Graphics
Ljubljana, april 2023
LETNO POROČILO 2022

Graphics
I Poslovno poročilo
II Računovodsko poročilo

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 3
Vsebina
I Poslovno poročilo ..................................................................................................................................... 6
Izjava o odgovornosti uprave .............................................................................................................................. 7
I.1 Podatki o družbi in ključni poslovni podatki .............................................................................................. 8
I.2 Pismo predsednika uprave ....................................................................................................................... 14
I.3 Poslanstvo, vizija, vrednote in strateške usmeritve, politika integriranega sistema vodenja ................. 16
I.4 Izjava o upravljanju družbe DARS............................................................................................................. 19
I.5 Nefinančno poročanje v družbi DARS ...................................................................................................... 33
I.6 Analiza poslovanja.................................................................................................................................... 34
I.7 Pomembni poslovni dogodki v poslovnem letu 2022 .............................................................................. 36
I.8 Pomembni poslovni dogodki v poslovnem letu 2023 .............................................................................. 40
I.9 Upravljanje tveganj .................................................................................................................................. 41
I.9.1 Poslovna tveganja ........................................................................................................................... 42
I.9.2 Integriteta in skladnost poslovanja ................................................................................................. 47
I.9.3 Varstvo pri delu ............................................................................................................................... 47
I.9.4 Varovanje informacij in neprekinjeno poslovanje ........................................................................... 48
I.9.5 Finančno poslovanje in upravljanje s finančnimi tveganji ............................................................... 48
I.10 Predstavitev poslovnih aktivnosti družbe ............................................................................................ 53
I.10.1 Uspešnost poslovanja in doseganja načrtov ................................................................................... 53
I.10.2 Cestninjenje ..................................................................................................................................... 54
I.10.3 Vzdrževanje avtocest in hitrih cest .................................................................................................. 55
I.10.4 Upravljanje in zagotavljanje prometne varnosti ............................................................................. 57
I.10.5 Investicije ........................................................................................................................................ 60
I.10.6 Odplačilo dolga ................................................................................................................................ 70
I.11 Avtoceste in hitre ceste v RS ter prometne obremenitve ................................................................... 71
I.12 Vlaganja v razvoj in obnavljanje avtocest ............................................................................................ 77
I.12.1 Investicije v imenu RS in za njen račun ........................................................................................... 77
I.12.2 Investicije v imenu družbe DARS in za njen račun ........................................................................... 77
I.13 Mednarodno sodelovanje in pridobivanje evropskih nepovratnih sredstev ....................................... 78
I.14 Samoocena po modelu odličnosti EFQM ............................................................................................. 79
I.15 Integrirani sistem vodenja ................................................................................................................... 80
I.16 Notranja revizija .................................................................................................................................. 81
I.17 Trajnostni razvoj .................................................................................................................................. 82
I.17.1 Strateško upravljanje trajnostnega razvoja v družbi DARS ............................................................. 82
I.17.2 Aktivnosti družbe na področju raziskav in razvoja .......................................................................... 84
I.17.3 Korporativna integriteta .................................................................................................................. 84
I.17.4 Odgovoren odnos do kupcev in zadovoljstvo uporabnikov ............................................................ 86
I.17.5 Promet in skrb za varnost ................................................................................................................ 88
I.17.6 Varnost v predorih .......................................................................................................................... 90
I.17.7 Projekti na področju vodenja prometa in skrb za varnost uporabnikov ......................................... 91
I.17.8 Upravljanje človeških virov .............................................................................................................. 96
I.17.9 Odgovornost do naravnega okolja ................................................................................................ 102
I.17.10 Vključenost v širšo družbo ............................................................................................................. 103
I.17.11 Odgovornost do dobaviteljev/izvajalcev ....................................................................................... 104
I.17.12 Komuniciranje ............................................................................................................................... 106
I.18 Poročilo nadzornega sveta za leto 2022 ............................................................................................ 108
II Računovodsko poročilo ........................................................................................................................ 112

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 4
Kratice in okrajšave
AC Avtocesta
ACB Avtocestna baza
ARSO Agencija RS za okolje
ASECAP L'Association Européenne des Concessionnaires d'Autoroutes et d'Ouvrages à Péage
(Evropsko združenje avtocestnih koncesionarjev in upravljavcev cestninskih cest)
C-ITS Cooperative Intelligent Transport Systems (kooperativni inteligentni transportni sistemi)
CP Cestninska postaja
DARS Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d.
DDV Davek na dodano vrednost
DGD Projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja
DIIP Dokument identifikacije investicijskega projekta
DPN Državni prostorski načrt
DRSI Direkcija RS za infrastrukturo
DRSV Direkcija RS za vode
EBITDA Poslovni izid pred obrestmi, davki in amortizacijo (Earnings before interest, taxes,
depreciation and amortization)
EETS European Electronic Toll Service (Evropsko elektronsko cestninjenje)
EFSI European Fund for Strategic Investments (Evropski sklada za strateške naložbe)
ESO Elektro strojna oprema
GD Gradbeno dovoljenje
GNC Glavni nadzorni center
HC Hitra cesta
IBTTA International Bridge, Tunnel and Turnpike Association (Globalno združenje lastnikov,
koncesionarjev, upravljavcev in povezanih poslovnih partnerjev vseh cestninskih objektov)
ITS Inteligentni transportni sistemi
JN Javno naročilo
MK Ministrstvo za kulturo
MMP Mednarodni mejni prehod
MO Mestna občina
MOP Ministrstvo za okolje in prostor
MORS Ministrstvo za obrambo RS
MZI Ministrstvo za infrastrukturo
NDM Največja dovoljena masa
NPIA Nacionalni program izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji
NUP Nosilci urejanja prostora
OP Okoljsko poročilo
OPN Občinski prostorski načrt
OPPN Občinski podrobni prostorski načrt
OVS Okoljevarstveno soglasje
PGD Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja
PHO Protihrupna ograja
PIARC World Road Association (Svetovno cestno združenje)
PIC Prometnoinformacijski center za državne ceste
PIKA Piran, Izola, Koper, Ankaran
PIZ Predinvesticijska zasnova
PLDP Povprečni letni dnevni promet
PVO Poročilo o vplivih na okolje
PZI Projekt za izvedbo
R2 Motorna vozila z dvema osema, katerih največja dovoljena masa presega 3500 kg
R3 Motorna vozila z dvema ali tremi osmi, katerih največja dovoljena masa presega 3500
kilogramov, in skupine vozil z dvema ali tremi osmi, pri katerih največja dovoljena masa
vlečnega vozila presega 3500 kilogramov

