanje stroškov amortizacije tako nabavljenih osnovnih
sredstev in se porabljajo s prenašanjem med poslovne prihodke. Odloženi prihodki iz naslova prejetih
nepovratnih sredstev EU in sofinancerskih sredstev se pripoznajo, ko so prejeti oziroma ko obstaja sprejemljivo
zagotovilo, da bo družba odložene prihodke prejela in da bo izpolnila pogoje v zvezi z njimi. Odloženi prihodki iz
naslova dobljenih nepovratnih sredstev EU in sofinancerskih sredstev za pridobitev osnovnih sredstev se
porabljajo s prenašanjem med poslovne prihodke skladno z obračunano amortizacijo. Odloženi prihodki, iz
naslova prejetih nepovratnih sredstev EU in sofinancerskih sredstev za pokrivanje drugih stroškov, se porabljajo
s prenašanjem med poslovne prihodke skladno s pojavljanjem stroškov, za pokrivanje katerih so bila sredstva
prejete.
Dolgoročno odloženi prihodki so oblikovani tudi za sredstva, prejeta od unovčenih garancij za odpravo napak,
garancij za dobro izvedbo del in garancij za resnost ponudbe. Unovčeni zneski garancij služijo za pokrivanje
stroškov namena unovčitve oziroma v primeru unovčitve garancij za dobro izvedbo del tudi za namen garancije
za odpravo napak v garancijski dobi.
Dolgoročne finančne obveznosti do bank
Med dolgoročnimi finančnimi obveznostmi do bank se izkazujejo dolgoročno prejeta posojila za nabavo osnovnih
sredstev.
Dolgoročne finančne obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v letu dni po dnevu bilance stanja, se izkazujejo kot
kratkoročne finančne obveznosti.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 118
Dolgoročne finančne obveznosti se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo z zneski iz ustreznih listin o njihovem
nastanku, ki dokazujejo prejem denarnih sredstev. Dolgovi, izraženi v tujih valutah, se ob nastanku preračunajo
v domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske centralne banke.
Na koncu poslovnega leta se dolgoročne finančne obveznosti na osnovi prejetih tujih posojil prevrednotijo po
referenčnem tečaju Evropske centralne banke na zadnji dan poslovnega leta.
Plačila obresti od najetih dolgoročnih posojil za nabavo osnovnih sredstev povečujejo nabavno vrednost
osnovnega sredstva, dokler je osnovno sredstvo, za katero so bili krediti najeti, v pridobivanju. Po usposobitvi
osnovnega sredstva plačila obresti od najetih posojil predstavljajo finančne odhodke.
Družba se zadolžuje v svojem imenu in za svoj račun.
Dolgoročne obveznosti na podlagi obveznic
Dolgoročne obveznosti na podlagi izdanih obveznic se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo z zneski iz ustreznih
listin o njihovem nastanku, ki dokazujejo prejem denarnih sredstev.
Plačila kuponov od izdanih obveznic povečujejo nabavno vrednost osnovnega sredstva, dokler je osnovno
sredstvo, za katero so bile obveznice izdane, v pridobivanju. Po usposobitvi osnovnega sredstva plačila kuponov
od izdanih obveznic predstavljajo finančne odhodke.
Družba se zadolžuje v svojem imenu in za svoj račun. Vse obveznosti iz izdanih obveznic so zavarovane s
poroštvom RS.
Druge dolgoročne finančne obveznosti
Med drugimi dolgoročnimi finančnimi obveznostmi družba izkazuje:
- dolgoročno prejeta posojila za nabavo osnovnih sredstev prejeta od drugih tujih organizacij (glej
usmeritve Dolgoročne finančne obveznosti do bank) in
- dolgoročne obveznosti iz najema (glej usmeritve Najemi).
Poslovne obveznosti
Poslovni dolgovi so dobaviteljski krediti za kupljeno blago ali kupljene storitve, obveznosti do zaposlenih za
opravljeno delo, obveznosti do financerjev v zvezi z obrestmi in podobnimi postavkami, obveznosti do države iz
naslova javnih dajatev, ki so predpisane in obvezne ter vključujejo davke, prispevke in druge javne dajatve.
Podvrsta poslovnih dolgov so obveznosti do kupcev za dobljene predujme in prejete varščine.
Ob začetnem pripoznanju se ovrednotijo z zneski iz ustreznih listin, ki dokazujejo prejem blaga, storitev in
gradenj. Pozneje se obveznosti merijo po odplačni vrednosti. Obveznosti, izražene v tujih valutah, se na dan
nastanka preračunajo v domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske centralne banke.
Med dolgoročnimi poslovnimi obveznostmi je izkazana obveznost iz naslova nadomestila za stavbno pravico. Na
temelju Letne izvedbene pogodbe o izvajanju naročila na podlagi 4. člena ZDARS-1 se kratkoročni del dolgoročne
obveznosti prenese na kratkoročne obveznosti.
Kratkoročne finančne obveznosti
Kratkoročne finančne obveznosti zajemajo:
- kratkoročni del dolgoročnih finančnih obveznosti, ki zapadejo v plačilo v naslednjem letu,
- natečene obresti na dan 31. decembra 2021 in obračunane obresti na dan 31. decembra 2021 za najeta
posojila in izdane obveznice za gradnjo in obnavljanje avtocest ter natečene obresti za izpeljane finančne
instrumente, sklenjene za zavarovanje bančnih posojil pred tveganjem spremembe obrestnih mer, in
- obveznosti za izvedene finančne instrumente in
- kratkoročne obveznosti iz najema.
Družba uporablja izvedene finančne instrumente za ščitenje denarnega toka za varovanje pred izpostavljenostjo
obrestnim tveganjem.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 119
Ob uvedbi varovanja pred tveganjem družba vodi formalne listine o razmerju varovanja pred tveganjem in o
namenu ravnanja s tveganjem v podjetju ter o strategiji projekta varovanja pred tveganjem pa tudi o metodah,
ki se uporabijo pri ocenjevanju učinkovitosti razmerja pri varovanju pred tveganjem. Družba ocenjuje varovanje
pred tveganjem na ustaljen način in ob njegovi uvedbi, kadar se pričakuje zelo uspešno varovanje pred tveganjem
pri doseganju pobotanih sprememb poštene vrednosti ali denarnih tokov, ki se pripisujejo varovanemu tveganju.
Pri varovanju pred tveganji denarnih tokov mora biti predvideni posel, ki je predmet varovanja, zelo verjeten in
izpostavljen spremembam denarnih tokov, ki lahko odločilno vplivajo na poslovni izid.
Izpeljani finančni instrumenti se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti; stroški, povezani s poslom, se
pripoznajo v poslovnem izidu, in sicer ob njihovem nastanku. Po začetnem pripoznanju se izpeljani finančni
instrumenti merijo po pošteni vrednosti, pripadajoče spremembe pa se obravnavajo, kot je opisano v
nadaljevanju.
Varovanje denarnega toka pred tveganji
Ko se izpeljani finančni instrument določi kot varovanje pred tveganjem v primeru izpostavljenosti
spremenljivosti denarnih tokov, ki jih je mogoče pripisati posameznemu tveganju, povezanemu s pripoznanim
sredstvom ali obveznostjo ali zelo verjetnimi predvidenimi posli, ki lahko vplivajo na poslovni izid, se uspešni del
sprememb v pošteni vrednosti izpeljanega finančnega instrumenta pripozna v drugem vseobsegajočem donosu
obdobja in razkrije v rezervi za varovanje pred tveganjem oziroma postavki kapitala. Neuspešni del sprememb
poštene vrednosti izpeljanega finančnega instrumenta se pripozna neposredno v poslovnem izidu.
Znesek, pripoznan v kapitalu, se prenese v poslovni izid za isto obdobje, v katerem pred tveganjem varovana
postavka vpliva na poslovni izid. Družba predvidoma preneha obračunavati varovanje pred tveganjem, če
instrument za varovanje pred tveganjem ne zadošča več sodilom za obračunavanje varovanja pred tveganjem,
če se instrument za varovanje pred tveganjem proda, odpove ali izkoristi ali če družba prekliče označitev. Če
predvidenega posla ni več pričakovati, se znesek v drugem vseobsegajočem donosu mora pripoznati neposredno
v poslovnem izidu.
Kratkoročne časovne razmejitve
Aktivne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno nezaračunane prihodke in kratkoročno odložene stroške, ki ob
svojem nastanku ne bremenijo dejavnosti, s katero se družba ukvarja, in ne vplivajo na poslovni izid. Kot aktivne
časovne razmejitve so med drugim izkazani odloženi stroški provizije prodajnim zastopnikom vinjet in odloženi
stroški tiskanja vinjet, ki se pripoznajo v ustreznem deležu vsakokratnega pripoznanega zneska prihodkov od
prodanih vinjet.
Pasivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo vnaprej vračunane stroške in kratkoročno odložene prihodke.
Vnaprej vračunani stroški so stroški, ki bremenijo poslovni izid tekočega poslovnega leta. Obveznost za plačilo se
pričakuje v naslednjem obračunskem obdobju. Kot vnaprej vračunane stroške družba izkazuje tudi stroške za
poslovno uspešnost uprave in vodilnih delavcev.
Kratkoročno odloženi prihodki nastanejo, če še niso opravljene sicer že zaračunane ali celo plačane storitve.
Kratkoročno odloženi prihodki družbe so bili oblikovani:
- za prihodke od prodaje cestnine v obliki dobroimetja, naloženega na naprave DarsGo. Naprave DarsGo
veljajo za vozila nad 3,5 tone največje dovoljene mase od 1. aprila 2018, ko je stopilo v veljavo
elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku. Prihodki bodo odloženi, dokler uporabniki storitev
ne bodo opravili cestninskega prehoda.
- za v letu 2021 zaračunane vrednosti letnih in polletnih elektronskih vinjet, ki so delno ali v celoti veljavne
za uporabo avtocest v letu 2022. Letna elektronska vinjeta velja od dneva njenega nakupa ali od vključno
dneva, ki ga določi cestninski zavezanec ob njenem nakupu, do preteka dneva, ki ima isto številko
dvanajst mesecev po dnevu nakupa ali določitvi začetka njene veljavnosti, ali če v dvanajstem mesecu
takšnega dneva ni do preteka zadnjega dneva v dvanajstem mesecu. Polletna elektronska vinjeta velja
od dneva njenega nakupa ali od vključno dneva, ki ga določi cestninski zavezanec ob njenem nakupu, do
preteka dneva, ki ima isto številko šest mesecev po dnevu nakupa ali določitvi začetka njene veljavnosti,
ali če v šestem mesecu takšnega dneva ni do preteka zadnjega dneva v šestem mesecu.
- za v letu 2021 zaračunane polletne enosledne vinjete, delno ali v celoti veljavne za uporabo avtocest v
letu 2022 (polletna vinjeta velja šest mesecev od dneva njenega nakupa).

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 120
Prihodki
Družba v skladu s SRS 15 uporablja petstopenjski model za določitev, kdaj pripoznati prihodke in do katere višine.
Postopek pripoznavanja prihodkov se izvaja v sosledju petih korakov:
1. korak: opredelitev pogodbe,
2. korak: opredelitev izvršitvenih obvez,
3. korak: določitev transakcijske cene,
4. korak: razporeditev transakcijske cene na izvršitvene obveze in
5. korak: izpolnitev izvršitvenih obvez oziroma pripoznanje prihodkov, ko je izpolnjena izvršitvena obveza.
V pogodbi, sklenjeni pisno, ustno ali v skladu z običajno prakso, se družba s kupcem dogovori o glavnih sestavinah
prodajnega posla in stranki se z dogovorom zavežeta, da izpolnita obveze, o katerih sta se dogovorili.
Pogodbena obveza je izvršitvena obveza družbe, da kupcu dobavi ali opravi pogodbeno dogovorjeno
(obljubljeno) blago ali storitve.
Prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bo družba zanje prejela nadomestilo. Transakcijska cena
je znesek nadomestila, za katerega družba pričakuje, da ga bo prejela v zameno, ko bo blago oziroma storitev
prenesla na kupca, razen zneskov, ki se zbirajo v imenu tretjih oseb.
Model opredeljuje, da se prihodki pripoznajo, ko družba prenese storitev oziroma blago na stranko, in sicer v
višini, do katere družba pričakuje, da je upravičena. Glede na izpolnjene kriterije se prihodki pripoznajo:
- v trenutku ali
- skozi obdobje.
Prihodki se pripoznajo v trenutku, ko družba izpolni izvršitveno obvezo, to je takrat, ko se na kupca prenese
obvladovanje nad storitvijo ali blagom. Obvladovanje pomeni, da kupec lahko usmerja uporabo sredstva in
prejema vse bistvene koristi iz sredstva ter lahko tudi prepreči drugim uporabo in prejemanje koristi iz sredstva.
Pri pogodbah, kjer družba izvaja storitev skozi daljše časovno obdobje, se prihodki pripoznajo razporejeno skozi
obdobje izvajanja storitve.
Družba dosledno sledi usmeritvi hkratnega pripoznavanja prihodkov in odhodkov v obdobju opravljene storitve
ali prodaje blaga ne glede na to, kdaj je plačilo realizirano.
Prihodki se razčlenjujejo na poslovne, finančne in druge prihodke.
Poslovni prihodki vključujejo zlasti:
- prihodke od cestnine,
- prihodke od zakupnin za oddajo površin za spremljajoče dejavnosti v zakup,
- prihodke od zapor in povračil za izredne prevoze,
- prihodke od služnosti za napeljevanje objektov in naprav javnega pomena ob avtocesti,
- prihodke od telekomunikacij,
- prihodke po pogodbi o izvajanju naročila,
- druge poslovne prihodke,
- usredstvene lastne proizvode in lastne storitve.
Prihodki od cestnine predstavljajo pretežen del poslovnih prihodkov, v poslovnem letu 2021 so predstavljali 97
odstotkov vseh prihodkov od prodaje. Za vsako uporabo cestninske ceste oziroma cestninskega odseka in
cestninskega cestnega objekta se plača cestnina, razen za vozila, ki so v skladu z Zakonom o cestninjenju
oproščena plačila cestnine.
Cestnina za uporabo cestninskih cest se za vozila nad 3.500 kg največje dovoljene mase obračuna glede na
prevoženo razdaljo po cestninski cesti (cestnina glede na prevoženo razdaljo- sistem DarsGo) in za vozila do 3.500
kg največje dovoljene mase glede na dolžino časovnega obdobja, v katerem se cestninska cesta uporablja
(cestnina za določen čas – vinjetni sistem).
Višino cestnine predpiše vlada, pri čemer upošteva:
a) pri cestnini glede na prevoženo razdaljo:
- tip vozila oziroma cestninski razred vozila, s katerim se opravlja prevoz po cestninski cesti, emisijski
razred EURO.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 121
Plačevanje cestnine glede na prevoženo razdaljo se izvaja z elektronskim sistemom cestninjenja v prostem
prometnem toku (sistem DarsGo). Za plačevanje cestnine stranka pridobi napravo DarsGo in jo namesti v vozilo
pred vstopom na cestninsko cesto.
Pred začetkom uporabe sistema DarsGo je treba zagotoviti ustrezno finančno kritje za plačilo cestnine. Cestnino
je mogoče plačevati z dobroimetjem na računu vozila (predplačniški način plačevanja cestnine) ali s poznejšim
plačilom na podlagi izdanega računa (poplačniški način plačevanja cestnine).
V primeru predplačniškega načina plačevanja cestnine je potrebno pred začetkom uporabe naprave DarsGo na
račun vozila vplačati dobroimetje. Pri uporabi cestninskih cest se stanje na računu vozila zniža za cestnino glede
na prevoženo razdaljo in se pripoznajo prihodki iz naslova porabljenega dobroimetja.
V primeru poplačniškega načina plačila cestnine s sklenitvijo pogodbe o odloženem plačevanju cestnine se
strankam izstavi mesečni račun za cestnino in se pripoznajo prihodki na podlagi prevožene razdalje v
obravnavanem mesečnem obdobju.
Vlada je 13. decembra 2018 sprejela sklep o uvedbi pribitka k cestnini na določenih odsekih avtocestnega
omrežja, ki ga plačujejo cestninski zavezanci v okviru sistema DarsGo. Družba DARS kot upravljavec cestninskih
cest je obračunava pribitek na določenih odsekih cestninskih cest od 1. januarja 2019 dalje. Zbrana sredstva so
namenjena za zagotavljanje sredstev za financiranje gradnje drugega tira železniške proge Divača–Koper.
Zaračunan pribitek k cestnini se ne prikazuje kot del prihodkov družbe, ampak kot obveznost do Republike
Slovenije.
b) pri cestnini za določen čas:
- tip oziroma cestninski razred vozila;
- obdobje uporabe cestninske ceste (tedenska, mesečna, polletna in letna vinjeta).
Prihodki iz naslova prodaje letnih vinjet v obliki nalepke se pripoznajo v celoti v poslovnem letu, ki je označeno
na letni vinjeti, in sicer 1/12 vrednosti letne vinjete (brez DDV) vsak mesec v poslovnem letu.
Prihodki iz naslova prodaje polletnih vinjet v obliki nalepk se pripoznajo na način, da se 1/6 vrednosti polletne
vinjete (brez DDV) prenese med prihodke v mesecu prodaje, ostalih 5/6 vrednosti polletne vinjete (brez DDV) pa
se v naslednjih petih mesecih iz pasivnih časovnih razmejitev med prihodke mesečno prenese 1/6 vrednosti
polletne vinjete (brez DDV).
Prihodki iz naslova prodaje tedenskih in mesečnih vinjetnih tiskovin se v celoti v pripoznajo v mesecu prodaje.
S 1. 12. 2021 sta letno in polletno vinjeto v obliki nalepke nadomestili letna in polletna elektronska vinjeta.
Letna elektronska vinjeta velja od dneva njenega nakupa ali od vključno dneva, ki ga določi cestninski zavezanec
ob njenem nakupu, do preteka dneva, ki ima isto številko dvanajst mesecev po dnevu nakupa ali določitvi začetka
njene veljavnosti, ali če v dvanajstem mesecu takšnega dneva, ni do preteka zadnjega dneva v dvanajstem
mesecu.
Polletna elektronska vinjeta velja od dneva njenega nakupa ali od vključno dneva, ki ga določi cestninski
zavezanec ob njenem nakupu, do preteka dneva, ki ima isto številko šest mesecev po dnevu nakupa ali določitvi
začetka njene veljavnosti, ali če v šestem mesecu takšnega dneva, ni do preteka zadnjega dneva v šestem mesecu.
Elektronske vinjete je možno kupiti tudi vnaprej, torej z datumom začetka veljavnosti, ki ni enak dnevu nakupa.
Začetek veljavnosti posamezne vinjete je možno določiti do 30 dni vnaprej od dneva nakupa (največ 30 dni pred
začetkom njene veljavnosti).
Če cestninski zavezanec ob nakupu elektronske vinjete določi dan začetka njene veljavnosti, ki ni enak dnevu
njenega nakupa, lahko cestninski zavezanec odstopi od prodajne pogodbe do začetka veljavnosti kupljene
elektronske vinjete in zahteva vračilo kupnine. V skladu z določbami Zakona o cestninjenju ima cestninski
zavezanec pod določenimi pogoji pravico do vračila sorazmernega dela vrednosti elektronske vinjete.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 122
Prihodki iz naslova elektronskih vinjet se pripoznavajo glede na obdobje veljavnosti elektronske vinjete, v
posamičnem mesečnem obračunskem obdobju sorazmernem deležu glede na dneve veljavnosti elektronske
vinjete. V skladu z zahtevami SRS 15 in ob upoštevanju določil Zakona o cestninjenju je tako dan začetka
veljavnosti elektronske vinjete dogodek, ko se pričnejo pripoznavati prihodki iz naslova prodaje elektronske
vinjete.
Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve se nanašajo na usredstvene lastne storitve, izvedene na avtocestah
(investicijska vlaganja, vlaganja v povečanje prometne varnosti na avtocestah). Nabavna vrednost v družbi
izdelanega sredstva zajema stroške materiala, neposredne stroške dela in ostale stroške, ki jih je mogoče
neposredno pripisati usposobitvi sredstva za nameravano uporabo.
Drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki, so subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije in
podobni prihodki. Državne podpore, prejete za pridobitev osnovnih sredstev oziroma pokrivanje določenih
stroškov, ostajajo začasno med odloženimi prihodki in se prenašajo med poslovne prihodke skladno z
amortiziranjem pridobljenih osnovnih sredstev oziroma nastajanjem stroškov, za katerih pokrivanje so
namenjene.
Prihodki iz naslova obračunanih zamudnih obresti in z njimi povezane terjatve se ob nastanku pripoznajo, če je
verjetno, da bodo gospodarske koristi, povezane s poslom pritekale v družbo.
Zneski, zbrani v korist tretjih oseb, kot so obračunani davek na dodano vrednost in druge dajatve, niso sestavina
prihodkov od prodaje.
Finančni prihodki so prihodki iz naslova obresti in pozitivnih tečajnih razlik. Finančni prihodki se pripoznajo, če ne
obstaja utemeljen dvom o njihovi velikosti in plačljivosti. Obresti se obračunavajo v sorazmerju s pretečenim
obdobjem ter glede na neodplačni del glavnice in veljavno obrestno mero.
Druge prihodke sestavljajo neobičajne postavke, ki v obravnavanem poslovnem letu povečujejo poslovni izid
(prejete odškodnine, nagrade za zaposlovanje invalidov nad predpisano kvoto ipd.).
Odhodki
Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem
sredstev ali povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti. Odhodki se razvrščajo na poslovne,
finančne in druge odhodke.
Poslovni odhodki se pripoznajo, ko je porabljen material oziroma opravljena storitev, in sicer v obdobju, na katero
se nanašajo. Poslovni odhodki družbe zajemajo odhodke, povezane z gradnjo, obnavljanjem ter upravljanjem in
vzdrževanjem avtocest, ter so sestavljeni iz:
- stroškov materiala in nabavne vrednosti prodanega blaga,
- stroškov storitev,
- stroškov dela,
- odpisov vrednosti (razkritja, povezana z obračunom amortizacije, so prikazana v sklopu razkritij
neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev),
- drugih poslovnih odhodkov.
Stroški materiala in storitev se pripoznajo na podlagi listin, ki dokazujejo, da so praviloma povezani z nastalimi
gospodarskimi koristmi. Zmanjšanje vrednosti zalog materiala na njihovo čisto iztržljivo vrednost ne poveča
izkazanih stroškov materiala, temveč poveča prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi z zalogami. Stroški
materiala, ki se pred uporabo zadržujejo v zalogah, se izkazujejo v zneskih, ki so pred nastankom potroškov
materiala oblikovali vrednost zalog. Zaloge se vrednotijo po metodi zaporednih cen (fifo). Stroški materiala in
storitev, ki se pred uporabo ne zadržujejo v zalogah, se izkazujejo v dejanskih zneskih ob nabavi takšnega
materiala. Ocenjeni znesek vnaprej vračunanih stroškov materiala in storitev se izkazuje v postavkah, v katerih bi
se sicer izkazovali takšni dejanski stroški materiala in storitev. Če se pri letnem popisu materiala ugotovijo
presežki ali primanjkljaji, za katere ni nihče osebno odgovoren, presežki zmanjšujejo do tedaj pripoznane stroške,
primanjkljaji pa jih povečujejo.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 123
Stroški dela so vse oblike zaslužkov, ki jih daje družba zaposlenim v zameno za njihovo službovanje. Stroški dela
so plače, nadomestila plač, dajatve naravi, darila in nagrade zaposlenim, odpravnine, ki pripadajo zaposlenim, ko
nehajo delati v družbi, in drugi dohodki, ki pripadajo zaposlenim skladno z zakonom, kolektivno pogodbo ali
pogodbo o zaposlitvi skupaj z dajatvami, ki se dodatno obračunajo in bremenijo družbo. Rezervacije za jubilejne
nagrade in odpravnine ob upokojitvi se obravnavajo kot stroški dela. Nadomestila plač, ki bremenijo družbo, so
nadomestila za določeno število dni odsotnosti med boleznijo, letni dopust, državne praznike in izredni dopust
ter druga nadomestila skladno s predpisi, kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Povračila zaposlenim, ki
se obravnavajo kot stroški dela in so v neposredni zvezi z opravljanjem dela, so na primer zneski za prevoz na
delo in z njega, zneski za povračilo stroškov prehrane med delom in drugi. Potni stroški v zvezi s službenimi
potovanji, stroški dela na terenu, šolnine in štipendije, ki so v neposredni zvezi s poslovanjem družbe, se
obravnavajo kot stroški storitev. Družba je v letu 2021 izplačevala plače na podlagi Podjetniške kolektivne
pogodbe DARS, plače uprave družbe pa tudi v skladu z Zakonom o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih
družbah v večinski lasti RS in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZPPOGD, Ur. l. RS, št. 21/2010). Družba v letu
2021 ni imela stroškov storitev v zvezi z agencijami za posredovanje delovne sile. Za zahteve zaposlenih po
izplačilih na podlagi določb zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta organizacije ali pogodbe o zaposlitvi,
katerim pa organizacija nasprotuje, so vloženi tožbeni zahtevki s strani delavcev. Rezervacije za obveznosti za
tožbe družba oblikuje na podlagi ocene o verjetnem izidu tožb, in sicer takrat, ko je verjetnost za negativen izid
spora za družbo več kot 50-odstotna.
Finančni odhodki so odhodki iz naslova obresti iz prejetih posojil in izdanih obveznic, odhodki iz izpeljanih
finančnih instrumentov za varovanje pred finančnimi tveganji, iz negativnih tečajnih razlik, zamudnih obresti in
oslabitve finančnih naložb. Finančni odhodki se pripoznajo po obračunu, in to ne glede na plačila, ki so povezana
z njimi.
Druge odhodke sestavljajo neobičajne postavke, ki v obravnavanem poslovnem letu zmanjšujejo poslovni izid.
Med drugimi poslovnimi odhodki družba evidentira:
- plačilo odškodnin po sodbah,
- povračila stroškov revizijskih postopkov,
- ostale denarne kazni.
Davek od dohodka pravnih oseb in odloženi davek
Davek od dohodka je obračunan po Zakonu o davku od dohodka pravnih oseb. Davek od dohodka za leto 2021
je obračunan po 19-odstotni stopnji na obdavčljivi dobiček, ki ga je ustvarila družba v davčnem obdobju.
Odloženi davek je namenjen pokrivanju začasne razlike, ki nastane med davčno vrednostjo sredstev in obveznosti
ter njihovo knjigovodsko vrednostjo, in se izračunava z metodo obveznosti po trenutno veljavnih davčnih
stopnjah.
Odložena terjatev za davek se pripozna v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na razpolago prihodnji
obdavčljiv dobiček, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev.
Izkaz denarnih tokov
Izkaz denarnih tokov je sestavljen po posredni metodi (različica II) iz podatkov iz bilance stanja na dan
31. decembra 2020 in 31. decembra 2021, iz podatkov izkaza poslovnega izida za leto 2021 ter iz dodatnih
podatkov, ki so potrebni za prilagoditev pritokov in odtokov.
Izkaz denarnih tokov sestavljajo denarni tokovi pri poslovanju, investiranju in financiranju.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 124
II.4 Pojasnila k računovodskim izkazom
Pojasnila k bilanci stanja
II.4.1.1 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve
Kot neopredmetena sredstva vodi družba računalniške programe.
Pregled gibanja neopredmetenih sredstev v letu 2021
V EUR (brez centov)
Računalniški programi
Neopredmetena osnovna
sredstva v gradnji
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2020
44.051.232
1.732.722
45.783.954
Nabave
0
6.138.883
6.138.883
Premiki med postavkami
375.753
0
375.753
Aktiviranje
7.778.725
–7.778.725
0
Izločitve (odtujitve, odpisi)
–49.138
0
–49.138
Stanje na dan 31. 12. 2021
52.156.572
92.880
52.249.452
Popravek vrednosti
Stanje na dan 31. 12. 2020
17.057.591
0
17.057.591
Amortizacija
4.698.339
0
4.698.339
Premiki med postavkami
146.969
0
146.969
Izločitve (odtujitve, odpisi)
–49.138
0
–49.138
tanje na dan 31. 12. 2021
21.853.761
0
21.853.761
Sedanja vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2020
26.993.641
1.732.722
28.726.363
Stanje na dan 31. 12. 2021
30.302.811
92.880
30.395.691
Pregled gibanja neopredmetenih sredstev v letu 2020
V EUR (brez centov)
Računalniški programi
Neopredmetena osnovna
sredstva v gradnji
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2019
42.091.031
323.890
42.414.921
Nabave
0
3.534.432
3.534.432
Aktiviranje
2.125.600
–2.125.600
0
Izločitve (odtujitve, odpisi)
–165.399
0
–165.399
Stanje na dan 31. 12. 2020
44.051.232
1.732.722
45.783.954
Popravek vrednosti
Stanje na dan 31. 12. 2019
13.046.220
0
13.046.220
Amortizacija
4.176.770
0
4.176.770
Izločitve (odtujitve, odpisi)
–165.399
0
–165.399
Stanje na dan 31. 12. 2020
17.057.591
0
17.057.591
Sedanja vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2019
29.044.811
323.890
29.368.701
Stanje na dan 31. 12. 2020
26.993.641
1.732.722
28.726.363

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 125
V letu 2021 smo nadgradili in aktivirali naslednja večja neopredmetena osnovna sredstva:
- programska oprema za projekt elektronskih vinjet: e-VIN centralni, prodajni in nadzorni sistem v višini
3.748.629 evrov,
- programska oprema predorski nadzorni krmilni sistem v nadzornem centru Kozina v višini 374.042
evrov,
- programska oprema Simulator v višini 300.123 evrov,
- licenca za programsko opremo za video kamere na AC v višini 216.125 evrov,
- aplikacija področno podatkovno skladišče ECS DWH višini 255.074 evrov,
- programska oprema orodje mobilne komunikacije C-ITS v višini 126.008 evrov,
- nadgradnja programske opreme sistema DarsGo v višini 211.826 evrov ter
- nadgradnja programske opreme KAŽIPOT II. v višini 146.758 evrov.
Neopredmetena osnovna sredstva v gradnji predstavlja programska oprema, vezana na vzpostavitev
inteligentnih transportnih sistemov na avtocestah in hitrih cestah.
Neopredmetena dolgoročna sredstva družbe na dan 31. decembra 2021 niso zastavljena kot jamstvo za
obveznosti in ne izkazujejo znakov slabitev, saj gre večinoma za novo nabavljena neopredmetena osnovna
sredstva.
Pogodbene obveze za neopredmetena sredstva na 31. 12. 2021 znašajo 794.316 evrov in se pretežno nanašajo
na nakup programske opreme ter licenc.
Dolgoročne aktivne časovne razmejitve v višini 15.853 evrov se nanašajo na preostanek stroškov razvoja in
registracije lastne blagovne znamke DarsGo. Družba je za potrebe identifikacije Elektronskega cestninskega
sistema v prostem prometu ter naprav, ki so nameščene v kabine težkih vozil, razvila in na Uradu za intelektualno
lastnino registrirala lastno blagovno znamko DarsGo z dobo veljavnosti do junija 2027. Ker v organizaciji
ustvarjene blagovne znamke ni mogoče pripoznati kot neopredmeteno sredstvo, je skupni strošek razvoja in
registracije pripoznan kot dolgoročna aktivna časovna razmejitev in se bo ves čas veljavnosti sorazmerno
mesečno prenašal na stroške.
II.4.1.2 Opredmetena osnovna sredstva
Opredmetena osnovna sredstva vključujejo zemljišča, zgradbe, opremo ter opredmetena osnovna sredstva v
gradnji in izdelavi.
Zemljišča predstavljajo zemljišča vzdrževalnih avtocestnih baz, poslovnih in stanovanjskih stavb, počivališč in
viškov ob avtocesti ter pravice na nepremičninah.
Stavbna pravica je bila v skladu z ZDARS-1 ustanovljena v korist družbe, na zemljiščih v lasti Republike Slovenije,
na katerih so avtoceste kot objekti, ki so bili zgrajeni ali so se pričeli graditi pred uveljavitvijo ZDARS-1. Stavbna
pravica je ustanovljena za 50 let (od 4. decembra 2010 do 4. decembra 2060) kot neodplačna. Z Zakonom o
uravnoteženju javnih financ je stavbna pravica postala odplačna in se zanjo plačuje letno nadomestilo v skladu z
letno izvedbeno pogodbo za izvajanje naročila na podlagi 4. člena ZDARS-1.
Stavbna pravica ima končno dobo koristnosti in jo amortiziramo v dobi koristnosti, to je v obdobju, za katero je
ustanovljena. Doba koristnosti stavbne pravice je doba, v kateri jo ima družba pravno pravico izrabljati.
Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin je 29. februarja 2016 na zahtevo Ministrstva za infrastrukturo
dopolnil Poročilo o oceni vrednosti nadomestila za ustanovitev stavbne pravice na dan 31. 5. 2012, ki sedaj znaša
190.760.000 evrov brez DDV. Družba DARS je izvedla uskladitev vrednosti stavbne pravice na novo ocenjeno
vrednost, ki je sedaj za 50.787 evrov nižja od prvotno ocenjene. Neodpisana vrednost stavbne pravice na dan
31. 12. 2021 znaša 153.127.868 evrov.
Zgradbe so sestavljene iz avtocest (spodnji ustroj, zgornji ustroj, objekti, cestna infrastruktura) in ostalih zgradb
(avtocestne baze, cestninske postaje, poslovna stavba v Celju, počitniške enote, stanovanja).
Slovenski računovodski standardi ne določajo podrobno, kateri stroški sestavljajo nabavno vrednost spodnjega
ustroja avtoceste, zato je to opredelitev sprejela družba sama. Razmejitev stroškov, ki sestavljajo nabavno
vrednost spodnjega in zgornjega ustroja avtoceste, je prikazana v poglavju računovodske usmeritve.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 126
Oprema predstavlja premično opremo, namenjeno za opravljanje dejavnosti upravljanja, vzdrževanja in
pobiranja cestnine.
Med opredmetenimi osnovnimi sredstvi družba vodi naprave DarsGo s pomočjo katerih se izvaja cestninjenje v
sistemu DarsGo. Cestninjenje v prostem prometnem toku se izvaja samo s predpisano nameščeno in delujočo
napravo DarsGo v vozilu cestninskega zavezanca. V skladu s 25. členom Zakona o cestninjenju je naprava DarsGo
v lasti upravljavca cestninskih cest. Družba DARS lahko od stranke kadar koli zahteva vračilo in zamenjavo naprave
DarsGo.
Na dan 31. 12. 2021 je znašala nabavna vrednost naprav DarsGo 5.190.701 evrov in knjigovodska vrednost
2.473.454 evrov. Naprava DarsGo se iz zalog blaga prenese med osnovna sredstva s prvo izročitvijo naprave
DarsGo cestninskemu zavezancu.
Če je nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva pomembna, jo družba v skladu s SRS razdeli na
pomembnejše sestavne dele takega osnovnega sredstva. Če imajo ti deli različne dobe koristnosti in/ali vzorce
uporabe, pomembne v razmerju do celotne nabavne vrednosti opredmetenega sredstva, se obravnava vsak del
posebej.
V letu 2021 smo aktivirali naslednja večja opredmetena osnovna sredstva:
- vlaganja v avtoceste in ostale zgradbe v višini 93.028.560 evrov,
- vlaganja v ostalo opremo za opravljanje dejavnosti družbe (računalniška oprema, pisarniško pohištvo,
stroji, naprave, orodja, priklopna vozila, tovorna in kombinirana vozila ter najem osebnih vozil idr.) v
višini 8.267.009 evrov,
- vlaganja v opremo sistema DarsGo v višini 477.010 evrov ter
- naprave DarsGo v višini 808.880 evrov.
V letu 2021 smo izločili naslednja večja opredmetena osnovna sredstva iz naslova:
- rekonstrukcije avtocestnih odsekov v višini nabavne vrednosti 42.266.742 evrov,
- obnove in prenove zgradb v višini nabavne vrednosti 2.161.283 evrov,
- trajne izločitve osnovnih sredstev iz uporabe z odvozom na javna odlagališča odpadkov zaradi
dotrajanosti, poškodb ter zastarelosti v višini nabavne vrednosti 1.852.386 evrov,
- izločitev vrnjenih sredstev v najemu zaradi poteka najemne pogodbe v višini nabavne vrednosti 257.456
evrov in
- izločitev naprav DarsGo zaradi izgube in dotrajanosti v višini nabavne vrednosti 188.562 evrov.
V letu 2021 smo izvedli premike med postavkami opredmetenih osnovnih sredstev in sicer:
- premike iz postavke Avtoceste na postavko Zgradbe, ki se nanaša predvsem na prerazporeditev na
cestninsko postajo Hrušica in delitev le te na sestavne dele. Izvedli smo premike iz postavke Avtoceste
na postavke Oprema in drobni inventar ter Neopredmetena osnovna sredstva v skupni vrednosti
3.409.922 EUR,
- premike iz postavke Zemljišča na postavko Naložbene nepremičnine, ki se nanašajo na prerazporeditve
zemljišč, katerih prihodnja raba ni določena, v višini nabavne vrednosti 794.298 evrov. Navedena
zemljišča predstavljajo nepremičnine, ki so bile pridobljene za gradnjo avtocest, vendar delno ali v celoti
niso bile uporabljene za gradnjo avtocest oziroma za njihovo upravljanje ali vzdrževanje.
Opredmetena osnovna sredstva v gradnji zajemajo projekte gradnje in obnove odsekov avtocest in hitrih cest.
Med investicijami v teku vodimo razširitev v 6-pasovnico na območju Koseze – Kozarje, 3. razvojno os sever
Velenje–Slovenj Gradec, 3. razvojno os sever Šentrupert–Velenje, 3. razvojno os jug Novo mesto–Maline (I. etapa
– etapi 3 in 4), dograditev predora Karavanke, priključek Dragomer, Bertoška vpadnica – razširitev v
štiripasovnico, cestno povezavo Ptuj–Markovci–Gorišnica–Ormož, rekonstrukcijo priključkov na AC obroču
(Leskoškova) in druge, ki so v postopku pridobivanja dokumentacije ali se gradnja nadaljuje ali pa je zanje
predviden pričetek gradnje v prihodnjih letih in se izvajajo pripravljalni postopki.
Opredmetena osnovna sredstva družbe na dan 31. decembra 2021 niso zastavljena kot jamstvo za obveznosti. Z
izjemo dveh kreditov je celoten dolg za financiranje opredmetenih osnovnih sredstev družbe zavarovan s
poroštvom RS. Kredit Evropske investicijske banke za vzpostavitev sistema DarsGo v višini 51 milijonov evrov ima
jamstvo Evropske unije oziroma Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI). Kredit pri banki KfW za