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 5
R4 Motorna vozila z več kot tremi osmi, katerih največja dovoljena masa presega 3500
kilogramov, in skupine vozil z več kot tremi osmi, pri katerih največja dovoljena masa
vlečnega vozila presega 3500 kilogramov
ReNPRP30 Resolucija o nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta
2030
RNC Regionalni nadzorni center
RS Republika Slovenija
SDH Slovenski državni holding, d. d.
SNVP Sistem za nadzor in vodenje prometa
SRS Slovenski računovodski standardi
ŠV Študija variant
ZDARS Zakon o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (ZDARS-UPB1) (Uradni list RS, št. 20/2004)
ZDARS-1 Zakon o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 97/2010 – ZDARS-1)
ZGD-1 Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11,
91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C,
18/21)
ZRSVN Zavod RS za varstvo narave
ZUJF Zakon o uravnoteženju javnih financ (Uradni list RS, št. 40/2012)

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 6
I Poslovno poročilo

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 7
Izjava o odgovornosti uprave
Člani Uprave DARS, odgovorni za sestavo Letnega
poročila družbe DARS za leto 2022, zagotavljamo,
da je pričujoče letno poročilo z vsemi sestavnimi
deli, vključno z izjavo o upravljanju družbe, po
našem najboljšem vedenju sestavljeno in
objavljeno skladno z Zakonom o gospodarskih
družbah, Zakonom o trgu finančnih instrumentov
in Slovenskimi računovodskimi standardi.
Letno poročilo družbe DARS za leto 2022 z
računovodskimi izkazi in pojasnili daje resnično in
pošteno sliko sredstev in obveznosti, finančnega
položaja ter poslovnega izida družbe DARS.
Uprava prav tako izjavlja, da so računovodski izkazi
družbe pripravljeni ob predpostavki nadaljevanja
poslovanja družbe v prihodnosti, da se izbrane
računovodske usmeritve dosledno uporabljajo in
da so razkrite njihove morebitne spremembe.
Uprava je odgovorna za ustrezno vodenje
računovodstva, za sprejetje ustreznih ukrepov za
zavarovanje in ohranjanje vrednosti premoženja
družbe DARS in za preprečevanje in odkrivanje
prevar ter drugih nepravilnosti oziroma
nezakonitosti.
Celje, 25. april 2023
Mag. Valentin Hajdinjak Dr. Lidija Kegljevič Zagorc Mag. Andrej Ribič Mag. David Skornšek Rožle Podboršek
predsednik uprave članica uprave član uprave član uprave član uprave / delavski direktor

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 8
I.1 Podatki o družbi in ključni poslovni
podatki
NAZIV
Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d.
DARS d.d.
SEDEŽ
Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje
Telefon: (03) 426 40 71
Telefaks: (03) 544 20 01
IZPOSTAVA
Dunajska 7, 1000 Ljubljana
Telefon: (01) 300 99 02
Telefaks: (01) 300 99 01
SPLETNI STRANI
www.dars.si
www.promet.si
www.darsgo.si
evinjeta.dars.si
LETO USTANOVITVE
1993
REGISTRSKI VLOŽEK
1/06158/00, Okrožno sodišče v Celju
ORGANIZIRANOST DRUŽBE
Delniška družba
USTANOVITELJ IN DELNIČAR
Republika Slovenija
MATIČNA ŠTEVILKA
5814251000
IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA ZA DDV
SI92473717
OSNOVNI KAPITAL
2.086.559.144,07 EUR
ŠTEVILO IZDANIH DELNIC
55.650.231 EUR
Družba DARS je bila ustanovljena na podlagi ZDARS leta 1993, poslovati pa je začela 1. 1. 1994. Do 31. 12. 2003
je imela status javnega podjetja v obliki delniške družbe, od 1. 1. 2004 pa ima položaj delniške družbe kot
gospodarske družbe. Edina ustanoviteljica in delničarka družbe DARS je Republika Slovenija, ki jo skladno z novim
Zakonom o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1/Ur. l. RS, št. 25/2014) zastopa Slovenski državni holding,
d. d. (v nadaljevanju SDH). Družba DARS pri svojem poslovanju upošteva sprejeti Kodeks korporativnega
upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, Kodeks upravljanja javnih delniških družb ter Priporočila in
pričakovanja SDH kot upravljavca kapitalskih naložb RS, katerih cilj je vzpostaviti boljši sistem korporativnega
upravljanja kapitalskih naložb države, urejenost družb in posledično boljše poslovanje družb.
Konec leta 2010 je začel veljati ZDARS-1, v skladu s katerim družba DARS:
- v imenu RS in za njen račun opravlja posamezne naloge v zvezi s prostorskim načrtovanjem in
umeščanjem avtocest v prostor ter naloge v zvezi s pridobivanjem nepremičnin za potrebe gradnje
avtocest;
- izvaja gradnjo avtocest v svojem imenu in za svoj račun;
- upravlja in vzdržuje avtocestne odseke, za katere pridobi koncesijo za gradnjo.
Država prek razvojnih dokumentov ohranja strateški nadzor nad razvojem avtocest z določanjem novih odsekov
in rokov, v katerih morajo biti ti novozgrajeni odseki predani v promet.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 9
ZDARS-1 določa status, naloge in obveznosti družbe DARS ter ureja stvarnopravna razmerja v zvezi z avtocestami.
Družba DARS se je s tem zakonom preoblikovala v koncesionarja, ki mu je bila za obdobje trajanja koncesijskega
razmerja podeljena stavbna pravica na zemljiščih, na katerih bo gradil, in prevzema vse finančne obveznosti,
povezane z gradnjo avtocestnih odsekov. ZDARS-1 prav tako določa, da družba DARS v imenu RS in za njen račun
opravlja posamezne naloge, povezane s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem avtocest v prostor, ter naloge
v zvezi s pridobivanjem nepremičnin za potrebe gradnje avtocest. Zakon nadalje določa, da družba DARS
nadaljuje gradnjo avtocest in hitrih cest, ki so se začele graditi pred uveljavitvijo ZDARS-1, ter da še naprej upravlja
in vzdržuje obstoječe avtoceste in hitre ceste v RS.
Skladno z ZUJF, ki je začel veljati leta 2012, je stavbna pravica, ustanovljena v korist družbe DARS, odplačna.
Tabela 1: Ključni poslovni podatki po letih
Ključni poslovni podatki po letih
Leto 2019
Leto 2020
Leto 2021
Leto 2022
Indeks
2022/2021
Prihodki
523.120.872
416.754.677
489.290.314
516.882.574
106
Odhodki
350.751.597
344.149.420
350.817.714
350.690.060
100
Čisti prihodki od prodaje
480.750.876
398.581.556
469.535.406
494.473.636
105
Poslovni prihodki
522.055.233
416.199.166
487.309.052
512.306.743
105
Poslovni stroški
311.065.228
307.244.219
318.141.965
319.413.231
100
Poslovni izid iz poslovanja
210.990.006
108.954.947
169.167.087
192.893.512
114
EBITDA
422.009.626
321.804.934
390.145.355
393.778.810
101
Čisti poslovni izid obračunskega
obdobja
139.611.455
59.526.614
112.703.369
135.132.702
120
Osnovni kapital
2.086.559.144
2.086.559.144
2.086.559.144
2.086.559.144
100
Kapital na dan 31. 12.
2.863.136.410
2.922.963.531
3.041.652.197
3.199.015.617
105
Skupna vrednost aktive na dan 31. 12.
5.307.039.906
5.175.871.112
5.079.282.602
5.159.975.244
102
Stanje dolga na dan 31. 12.
2.056.619.825
1.895.258.439
1.711.633.087
1.620.432.760
95
Odplačilo dolga – glavnica
212.849.148
238.361.387
183.625.351
181.200.328
99
Plačilo obresti*
37.889.189
35.786.115
32.283.754
31.704.975
98
Št. zaposlenih
1.257
1.269
1.234
1.256
102
Marža iz poslovanja
44,1 %
27,3 %
36,0 %
39,0 %
108
EBITDA marža
87,8 %
80,7 %
83,1 %
79,6 %
96
Neto marža
29,2 %
14,9 %
24,0 %
27,3 %
114
Donosnost na kapital (ROE)
4,8 %
2,1 %
3,8 %
4,3 %
115
* Podatek se nanaša na dejanske odlive za obresti od prejetih kreditov in obveznic v posameznem letu.
Izračun kazalnikov:
Marža iz poslovanja = Poslovni izid iz poslovanja / Čisti prihodki od prodaje
EBITDA marža = EBITDA / Čisti prihodki od prodaje
Neto marža = Čisti poslovni izid obračunskega obdobja / Čisti prihodki od prodaje
Donosnost na kapital (ROE) = Čisti poslovni izid obračunskega obdobja / Povprečni lastniški kapital obdobja