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 127
vzpostavitev sistema DarsGo v višini 51 milijonov evrov pa je edini kredit, ki nima niti poroštva države, niti jamstva
Evropske unije oziroma Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI).
Opredmetenim osnovnim sredstvom, ki so bila aktivira v letu 2021, ni bilo pripisanih stroškov izposojanja. Stroški
izposojanja pripisani opredmetenim osnovnim sredstvom v pridobivanju v letu 2021 znašajo 75.750 evrov, skupaj
stroški izposojanja za opredmetena osnovna sredstva v pridobivanju na dan 31. 12. 2021 znašajo 4.609.167
evrov.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 128
Pregled gibanja opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2021
V EUR (brez centov)
Zemljišča
Zgradbe-
NAJEMI
Avtoceste
(spodnji ustroj,
zgornji ustroj,
objekti, druga
avtocestna
infrastruktura)
Zgradbe (AC
baze, CP,
poslovna
stavba Celje,
Opredmetena
osnovna
sredstva v
gradnji -
zgradbe
Oprema in
drobni
inventar
Oprema-
NAJEMI
Opredmetena
osnovna
sredstva v
pridobivanju -
oprema
Skupaj
Zemljišča
Zemljišča-
NAJEMI
Stavbna
pravica
poč. enote,
stanovanja ...)
Nabavna vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2020
27.886.804
36.250
190.760.000
2.677.672
5.747.636.229
65.859.867
95.279.587
150.888.528
2.312.414
489.026
6.283.826.377
Nabave v letu 2021
0
0
0
0
0
0
108.170.094
0
0
8.812.827
117.791.802
Odpis investicij v teku
0
0
0
0
0
0
–19.300
0
0
0
–19.300
Premiki med postavkami
–794.298
0
0
0
–3.409.922
1.633.894
0
1.400.276
0
0
–1.170.050
Aktiviranja
60.915
0
0
50.353
83.805.889
9.172.318
–93.089.475
8.889.437
663.462
–9.552.899
0
Izločitve/odtujitve/odpisi v letu 2021
–1.866
0
0
0
–42.266.742
–2.161.283
0
–2.623.752
–257.456
0
–47.311.099
Stanje na dan 31. 12. 2021
27.151.555
36.250
190.760.000
2.728.025
5.785.765.454
74.504.796
110.340.906
158.554.489
2.718.420
557.835
6.353.117.730
Popravek vrednosti
Stanje na dan 31. 12. 2020
0
7.250
33.705.776
1.016.161
1.415.911.513
19.129.232
0
105.950.057
850.112
0
1.576.570.101
Amortizacija v letu 2021
0
3.625
3.926.356
513.244
165.753.524
2.702.328
0
11.162.715
588.808
0
184.650.600
Oslabitev v 2021
0
0
0
0
0
0
0
2.661
0
0
2.661
Premiki med postavkami
0
0
0
0
–1.539.012
524.787
0
867.257
0
0
–146.969
Izločitve/odtujitve/odpisi v letu 2021
0
0
0
0
–12.639.615
–677.185
0
–2.297.830
–257.456
0
–15.872.086
Stanje na dan 31. 12. 2021
0
10.875
37.632.132
1.529.405
1.567.486.410
21.679.162
0
115.684.860
1.181.464
0
1.745.204.307
Sedanja vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2020
27.886.804
29.000
157.054.224
1.661.511
4.331.724.716
46.730.635
95.279.587
44.938.471
1.462.302
489.026
4.707.256.276
Stanje na dan 31. 12. 2021
27.151.555
25.375
153.127.868
1.198.620
4.218.279.044
52.825.634
110.340.906
42.869.629
1.536.956
557.835
4.607.913.423

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 129
Pregled gibanja opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2020
V EUR (brez centov)
Zemljišča
Zgradbe-
NAJEMI
Avtoceste (spodnji
ustroj, zgornji
ustroj, objekti,
druga avtocestna
infrastruktura)
Zgradbe (AC baze,
CP, poslovna
stavba Celje,
poč. enote,
stanovanja ...)
Opredmetena
osnovna
sredstva v
gradnji -
zgradbe
Oprema in
drobni inventar
Oprema-
NAJEMI
Opredmetena
osnovna sredstva
v pridobivanju -
oprema
Skupaj
Zemljišča
Zemljišča-
NAJEMI
Stavbna
pravica
Nabavna vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2019
29.378.062
36.250
190.760.000
2.230.794
5.703.143.825
66.047.198
83.311.102
135.155.900
1.910.245
483.091
6.212.456.467
Nabave v letu 2020
0
0
0
446.878
0
0
99.910.354
0
545.349
16.977.680
116.888.034
Odpis investicij v teku
0
0
0
0
0
0
–22.522
0
0
0
–22.522
Prerazporeditev iz sredstev razpoložljivih za prodajo
0
0
0
0
0
0
406.195
0
0
0
406.195
Premiki med postavkami
–2.072.190
0
0
0
–4.500.342
–721.758
0
5.222.100
0
0
–2.072.190
Aktiviranja
1.956.596
0
0
0
84.146.805
1.775.263
–88.325.542
16.426.396
0
–16.971.745
0
Izločitve/odtujitve/odpisi v letu 2020
–1.375.664
0
0
0
–35.154.059
–1.240.836
0
–5.915.868
-143.180
0
–43.829.607
Stanje na dan 31. 12. 2020
27.886.804
36.250
190.760.000
2.677.672
5.747.636.229
65.859.867
95.279.587
150.888.528
2.312.414
489.026
6.283.826.377
Popravek vrednosti
Stanje na dan 31. 12. 2019
0
3.625
29.779.420
505.683
1.264.789.015
17.218.386
0
98.078.549
459.418
0
1.410.834.096
Amortizacija v letu 2020
0
3.625
3.926.356
510.478
162.229.391
2.523.885
0
11.870.699
518.135
0
181.582.569
Oslabitev v 2020
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Premiki med postavkami
0
0
0
0
–1.079.978
–201.372
0
1.281.350
0
0
0
Izločitve/odtujitve/odpisi v letu 2020
0
0
0
0
–10.026.915
–411.667
0
–5.280.541
–127.441
0
–15.846.564
Stanje na dan 31. 12. 2020
0
7.250
33.705.776
1.016.161
1.415.911.513
19.129.232
0
105.950.057
850.112
0
1.576.570.101
Sedanja vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2019
29.378.062
32.625
160.980.580
1.725.111
4.438.354.810
48.828.812
83.311.102
37.077.351
1.450.827
483.091
4.801.622.371
Stanje na dan 31. 12. 2020
27.886.804
29.000
157.054.224
1.661.511
4.331.724.716
46.730.635
95.279.587
44.938.471
1.462.302
489.026
4.707.256.276

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 130
II.4.1.3 Naložbene nepremičnine
Gibanje naložbenih nepremičnin v letu 2021
V EUR (brez centov)
Zemljišča - najem
Zemljišča - ni
določene prihodnje
uporabe
Zgradbe - najem
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2020
1.363.906
2.072.190
989.781
4.425.877
Povečanja
0
371.945
0
371.945
Premiki med postavkami
0
794.297
0
794.297
Zmanjšanje
0
–322.765
0
–322.765
Stanje na dan 31. 12. 2021
1.363.906
2.915.667
989.781
5.269.354
Popravek vrednosti
Stanje na dan 31. 12. 2020
0
0
101.452
101.452
Amortizacija
0
0
29.693
29.693
Stanje na dan 31. 12. 2021
0
0
131.145
131.145
Sedanja vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2020
1.363.906
2.072.190
888.329
4.324.425
Stanje na dan 31. 12. 2021
1.363.906
2.915.667
858.636
5.138.209
Gibanje naložbenih nepremičnin v letu 2020
V EUR (brez centov)
Zemljišča - najem
Zemljišča - ni določene
prihodnje uporabe
Zgradbe - najem
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2019
1.363.906
0
989.781
2.353.687
Povečanja
0
0
0
0
Premiki med postavkami
0
2.072.190
0
2.072.190
Stanje na dan 31. 12. 2020
1.363.906
2.072.190
989.781
4.425.877
Popravek vrednosti
Stanje na dan 31. 12. 2019
0
0
71.759
71.759
Amortizacija
0
0
29.693
29.693
Stanje na dan 31. 12. 2020
0
0
101.452
101.452
Sedanja vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2019
1.363.906
0
918.022
2.281.928
Stanje na dan 31. 12. 2020
1.363.906
2.072.190
888.329
4.324.425
Namen pridobljenih naložbenih nepremičnin je pridobivanje prihodkov od najemnin. Prihodki od najemnin od
naložbenih nepremičnin so v letu 2021 znašali 26.162 evrov. Stroške povezane z naložbenimi nepremičninami
krijejo najemniki. Poštena vrednost naložbenih nepremičnin pomembno ne odstopa od knjigovodske vrednosti.
Med naložbene nepremičnine se v skladu s SRS razvrstijo nepremičnine, ki bodo namenjene prodaji in za katere
družba ne določi prihodnje rabe. Zemljišča v skupni vrednosti 794.297 evrov, ki so namenjena prodaji in za katera
prihodnja raba ni določena, so bila v letu 2021 razvrščena med naložbene nepremičnine. Navedena zemljišča
predstavljajo nepremičnine, ki so bile pridobljene za gradnjo avtocest, vendar delno ali v celoti niso bile
uporabljene za gradnjo avtocest oziroma za njihovo upravljanje ali vzdrževanje.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 131
II.4.1.4 Pravica do uporabe sredstva
Za vsa sredstva, ki jih ima družba v najemu, se pripozna pravica do uporabe sredstva med sredstvi, obveznosti iz
najema pa se pripoznajo med finančnimi obveznostmi. Družba najema zemljišča, poslovne prostore, optična
vlakna, vozila in opremo. Povprečna doba trajanja najema znaša 4,9 let. Družba nima možnosti, da določeno
opremo, ki je v najemu odkupi po nominalni vrednosti po koncu obdobja najema. Obveznosti iz najema so
zavarovane z lastninsko pravico najemodajalca na opredmetenih osnovnih sredstvih, ki so v najemu.
Gibanje sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe, za leto 2021
V EUR (brez centov)
Zemljišča
Zgradbe
Oprema in drobni
inventar
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2020
36.250
2.677.672
2.312.414
5.026.336
Nabave v letu 2021
0
50.353
663.462
713.815
Izločitve v letu 2021
0
0
–257.456
–257.456
Stanje na dan 31. 12. 2021
36.250
2.728.025
2.718.420
5.482.695
Popravek vrednosti
Stanje na dan 31. 12. 2020
7.250
1.016.161
850.112
1.873.523
Amortizacija v letu 2021
3.625
513.244
588.808
1.105.677
Izločitve v letu 2021
0
0
–257.456
–257.456
Stanje na dan 31. 12. 2021
10.875
1.529.405
1.181.465
2.721.744
Sedanja vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2020
29.000
1.661.511
1.462.302
3.152.813
Stanje na dan 31. 12. 2021
25.375
1.198.620
1.536.956
2.760.951
Gibanje sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe, za leto 2020
V EUR (brez centov)
Zemljišča
Zgradbe
Oprema in drobni
inventar
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2019
36.250
2.230.794
1.910.245
4.177.289
Nabave v letu 2020
0
446.878
545.349
992.227
Izločitve v letu 2020
0
0
–143.180
–143.180
Stanje na dan 31. 12. 2020
36.250
2.677.672
2.312.414
5.026.336
Popravek vrednosti
Stanje na dan 31. 12. 2019
3.625
505.683
459.418
968.726
Amortizacija v letu 2020
3.625
510.478
518.135
1.032.238
Izločitve v letu 2020
0
0
–127.441
–127.441
Stanje na dan 31. 12. 2020
7.250
1.016.161
850.112
1.873.523
Sedanja vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2019
32.625
1.725.111
1.450.827
3.208.563
Stanje na dan 31. 12. 2020
29.000
1.661.511
1.462.302
3.152.813
Družba sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe meri po nabavni vrednosti, ki je enaka sedanji vrednosti
prihodnjih najemnin. Za dobo koristnosti sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe upošteva obdobje trajanja
najemne pogodbe.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 132
Zneski, pripoznani s pravico do uporabe sredstva, razvrščeno med opredmetena osnovna sredstva v izkazu
poslovnega izida
Med kratkoročne najeme so razvrščeni najemi delovnih vozil in ostale opreme, katerih najem je krajši od enega
leta, med najeme manjše vrednosti so uvrščeni tisti najemi pri katerih vrednost novega osnovnega sredstva, ki je
predmet najema, ne presega 10.000 evrov.
Na dan 31. decembra 2021 ima družba 41.273 evrov obveznosti iz naslova kratkoročnih najemov in najemov
majhnih vrednosti. Nobena od sklenjenih najemnih pogodb za najem, ne vključuje spremenljive najemnine, ki bi
bila vezana na ustvarjeno prodajo v teh najetih nepremičninah.
Znesek plačanih najemnin od najemov, ki se vodijo kot pravica do uporabe, je v letu 2021 znašal 1.152.521 evrov.
Prikaz učinka najemov v letu 2021 na izkaz poslovnega izida:
V EUR (brez centov)
2021
2020
Amortizacija Pravice do uporabe sredstva
–1.105.677
–1.032.238
Odhodki za obresti na obveznosti iz najema
–58.338
–64.863
Znižanje stroškov najema covid-19
0
4.015
Prihodki nastali pri zaključku najema
54.789
18.838
Stroški nastali pri zaključku najema
–6.024
–7.844
Stroški najema v zvezi s kratkoročnimi najemi
–2.420
–5.980
Stroški najema v zvezi z najemi sredstev majhnih vrednosti
–49.813
–94.299
Skupaj
–1.167.484
–1.182.371
Družba DARS nima sklenjenih pogodb s spremenljivimi najemninami, zato vsi zgoraj navedeni zneski predstavljajo
nespremenljive pogodbe za leto 2021. Družba v letu 2021 ni ustvarila prihodkov iz podnajema pravice do uporabe
sredstva in družba ni ustvarila dobičkov oziroma izgub iz transakcij prodaje s povratnim najemom.
II.4.1.5 Dolgoročne finančne naložbe
Dolgoročna posojila drugim na dan 31. decembra 2021 v višini 153.000.000 evrov vključujejo:
- dolgoročne depozite pri bankah v višini 153.000.000 evrov z zapadlostjo od 393 do 941 dni in povprečno
ponderirano obrestno mero 0,08 odstotka.
V EUR (brez centov)
2021
2020
Stanje na dan 1. 1.
93.000.000
70.000.000
Pridobitev novih depozitov
112.000.000
183.000.000
Prenos iz kratkoročnih finančnih naložb
116.000.000
15.000.000
Prenosi na kratkoročne finančne naložbe
168.000.000
175.000.000
Stanje na dan 31. 12.
153.000.000
93.000.000
Dolgoročne finančne naložbe niso izpostavljene kreditnemu tveganju oziroma obstaja le minimalno tveganje, da
nasprotna stranka ne bo izpolnila obveznosti. Knjigovodska vrednost dolgoročnih finančnih naložb do drugih je
enaka pošteni vrednosti.
II.4.1.6 Dolgoročne poslovne terjatve
Dolgoročne poslovne terjatve do drugih se nanašajo v višini:
- 9.693.094 evrov na dolgoročni del terjatev za vstopni DDV iz naslova nadomestila za ustanovitev
stavbne pravice in
- 56.088 evrov na natečene obresti od dolgoročnih depozitov pri bankah.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 133
II.4.1.7 Odložene terjatve za davek
Pregled gibanja odloženih terjatev za davek v letu 2021
V EUR (brez centov)
31. 12. 2020
Pripoznane v
izkazu drugega
vseobsegajočega
donosa
31. 12. 2021
Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade
397.069
0
394.164
Varovanje denarnega toka iz naslova obrestnih zamenjav
2.991.854
–1.308.704
1.683.150
Popravek vrednosti terjatev
11.538
0
4.765
Osnovna sredstva
2.810.160
0
4.288.075
6.210.621
–1.308.704
6.370.154
Pregled gibanja odloženih terjatev za davek v letu 2020
V EUR (brez centov)
31. 12. 2019
Pripoznane v
izkazu drugega
vseobsegajočega
donosa
31. 12. 2020
Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade
383.694
0
397.069
Varovanje denarnega toka iz naslova obrestnih zamenjav
2.689.211
302.642
2.991.854
Popravek vrednosti terjatev
9.937
0
11.538
Osnovna sredstva
1.799.198
0
2.810.160
4.882.040
302.642
6.210.621
Odložene terjatve in obveznosti za davek so izračunane na podlagi začasnih razlik po metodi obveznosti po bilanci
stanja glede na stopnjo obdavčitve dohodka pravnih oseb v naslednjih letih. V obravnavanem obdobju je
dohodek pravnih oseb obdavčen z 19-odstotno davčno stopnjo.
II.4.1.8 Sredstva za prodajo
Med kratkoročnimi sredstvi so evidentirane nepremičnine v vrednosti 416.605 evrov, ki jih družba ne namerava
uporabljati v poslovne namene in za katere je uprava družbe sprejela sklep o njihovi prodaji. Ta je predvidena v
naslednjih dvanajstih mesecih.
Pregled gibanja sredstev za prodajo v letu 2021
V EUR (brez centov)
Zemljišča
Zgradbe
Skupaj
Stanje 31. 12. 2020
453.379
19.278
472.657
Prerazporeditev na sredstva za prodajo
287.622
18.000
305.622
Prodaja
324.396
37.278
361.674
Prerazporeditev na osnovna sredstva ali
naložbene nepremičnine
0
0
0
Stanje 31. 12. 2021
416.605
0
416.605
II.4.1.9 Zaloge
Med zalogami materiala so evidentirane zaloge materiala, nadomestnih delov, drobnega inventarja in embalaže.
V strukturi zalog predstavljajo največji, 67-odstotni delež zaloge materiala, v okviru teh pa največji delež
prestavljajo zaloge posipnih materialov (45 odstotkov), zaloge ograj (15 odstotkov) in zaloge goriv (14 odstotkov).
V EUR (brez centov)
31. 12. 2021
Delež
31. 12. 2020
Indeks
Material
2.819.432
67 %
3.047.556
93
Nadomestni deli
478.123
11 %
419.201
114
Drobni inventar in embalaža
408.641
10 %
449.768
91
Trgovsko blago
509.499
12 %
1.319.132,86
39
Skupaj
4.215.695
100 %
5.235.657
81

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 134
Prodaja vinjet za osebna in motorna vozila z letnico 2021 se je končala 30. novembra 2021. V skladu s SRS 4.41
se je zaloga neprodanih vinjet z letnico 2021 odpisala v breme prevrednotovalnih poslovnih odhodkov v višini
82.308 evrov, kar predstavlja znesek nabavne vrednosti vinjet.
Pri letnem popisu zalog materiala in zalog drobnega inventarja je bil ugotovljen primanjkljaj v višini 66.389 evrov
in višek v višini 145.116 evrov, znesek kala je znašal 601 evrov.
Zaloge trgovskega blaga sestavljajo med drugim:
- zaloge naprav DarsGo v višini 503.612 evrov in
- zaloge nosilcev za naprave DarsGo v višini 4.145 evrov.
Naprave DarsGo se ob izdaji stranki prenesejo med opredmetena osnovna sredstva. V skladu s 25. členom Zakona
o cestninjenju je naprava DarsGo v lasti upravljavca cestninskih cest.
Zaloge družbe na dan 31. decembra 2021 predstavljajo tekoče zaloge in niso bile zastavljene kot jamstvo za
obveznosti. Knjigovodska vrednost zalog ne presega iztržljive vrednosti.
Zaloge niso zastarane in ne izkazujejo znakov slabitev, zato slabitve niso bile izvedene.
II.4.1.10 Kratkoročne finančne naložbe
Kratkoročna posojila drugim na dan 31. decembra 2021 v višini 168.000.000 evrov vključujejo:
- kratkoročne depozite pri bankah v višini 168.000.000 evrov z zapadlostjo od 31 do 349 dni in
povprečno ponderirano obrestno mero 0,04 odstotka.
V EUR (brez centov)
2021
2020
Stanje na dan 1. 1.
208.000.000
268.000.000
Pridobitev novih depozitov
0
45.000.000
Vračila depozitov
92.000.000
265.000.000
Prenosi iz dolgoročnih finančnih naložb
168.000.000
175.000.000
Prenos na dolgoročne finančne naložbe
116.000.000
15.000.000
Stanje na dan 31. 12.
168.000.000,00
208.000.000
Družba likvidnostne presežke sredstev v pretežnem delu vlaga v depozite bank s sedežem v RS. Kratkoročne finančne
naložbe niso izpostavljene kreditnemu tveganju oziroma obstaja le minimalno tveganje, da nasprotna stranka ne
bo izpolnila obveznosti. Knjigovodska vrednost kratkoročnih finančnih naložb do drugih je enaka pošteni
vrednosti.
II.4.1.11 Kratkoročne poslovne terjatve
v EUR (brez centov)
31. 12. 2021
Delež v
odstotkih
31. 12. 2020
Indeks
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev:
31.186.958
57 %
22.053.330
47 %
- terjatve za cestnino
29.737.748
55 %
21.301.845
45 %
- terjatve za povračila za spremljajoče dejavnosti ob avtocesti
770.153
1 %
121.630
0 %
- kupci za zapore
61.206
1 %
50.863
0 %
- druge kratkoročne terjatve
642.930
1 %
639.718
1 %
- popravek vrednosti kratkoročnih terjatev do kupcev
–25.078
0 %
–60.726
0 %
Kratkoročne poslovne terjatve do drugih:
23.063.787
43 %
25.073.609
53 %
- za dane predujme za obratna sredstva
1.586
0 %
10.602
0 %
- kratkoročne terjatve iz poslovanja za tuj račun
15.663.512
29 %
17.949.955
38 %
- popravek vrednosti kratkoročnih terjatev tuj račun
0
0 %
0
0 %

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 135
v EUR (brez centov)
31. 12. 2021
Delež v
odstotkih
31. 12. 2020
Indeks
- kratkoročne terjatve povezane s finančnimi prihodki
115.479
0 %
164.454
0 %
- terjatve za vstopni DDV
4.656.969
9 %
5.228.310
11 %
- druge kratkoročne terjatve do državnih institucij
2.038.414
4 %
403.532
1 %
- ostale kratkoročne terjatve
2.312.608
4 %
3.041.536
6 %
- popravek vrednosti ostalih kratkoročnih terjatev
–1.724.781
–3 %
–1.724.781
–4 %
Skupaj
54.250.745
100 %
47.126.939
100 %
Večinski delež kratkoročnih poslovnih terjatev do drugih predstavljajo:
- terjatve do domačih komisionarjev ter tujih prodajnih zastopnikov v višini 11.091.788 evrov in
- terjatve do RS v skupni višini 3.934.494 evrov, ki se nanašajo na poslovanje za tuj račun za posle iz 4.
člena ZDARS-1 v višini 3.873.974 evrov in na nadomestilo po pogodbi o izvajanju naročila v višini 60.520
evrov. Na podlagi 4. člena ZDARS-1 družba DARS opravlja posle v imenu države in za njen račun. Te posle
v poslovnih knjigah izkazuje kot posle za tuj račun. Gre za naloge prostorskega načrtovanja in umeščanja
avtocest v prostor ter pridobivanja nepremičnin za potrebe gradnje avtocest, ki jih družba opravlja
skladno s pogodbo o izvajanju naročila. Za opravljene posle družba evidentira terjatve do RS. Sredstva
za te posle se v skladu z 10. členom ZDARS-1 zagotavljajo v proračunu RS.
Razčlenitev pomembnejših postavk kratkoročnih poslovnih terjatev po zapadlosti
V EUR (brez centov)
Nezapadle
Do 90 dni
Nad 90 dni
Skupaj
Kratkoročne terjatve iz poslovanja za tuj račun
12.593.079
2.191.189
879.245
15.663.512
Oblikovani popravki vrednosti terjatev iz
poslovanja za tuj račun
0
0
0
0
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev
30.841.018
132.414
238.604
31.212.036
Oblikovani popravki vrednosti poslovnih terjatev
do kupcev
–10.109
0
–14.970
–25.078
Ostale terjatve
7.386.738
1.633
1.736.684
9.125.056
Oblikovani popravki vrednosti ostale terjatve
–1.724.781
–1.724.781
V letu 2021 je družba oblikovala popravek vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatev v znesku 10.109 evrov. Način
ocenjevanja pri oblikovanju popravka vrednosti terjatev v letu 2021 ni spremenjen.
v EUR (brez centov)
31. 12. 2021
31. 12. 2020
Stanje 1. 1.
1.785.507
1.777.083
Odpisi terjatev
45.756
0
Odprava popravkov
0
0
Oblikovanje
10.109
8.424
Stanje 31. 12.
1.749.859
1.785.507
Terjatve družbe na dan 31. decembra 2021 niso bile zastavljene kot jamstvo za obveznosti. Kratkoročne poslovne
terjatve družbe predstavljajo tekoče terjatve družbe in so v višini 8.801.626 evrov zavarovane z bančnimi
garancijami in izvršnicami.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 136
II.4.1.12 Denarna sredstva
V EUR (brez centov)
31. 12. 2021
Delež
31. 12. 2020
Indeks
Denarna sredstva v bankah
31.836.153
61 %
31.577.231
101
Depozit na odpoklic
20.000.000
38 %
30.000.000
67
Nočni depozit v bankah
26.263
0 %
366.545
7
Denarna sredstva v blagajni in prejeti čeki
795
0 %
1.032
77
Denarna sredstva v blagajnah na cestninskih postajah
304.810
1 %
269.750
113
Denar na poti
260.507
0 %
93.001
280
Sredstva na računu PayPal
148.795
0 %
0
-
Denarna sredstva skupaj
52.577.322
100 %
62.307.559
84
Postavka depoziti na odpoklic predstavlja stanje depozitov, ki jih je mogoče kadarkoli odpoklicati. Obrestna mera
depozita na odpoklic znaša -0,5 %. Postavka nočni depozit v bankah predstavlja kratkoročni depozit pri banki,
vezan čez noč, v višini 26.263 evrov, z obrestno mero 0,01 odstotka.
Postavka denar na poti predstavlja denar od pobrane cestnine, ki še ni bil položen na transakcijski račun družbe. Po
opravljenem letnem popisu stanja denarja od pobrane cestnine na poti na dan 30. novembra 2021 je družba
uskladila izkazano stanje v poslovnih knjigah z dejanskim stanjem.
II.4.1.13 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve
V EUR (brez centov)
31. 12. 2021
Delež
31. 12. 2020
Indeks
Kratkoročno odloženi stroški - ostalo
583.463
81 %
460.609
127
Kratkoročno odloženi stroški - provizija prodajnim zastopnikom od
prodanih vinjet za leto 2021
131.070
18 %
308.877
42
Kratkoročno odloženi stroški - nabavni strošek prodanih vinjet za leto
2021
30
0 %
11.158
0
Kratkoročno nezaračunani prihodki
1.500
0 %
0
-
Skupaj
716.063
100 %
780.644
92
II.4.1.14 Kapital
Gibanje kapitala je prikazano v Izkazu gibanja kapitala za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021, iz
katerega so razvidni tudi razlogi za vsako spremembo posameznih postavk kapitala.
Osnovni kapital
Osnovni kapital družbe znaša 2.086.559.144 evrov in je razdeljen med 55.650.231 navadnih imenskih kosovnih
delnic, katerih edini lastnik je RS. Knjigovodska vrednost delnice je na dan 31. decembra 2021 znašala 54,66 evra.
Izračunana je kot razmerje med celotno vrednostjo kapitala in številom delnic.
Kapitalske rezerve
Kapitalske rezerve v višini 28.868.850 predstavljajo:
- znesek prenesenega stvarnega premoženja za opravljanje nalog upravljanja in vzdrževanja avtocest, ki
ga je zagotovila RS ob preoblikovanju družbe leta 2004, v višini 26.202.240 evrov,
- splošni prevrednotovalni popravek kapitala, ki je bil 1. januarja 2006 ob prehodu na SRS 2006 prenesen
v kapitalske rezerve, v višini 225.817,
- presežek sredstev, ki predstavlja razliko med stvarnim vložkom RS leta 2010 in vrednostjo novo izdanih
delnic družbe, v višini 27 evrov,
- razlike pri pripojitvi hčerinskega podjetja DELKOM d. o. o. v letu 2015 v višini 148.410 evrov
- presežek sredstev, ki predstavlja razliko med stvarnim vložkom RS leta 2017 in vrednostjo novo izdanih
delnic družbe, v višini 35 evra in
- zneske naknadnih vplačil RS v kapital družbe na podlagi sklepov Vlade RS, izdanih na podlagi 16. člena
ZDARS-1, s katerim so se ugotovile in konkretizirale nepremičnine, ki so bile v lasti RS, in katere je v

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 137
skladu s 14. členom ZDARS-1 pridobila družba DARS, v višini 2.292.321 evrov. Naknadna vplačila ugotovi
uprava družbe s sklepom.
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti v višini 7.376.966 evrov se nanašajo na:
- spremembo presežka iz prevrednotenja za aktuarske primanjkljaje in presežke.
Kot aktuarski presežek ali primanjkljaj se izkazujejo spremembe sedanje vrednosti obveznosti do
zaposlencev zaradi sprememb v aktuarskih predpostavkah. Konec leta 2021 je presežek iz
prevrednotenja znašal 201.433 evrov;
- spremembo v pošteni vrednosti instrumenta za varovanje pred tveganjem pred spremenljivostjo
obrestnih mer, ki vključuje spremembe vrednosti izpeljanih finančnih instrumentov, ki se uporabljajo za
namene ščitenja denarnega toka, in je razviden iz izkaza vseobsegajočega donosa ter konec leta 2021
znaša zmanjšan za odložene davke 7.175.533 evrov. Izpeljani finančni instrumenti so podrobneje razkriti
pri usmeritvah in pojasnilih kratkoročnih finančnih obveznosti.
Gibanje posamezne sestavine postavke presežka v letu 2021 je razvidno v Izkazu drugega vseobsegajočega
donosa za leto 2021.
Preneseni čisti dobiček
Delničarji so na 20. seji skupščine družbe DARS dne 8. 6. 2021 sprejeli sklep o uporabi bilančnega dobička
poslovnega leta 2020 v višini 21.202.052 evrov, ki se je po sklepu razporedil v druge rezerve iz dobička.
Druge spremembe prenesenega čistega dobička v višini 19.093 evrov predstavljajo zmanjšanje prenesenega
čistega dobička, ki se nanaša na prenos sorazmernega dela zneska aktuarskih izgub, vezanih na porabo rezervacij
za odpravnine ob upokojitvi.
Čisti poslovni izid poslovnega leta
Čisti poslovni izid leta 2021 znaša 112.703.369 evrov. Ob sestavi letnega poročila je družba skladno s Statutom
DARS in 64. ter 230. členom ZGD-1 oblikovala zakonske rezerve v višini 5.634.214 evrov, statutarne rezerve v
višini 26.762.516 evrov in druge rezerve iz dobička v višini 40.143.774 evrov.
Dobiček na delnico
V EUR (brez centov)
31. 12. 2021
31. 12. 2020
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja
112.703.369
59.526.614
Število vseh delnic
55.650.231
55.650.231
Število navadnih delnic
55.650.231
55.650.231
Osnovni in popravljalni čisti dobiček na delnico
2,03
1,07
Osnovni čisti dobiček na delnico je izračunan tako, da čisti poslovni izid obračunskega obdobja delimo s tehtanim
povprečnim številom navadnih delnic.
Vse delnice, ki jih je izdala družba DARS so navadne imenske kosovne delnice, zato je kazalnik popravljalni čisti
dobiček na delnico enak osnovnemu dobičku na delnico.
II.4.1.15 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve
Gibanje rezervacij in dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev v letu 2021
V EUR (brez centov)
Stanje na dan
31. 12. 2020
Poraba v letu
2021
Odprava v letu
2021
Dodatno
oblikovanje v letu
2021
Stanje na dan
31. 12. 2021
Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi
3.016.734
187.168
28.403
210.904
3.012.068
Rezervacije za jubilejne nagrade za zaposlene
1.484.256
124.635
46.102
116.421
1.429.940
Rezervacije za prostovoljno pokojninsko zavarovanje
8.702
8.702
0
0
0
Rezervacije za tožbene zahtevke iz delovnih razmerij
21.995
0
0
6.179
28.174
Rezervacije za tožbene zahtevke s področja gradnje in
obnov
4.371.583
573.453
3.125.842
85.200
757.488

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 138
V EUR (brez centov)
Stanje na dan
31. 12. 2020
Poraba v letu
2021
Odprava v letu
2021
Dodatno
oblikovanje v letu
2021
Stanje na dan
31. 12. 2021
Brezplačne pridobitve osnovnih sredstev
235.191
22.120
0
0
213.071
Zakup optičnih vlaken
401.004
82.948
0
36.232
354.288
Unovčene garancije
3.786.816
39.952
0
0
3.746.864
Nepovratna sredstva EU in drugih
143.328.747
8.565.085
0
10.974.184
145.737.846
Skupaj
156.655.027
9.604.063
3.200.346
11.429.120
155.279.738
Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine so oblikovane na podlagi:
- zakonskih predpisov, kolektivne pogodbe in internih aktov, iz katerih izhaja zaveza k plačilu jubilejnih
nagrad in odpravnin zaposlenim ob upokojitvi, in
- aktuarskega izračuna, ki ga pripravi pooblaščeni aktuar.
Ob zaključku vsakega poslovnega leta se preveri višina oblikovanih rezervacij in se ustrezno povečajo ali
zmanjšajo. Aktuarski izračun na dan 31. decembra 2021 se je opravil za vsakega zaposlenega, tako da so se
upoštevali stroški odpravnine ob upokojitvi in stroški vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve.
Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontiranih
na koncu poročevalskega obdobja. Pri aktuarskem izračunu so bile upoštevane naslednje predpostavke:
- nominalna dolgoročna obrestna mera se ocenjuje v višini 0,55 odstotka glede na povprečno dospetje v
družbi, ki znaša 14,4 let;
- trenutno veljavne višine odpravnin ob upokojitvi in jubilejnih nagrad, določenih v internih aktih;
- pričakovana dolgoročna rast višine jubilejnih nagrad in neobdavčljivih zneskov v izračunu znaša 1
odstotek letno;
- fluktuacija zaposlenih, ki je odvisna predvsem od njihove starosti;
- pričakovana smrtnost delavcev v skladu s tablicami smrtnosti za Slovenijo 2007, ločena po spolih;
- prihodnja dolgoročna nominalna rast plač v višini 2 odstotka letno.
Na podlagi aktuarskega izračuna so bile na dan 31. decembra 2021 oblikovane rezervacije za jubilejne nagrade v
višini 1.429.940 evrov in rezervacije za odpravnine ob upokojitvi v višini 3.012.068 evrov.
Družba na osnovi pridobljenih pravnih mnenj in na podlagi ocene poslovodstva izkazuje rezervacije v višini
757.488 evrov za tožbe v zvezi s tožbenimi zahtevki s področja gradnje in obnov ter v višini 28.174 evra za tožbene
zahtevke iz delovnih razmerij. Rezervacije za obveznosti po tožbah so oblikovane na podlagi ocene verjetnega
izida, ki je opravljena z visoko stopnjo previdnosti. Datuma zapadlosti obveznosti ni mogoče določiti. Tožbe, za
katere so oblikovane rezervacije, so v različnih fazah postopka.
V preteklih letih so bile oblikovane dolgoročne pasivne časovne razmejitve iz donacij v višini nabavne vrednosti
počitniških objektov in stanovanj, ki služijo pokrivanju stroškov amortizacije počitniških objektov z opremo in
stanovanj v celotni življenjski dobi. Na dan 31. 12. 2021 so brezplačne pridobitve osnovnih sredstev znašale
213.071 evrov.
Med dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami družba izkazuje dolgoročno razmejeni prihodek iz naslova
vnaprej plačanega zakupa optičnih vlaken s strani uporabnikov v višini 354.288 evrov.
Družba oblikuje dolgoročno odložene prihodke za sredstva, prejeta od unovčenih garancij za odpravo napak,
garancij za dobro izvedbo del in garancij za resnost ponudbe. Unovčeni zneski garancij služijo za pokrivanje
stroškov namena unovčitve oziroma v primeru unovčitve garancij za dobro izvedbo del tudi za namen garancije
za odpravo napak v garancijski dobi. Na dan 31. 12. 2021 je znašal znesek prejetih unovčenih garancij 3.746.864
evrov.
Družba ima oblikovane dolgoročno odložene prihodke za nepovratna sredstva EU in sofinancerska sredstva,
prejeta za financiranje priprave prostorske in projektne dokumentacije ter graditve avtocest oziroma s tem
povezane naloge (izboljšanje prometne varnosti – graditev sistemov nadzora in vodenja prometa).