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 10
Slika 1: Gibanje skupnih prihodkov, odhodkov in čistega poslovnega izida družbe DARS v obdobju 2018–2022
Slika 2: Gibanje čistega prihodka od prodaje in denarnega toka iz poslovanja (EBITDA) v obdobju 2018–2022
495,4
523,1
416,8
489,3
516,9
308,3
350,8
344,1
350,8 350,7
154,4
139,6
59,5
112,7
135,1
0,0
20,0
40,0
60,0
80,0
100,0
120,0
140,0
160,0
180,0
0
100
200
300
400
500
600
2018 2019 2020 2021 2022
v mio. EUR
v mio. EUR
Prihodki Odhodki Čis poslovni izid
465,6
480,8
398,6
469,5
494,5
397,5
422,0
321,8
390,1
393,8
0
50
100
150
200
250
300
350
400
450
500
2018 2019 2020 2021 2022
v mio. EUR
Čis prihodki od prodaje EBITDA

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 11
Slika 3: Stanje dolga na dan 31. decembra, odplačilo glavnic in plačilo obresti v obdobju 2018–2022
Slika 4: Struktura prihodkov družbe DARS v letu 2021
219,6
212,8
238,4
183,6
181,2
40,6
37,9
35,8
32,3 31,7
0
500
1000
1500
2000
2500
0
50
100
150
200
250
300
2018 2019 2020 2021 2022
Dolg v mio. EUR
Odplačila v mio. EUR
Odplačilo dolga glavnica Plačilo obres Stanje dolga na 31.12.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 12
Slika 5: Struktura prihodkov družbe DARS v letu 2022
Slika 6: Struktura prihodkov družbe DARS brez cestnine v letu 2022
Prihodki iz pogodbe o
naročilu
0,1
Prihodki od cestnin
92,8
Prihodki od zakupnin
1,8
Prihodki od zapor in
prekomernih
obremenitev
0,3
Prihodki od služnos
0,1
Prihodki od zakupa
op čnih
vlaken/telekomunikacije
0,2
Drugi prihodki od prodaje
0,4
Drugi poslovni prihodki
3,2
Finančni prihodki
0,9
Drugi prihodki
0,0
Usredstveni lastni
proizvodi in lastne
storitve
0,3
Prihodki iz pogodbe o naročilu
0,8
Prihodki od zakupnin
25,4
Prihodki od zapor in
prekomernih obremenitev
3,7
Prihodki od služnos
2,0
Prihodki od zakupa
op čnih vlaken
2,5
Drugi prihodki od
prodaje
5,6
Drugi poslovni
prihodki
43,8
Finančni prihodki
11,8
Drugi prihodki
0,5
Usredstveni lastni proizvodi
in lastne storitve
4,0

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 13
Slika 7: Struktura odhodkov družbe DARS v letu 2021
Slika 8: Struktura odhodkov družbe DARS v letu 2022
Stroški materiala
3,9
Stroški storitev
13,5
Stroški dela
15,4
Odpisi vrednos
57,3
Drugi posl. odhodki
1,0
Finančni odhodki
8,9
Drugi odhodki
0,1