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 139
Vrednost dolgoročno odloženih prihodkov se zmanjšuje za znesek amortizacije osnovnih sredstev in za zneske
drugih vrst stroškov, za katere so bila sredstva prejeta.
V EUR (brez centov)
Stanje
Povečanja
Zmanjšanja
Stanje
31. 12. 2020
31. 12. 2021
Kohezijski sklad EU: Slivnica–Draženci
3.645.667
0
267.351
3.378.316
Kohezijski sklad EU: Pluska–Ponikve
21.743.656
0
1.328.236
20.415.421
Kohezijski sklad EU: Ponikve–Hrastje
9.579.563
0
595.934
8.983.629
Kohezijski sklad EU: Gradnja PHO
18.972.631
0
1.507.555
17.465.076
Kohezijski sklad EU: Rekonstrukcije AC odsekov
17.191.991
0
966.808
16.225.183
Kohezijski sklad EU: AC Draženci–MMP Gruškovje
55.918.782
0
2.522.100
53.396.682
Druga evropska sredstva: TEMPO - connect (ITS,
nosilec MzP) in EasyWay - faza I in II
852.055
0
113.836
738.219
Druga evropska sredstva: TEN T: Draženci–Gruškovje
PGD in PZI
2.541.067
0
83.949
2.457.118
Druga evropska sredstva: TEN T: CROCODILE I
745.685
0
69.670
676.015
Druga evropska sredstva: CEF PGD/PZI Karavanke
2.646.415
0
0
2.646.415
Druga evropska sredstva: CEF CROCODILE 2
709.086
0
107.419
601.668
Druga evropska sredstva: CEF C-Roads
682.401
613.799
149.514
1.146.687
Druga evropska sredstva: CEF CROCODILE 3
292.512
202.598
59.401
435.710
Druga evropska sredstva: CEF AC predor Karavanke,
gradnja 2. cevi
473.533
1.766.638
0
2.240.170
ESRR_3 RO sklop D - Gaberke in F - Jenina
0
8.340.290
0
8.340.290
Druga sofinancerska sredstva
7.333.703
0
742.454
6.591.249
Skupaj:
143.328.747
10.923.325
8.514.226
145.737.846
II.4.1.16 Dolgoročne finančne obveznosti
V EUR (brez centov)
31. 12. 2021
31. 12. 2020
Dolgoročne finančne obveznosti, ki se nanašajo na graditev in obnavljanje avtocest
1.556.119.813
1.711.633.087
Dolgoročne obveznosti iz najema
1.749.151
2.166.437
Skupaj
1.557.868.964
1.713.799.524
a) Dolgoročne finančne obveznosti, ki se nanašajo na graditev in obnavljanje avtocest
Družba se za potrebe poslovanja zadolžuje na mednarodnih in domačih finančnih trgih. Namen zadolževanja je
financiranje gradnje in obnavljanja avtocest ter refinanciranje obstoječega dolga. Vse obveznosti iz naslova
zadolževanja so 100 % zavarovane s poroštvom RS, razen kredita Evropske investicijske banke za vzpostavitev
sistema DarsGo v višini 51 milijonov evrov, ki ima jamstvo Evropske unije oziroma Evropskega sklada za strateške
naložbe (EFSI). Kredit pri banki KfW za vzpostavitev sistema DarsGo v višini 51 milijonov evrov je edini kredit, ki
nima niti poroštva države, niti jamstva Evropske unije oziroma Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI).
Obrestne mere in načini obračunavanja obresti za najeta posojila so pogodbeno določene ter predstavljajo
poslovno skrivnost. Ponderirana letna obrestna mera celotnega dolga družbe DARS je na dan 31. decembra 2021
znašala 1,71 odstotka. Obrestna mera celotnega dolga družbe DARS je bila na dan 31. decembra 2021 v intervalu
od 0 do 4,96 odstotka.
Dolgoročne finančne obveznosti se v celoti nanašajo na graditev in obnavljanje avtocest
V EUR (brez centov)
31. 12. 2021
Delež
Dolgoročno dobljena posojila pri domačih bankah
557.614.050
36 %
Dolgoročno dobljena posojila pri tujih bankah
733.369.930
47 %
Dolgoročno dobljena posojila pri tujih podjetjih
9.554.866
1 %
Posojilo na osnovi zadolžnice Schuldschein
37.780.000
2 %

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 140
V EUR (brez centov)
31. 12. 2021
Delež
Izdane registrirane zadolžnice NSV
100.000.000
6 %
Izdane dolgoročne obveznice
117.800.967
8 %
Skupaj
1.556.119.813
100 %
Dolgoročne finančne obveznosti po zapadlosti
V EUR (brez centov)
31. 12. 2021
Delež
Dolgoročne finančne obveznosti z zapadlostjo do pet let
591.517.798
38 %
Dolgoročne finančne obveznosti z zapadlostjo nad pet let
964.602.014
62 %
Skupaj
1.566.119.813
100 %
Gibanje dolgoročnih finančnih obveznosti v letu 2021
Dolgoročne finančne obveznosti
Stanje na dan
31. 12. 2020
Povečanje v letu
2021
Prenos na
kratkoročne finančne
obveznosti 2021
Stanje na dan
31. 12. 2021
Evropska investicijska banka
626.537.108
0
49.386.673
577.150.435
Nova Ljubljanska banka
284.462.820
0
38.778.205
245.684.615
Kreditanstalt für Wiederaufbau
167.890.625
0
22.385.417
145.505.209
Konzorcij slovenskih bank
12.791.231
0
5.116.493
7.674.739
Deutsche Pfandbriefbank
17.857.143
0
7.142.857
10.714.286
UniCredit Banka Slovenija (in Addiko Bank)
15.636.704
0
8.338.675
7.298.029
Addiko Bank
0
0
0
0
Regione Autonoma Friuli Venezia
12.739.821
0
3.184.955
9.554.866
Intesa Sanpaolo
80.000.000
0
5.333.333
74.666.667
Schuldschein
37.780.000
0
0
37.780.000
Nova KBM
44.120.000
0
5.880.000
38.240.000
SKB banka
46.666.667
0
6.666.667
40.000.000
Unicredit in Intesa Sanpaolo
97.350.000
0
3.300.000
94.050.000
SID banka
50.000.000
0
0
50.000.000
NSV
100.000.000
0
0
100.000.000
Obveznice
117.800.967
0
0
117.800.967
Skupaj
1.711.633.087
0
155.513.275
1.556.119.813
b) Dolgoročne obveznosti iz najema
V EUR (brez centov)
31. 12. 2021
31. 12. 2020
Dolgoročne obveznosti iz najema - glavnica
1.794.956
2.230.514
Dolgoročne obveznosti iz najema - obresti
–45.805
–64.077
Skupaj
1.749.151
2.166.437
V EUR (brez centov)
31. 12. 2021
31. 12. 2020
Dolgoročne obveznosti iz najema - glavnica
1.794.956
2.230.514
Kratkoročne obveznosti iz najema - glavnica
1.103.986
1.084.768
Skupaj
2.898.941
3.315.282

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 141
Ročnost obveznosti iz najemov
V EUR (brez centov)
31. 12. 2021
31. 12. 2020
Do 1 leta
1.103.986
1.084.768
od 1 do 5 let
1.754.063
2.148.730
nad 5 let
40.892
81.784
Skupaj
2.898.941
3.315.282
II.4.1.17 Dolgoročne finančne obveznosti do bank
Stanje dolgoročnega dela glavnice bančnih posojil po posameznih posojilodajalcih
Posojilodajalec
Stanje na dan 31. 12. 2021
Delež
Konzorcij slovenskih bank
7.674.739
1 %
Addiko Bank
0
0 %
UniCredit Banka Slovenija (in Addiko Bank)
7.298.029
1 %
Intesa Sanpaolo
74.666.667
6 %
UniCredit Banka Slovenija in Intesa Sanpaolo
94.050.000
7 %
NLB
245.684.615
19 %
Nova KBM
38.240.000
3 %
SKB banka
40.000.000
3 %
SID banka
50.000.000
4 %
Evropska investicijska banka
577.150.435
45 %
Kreditanstalt für Wiederaufbau
145.505.209
11 %
Deutsche Pfandbriefbank
10.714.286
1 %
Skupaj
1.290.983.980
100 %
a) Posojila konzorcija slovenskih bank
Družba DARS je v letih 1996–2004 pri konzorciju domačih bank najela sedem posojil. Posojila konzorcija
slovenskih bank so bila v letu 2020 odplačana v skupnem znesku 43.202.482 evrov. V letu 2021 je bilo do konca
odplačano posojilo Konzorcija bank VI.
Dolgoročne obveznosti do konzorcija bank ter roki odplačila posojil
Vrsta
Obdobje odplačevanja
V EUR (brez centov)
VI
od 2009 do 2021
0
VII
od 2012 do 2024
7.674.739
Skupaj
7.674.739
b) Posojila Addiko Bank
V letih 2003, 2004 in 2005 je družba DARS najela tri posojila pri Addiko Bank. Posojila Addiko Bank so bila v letu
2021 odplačana v skupnem znesku 6.669.505 evrov. Dne 30. 12. 2021 je Addiko bank prenesla vse svoje terjatve
iz naslova vseh treh kreditnih pogodb na UniCredit Banko Slovenija.
Dolgoročne obveznosti do Addiko Bank ter roki odplačila posojil
Vrsta
Obdobje odplačevanja
V EUR (brez centov)
I
od 2011 do 2023
0
II
od 2012 do 2024
0
III
od 2014 do 2023
0
Skupaj
0

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 142
c) Posojila UniCredit Banke Slovenija
V letih 2005 in 2009 je družba DARS najela dve posojili pri UniCredit Banki Slovenija. Posojilo UniCredit Banke
Slovenija I je bilo v letu 2021 odplačano v skupnem znesku 1.669.171 evrov. Posojilo UniCredit Banke Slovenija II
je bilo v letu 2021 v celoti odplačano. Dne 31. 12. 2021 je UniCredit Banka Slovenije prevzela terjatve Addiko
bank iz naslova vseh treh kreditnih pogodb sklenjenih z Addiko bank.
Dolgoročne obveznosti do UniCredit Banke Slovenija ter roki odplačila posojil
Vrsta
Obdobje odplačevanja
V EUR (brez centov)
I
od 2011 do 2023
1.669.171
II
od 2007 do 2021
0
III
od 2011 do 2023
1.666.084
IV
od 2012 do 2024
1.876.311
V
od 2014 do 2023
2.086.463
Skupaj
7.298.029
d) Posojilo Intesa Sanpaolo
V letu 2016 je družba DARS najela posojilo pri banki Intesa Sanpaolo II v višini 80 milijonov evrov, namenjeno za
refinanciranje kreditov.
Posojilo Intesa Sanpaolo I je bilo v letu 2021 v celoti odplačano.
Dolgoročna obveznost do banke Intesa Sanpaolo ter roki odplačila posojila
Vrsta
Obdobje odplačevanja
V EUR (brez centov)
I
od 2007 do 2021
0
II
od 2021 do 2036
74.666.667
Skupaj
74.666.667
e) Posojila NLB
V letih 2007, 2008 in 2013 je družba DARS najela tri posojila pri NLB, ki jih je v celoti uporabila za financiranje
gradnje avtocest. V letu 2016 sta bila reprogramirana kredita NLB I in NLB II z namenom podaljšanja ročnosti
posojila. Posojila NLB so bila v letu 2021 odplačana v skupnem znesku 38.778.205 evrov.
Dolgoročna obveznost do NLB ter roki odplačila posojil
Vrsta
Obdobje odplačevanja
V EUR (brez centov)
I
od 2020 do 2027
131.550.000
II
od 2020 do 2025
64.134.615
III
2028
50.000.000
Skupaj
245.684.615
f) Posojilo Nova KBM
Leta 2015 je družba DARS najela posojilo pri banki Nova KBM (prej Abanka) v višini 50 milijonov evrov, namenjeno
za refinanciranje oziroma predčasno odplačilo kreditov. Posojilo NKBM je bilo v letu 2021 odplačano v skupnem
znesku 5.880.000 evrov.
Dolgoročna obveznost do Nove KBM (prej Abanke) ter rok odplačila posojila
Vrsta
Obdobje odplačevanja
V EUR (brez centov)
I
od 2021 do 2029
38.240.000
Skupaj
38.240.000
g) Posojilo SKB
Leta 2015 je družba DARS najela posojilo pri SKB banki v višini 50 milijonov evrov, namenjen za refinanciranje
oziroma predčasno odplačilo kreditov. Posojilo SKB banke je bilo v letu 2021 odplačano v skupnem znesku
3.333.333 evrov.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 143
Dolgoročna obveznost do SKB banke ter rok odplačila posojila
Vrsta
Obdobje odplačevanja
V EUR (brez centov)
I
od 2021 do 2028
40.000.000
Skupaj
40.000.000
h) Posojilo UniCredit Banke Slovenija in banke Intesa Sanpaolo
V letu 2016 je družba DARS najela posojilo pri UniCredit Banki Slovenija in Intesa Sanpaolo v skupni višini 99
milijonov evrov, z namenom refinanciranja oziroma predčasnega odplačila kreditov. Posojilo UniCredit Banke
Slovenija in banke Intesa Sanpaolo je bilo v letu 2021 odplačano v skupnem znesku 1.650.000 evrov.
Dolgoročna obveznost do UniCredit Banke Slovenija in banke Intesa Sanpaolo ter rok odplačila posojila
Vrsta
Obdobje odplačevanja
V EUR (brez centov)
I
od 2021 do 2036
94.050.000
Skupaj
94.050.000
i) Posojilo SID
Leta 2016 je družba DARS najela posojilo pri SID banki v višini 50 milijonov evrov, namenjeno za refinanciranje
oziroma predčasno odplačilo kreditov.
Dolgoročna obveznost do SID banke ter rok odplačila posojila
Vrsta
Obdobje odplačevanja
V EUR (brez centov)
I
od 2024 do 2036
50.000.000
Skupaj
50.000.000
j) Posojila Evropske investicijske banke (EIB)
Posojila Evropske investicijske banke, najeta v obdobju 2003–2018, končna zapadlost posojil je med letoma 2027
in 2041. Posojila EIB so bila v letu 2021 odplačana v skupnem znesku 45.668.724 evrov.
Dolgoročne obveznosti do Evropske investicijske banke ter roki odplačila posojil
Vrsta
Obdobje odplačevanja
V EUR (brez centov)
V
od 2007 do 2027
27.000.000
VI
od 2012 do 2029
41.030.000
VII
od 2014 do 2037
160.227.273
VIII
od 2015 do 2034
172.611.111
IX
od 2022 do 2041
141.282.052
X
od 2019 do 2028
35.000.000
Skupaj
577.150.435
k) Posojila Kreditanstalt für Wiederaufbau (KfW)
V letu 2008 je družba DARS pri banki Kreditanstalt für Wiederaufbau najela posojilo, ki je bilo namenjeno
financiranju gradnje avtocest. V letu 2019 je družba DARS pri banki Kreditanstalt für Wiederaufbau najela
posojilo, ki je bilo najeto za vzpostavitev sistema DarsGo. Posojili pri banki sta bili v letu 2021 odplačani v
vrednosti 22.385.417 evrov.
Dolgoročne obveznosti do Kreditanstalt für Wiederaufbau ter roki odplačila posojil
Vrsta
Obdobje odplačevanja
V EUR (brez centov)
I
od 2013 do 2029
108.671.875
II
od 2020 do 2029
36.833.334
Skupaj
145.505.209

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 144
l) Posojila Deutsche Pfandbriefsbank
Leta 2006 je družba DARS najela dve posojili pri Deutsche Pfandbriefbank v skupnem znesku 225.000.000 evrov.
Posojilo Deutsche Pfandbriefbank I je bilo v letu 2021 odplačano v skupnem znesku 7.142.857 evrov. Posojilo
Deutsche Pfandbriefbank II je bilo v letu 2021 v celoti odplačano.
Dolgoročne obveznosti do Deutsche Pfandbriefbank ter roki odplačila posojil
Vrsta
Obdobje odplačevanja kreditov
V EUR (brez centov)
I
od 2014 do 2024
10.714.286
II
od 2013 do 2021
0
Skupaj
10.714.286
II.4.1.18 Dolgoročne finančne obveznosti na podlagi obveznic
Družba DARS ima za financiranje gradnje in obnavljanja avtocest izdani dve obveznici. Obveznosti iz izdanih
obveznic so zavarovane s poroštvom RS.
Izdaja
Zapadlost
Velikost izdaje
v EUR (brez centov)
DRS1
2024
56.042.047
DRS2
2025
61.758.920
Skupaj
117.800.967
a) Obveznice DARS prve emisije (DRS1)
Družba DARS je leta 2004 izdala obveznice prve emisije z oznako DRS1 v skupni nominalni vrednosti 56.042.047
evrov. Glavnica v celoti zapade v letu 2024, letna kuponska obrestna mera je 5,1 odstotka. Z obveznicami se
trguje na Ljubljanski borzi.
b) Obveznice DARS druge emisije (DRS2)
Družba DARS je v letu 2005 izdala obveznice druge emisije z oznako DRS2 v skupni nominalni vrednosti
61.758.920 evrov. Glavnica v celoti zapade v letu 2025, letna kuponska obrestna mera je 4,5 odstotka. Z
obveznicami se trguje na Ljubljanski borzi.
II.4.1.19 Druge dolgoročne finančne obveznosti
a) Posojilo Regione Autonoma Friuli Venezia
Posojilo družbe DARS pri podjetju Regione Autonoma Friuli Venezia je bilo pridobljeno na podlagi memoranduma
o soglasju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Italije za gradnjo avtocestnih objektov, potrebnih
za povezavo slovenskega avtocestnega omrežja z italijanskim. Posojilo je bilo najeto leta 2000. V letu 2021 je bilo
posojilo Regione Autonoma Friuli Venezia odplačano v znesku 3.184.955 evrov.
Dolgoročne obveznosti do Regione Autonoma Friuli Venezia ter rok odplačila posojila
Vrsta
Obdobje odplačevanja kreditov
V EUR (brez centov)
I
od 2011 do 2025
9.554.866
Skupaj
9.554.866
b) Posojilo na osnovi zadolžnice Schuldschein
V letu 2015 je družba DARS najela posojilo na osnovi zadolžnice Schuldschein v višini 37,78 milijona evrov.
Posojilo je družba DARS najela za dobo 15 let. Schuldschein je sporazum o posojilu, s katerim se ne trguje na
organiziranem trgu.
Dolgoročne obveznosti iz naslova posojila Schuldschein ter rok odplačila posojila
Vrsta
Obdobje odplačevanja kreditov
V EUR (brez centov)
I
2030
37.780.000
Skupaj
37.780.000

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 145
c) Instrument Namenschuldverschreibung (NSV oziroma imenska zadolžnica)
V letu 2017 je družba DARS izdala instrument Namenschuldverschreibung (NSV oziroma imenska zadolžnica) v
višini 100 milijonov evrov. Glavnica v celoti zapade v letu 2037. Z instrumentom se ne trguje na borzi.
Namenschuldverschreibung je imenska zadolžnica, ki predstavlja hibrid med obveznico in kreditom, vendar je
bližje obveznici. Organizator izdaje vodi knjigo o imetnikih.
Dolgoročne obveznosti iz naslova imenske zadolžnice ter rok odplačila
Vrsta
Obdobje odplačevanja
V EUR (brez centov)
I
2037
100.000.000
Skupaj
100.000.000
d) Dolgoročne obveznosti iz najema
V EUR (brez centov)
2021
2020
Stanje na dan 1.1.
2.166.437
2.266.372
Pridobitev novih obveznosti
793.661
1.084.825
Prenosi na kratkoročne finančne obveznosti
–1.210.947
–1.184.760
Stanje na dan 31. 12.
1.749.151
2.166.437
II.4.1.20 Druge dolgoročne poslovne obveznosti
Med drugimi dolgoročnimi poslovnimi obveznostmi je izkazana obveznost iz naslova nadomestila za ustanovitev
stavbne pravice v višini 53.752.613 evrov. Na podlagi Letne izvedbene pogodbe (za izvajanje naročila na podlagi
4. člena ZDARS-1 za leto 2022) se kratkoročni del dolgoročne obveznosti prenese na kratkoročne obveznosti.
Stavbna pravica je bila v skladu z ZDARS-1 ustanovljena v korist družbe DARS na zemljiščih v lasti RS, na katerih
so avtoceste kot objekti, ki so bili zgrajeni ali so se pričeli graditi pred uveljavitvijo ZDARS-1. Stavbna pravica je
ustanovljena za 50 let (od 4. decembra 2010 do 4. decembra 2060) kot neodplačna. Po Zakonu o uravnoteženju
javnih financ se za stavbno pravico plačuje letno nadomestilo v skladu z letno izvedbeno pogodbo za izvajanje
naročila na podlagi 4. člena ZDARS-1.
Vrednost nadomestila za stavbno pravico je bila na podlagi mnenja pooblaščenega ocenjevalca vrednosti
nepremičnin, podanega 7. junija 2012, določena v znesku 190.810.787 evrov brez DDV. Pooblaščeni ocenjevalec
vrednosti nepremičnin je 29. februarja 2016 na zahtevo Ministrstva za infrastrukturo ponovno izvedel cenitev
stavbne pravice, ki znaša 190.760.000 evrov brez DDV. Družba DARS je izvedla uskladitev vrednosti stavbne
pravice na novo ocenjeno vrednost, ki je sedaj za 50.787 evrov nižja od prvotno ocenjene.
V skladu s ZGD-1 in SRS 2016 družba stavbno pravico vodi med opredmetenimi osnovnimi sredstvi v postavki
zemljišča.
II.4.1.21 Kratkoročne finančne obveznosti
Kratkoročne finančne obveznosti v skupni višini 177.942.384 evrov predstavljajo:
a) kratkoročni del dolgoročnih finančnih obveznosti, ki zapadejo v plačilo v naslednjem letu, ter natečene
obresti iz posojil, izdanih obveznic in obveznosti iz naslova izpeljanih finančnih instrumentov v višini
176.882.059 evrov ter
b) kratkoročne obveznosti iz najema v višini 1.060.325 evrov.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 146
Gibanje kratkoročnih finančnih obveznosti:
Kratkoročne
finančne
obveznosti
do bank
brez obresti
Kratkoročne
finančne
obveznosti
na podlagi
obveznic
brez obresti
Kratkoročne
finančne
obveznosti
za druga
posojila
brez obresti
Kratkoročne
finančne
obveznosti
do bank za
obresti
Kratkoročni
izvedeni
finančni
inštrumenti
Kratkoročne
finančne
obveznosti
na podlagi
obveznic za
obresti
Kratkoročne
finančne
obveznosti
za druga
posojila za
obresti
Kratkoročni
izvedeni
finančni
inštrumenti
za obresti
Kratkoročne
obveznosti
do banke za
negativne
obresti od
depozitov
Druge
kratkoročne
finančne
obveznosti
Skupaj
Stanje na dan 1. 1. 2021
180.440.397
0
3.184.955
5.797.633
18.918.262
3.112.385
1.550.582
653.480
0
1.032.108
214.689.802
Povečanje
18.536.250
5.633.924
3.732.592
4.501.017
62.945
1.131.101
33.597.830
Prenosi iz dolgoročnih
obveznosti
152.328.319
3.184.955
155.513.274
Kratkoročna odplačila
–180.440.396
0
–3.184.955
–18.868.622
–5.628.738
–3.730.103
–4.429.618
–54.333
–1.102.884
–217.439.650
Drugo
–8.418.871
–8.418.871
Stanje na dan 31. 12. 2021
152.328.319
0
3.184.955
5.465.262
10.499.391
3.117.571
1.553.070
724.879
8.611
1.060.325
177.942.384
V EUR (brez centov)
Kratkoročne
finančne
obveznosti do
bank brez
obresti
Kratkoročne
finančne
obveznosti
na podlagi
obveznic
brez obresti
Kratkoročne
finančne
obveznosti
za druga
posojila brez
obresti
Kratkoročne
finančne
obveznosti
do bank za
obresti
Kratkoročni
izvedeni
finančni
inštrumenti
Kratkoročne
finančne
obveznosti
na podlagi
obveznic za
obresti
Kratkoročne
finančne
obveznosti
za druga
posojila za
obresti
Kratkoročni
izvedeni
finančni
inštrumenti
za obresti
Druge
kratkoročne
finančne
obveznosti
Skupaj
Stanje na dan 1. 1. 2020
189.779.518
42.563.580
3.184.955
5.869.861
16.619.360
3.411.653
1.552.391
620.485
974.278
264.576.081
Povečanje
21.441.649
7.049.945
3.387.150
3.816.719
1.203.459
36.898.922
Prenosi iz dolgoročnih obveznosti
183.273.730
3.184.955
186.458.685
Kratkoročna odplačila
–192.612.851
–42.563.580
–3.184.955
–21.513.876
–7.349.213
–3.388.960
–3.783.724
–1.145.629
–275.542.788
Drugo
2.298.902
2.298.902
Stanje na dan 31. 12. 2020
180.440.397
0
3.184.955
5.797.633
18.918.262
3.112.385
1.550.582
653.480
1.032.108
214.689.802
Kratkoročne finančne obveznosti do bank v skupni višini 157.793.581 evrov predstavljajo:
a. del glavnice kratkoročnih bančnih posojil za nabavo opredmetenih osnovnih sredstev, ki zapadejo v plačilo
v letu 2021;
V EUR (brez centov)
Posojilodajalec
31. 12. 2021
31. 12. 2020
Evropska investicijska banka V
6.000.000
6.000.000
Evropska investicijska banka VI
6.270.000
6.270.000
Evropska investicijska banka VII
11.363.636
11.363.636
Evropska investicijska banka VIII
16.666.667
16.666.667
Evropska investicijska banka IX
3.717.949
0
Evropska investicijska banka X
5.368.421
5.368.421
Kreditanstalt für Wiederaufbau 267,5
16.718.750
16.718.750
Kreditanstalt für Wiederaufbau 51
5.666.667
5.666.667
Deutsche Pfandbriefbank I
7.142.857
7.142.857
Deutsche Pfandbriefbank II
0
16.666.667
Intesa Sanpaolo I
0
2.333.333
Intesa Sanpaolo II
5.333.333
0
Konzorcij bank VI
0
16.480.026
Konzorcij bank VII
5.116.493
5.116.493
Addiko Bank I
0
3.332.168
Addiko Bank II
0
1.250.874
Addiko Bank III
0
2.086.463
UniCredit Banka I
1.669.170
1.669.170
UniCredit Banka II
0
6.666.667
UniCredit Banka III
3.332.168
0
UniCredit Banka IV
1.250.874
0
UniCredit Banka V
2.086.463
0

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 147
V EUR (brez centov)
Posojilodajalec
31. 12. 2021
31. 12. 2020
Nova Ljubljanska banka I
17.400.000
17.400.000
Nova Ljubljanska banka II
21.378.205
21.378.205
Nova KBM (prej Abanka)
5.880.000
5.880.000
SKB banka
6.666.667
3.333.333
UniCredit Banka in Intesa Sanpaolo
3.300.000
1.650.000
Skupaj glavnice
152.328.320
180.440.397
b. natečene obresti od dolgoročnih bančnih posojil na dan 31. decembra 2021 v višini 5.465.262 evrov.
Kratkoročne finančne obveznosti za obresti se nanašajo na obresti, natečene do 31. decembra 2021. Obrestne
mere in način obračunavanja obresti za sklenjene posle so pogodbeno določeni in so bili 31. decembra 2021 v
intervalu od 0 do 4,96 odstotka letno.
Kratkoročne finančne obveznosti na podlagi obveznic v višini 3.117.571 evrov se nanašajo na obresti, natečene
do 31. decembra 2021.
Druge kratkoročne finančne obveznosti v višini 17.031.231 evrov se nanašajo na:
V EUR (brez centov)
31. 12. 2021
31. 12. 2020
Kratkoročni del glavnice posojila Regione Autonoma Friuli Venezia
3.184.955
3.184.955
Kratkoročne finančne obveznosti za natečene obresti od drugih
1.553.070
1.550.582
Obresti od izpeljanih finančnih instrumentov
724.879
653.480
Obveznosti iz izpeljanih finančnih instrumentov
10.499.391
18.918.262
Kratkoročne finančne obveznosti do drugih
8.611
0
Kratkoročne obveznosti iz najema – glavnica*
1.103.986
1.084.768
Kratkoročne obveznosti iz najema - obresti
–43.660
–52.660
Skupaj
17.031.231
25.339.387
*Obveznosti iz najema so razkrite v postavki Dolgoročnih finančnih obveznosti.
Družba DARS je izpostavljena obrestnemu tveganju, zato se je v preteklih letih – v skladu s politiko aktivnega
upravljanja finančnega tveganja – odločila, da bo zmanjšala izpostavljenost tveganju sprememb obrestnih mer
na trgu. Tako je bilo 31. decembra 2021 variabilni obrestni meri izpostavljenih 39 odstotkov vrednosti portfelja
zadolženosti, fiksni obrestni meri pa 60 odstotkov. Skupaj s sklenjenimi posli obrestnih zamenjav je bil delež
portfelja izpostavljenega variabilni obrestni meri 18 odstotkov in fiksni obrestni meri 81 odstotkov. Preostali
odstotek predstavlja brezobrestni kredit.
Za zavarovanje pred obrestnimi tveganji uporabljamo izvedene finančne instrumente (navadna obrestna
zamenjava), s katerimi zagotavljamo dolgoročno stabilnost določenega dela variabilnih obrestnih mer. Namen
varovanja je fiksiranje obrestne mere, s čimer je dosežen nespremenljiv denarni tok. Pri sklepanju poslov
obrestnih zamenjav sledimo načelu, da imajo posli obrestne zamenjave primerljive značilnosti posla varovane
postavke (nominalni znesek, ročnost, obračunsko obdobje). Večina izvedenih finančnih instrumentov se
uporablja za namen varovanja pred tveganjem spremembe obrestnih mer, kjer varovane postavke predstavljajo
učinkovito varovalno razmerje.
Skupna poštena vrednost poslov obrestnih zamenjav na dan 31. 12. 2021 znaša 10.499.391 evrov.
Kratkoročne obveznosti iz najema se nanašajo na glavnico v znesku 1.103.986 evrov, zmanjšano za obresti v
znesku 43.660 evrov.
Podrobnejši opis izpeljanih finančnih instrumentov, ki jih je imela družba sklenjene na dan 31. decembra 2021.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 148
Zavarovanje obrestnega tveganja v skupni višini 150 milijonov evrov
Družba DARS je v drugi polovici leta 2014 sklenila tri posle zavarovanja obrestnega tveganja v skupni višini
150.000.000 evrov z ročnostjo deset let. S posameznimi posli v višini po 50 milijonov evrov je družba DARS delno
zavarovala posojila, najeta pri banki KfW (posojilo KfW 267,5) in pri NLB (za posojilo 245 milijonov evrov in 145
milijonov evrov). Posojila so bila zavarovana za deset let s fiksno obrestno mero.
Zavarovanje obrestnega tveganja v skupni višini 100 milijonov evrov
Družba DARS je v letu 2016 sklenila dva posla zavarovanja obrestnega tveganja v skupni višini 100.000.000 evrov
z ročnostjo deset let. S posameznimi posli v višini po 50 milijonov evrov je družba DARS delno zavarovala posojila,
najeta pri banki NLB (posojilo NLB 50) in pri SKB (posojilo SKB 50). Posojila so bila zavarovana za deset let s fiksno
obrestno mero.
Zavarovanje obrestnega tveganja v skupni višini 99,5 milijonov evrov
Družba DARS je v letu 2017 sklenila dva posla zavarovanja obrestnega tveganja v skupni višini 99.500.000 evrov
z ročnostjo deset let. S posameznimi posli v višini 50 milijonov evrov in 49,5 milijonov evrov je družba DARS delno
zavarovala posojila, najeta pri banki KfW (posojilo KfW 267,5) in pri banki Unicredit (posojilo Unicredit+ Intesa
Sanpaolo). Posojila so bila zavarovana za deset let s fiksno obrestno mero.
Nominalna in knjigovodska vrednost instrumentov za varovanje pred obrestnimi tveganji
V EUR (brez centov)
Nominalna vrednost
instrumentov varovanja
Knjigovodska vrednost instrumentov varovanja
31. 12. 2021
31. 12. 2020
Skupaj
349.500.000
(10.499.391)
(18.918.262)
Knjigovodska vrednost instrumentov varovanja je enaka pošteni vrednosti, ki je izračunana po metodi skupne
srednje neto sedanje vrednosti, v skladu z amortizacijskim načrtom posla in ob upoštevanju tržnih cen. Pošteno
vrednost uvrščamo v raven 2 hierarhije poštene vrednosti.
V EUR (brez centov)
Sprememba vrednosti instrumentov
varovanja pripoznana v izkazu
drugega vseobsegajočega donosa
Neučinkoviti instrumenti varovanja - znesek
pripoznan v izkazu poslovnega izida
31. 12. 2021
31. 12. 2020
Skupaj
6.887.916
(1.592.855)
II.4.1.22 Kratkoročne poslovne obveznosti
V EUR (brez centov)
31. 12. 2021
Delež v odstotkih
31. 12. 2020
Indeks
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev
37.531.572
42 %
37.219.572
101
Kratkoročne obveznosti za predujme
30.114
0 %
10.500
287
Kratkoročne obveznosti do delavcev
4.771.621
5 %
4.622.709
103
Kratkoročne obveznosti do države
45.747.463
51 %
37.136.300
123
- obveznosti za davek od dohodka pravnih oseb
14.308.269
16 %
4.111.921
348
- obveznosti za obračunani DDV
6.911.332
8 %
7.055.380
98
- obveznosti za davke in prispevke izplačevalca iz
naslova plač in drugih prejemkov
2.134.148
2 %
2.062.479
103
- kratkoročna obveznost za stavbno pravico
20.985.157
23 %
21.981.834
95
- obveznosti iz naslova obračunanega pribitka k
cestnini
997.688
1 %
936.576
107
- druge obveznosti do države
410.869
0 %
988.109
42
Kratkoročne obveznosti do drugih
247.479
0 %
423.755
58
Kratkoročne obveznosti do podizvajalcev
1.330.088
1 %
1.176.147
113
Skupaj
89.658.337
100 %
80.588.983
111

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 149
Obveznosti družbe do dobaviteljev predstavljajo neplačane obveznosti za izvedena in obračunana dela pri gradnji
avtocest, ki so jih izvajali domači in tuji dobavitelji (vključno s pogodbeno zadržanimi zneski), obveznosti iz
naslova odškodnin pri pridobivanju zemljišč za posle v imenu RS in za njen račun, obveznosti iz poslovanja iz
naslova upravljanja in vzdrževanja avtocest ter druge kratkoročne poslovne obveznosti.
Pogodbeno zadržana sredstva predstavljajo varščino za dobro izvedbo del in se do izpolnitve vseh pogodbenih
obveznosti izvajalcev (prevzem del, odprava vseh pomanjkljivosti, predaja garancij za odpravo napak v garancijski
dobi) zadržijo v višini do največ petih oziroma dveh odstotkov pogodbene vrednosti. Sredstva se zadržujejo tudi
iz razloga nepredane dokumentacije, ki bi jo morali izvajalci v skladu s pogodbo priložiti situaciji. V pretežnem
delu gre za izjavo izvajalcev, na podlagi katere se v skladu z Zakonom o javnem naročanju neposredno plačuje
podizvajalcem, ki so vključeni v izvedbi pogodbenih del. Določena zadržana sredstva, ki jih družba izvajalcem še
zadržuje, služijo kot zavarovanje za poplačilo potencialnih finančnih obveznosti iz naslova prejetih zahtevkov
podizvajalcev, za kar so bili z izvajalcem sklenjeni sporazumi. Zadržana sredstva po sklenjenih pogodbah z izvajalci
pripadajo izvajalcem oziroma podizvajalcem in se nakažejo, ko izvajalci izpolnijo pogodbeno obveznost ter
investitorju dostavijo zahtevano dokumentacijo. Na zadnji dan leta 2021 so kratkoročne obveznosti do
dobaviteljev na podlagi zadržanih sredstev znašale 16.267.599 evrov in so predstavljale 43-odstotni delež vseh
obveznosti do dobaviteljev.
Obveznosti družbe do delavcev predstavljajo predvsem obračunane decembrske plače ter nadomestila plač in
povračila stroškov, povezanih z delom zaposlenih v družbi, izplačane januarja 2022.
Dolgovi do članov uprave in članov nadzornega sveta na dan 31. 12. 2021 predstavljajo obračunane decembrske
plače oziroma sejnine ter nadomestila plač in povračila stroškov, povezanih z delom v družbi, izplačane januarja
2022.
Med kratkoročnimi poslovnimi obveznostmi je tudi kratkoročni del dolgoročne obveznosti iz naslova nadomestila
za stavbno pravico, ki za leto 2022 v skladu z Letno izvedbeno pogodbo za izvajanje naročila na podlagi 4. člena
ZDARS-1 znaša 20.985.157 evrov.
Vlada je 13. decembra 2018 sprejela sklep o uvedbi pribitka k cestnini na določenih odsekih avtocestnega
omrežja, ki ga plačujejo cestninski zavezanci v okviru sistema DarsGo. Družba DARS kot upravljavec cestninskih
cest je bila dolžna začeti obračunavati pribitek 1. januarja 2019. Zbrana sredstva so namenski prihodek proračuna
Republike Slovenije in se bodo lahko uporabila izključno za drugi tir železniške proge Divača–Koper. Pribitek se
obračunava vsem zavezancem z vozilom, katerega največja dovoljena masa presega 3,5 tone, ki prevozijo
cestninske odseke med Koprom in Ljubljano ter med Ljubljano in Šentrupertom. Na dan 31. 12. 2021 znaša
obveznost iz naslova obračunanega pribitka k cestnini 997.697 evrov.
Pregled kratkoročnih poslovnih obveznosti do dobaviteljev po zapadlosti na dan 31. decembra 2021
V EUR (brez centov)
Nezapadle
do 60 dni
nad 60 dni
Skupaj
Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
(tekoče obveznosti)
20.968.969
346.791
–51.787
21.263.973
Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
(zadržani zneski)
16.267.599
0
0
16.267.599
Pregled obveznosti do dobaviteljev na dan 31. decembra 2021
V EUR (brez centov)
31. 12. 2021
Delež
KOLEKTOR CPG, d. o. o.
4.320.838
11 %
CENGIZ INSAAT SANAYI VE TICARET ANONIM SIRKETI, Podružnica Ljubljana
2.833.575
8 %
VOC Celje, d. o. o.
2.689.874
7 %
ALPINE BAU GMBH, Salzburg - Podružnica Celje - v stečaju
1.888.452
5 %
POMGRAD, d. d.
1.789.438
5 %
CPK, d. d.
1.338.913
4 %
DRI upravljanje investicij, d. o. o.
1.178.103
3 %