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 14
I.2 Pismo predsednika uprave
Spoštovani,
vpliv pandemije covida-19, ki je v letih 2020 in
2021 močno prizadela celoten sektor logistike in
prometa, je v letu 2022 izzvenel. Promet na
avtocestah in hitrih cestah se je glede na
predhodno leto povečal, nekoliko je zrasel celo v
primerjavi z letom 2019, ki je bilo do epidemije
rekordno.
Poslovanje družbe DARS je bilo v letu 2022
stabilno, dosegli smo dobre finančne rezultate.
Z uspešno realizacijo poslovnega načrta smo v letu
2022 izboljšali vse ključne poslovne kazalnike.
Prihodki družbe DARS so v poslovnem letu 2022
znašali 516,9 milijona evrov in so za šest odstotkov
presegli prihodke predhodnega leta. Družba je v
letu 2022 ustvarila 494,5 milijona evrov čistih
prihodkov od prodaje, 393,8 milijona evrov EBITDA
ter 135,1 milijona evrov čistega dobička, kar je 20
odstotkov več kot v letu 2021.
Družba DARS je tako v dobri finančni kondiciji.
Ključni dejavniki, ki vplivajo na uspešnost vsake
organizacije, so povezanost, sodelovanje in pomoč
med zaposlenimi. Ti so še zlasti pomembni v
izrednih ali negotovih razmerah, ki smo jim bili
priča v zadnjih letih.
Kratkoročno tveganje zaradi vojne v Ukrajini je
sicer predstavljalo občutno povišanje cen
gradbenih materialov, izdelkov in energentov, ki pa
smo ga, enako kot oskrbo z energenti, uspešno
obvladovali. Višanje navedenih cen vpliva na
celotno panogo gradbeništva, zato se podražitve
odražajo tudi na projektih, katerih investitor je
družba DARS.
Dobri poslovni rezultati kljub temu omogočajo
stabilno poslovanje in uresničevanje zastavljenih
ciljev na področju novogradenj, obnov, rednega
vzdrževanja avtocest in hitrih cest ter njihovega
upravljanja in cestninjenja.
Za družbo DARS je bilo leto 2022 pomembna
prelomnica. Na področju cestninjenja vozil do 3,5
tone največje dovoljene mase so se s 1. februarjem
v celoti poslovile vinjete v obliki nalepke. Odtlej je
namreč tudi tedensko in mesečno uporabo
cestninskih cest mogoče plačati le z elektronsko
vinjeto, medtem ko so letne elektronske vinjete v
uporabi že od 1. decembra 2021. V družbi DARS
ugotavljamo, da je bila uvedba uspešna in da
sistem deluje stabilno in zanesljivo tako na
prodajnem kot nadzornem področju. Merjenje
zadovoljstva uporabnikov je pokazalo, da je z
elektronsko vinjeto zadovoljnih kar 89 odstotkov
voznikov, ki uporabljajo avtocestno omrežje.
Družba DARS ima razmeroma velike obveznosti
odplačevanja najetih kreditov za gradnjo avtocest
in njihovo obnovo. Ob tem pa mora uporabnikom
zagotavljati ustrezno raven storitev ter skrbeti za
razvoj in varnost avtocestnega omrežja. Dolg
uspešno upravljamo ter redno in v celoti
odplačujemo obveznosti iz naslova najetih posojil

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 15
in izdanih obveznic. V letu 2022 smo odplačali
212,9 milijonov evrov glavnic in obresti.
Zagotavljanje finančne stabilnosti je še posebej
pomembno v času načrtovanega obsežnejšega
investicijskega cikla. Pred nami so projekti, ki nam
jih nalaga država z Resolucijo o nacionalnem
programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za
obdobje do leta 2030. Ta vsebuje nabor največjih
izzivov na področju prometa ter opredelitev in
financiranje njihovih rešitev, s podrobnejšo
obravnavo šestletnega obdobja.
Trenutno največji tekoči investiciji družbe DARS sta
izgradnja druge cevi predora Karavanke in tretje
razvojne osi, ki bo severni in jugovzhodni del
Slovenije povezala z obstoječim avtocestnim
omrežjem.
Dela na projektu zgraditve druge cevi predora
Karavanke so v letu 2022 dobro potekala in sledila
splošnemu časovnemu načrtu.
Na projektu tretje razvojne osi (na odseku med
Velenjem in Slovenj Gradcem) so bila lani uspešno
zaključena gradbena dela na sklopu Gaberke, ki so
kot prva na trasi hitre ceste na Koroško stekla
jeseni 2020. Na sklopu Jenina, kjer so se začela leto
pozneje, pa bodo gradbena dela zaključena do
konca leta 2023. V teku so bili javni razpisi za izbor
izvajalcev del za nadaljnje štiri sklope: območje ob
Škalskem jezeru, del navezovalne ceste Konovo ter
za Škale in Velunjo. Sicer pa se je na sklopih, na
katerih gradbeno dovoljenje še ni bilo pridobljeno
in se gradnja še ni izvajala, nadaljevalo z izdelavo
projektne dokumentacije in pridobivanjem
zemljišč, potrebnih za gradnjo.
Nadaljevali smo tudi z obsežnejšim obnavljanjem
avtocestnega omrežja in njegovim posodabljanjem,
ohranili smo visoko raven rednega vzdrževanja ter
tudi z ustreznimi aktivnostmi nadzora in
upravljanja prometa skrbeli za čim večjo možno
varnost in pretočnost avtocestnega omrežja.
V družbi DARS smo podprli projekt vzpostavitve
avtocestne policije, ki pa je bila konec leta ukinjena
in vključena v redne enote prometne policije. Kljub
kratkemu času delovanja so bili opazni pomembni
pozitivni učinki. Ocenjujemo, da je avtocestna
policija pomembno pripomogla k varnosti in
posledično tudi pretočnosti prometa na našem
avtocestnem omrežju. Zaradi učinkov njenega dela
so bili varnejši vsi vozniki, ki uporabljajo naše
avtoceste, pozitivne učinke pa je imela tudi na
gospodarstvo, saj so se skrajšali zastoji in z njimi
čas prevoza blaga po slovenskih avtocestah, z
nadzorom tehnične brezhibnosti in
preobremenjenosti tovornih vozil pa se je
odpravljala nelojalna konkurenca in zmanjšal
negativni vpliv na obremenitve voziščne
konstrukcije.
V letu 2022 smo pričeli s prenovo malih
avtocestnih počivališč, ki s poenoteno podobo in
razširjeno ponudbo našim uporabnikom
zagotavljajo boljšo uporabniško izkušnjo ter
počitek v prijetnem okolju.
V družbi DARS se zavedamo, da lahko visoke cilje,
ki smo si jih zastavili, dosežemo le z aktivnim
sodelovanjem vseh zaposlenih. Zato posvečamo
veliko pozornosti stalnemu izobraževanju,
usposabljanju in izpopolnjevanju zaposlenih. Naša
vizija je poleg tega vseskozi usmerjena v trajnostno
delovanje družbe ter trajnostni razvoj njenega
celotnega okolja.
Hvala za zaupanje.
Mag. Valentin Hajdinjak
predsednik uprave

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 16
I.3 Poslanstvo, vizija, vrednote in
strateške usmeritve, politika
integriranega sistema vodenja
Poslanstvo
S sodobnimi pristopi ter odgovorno do okolja in deležnikov izboljšujemo pretočnost prometa, zagotavljamo
prometno varnost ter nudimo zanesljive in pravočasne storitve na slovenskem avtocestnem omrežju.
Vizija
Povezani v prihodnost
Vodilo našega trajnostnega in digitalnega delovanja je povezanost vseh strateških smernic.
Naša vizija je usmerjena na:
- uporabnike, varno mobilnost ter zanesljive in pravočasne storitve, podprte s pametnimi rešitvami;
- okolje, v katerem delujemo trajnostno, ter izpolnjevanje potreb in pričakovanj vseh ključnih deležnikov;
- zaposlene, ki jim zagotavljamo varno, ustvarjalno in razvojno naravnano delovno okolje.
Temeljne vrednote
Varnost
Skrbimo za varno okolje, v katerem delujemo: varno delovno okolje zaposlenih, varno počutje poslovnih
partnerjev in uporabnikov slovenskega avtocestnega omrežja (smo njihov zanesljiv partner na cesti) ter ohranitev
varnega naravnega okolja.
Odgovornost
Odgovorno do sebe in širše družbe skrbimo za prevzete delovne obveznosti in kakovostno uresničevanje zadanih
nalog z mislijo na uporabnike, okolje (harmonizacijo naših aktivnosti z zmožnostmi in potrebami naravnega
okolja) in druge deležnike, s katerimi poslujemo (dobavitelji, izvajalci, drugi poslovni partnerji, lastnik, lokalna
skupnost – smo zanesljiv poslovni partner).
Trajnostna naravnanost
Pri svojem delovanju upoštevamo vse tri vidike trajnostnega poslovanja (gospodarski, okoljski in družbeni). Pri
tem poleg dolgoročno uspešnega in učinkovitega poslovanja še posebej izpostavljamo zmanjševanje negativnih
okoljskih vplivov ter vzajemno sodelovanje z deležniki in njihovo vključevanje v trajnostno delovanje družbe.
Zanesljivost
Zavedamo se, da smo za uspešno in nemoteno življenje, delo in uresničevanje ciljev posameznikov, podjetij,
ustanov in družbe kot celote vsak trenutek soodgovorni, zato se pri vsakodnevnem delu in procesih družbe
držimo dogovorov. Z deležniki sodelujemo na način, ki spodbuja medsebojno spoštovanje in zaupanje.
Sodelovanje
Pri svojem delovanju smo ves čas naklonjeni odprtosti, povezovanju, ekipnemu duhu in iskanju najboljših rešitev
za skupno dobro, tako med sodelavci družbe kot tudi z aktivnim vključevanjem zunanjih deležnikov, s čimer
uspešno izpolnjujemo naše poslanstvo.
Vodenje z zgledom
Zavezani smo k integriteti in se pogumno soočamo z izzivi. Pričakovanja, ki jih imamo do naših sodelavcev ter
drugih deležnikov, uresničujemo tudi sami, saj se zavedamo pomena vodenja in delovanja z lastnim zgledom. S
poslovanjem, ki je skladno in pregledno, namreč družba DARS gradi svojo integriteto, ki je ključnega pomena za
ohranjanje dobrega imena družbe, kot tudi za doseganje trajnega poslovnega uspeha.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 17
Strateške usmeritve družbe DARS
Slika 9: Strateška mapa družbe DARS
Zagotavljanje varnosti, pretočnosti ter zanesljivih in pravočasnih storitev za uporabnike avtocestnega
omrežja
- Zagotavljanje prometne varnosti.
- Zagotavljanje pretočnosti prometa.
- Nadaljevanje gradnje novih ter modernizacija obstoječih odsekov AC in HC.
- Zagotavljanje zanesljivih in pravočasnih uporabniških storitev.
Dolgoročna poslovna stabilnost in trajnostna naravnanost
- Zagotovitev dolgoročno stabilnega poslovanja.
- Digitalna preobrazba družbe.
- Razvoj trajnostne infrastrukture in krožnega gospodarstva.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 18
Zavzeti in kompetentni zaposleni
- Nenehna krepitev zavzetosti in kompetentnosti zaposlenih.
- Razvoj voditeljstva.
- Zagotavljanje varnosti delavcev pri delu in krepitev njihovega zdravja.
Politika integriranega sistema vodenja
Vodstvo in vsi zaposleni v družbi bomo s strokovnim in odgovornim opravljanjem svojega dela naredili vse, da
bomo izpolnili zahteve in pričakovanja naših deležnikov: uporabnikov, lastnika, zaposlenih, okolja in druge
zainteresirane javnosti. Naš poslovni uspeh je skrbno načrtovan, voden in nadzorovan. Zavezujemo se k
nenehnemu izboljševanju vseh poslovnih procesov, s poudarkom na preventivnem delovanju in upravljanju
tveganj.
Naš cilj je kakovostno, energetsko učinkovito in družbeno odgovorno delovanje ter zaposlenim, zunanjim
izvajalcem in uporabnikom varna, neprekinjena in celovita storitev.
Politiko sistema vodenja uresničujemo na naslednji način:
- z odgovornim odločanjem na podlagi konkretnih informacij in dejstev,
- z vzpostavljanjem dobrih pogojev in odnosov vseh deležnikov znotraj in zunaj družbe,
- s spodbujanjem proaktivnega delovanja s poudarkom na inovativnosti zaposlenih,
- z upravljanjem prepoznanih tveganj in udejanjanjem zaznanih priložnosti,
- z zagotavljanjem želene ravni zaupnosti, celovitosti in razpoložljivosti informacij in informacijskih
sredstev,
- z zagotavljanjem ustrezne razpoložljivosti ključnih informacijskih sistemov,
- s povečevanjem učinkovitosti rabe vseh vrst materialov in energije v celotnem življenjskem ciklu
storitve,
- z doslednim spoštovanjem zakonodaje, drugih obvezujočih zahtev in razvojnih usmeritev,
- z vzajemno koristnim sodelovanjem s partnerji in drugimi zunanjimi izvajalci,
- s podpiranjem razvoja stroke ter pridobivanjem novih znanj in veščin,
- z aktivnim komuniciranjem znotraj družbe in z zunanjimi javnostmi,
- z zavezanostjo preprečevanja poslabšanja zdravja zaposlenih in poškodb,
- z vzpostavljanjem in doseganjem merljivih ciljev izboljšav na vseh področjih poslovanja,
- pri nabavi izdelkov in storitev ter pri načrtovanju novih rešitev načrtno upoštevamo vse vidike
poslovanja (okolje, energija, kakovost, neprekinjenost poslovanja, varovanje informacij, varnost,
ekonomika).
Uprava se zavezuje, da bo po svojih najboljših močeh in s svojim osebnim zgledom vztrajala doseči navedene
cilje.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 19
I.4 Izjava o upravljanju družbe DARS
V skladu s petim odstavkom 70. člena Zakona o
gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006
in nadaljnje), Statutom DARS, sprejetim junija
2021, ter določili Kodeksa upravljanja javnih
delniških družb in Kodeksa korporativnega
upravljanja družb s kapitalsko naložbo države kot
del Letnega poročila družba DARS podaja naslednjo
IZJAVO O UPRAVLJANJU
Izjava o upravljanju je sestavni del Letnega poročila
za leto 2022 in je za obdobje od 1. 1. 2022 do
dneva objave v letu 2023 dostopna v elektronski
obliki na spletnih straneh Ljubljanske borze
(SEOnet), in na uradnih spletnih straneh družbe
DARS (www.dars.si).
1. Sklicevanje na kodeksa upravljanja in
priporočila
Družba DARS pri svojem delu in poslovanju v
največji mogoči meri spoštuje naslednje kodekse
ter priporočila poslovne prakse vodenja in
upravljanja:
- Slovenski kodeks upravljanja javnih
delniških družb, 9. 12. 2021, dostopen na
spletni strani Ljubljanske borze
http://www.ljse.si;
- Kodeks korporativnega upravljanja družb s
kapitalsko naložbo države, junij 2022,
dostopen na spletni strani Slovenskega
državnega holdinga http://www.sdh.si; ter