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 150
V EUR (brez centov)
31. 12. 2021
Delež
CGP, d. d.
979.675
3 %
Q-FREE NORGE AS
887.641
2 %
TELEKOM SLOVENIJE, d. d.
839.865
2 %
Ostali dobavitelji
18.785.198
50 %
Skupaj
37.531.572
100 %
II.4.1.23 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve
V EUR (brez centov)
31. 12. 2021
Delež
31. 12. 2020
Indeks
Kratkoročno vnaprej vračunani stroški
4.511.734
27 %
748.764
603
Kratkoročno odloženi prihodki
12.080.919
73 %
17.654.465
68
Skupaj
16.592.653
100 %
18.403.229
90
Med obveznostmi družbe so vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki, ki zajemajo vnaprej vračunane stroške
za izvedbo revizije računovodskih izkazov za leto 2021 v višini 31.219 evrov in stroške za izvedbo aktuarskega
izračuna rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine na dan 31. decembra 2021 v višini 540 evrov, vnaprej
vračunane stroške nadzornega inženirja za zaključene investicijske projekte v višini 347.915 evrov, vnaprej
vračunane stroške za spremenljivi prejemek uprave v višini 573.608 evrov in variabilni del plače za zaposlene po
individualni pogodbi v višini 23.521 evrov. Med vnaprej vračunanimi stroški oziroma odhodki je v višini 3.534.930
izkazan tudi del investicije v vzpostavitev sistema e-vinjete, ki je bil zaključenih do konca leta 2021, izvajalec pa
bo račune izstavil v skladu s pogodbenimi določili.
Kratkoročno odloženi prihodki nastanejo, če še niso opravljene sicer že zaračunane ali celo plačane storitve.
Kratkoročno odloženi prihodki družbe so bili oblikovani:
- za v letu 2021 zaračunane polletne enosledne vinjete, delno ali v celoti veljavne za uporabo avtocest v
letu 2022, v skupni vrednosti 4.382 evrov (polletna vinjeta velja šest mesecev od dneva njenega nakupa);
- za v letu 2021 zaračunane letne in polletne elektronske vinjete, delno ali v celoti veljavne za uporabo
avtocest v letu 2022, v skupni vrednosti 6.835.188 evrov;
- dobroimetje naloženo na naprave DarsGo v znesku 5.062.651 evrov, zaračunano in plačano leta 2021,
ki mu niso sledili cestninski prehodi v istem letu. Prihodki so odloženi, dokler uporabniki storitev ne
opravijo cestninskega prehoda;
- kratkoročno odloženi prihodki iz naslova državnih pomoči za zajezitev ali odpravo posledic epidemije
covida-19 v višini 33.423 evrov, ki se nanaša na koriščenje ukrepa višje sile in karantene, in
- drugi kratkoročno odloženi prihodki v višini 145.276 evrov.
II.4.1.24 Zunajbilančna evidenca
Družba ima na dan 31. 12. 2021 v zunajbilančni evidenci izkazane naslednje postavke:
1. Znesek v višini 141.025.507 evrov predstavlja potencialna denarna sredstva oziroma terjatve iz naslova
prejetih garancij oziroma drugih instrumentov zavarovanja iz naslova kritja povračila škode in tveganja v
povezavi z javnim naročilom, izpolnitve pogodbenih obveznosti (dobra in pravočasna izvedba del, tveganje
neplačila v roku in skladno z dogovorjenimi pogodbenimi obveznostmi) ter odprave napak v garancijski dobi.
V EUR (brez centov)
31. 12. 2021
31. 12. 2020
Garancije za dobro izvedbo del
81.564.136
67.965.119
Garancije za odpravo napak
23.607.071
24.723.097
Finančna zavarovanja za dobro izvedbo del in plačilno finančno zavarovanje
1.317.600
0
Garancije za zanesljivost plačila
16.456.000
15.161.844
Garancije za resnost ponudbe
18.080.700
26.430.600
Skupaj
141.025.507
134.280.660

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 151
2. Vrednost zaloge vinjet za uporabo cestninskih cest v Republiki Avstriji, ki jih prodaja družba DARS, znaša
1.251.972 evrov.
3. Na dan poročanja je bilo proti družbi vloženih za 33.985.341 evrov tožb (glavnice), od katerih 79,9 % izhaja
s področja gradenj in obnov avtocest. Od navedenih tožb so bile na podlagi pridobljenih pravnih mnenj in
ocene poslovodstva oblikovane rezervacije iz naslova tožb v višini 785.662 evrov (glavnice in zamudne
obresti) (pojasnilo II.4.1.15, Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve). Možne obveznosti iz
naslova tožb, za katere se ocenjuje s 50 % verjetnostjo ali manj, da bo tožnik uspel v tožbenem zahtevku,
na dan 31. 12. 2021 znašajo 33.318.730 evrov (glavnice). Zneska obveze iz navedenih tožbenih zahtevkov
prav tako ni mogoče dovolj zanesljivo izmeriti. Glede na potek postopkov je težko z zadostno stopnjo
verjetnosti napovedati čas zaključka posamezne zadeve.
4. 3.704.392 evrov predstavljajo terjatve, za katere se ocenjuje, da je verjetnost za kakršnokoli plačilo iz
stečajne mase v korist navadnih upnikov, med katere sodijo tudi terjatve družbe DARS, minimalna.
5. V februarju 2020 je družba DARS z Evropsko investicijsko banko (EIB) sklenila kreditno pogodbo za
financiranje projekta predora Karavanke v višini 90 milijonov evrov, z možnostjo postopnega črpanja kredita
v skladu z dinamiko del, z ročnostjo 22 let in s 3-letnim obdobjem za črpanje. Zadolžitev je zavarovana z
garancijo EFSI (Evropskega sklada za strateške naložbe).
Nobena od naštetih obveznosti na dan 31. 12. 2021 ne izpolnjuje pogojev za pripoznanje med bilančne postavke,
družba pa iz tega naslova ne pričakuje materialnih posledic.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 152
Pojasnila k izkazu poslovnega izida
II.4.2.1 Čisti prihodki od prodaje
V EUR (brez centov)
2021
Delež
2020
Indeks
2021/2020
Prihodki od cestnin
456.235.915
97 %
386.955.494
118
- prihodki od prodaje vinjet
179.466.634
39 %
144.430.710
124
- prihodki od cestnine tovorni promet
276.769.280
61 %
242.524.784
114
Prihodki od zakupnin za počivališča
8.347.355
2 %
7.136.120
117
Prihodki od zapor in prekomernih obremenitev
1.130.221
0 %
984.520
115
Prihodki od služnosti za bazne postaje in ostalo
572.513
0 %
593.084
97
Prihodki od zakupa optičnih vlaken
1.003.149
0 %
984.782
102
Prihodki po pogodbi o izvajanju naročila
321.312
0 %
333.607
96
Drugi prihodki od prodaje
1.924.942
0 %
1.593.950
121
Skupaj čisti prihodki od prodaje
469.535.406
100 %
398.581.556
118
Prihodki od pobrane cestnine so leta 2021 znašali 456.235.915 evrov in predstavljajo 97 odstotkov vseh
prihodkov od prodaje ter so za 18 odstotkov višji kot leta 2020. Od tega znašajo prihodki od cestninjenja vozil,
težkih do 3,5 tone (vinjetni sistem), 179.466.634 evrov in predstavljajo 39 odstotkov prihodkov od cestnin,
prihodki od cestninjenja vozil, težjih od 3,5 tone, pa znašajo 276.769.280 oziroma 61 odstotkov. Prihodki od
pobrane cestnine so podrobneje pojasnjeni v poglavjih I.6, I.9.2 in I.10.
Prihodkom od cestnine sledijo prihodki od zakupnin za počivališča, ki so leta 2021 znašali 8.347.355 evrov.
Prihodki od zakupnin nastanejo z oddajanjem v zakup pravice do uporabe zemljišč ob avtocestah za izvajanje
servisnih dejavnosti s področja gostinstva in postavitev bencinskih črpalk s servisi. V primerjavi z letom 2020 so
se povečali za 17 odstotkov. Prihodki od zakupnin na počivališčih so podrobneje pojasnjeni v poglavjih I.6 in I.9.4.
Med prihodke od prodaje spadajo še prihodki od zapor in prekomernih obremenitev v višini 1.130.221 evrov,
prihodki od zakupa optičnih vlaken v višini 1.003.149 evrov in prihodki od zaračunanih služnosti v višini 572.513
evrov.
Prihodki po pogodbi za izvajanje naročila so leta 2021 znašali 321.312 evrov. Ti prihodki se nanašajo na izvajanje
nalog, ki jih družba DARS opravlja v imenu in za račun RS na podlagi letne izvedbene pogodbe in 4. člena ZDARS-
1. Naloge vključujejo prostorsko načrtovanje in umeščanje avtocest v prostor ter pridobivanje nepremičnin za
potrebne graditve avtocest.
Druge prihodke od prodaje v višini 1.924.942 evrov predstavljajo prihodki od provizije, ustvarjene pri prodaji
avstrijskih vinjet, prihodki od prodaje naprav DarsGo, prihodki od vlek, pluženja, reševanja prometnih nezgod,
prihodki iz naslova najemnin za počitniške kapacitete in stanovanja, prihodki od prodaje odpadnega materiala in
ostali prihodki.
Čisti prihodki od prodaje so bili v celoti ustvarjeni na domačem trgu.
II.4.2.2 Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
Lastne storitve investicijskih vlaganj na avtocestah, ki jih ni zaračunala zunanjim izvajalcem storitev obnavljanja
avtocest, je družba v letu 2021 usredstvila. Prihodki od usredstvenih lastnih storitev so leta 2021 znašali
1.681.712 evrov.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 153
II.4.2.3 Drugi poslovni prihodki
V EUR (brez centov)
2021
Delež
2020
Indeks
Odprava dolgoročnih rezervacij
3.537.789
22 %
610.520
579
Odškodnine od zavarovalnic
1.867.275
12 %
1.987.021
94
Prihodki od porabe dolgoročno odloženih prihodkov
8.590.776
53 %
9.705.140
89
Dobički od prodaje opreme in nepremičnin
624.143
4 %
1.150.430
54
Državna pomoč covid-19 - oprostitve plačila prispevkov za invalidsko in
pokojninsko zavarovanje
0
0 %
1.467.255
-
Državna pomoč covid-19 - krizni dodatek
0
0 %
93.006
-
Državna pomoč nadomestila plač covid-19 - drugo
225.606
1 %
83.667
-
Državna pomoč - povračilo nadomestila bolniških in drugih odsotnosti
1.048.620
6 %
963.268
-
Drugi poslovni prihodki
197.726
1 %
101.400
195
Drugi poslovni prihodki skupaj
16.091.935
100 %
16.161.707
100
Odprava dolgoročnih rezervacij v višini 3.537.789 evrov vključuje odpravo rezervacij za tožbe v znesku 3.125.842
evrov, odpravo dolgoročno odloženih prihodkov iz naslova neporabljenega dobroimetja na ACB tablicah in DARS
karticah zaradi prehoda s starega cestninskega sistema na elektronsko cestninjenje v znesku 92.417 evrov,
odpravo rezervacij iz naslova neizplačanih odpravnin in jubilejnih nagrad v znesku 46.102 evrov ter odpravo
rezervacij za neizkoriščen letni dopust leta 2020 v znesku 273.428 evrov.
Odškodnine zavarovalnic vključujejo odškodnine, prejete od zavarovalnic za odpravo škode, ki je nastala na
avtocestnih odsekih in objektih ob avtocestah. Leta 2021 jih je bilo za 1.867.275 evrov.
Prihodki od porabe dolgoročno odloženih prihodkov v višini 8.590.776 evrov se nanašajo na porabo prejetih
nepovratnih sredstev Evropske unije in sofinancerskih sredstev, prejetih za financiranje priprave prostorske in
projektne dokumentacije ter graditve avtocest oziroma s tem povezane naloge (izboljšanje prometne varnosti –
graditev sistemov nadzora in vodenja prometa) ter druge projekte in porabo sredstev unovčenih garancij ter
zadržanih sredstev izvajalcev. Vrednost dolgoročno odloženih prihodkov se zmanjšuje skladno z nastankom
stroškov (obračunane amortizacije osnovnih sredstev in za zneske drugih vrst stroškov, za katere so bila sredstva
prejeta) ter se prenaša v prihodke. Družba je v letu 2021 prenesla v prihodke dolgoročno odložene prihodke v
višini 7.771.773 evrov, ki jih je prejela v okviru kohezijskega sklada Evropske unije, projektov TEN T, CROCODILE
ter programov EasyWay in TEMPO-CONNECT. V višini 780.151 evrov je družba prenesla v prihodke prejetih
dolgoročno odloženih prihodkov iz naslova sofinanciranja občin (MOL), ELES-a in drugih financerjev projektov. Za
pokritje stroškov odprave napak izvajalcev gradnje in obnavljanja avtocest ter drugih namenskih stroškov je bilo
porabljenih 38.852 evrov sredstev unovčenih garancij.
II.4.2.4 Stroški in poslovni odhodki
Pregled stroškov in odhodkov
V EUR (brez centov)
2021
Delež
2020
Indeks
Stroški materiala
9.472.198
3 %
9.116.897
104
Stroški storitev
38.878.394
12 %
35.252.803
110
Stroški dela
47.936.062
15 %
46.832.708
102
Amortizacija
189.378.633
60 %
185.784.386
102
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih
dolgoročnih sredstvih in opredmetenih OS
31.481.217
10 %
26.717.740
118
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih
118.418
0 %
347.862
34
Drugi poslovni odhodki
877.044
0 %
3.191.823
27
Poslovni odhodki skupaj
318.141.965
100 %
307.244.219
104

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 154
Razčlenitev stroškov materiala
V EUR (brez centov)
2021
Delež
2020
Indeks
Stroški materiala
3.516.131
37 %
3.004.019
117
Stroški energije
4.124.069
44 %
3.965.114
104
Stroški nadomestnih delov
684.657
7 %
569.853
120
Odpis drobnega inventarja
1.021.695
11 %
1.379.070
74
Drugi stroški materiala
125.645
1 %
198.841
63
Skupaj
9.472.198
100 %
9.116.897
104
Stroški materiala predstavljajo tri odstotni delež vseh poslovnih odhodkov in so glede na leto 2020 višji za štiri
odstotke.
Razčlenitev stroškov storitev
V EUR (brez centov)
2021
Delež
2020
Indeks
Stroški nadzornega inženirja
751.353
2 %
783.496
96
Stroški vzdrževanja osnovnih sredstev
12.848.643
33 %
13.596.545
94
Najemnine
697.148
2 %
728.035
96
Stroški plačilnega prometa in zavarovalnih premij
3.749.458
10 %
3.517.372
107
Provizija od prodanih vinjet
6.941.296
18 %
5.086.758
136
Stroški drugih storitev
13.890.496
36 %
11.540.595
120
Skupaj
38.878.394
100 %
35.252.803
110
Stroški storitev predstavljajo 12-odstotni delež vseh poslovnih odhodkov. Pomembnejše storitve v letu 2021 so
bili stroški vzdrževanja osnovnih sredstev (33-odstotni delež), provizije od prodanih vinjet (18-odstotni delež) ter
stroški plačilnega prometa in zavarovalnih premij (10-odstotni delež).
Stroški po funkcionalnih skupinah:
v EUR (brez centov)
2021
2020
Redno vzdrževanje (z amortizacijo)
47.887.366
46.809.650
Cestninjenje (z amortizacijo)
35.469.368
31.053.765
Ostalo (z amortizacijo)
202.308.552
199.123.379
- od tega amortizacija avtocestne infrastrukture
165.753.524
162.228.172
SKUPAJ
285.665.286
276.986.794
II.4.2.5 Stroški dela
Stroški dela zavzemajo 15-odstotni delež v vseh poslovnih odhodkih družbe DARS. Leta 2021 so bili za dva
odstotka višji kot leta 2020.
Vrsta stroškov dela
2021
Delež
2020
Indeks
Stroški plač
35.188.562
73 %
34.420.960
102
Stroški pokojninskih zavarovanj
3.751.669
8 %
3.120.590
120
Stroški drugih socialnih zavarovanj
3.155.690
7 %
3.572.628
88
Drugi stroški dela
5.840.140
12 %
5.718.531
102
Skupaj
47.936.061
100 %
46.832.709
102
Družba med stroški dela izkazuje tudi obračunane premije dodatnega pokojninskega zavarovanja v višini 960.185
evrov.
Na zadnji dan leta 2021 je bilo v družbi zaposlenih 1.234 delavcev. V povprečju je bilo leta 2021 v družbi
zaposlenih 1.253 delavcev (podatek je pridobljen na podlagi delovnih ur).
V letu 2021 je družba izplačevala plače na podlagi Podjetniške kolektivne pogodbe DARS, plače uprave družbe pa
tudi v skladu z Zakonom o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti RS in
samoupravnih lokalnih skupnosti (ZPPOGD, Ur. l. RS, št. 21/2010).