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 20
- Priporočila in pričakovanja Slovenskega
državnega holdinga, junij 2022, dostopna
na spletni strani Slovenskega državnega
holdinga http://www.sdh.si.
Po uveljavitvi Zakona o Slovenskem državnem
holdingu Republika Slovenija kot edini delničar
izvršuje svoje pravice prek SDH, ki pravice izvršuje z
uresničevanjem glasovalnih pravic na skupščini,
nastopanjem pred sodišči in drugimi organi ter
sklicevanjem skupščine.
Pri izvajanju navedenih kodeksov in priporočil v
letu 2022 v družbi večjih odstopanj ni bilo, v
nadaljevanju pa družba pojasnjuje odstopanja od
posameznih priporočil. Družba DARS pri svojem
poslovanju spoštuje interne akte in Etični kodeks
družbe ter si pri poslovanju prizadeva za izboljšanje
prakse korporativnega upravljanja.
2. Družba DARS pri upravljanju odstopa od
naslednjih določb:
Posamezna odstopanja od zgoraj navedenih
kodeksov in priporočil so skupaj z navedbo
razlogov razkrita v nadaljevanju te izjave.
a) Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških
družb
Okvir upravljanja družb
Tč. 1: Statut družbe vsebuje glavne cilje in vključuje
cilje, ki jih je kot strateške definiral Državni zbor RS
z Odlokom o strategiji upravljanja kapitalskih
naložb države (Uradni list RS, št. 53/15). Poleg tega
ima družba cilje definirane tudi v Strategiji družbe
DARS in ostalih dokumentih družbe.
Izjava o upravljanju in izjava o skladnosti s
kodeksom
Tč. 5. 6: Družba pri presoji ustreznosti izjave o
upravljanju ne uporablja ostalih zunanjih
neodvisnih institucij, saj izjavo pregleda več
strokovnih služb znotraj družbe. Prav tako ima
družba vzpostavljeno notranjo revizijo, ki izvaja
neodvisen nadzor nad urejenostjo in
gospodarnostjo poslovanja družbe DARS skladno s
predpisi in notranjimi akti.
Politika prejemkov in poročilo o prejemkih
organov vodenja in nadzora
Tč. 6: Politika prejemkov je bila oblikovana v skladu
z relevantno zakonodajo in priporočili dobre prakse
na tem področju. V juliju 2022 je bila podana
skupščini, ki pa jo zaradi pravno formalnih razlogov
ni odobrila.
Trajnostno poslovanje
Tč. 7: Družba DARS v svojih Trajnostnih poročilih
poroča o prepoznanih, tako pozitivnih kot
negativnih vplivih, ki jih ima na gospodarstvo,
naravo in širšo družbo, tako pri svojem poslovanju,
odgovornosti do dobaviteljev / izvajalcev, kakor
tudi pri odgovornem odnosu do uporabnikov
avtocest ter ostalih relevantnih deležnikov.
V okviru trajnostnega poročanja sledimo
mednarodnim standardom trajnostnega poročanja
GRI GS (Global Reporting Initiative Global
Standards) za osnovno raven. Identificirane imamo
ključne deležnike družbe, ki so opredeljeni v
dokumentu Potrebe in pričakovanja deležnikov, s
prepoznanim vplivom deležnika na družbo,
potrebami in pričakovanji deležnika, odgovornimi
osebami za odnose in sodelovanje z njimi ter
načinom spremljanja dojemanja deležnika. Vse
pomembne deležnike smo vključili v določitev
matrike bistvenosti in s tem določili katere
bistvene vsebine so najpomembnejše z vidika
družbe DARS in katere z vidika deležnikov ter tem
vsebinam namenimo večjo pozornost tako pri
pripravi trajnostne strategije, kot posledično v
okviru trajnostnega poročanja.
Strategija DARS za obdobje 2021–2025 povezuje
vizijo in njene deležnike s tremi ključnimi
strateškimi smernicami. V strategiji smo poudarili
velik prispevek družbe DARS h globalnemu razvoju,
z upoštevanjem ciljev globalnega trajnostnega
razvoja (Sustainable Development Goals). Vodilo
našega trajnostnega delovanja, s poudarkom na
digitalni preobrazbi, se prepleta skozi strateške in
operativne cilje.
Z namenom razogljičenja družbe DARS do leta
2030 in s pogledom do 2050, smo pripravili
Strategijo energetske in snovne učinkovitosti ter
trajnostnega razvoja DARS, katere ukrepi se
odražajo v Okoljsko energetskih ciljih in programih,
s katerimi bomo dosegli oziroma presegli
zastavljene strateške cilje, ki jih posodabljamo po
izvedenih letnih strateških konferencah.
V letu 2023 bomo oblikovali Politiko trajnostnega
razvoja, ki bo povezovala in vključevala že izvedene
pristope ter ostale vidike trajnostnega razvoja.
Skupščina delničarjev
Tč. 10. 4: V primeru skupščine, izvedene z uporabo
elektronskih sredstev brez fizične prisotnosti, bo
družba pravila za udeležbo in glasovanje na
skupščini, objavila na svojem uradnem mestu
objave najkasneje ob sklicu skupščine.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 21
Postopek izbire kandidatov za člane nadzornega
sveta
Tč. 10: V družbah, v katerih SDH izvršuje najmanj ¾
vseh glasovalnih pravic, nadzorni sveti ne
oblikujejo posebnih komisij, pristojnih za izvedbo
postopkov iskanja in ocenjevanja kandidatov za
člane nadzornega sveta družbe. V teh družbah je
naborna pot, ki jo uporabi nadzorni svet družbe,
predlog kandidatov, ki ga nadzornemu svetu
posreduje SDH.
Usposabljanje članov nadzornega sveta
Tč. 15. 1: Letni načrt usposabljanja članov
nadzornega sveta in komisij ni opredeljen enkrat
letno, temveč člani nadzornega sveta sproti
presodijo katero izobraževanje potrebujejo. Člani
nadzornega sveta se usposabljajo ter zagotavljajo,
da znanje, izkušnje in veščine članov ustrezajo
potrebam družbe. Okvirni stroški izobraževanja so
zagotovljeni v letnem poslovnem načrtu družbe.
Vrednotenje nadzornega sveta
Tč. 16. 4: Zunanja presoja do sedaj še ni bila
opravljena zaradi omejitev trajanja mandatov.
Strategija komuniciranja družbe
Tč. 30: Družba ima izdelano in veljavno splošno
Strategijo komuniciranja družbe DARS, izdelan in
veljaven Pravilnik o varovanju poslovnih skrivnosti,
poleg tega tudi Pravilnik o načinu dajanja
informacij za medije ter Navodilo odgovarjanja
uporabnikom avtocest. Priporočilo se upošteva
delno, saj visokokakovostni standardi pripravljanja
računovodskih, finančnih in nefinančnih informacij
niso posebej opredeljeni.
Javna objava pomembnih informacij
Tč. 32. 1: Družba sproti poroča o finančnem in
pravnem položaju družbe z javnimi objavami,
vendar ne poroča o ocenah poslovanja iz razloga,
ker v primeru skladnosti poslovanja z veljavno
strategijo in letnim načrtom dela to ni smiselno. V
primeru odstopanj bi družba nemudoma z javnimi
objavami sporočila javnosti o drugih poslovnih
dogodkih in vplivih ter odstopanjih.
Tč. 32.5: Računovodski izkazi družbe s pojasnili in
razkritji najpomembnejših kategorij so pripravljeni
v skladu z računovodskimi ter poročevalskimi
zahtevami SRS, upoštevaje določila ZGD-1 in
ZDARS-1.
Tč. 32.9: Družba na svoji spletni strani javno ne
objavlja poslovnikov organov nadzora. Gre za
dokumente, ki se redno posodabljajo in so
namenjeni izključno delu teh organov. Vsako
zunanje ocenjevanje primernosti teh dokumentov s
strani tretjih oseb bi bilo zaradi nepoznavanja
potreb teh organov neprimerno.
b) Kodeks korporativnega upravljanja družb s
kapitalsko naložbo države
Nadzorni svet
Tč. 6: Eden od ključnih lastniških vzvodov
upravljanja je pravica in dolžnost lastnikov, da v
nadzorne organe družb imenujejo neodvisne in
strokovne posameznike, ki odgovorno in strokovno
nadzirajo delo uprav družb ter sodelujejo z
upravami pri njihovem upravljanju. Nadzorni svet
ima kadrovsko komisijo, ki deluje kot nominacijski
odbor. Kadrovsko komisijo sestavljajo: dva člana
nadzornega sveta, ki predstavljata kapital, in dva
člana nadzornega sveta, ki predstavljata delavce.
Zunanji strokovnjaki se vključijo po potrebi.
Tč. 6. 5. 1, 6. 8 in 6. 8. 1 in 6. 9: V družbah, v katerih
SDH izvršuje najmanj ¾ vseh glasovalnih pravic,
nadzorni sveti ne oblikujejo posebnih komisij,
pristojnih za izvedbo postopkov iskanja in
ocenjevanja kandidatov za člane nadzornega sveta
družbe, razen če ni s posebno zakonodajo drugače
določeno. V teh družbah je naborna pot, ki jo
uporabi nadzorni svet družbe, predlog kandidatov,
ki ga nadzornemu svetu posreduje SDH.
Preglednost poslovanja in poročanje
Tč. 8. 4: V Letnem poročilu niso razkriti stroški
delovanja nadzornega sveta, kot je navedeno.
Razkritje obsega prejemke članov NS, vključno s
potnimi stroški in obračunanimi bonitetami.
Revizija in sistem notranjih kontrol
Tč. 9. 2. 7: Upošteva se delno, saj se roki za
priporočila notranjih revizorjev izjemoma
podaljšajo iz objektivnih razlogov. Odgovorne
osebe podajo utemeljene razloge za podaljšanje
rokov.
Sprejem etičnega kodeksa
Tč. 10. 1. 1: Etični kodeks je v fazi novelacije.
c) Priporočila in pričakovanja Slovenskega
državnega holdinga
Nabava blag in storitev, sponzorstvo in
donatorstvo
Tč. 3. 6: Upoštevamo delno. Pogodbe v postopkih
javnih naročil objavimo v roku 30 dni po sklenitvi,
evidenčne pogodbe pa enkrat letno, skladno z ZJN-
3.
Tč. 3. 7: Upoštevamo delno. Podatki se iz portala
javnih naročil sproti objavljajo na spletni strani
https://ejn.gov.si/statist, ki omogoča izpis