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 155
Povprečna plača v družbe DARS v letu 2021 (v evrih)
Povprečna bruto plača
Leto 2021
Leto 2020
DARS
2.337
2.263
Republika Slovenija
1.970
1.856
Število zaposlenih in izobrazbena struktura zaposlenih na dan 31. decembra 2021 sta prikazana v poslovnem delu
letnega poročila, v poglavju Upravljanje človeških virov (točka I.16.8).
Skupni obračunani bruto prejemki članov uprave družbe DARS so v letu 2021 znašali 776.181 evrov. V tabeli so
prikazani prejemki uprave DARS po posameznih članih.
v EUR (brez centov)
dr. Tomaž
Vidic
Vili Žavrlan
Rožle
Podboršek
mag. Valentin
Hajdinjak
dr. Peter
Gašperšič
Boštjan Rigler
mag. Romana
Fišer
SKUPAJ
predsednik
uprave
član uprave
član uprave/
delavski
direktor
predsednik
uprave
član uprave
član uprave
članica
uprave
do 9. 7. 2020
do 9. 7. 2020
od 9. 5. 2019
od 10. 7. 2020
od 10. 7. 2020
od 10. 7. 2020
od 10. 7. 2020
Bruto plače
108.255
134.569
133.915
135.769
134.569
647.078
Izplačilo spremenljivega
prejemka
14.844
13.687
7.720
9.589
9.461
9.524
9.434
74.257
Odpravnina
0
Denarno povračilo namesto
celotnega odpovednega roka
0
Regres
1.700
1.700
1.700
1.700
1.700
8.500
Bonitete
5.702
12.155
2.650
6.927
8.427
35.862
Povračila stroškov
1.311
1.346
1.383
1.433
1.353
6.825
Dodatno pokojninsko
zavarovanje
591
801
965
501
801
3.660
SKUPAJ
14.844
13.687
125.280
160.160
150.074
155.854
156.284
776.181
Zaposlenim na podlagi pogodbe o zaposlitvi, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, so bili v letu 2021
obračunani bruto prejemki v višini 715.477 evrov.
Prejemki članov nadzornega sveta v letu 2021 so prikazani v spodnji tabeli.
Bruto znesek
Nadomestilo
za
opravljanje
funkcije v
nadzornem
svetu
Sejnine za
delo v
nadzornem
svetu
Nadomestilo
za
opravljanje
funkcije v
revizijski
komisiji
Sejnine za
delo v
revizijski
komisiji
Nadomestilo
za
opravljanje
funkcije v
kadrovski
komisiji
Sejnine za
delo v
kadrovski
komisiji
Nadomestilo
za
opravljanje
funkcije v
investicijski
komisiji
Sejnine za
delo v
investicijski
komisiji
Potni
stroški
Bonitete
Skupaj
Skupaj
bruto
brez
bonitete
in Potnih
stroškov
V EUR
(brez centov)
Pavle Hevka
19.500
3.575
464
297
23.836
23.075
dr. Robert
Rožič
14.300
3.300
3.250
440
117
169
21.576
21.290
Anton Guzej
13.000
3.300
3.250
1.760
3.250
2.420
1.775
169
28.924
26.980
Jožef Zimšek
13.000
3.575
2.708
1.760
3.792
2.420
1.405
169
28.829
27.255
Jože Oberstar
13.000
3.300
4.875
1.760
1.057
169
24.161
22.935
dr. Štefan
Šumah
13.000
3.300
4.875
440
959
297
22.871
21.615
Nataša
Ivančevič
13.000
3.575
450
169
17.194
16.575
Stožir Martin
13.000
3.575
3.250
440
859
297
21.421
20.265
Branko Švigelj
13.000
2.750
226
169
16.145
15.750
Mojca
Lahajner
3.250
1.540
52
128
4.970
4.790
Iztok Černoša
3.250
1.760
0
5.010
5.010
Skupaj
124.800
30.250
14.083
6.820
11.375
1.320
10.292
6.600
7.366
2.033
214.938
205.540

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 156
Na dan 31. 12. 2021 družba nima terjatev ali obveznosti do članov nadzornega sveta, razen obveznosti za
prejemke iz naslova sejnin in opravljanja funkcij iz meseca decembra, ki so bile izplačani v januarju 2022.
Na dan 31. 12. 2021 družba nima terjatev ali obveznosti do članov uprave, razen obveznosti za plače iz meseca
decembra, ki so bile izplačane v januarju 2022.
II.4.2.6 Odpisi vrednosti
V EUR (brez centov)
2021
Delež
2020
Indeks
Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih sredstev
4.698.339
2 %
4.176.770
112
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev
183.544.923
83 %
180.545.683
102
Amortizacija naložbenih nepremičnin
29.693
0 %
29.693
100
Amortizacija najetih osnovnih sredstev
1.105.677
1 %
1.032.239
107
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih in
opredmetenih osnovnih sredstvih
31.481.217
14 %
26.717.740
118
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih
118.418
0 %
347.862
34
Skupaj
220.978.268
100 %
212.849.987
104
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev zajema tudi amortizacijo stavbne pravice in je v letu 2021 znašala
3.926.356 evrov. Stavbna pravica je bila v skladu z ZDARS-1 ustanovljena v korist družbe DARS na zemljiščih v
lasti RS, na katerih so avtoceste kot objekti, ki so bili zgrajeni ali so se pričeli graditi pred uveljavitvijo ZDARS-1.
Stavbna pravica je ustanovljena za obdobje 50 let.
Amortizacija je v letu 2021 višja glede na leto 2020 predvsem iz naslova obračunane amortizacije opredmetenih
osnovnih sredstev – avtocest, ki so bila aktivirana v zadnjem tromesečju leta 2020 v višini 41.894.853 evrov.
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstvih se med drugim
nanašajo na:
- izgubo pri prodaji nepremičnin v višini 2.478 evrov,
- izgube pri izločitvi in pri ugotovljenih primanjkljajih premičnih osnovnih sredstev v višini 4.026 evrov,
- izgube zaradi oslabitve in uničenja naprav DarsGo v višini 76.439 evrov,
- izločitve sestavnih delov avtocest in jeklenih varnostnih ograj ob preureditvi platoja CP Dragotinci ter
sanacije več odsekov avtocest in hitrih cest v višini 13.332.455 evrov,
- izločitve sestavnih delov osnovnih sredstev pri sanaciji predora Golovec v višini 456.883 evrov,
- izločitve sestavnih delov avtocest in hitrih cest ob izvedbi rekonstrukcij v višini 15.893.728 evrov,
- izločitve delov osnovnih sredstev v sklopu obnove signalizacije v predorih Mali in Debeli hrib, Pletovarje,
Golo rebro in v pokritem vkopu Medvedjek I v višini 43.319 evrov,
- izločitve varnostnih ograj in vkopanih zaključnic v višini 150.549 evrov,
- izločitev sestavnih delov zgradb pri počitniški kapaciteti Izola in Čatež, ACB Ljubljana in ACB Hrušica, CP
Hrušica in CP Kompolje zaradi izvedbe obnov v višini 1.466.937 evrov,
- odpis investicije v teku v višini 19.300 evrov ter
- prevrednotenje sredstev za prodajo na pošteno vrednost zmanjšano za stroške prodaje v višini 35.239
evrov.
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih vključujejo predvsem oblikovanje popravkov vrednosti
in odpise terjatev v višini 33.566 evrov ter prevrednotenje zalog vinjet z letnico 2021, katerih prodaja je bila
zaključena 30. novembra 2021, v višini 82.308 evrov.
II.4.2.7 Drugi poslovni odhodki
V postavko drugi poslovni odhodki v višini 877.044 evrov (3.191.823 evrov v letu 2020) so vključeni:
- dolgoročno vnaprej vračunani stroški iz naslova pričakovanih izgub v zvezi z odškodninskimi zahtevki za
tožbe, povezane z gradnjo in obnavljanjem avtocest, v višini 85.200 evrov (2.525.047 evrov v letu 2020)
in za tožbe delavcev iz naslova delovnih razmerij v višini 6.179 evrov (4.340 evrov v letu 2020),

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 157
- stroški v višini 360.404 evrov (289.597 evrov v letu 2020), nastali v povezavi z vlaganji v druge državne
necestninske ceste, ki ne spadajo v omrežje avtocest in hitrih cest v pristojnosti upravljanja družbe DARS.
Ta vlaganja družbi ne prinašajo nobenih gospodarskih koristi, zato niso izkazana med opredmetenimi
osnovnimi sredstvi družbe. Po mnenju Ministrstva za infrastrukturo je Zakon za uravnoteženje javnih
financ (ZUJF), ki je posegel s spremembami in dopolnitvami tudi v Zakon o družbi za avtoceste v Republiki
Sloveniji (ZDARS-1), naložil družbi DARS tudi izgradnjo določenih državnih cest, ki niso avtoceste v smislu
Zakona o cestah in podzakonskih aktov o kategorizaciji, ki so bile načrtovane v Resoluciji o Nacionalnem
programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (ReNPIA). ZUJF je v definicijo pojma »avtocesta« poleg
avtocest in hitrih cest vključil tudi druge državne ceste, ki so bile načrtovane v nacionalnem programu,
ki ureja izgradnjo avtocest.
- drugi poslovni odhodki v višini 425.259 evrov (372.838 evrov v letu 2020).
II.4.2.8 Finančni prihodki iz danih posojil
Finančni prihodki iz danih posojil v višini 1.748.859 evrov (338.768 evrov v letu 2020) med drugim izhajajo iz
prevrednotenja izpeljanih finančnih instrumentov v znesku 1.530.955 evrov in nalaganja kratkoročnih viškov
likvidnih sredstev družbe DARS pri bankah v obliki depozitov v višini 215.927 evrov.
II.4.2.9 Finančni prihodki od poslovnih terjatev do drugih
Finančni prihodki od poslovnih terjatev do drugih v višini 54.451 evrov (114.900 evrov v letu 2020) zajemajo
finančne prihodke iz poslovnih terjatev, zaračunane zamudne obresti in pozitivne tečajne razlike.
II.4.2.10 Finančni odhodki od posojil, prejetih od bank
Finančni odhodki v višini 18.536.250 evrov (21.180.164 evrov v letu 2020) predstavljajo obračunane obresti
dolgoročnih kreditov. Povprečna ponderirana obrestna mera dolgoročnih kreditov je na dan 31. decembra 2021
znašala 1,41 odstotka.
II.4.2.11 Finančni odhodki od izdanih obveznic
Finančni odhodki v višini 5.633.924 evrov (7.049.945 evrov v letu 2020) predstavljajo obračunane obresti iz
izdanih dolgoročnih vrednostnih papirjev. Povprečna ponderirana obrestna mera dolgoročnih vrednostnih
papirjev je na dan 31. decembra 2021 znašala 4,55 odstotka.
II.4.2.12 Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti
Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti v višini 8.233.609 evrov (7.465.354 evrov v letu 2020) se med
drugim nanašajo:
- v višini 4.501.017 evrov na negativne obresti iz izpeljanih finančnih instrumentov, ki so razlika med
variabilno obrestno mero zavarovanega posojila in fiksno obrestno mero izvedenega instrumenta,
- v višini 3.601.210 evrov na obračunane obresti dolgoročnih kreditov prejetih od drugih,
- v višini 8.378 evrov na čiste obresti za rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine,
- v višini 58.338 evrov na obresti iz naslova najemov in
- v višini 62.945 na negativne obresti od depozitov.
II.4.2.13 Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti v višini 38.880 evrov (16.056 evrov v letu 2020) med drugim vključujejo
obračunane zamudne obresti v višini 38.560 evrov iz naslova nepravočasno poravnanih.
II.4.2.14 Drugi prihodki
Drugi prihodki v višini 177.951 evrov (101.844 evrov v letu 2020) predstavljajo odškodnine, prejete po sodbah,
zaračunane pogodbene kazni in podobno.
II.4.2.15 Drugi odhodki
Drugi odhodki v višini 233.086 evrov (487.636 evrov v letu 2020) vključujejo predvsem odškodnine, plačane po
sodbah, povrnjene stroške v revizijskih postopkih po zakonu o javnih naročilih, dane donacije in podobno.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 158
II.4.2.16 Davek od dohodka pravnih oseb
Davek od dohodka pravnih oseb je obračunan po Zakonu o davku od dohodka pravnih oseb (ZDDPO-2). Davek
od dohodka za leto 2021 je obračunan po 19-odstotni stopnji na obdavčljivi dobiček, ki ga je ustvarila družba v
davčnem obdobju.
V EUR (brez centov)
2021
2020
1
Prihodki
489.290.314
416.754.677
2
Odhodki
350.817.714
344.149.420
3
Celotni dobiček (1 – 2)
138.472.599
72.605.257
4
Zmanjšanje prihodkov
35.481
4
5
Povečanje prihodkov
0
0
6
Zmanjšanje odhodkov za oblikovanje rezervacij in
prevrednotenje terjatev
180.012
283.041
7
Zmanjšanje odhodkov, drugi nepriznani odhodki
9.606.232
6.902.369
8
Povečanje priznanih odhodkov
287.372
229.569
9
Razlika med davčno priznanimi prihodki in odhodki
(1 –2 – 4 + 5 + 6 + 7 – 8)
147.935.991
79.561.094
10
Davčna osnova (9)
147.935.991
79.561.094
11
Sprememba davčne osnove zaradi spremembe
računovodskih usmeritev in popravkov napak
14.201
20.159
12
Povečanje davčne osnove za izkoriščene davčne olajšave
10.459
24.610
13
Olajšava za investiranje
3.135.644
3.975.592
14
Olajšava za zaposlovanje invalidov
419.735
389.403
15
Olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem
izobraževanju
1.747
1.475
16
Olajšava za dodatno pokojninsko zavarovanje
960.185
917.973
17
Olajšava za donacije
88.247
86.785
18
Osnova za davek (10 + 11 + 12 – 13 – 14 – 15 –16 – 17)
143.355.092
74.234.634
19
Davek od dohodkov pravnih oseb
27.237.468
14.104.581
Celotni dobiček, ugotovljen v izkazu poslovnega izida, zmanjšan za obveznost za davek od dohodka pravnih oseb
za obračunsko obdobje ter za odložene davke, predstavlja čisti poslovni izid obračunskega obdobja.
V EUR (brez centov)
2021
2020
Obračunani davek
–27.237.468
–14.104.581
Odloženi davek
1.468.237
1.025.938
Davki
–25.769.230
–13.078.643
V EUR (brez centov)
2021
2020
Poslovni izid pred davki
143.355.092
74.234.634
Davki
–25.769.230
–13.078.643
Efektivna davčna stopnja
17,98 %
17,62 %
Terjatve za odloženi davek so pripoznane za zneske davka od dobička, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih.
Efektivna davčna stopnja, izračunana kot kvocient med celotnim davkom in celotnim poslovnim izidom pred
davki za leto 2021, znaša 17,98 odstotka.
II.5 Poslovna tveganja
Tveganja so predstavljena v poslovnem delu letnega poročila v poglavju I.8.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 159
II.6 Posli z lastniki in njihovimi povezanimi družbami
Edina ustanoviteljica in delničarka družbe DARS je Republika Slovenija, ki jo skladno z novim Zakonom o
Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1/Ur. l. RS, št. 25/2014) zastopa SDH.
Z lastniki povezane družbe so tiste, v katerih imata Republika Slovenija in SDH skupno neposredno najmanj 20 %
lastniški delež. Seznam teh družb je objavljen na spletni strani SDH (http://www.sdh.si/sl-si/upravljanje-
nalozb/seznam-nalozb).
Družba DARS je z družbami, kjer ima država posredno ali neposredno prevladujoč vpliv, v letu 2021 opravila za
134.701.336 evrov transakcij, in sicer iz naslova prodaje tem družbam v višini 145.242.845 evrov in iz naslova
nabave 13.843.522 evrov. Večina prodaje se je nanašala na storitve povezane s cestninjenjem, največje nabave
so se nanašale na strošek energije, provizijo za prodane vinjete in zavarovanja ter nakup sredstev sistema DarsGo.
Na dan 31. 12. 2021 je družba do teh družb izkazovala za 9.908.817 evrov terjatev in 2.317.478 evrov obveznosti.
Vse transakcije med povezanimi osebami potekajo po tržnih cenah.
Posli med DARS in Republiko Slovenijo so razkriti v okviru ostalih pojasnil.
II.7 Dogodki po datumu bilance stanja
Pomembnejši poslovni dogodki po datumu sestavitve bilance stanja:
Februar 2022
Uprava družbe je sprejela sklep, na podlagi katerega bo družba ob pridobljenih soglasjih drugih bank v skladu z
določili kreditnih pogodb, ki urejajo možnosti predčasnega odplačila finančnih obveznosti, v celoti predčasno
odplačala finančne obveznosti iz posameznih kreditnih pogodb v skupni višini do 31,58 mio EUR. Namen
predčasnega odplačila posameznih kreditov je učinkovito upravljanje s presežnimi likvidnostnimi sredstvi družbe
ob hkratni stroškovni učinkovitosti in zniževanju zadolženosti družbe.
Zaradi vojne v Ukrajini in sankcij, uvedenih do Ruske federacije, pričakujemo znižanje prihodkov iz naslova
cestninjenja tovornih vozil in prihodkov od prodaje vinjet. Neposredno znižanje prihodkov pričakujemo od vozil
z ukrajinskimi in ruskimi registrskimi tablicami, posreden vpliv na znižanje prihodkov pa bo imel tudi upad
tovornega prometa v omenjeni državi preko ozemlja Slovenije. Na podlagi primerjalnih podatkov o opravljenih
prevozih tovornih vozil z ukrajinskimi in ruskimi registrskimi tablicami v istem obdobju lanskega leta ocenjujemo
upad prihodkov v višini 58 tisoč evrov na teden.
Dogodki, ki so se zgodili po datumu bilance stanja, niso vplivali na računovodske izkaze družbe DARS za leto 2021.
II.8 Revidiranje letnega poročila za leto 2021
Pogodbeni znesek storitve revidiranja letnega poročila za leto 2021 za družbo DARS znaša 45.024 evrov (brez
DDV) in znesek za druge storitve dajanja zagotovil v višini 4.000 evrov (brez DDV). Revizijo je opravila družba
KPMG SLOVENIJA, d. o. o., Ljubljana.

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 160
II.9 Revizorjevo poročilo

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 161

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 162

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 163

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 164

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 165

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 166

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 167

Graphics
LETNO POROČILO 2021 DARS 168