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 22
vrednosti tudi strukturirano po vrsti posla. Za
evidenčna naročila se vrednost o skupni vrednosti
storitev objavi enkrat letno na portalu javnih
naročil, seznam pogodb z navedbo predmeta
naročila se objavi skladno s 106. členom ZJN-3
enkrat letno na spletni strani družbe DARS,
podatka o vrednosti strukturirano po vrsti poslov
ni.
Tč. 3. 11: Upoštevamo delno. Sponzorska sredstva
smo namenili dvema strokovnima dogodkoma: 15.
slovenskemu kongresu o prometu in prometni
infrastrukturi v organizaciji DRC – Združenje za
promet in prometno infrastrukturo Slovenije ter
Slovenskemu inženirskemu dnevu v organizaciji
Inženirske zbornice Slovenije.
Skupščine družb
Tč. 6. 1: Edini delničar družbe DARS je Republika
Slovenija, ki jo na podlagi določila 18. člena Zakona
o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS,
št. 25/2014) zastopa Slovenski državni holding, d.
d. Ker je skupščina univerzalna, ni treba spoštovati
določil ZGD-1 glede sklicnega roka in objave
dnevnega reda skupščine.
Tč. 6. 3: Upoštevamo delno. Objavi se dnevni red,
gradivo s prilogami pa se posreduje edinemu
delničarju.
Spoštovanje človekovih pravic pri poslovanju
Tč. 8, 8. 1. in 8. 2: Čeprav skrbni pregled s področja
človekovih pravic v družbi ni bil narejen, človekove
pravice spoštujemo prek veljavne zakonodaje ter
prek internih kodeksov in dogovorov, ki zadevajo
predvsem nediskriminacijo na delovnem mestu,
varovanje dostojanstva delavcev ter človekove
temeljne ekonomske in socialne pravice.
Družba DARS bo priporočilom Slovenskega
kodeksa upravljanja javnih delniških družb,
Kodeksa korporativnega upravljanja družb s
kapitalsko naložbo države ter Priporočilom in
pričakovanjem Slovenskega državnega holdinga
sledila tudi v prihodnje ter skladno s tem
izpolnjevala svoj sistem korporativnega
upravljanja.
3. Sistem skladnosti poslovanja in integritete
Služba za skladnost poslovanja in integriteto ima
sledeče odgovornosti in pristojnosti:
- preverjanje poslovanja družbe z vidika
skladnosti z zakonodajo, drugimi pravili,
priporočili in internimi akti družbe,
- svetovanje upravi in področjem pri
uskladitvi poslovanja družbe z
obveznostmi, ki jih določajo zakonodaja
ter druga za družbo veljavna pravila
oziroma priporočila,
- vodenje postopkov obravnave prijav
domnevnih nepravilnosti s področja
skladnosti poslovanja in integritete,
- korespondenca s Komisijo za
preprečevanje korupcije,
- izvajanje nalog nosilca priprave načrta
integritete in skrbništvo nad
uresničevanjem v načrtu predvidenih
ukrepov,
- skrb za področje varovanja osebnih
podatkov ter korespondenca z
Informacijskim pooblaščencem kot
nadzornim organom za varstvo osebnih
podatkov,
- skrb za sistem izvajanja nalog in
postopkov vezanih na preprečevanje
pranja denarja in financiranja terorizma v
družbi,
- skrb za sistem notranjih kontrol za
omejevanje tveganj prepovedanega
trgovanja z notranjimi informacijami,
- skrb za izobraževanje in usposabljanje
zaposlenih glede vsebin iz področja dela
službe.
Družba ima sprejete naslednje interne akte na
področju skladnosti poslovanja in integritete:
- Pravilnik o vodenju postopka obravnave
domnevnih nepravilnosti s področja
korporativne integritete.
- Pravilnik o izvajanju notranjih nadzorov in
notranjih preiskav.
- Pravilnik o varovanju poslovnih skrivnosti.
- Pravilnik za izvajanje nalog in postopkov s
področja Zakona o preprečevanju pranja
denarja in financiranja terorizma v DARS.
- Pravilnik o varstvu osebnih podatkov.
- Pravilnik o omejitvah in dolžnostih v zvezi
s sprejemanjem daril.
V letu 2022 je bil izdelan tudi Načrt integritete
DARS, z veljavnostjo 1. 1. 2023.
4. Glavne značilnosti sistemov notranjih
kontrol in upravljanja tveganj v družbi v
povezavi s postopkom računovodskega
poročanja
Uprava družbe je odgovorna za vzpostavljanje in
zagotavljanje delovanja notranjega kontroliranja in
notranjih računovodskih kontrol, izbiranje in
uporabljanje računovodskih usmeritev ter
varovanje premoženja družbe.
Sistem notranje kontrole je skupek različnih
usmeritev in politik, ki jih vzpostavi in sprejme

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 23
uprava z namenom, da bi kar najbolje upravljala
tveganje, povezano z računovodskim poročanjem.
Namen sistema notranje kontrole je zagotoviti
učinkovitost in uspešnost delovanja, zanesljivost
računovodskega poročanja in skladnost z
veljavnimi zakoni ter drugimi zunanjimi in
notranjimi predpisi.
Družba ima vzpostavljen sistem obvladovanja
tveganja, povezan z računovodskim poročanjem.
Pravilnost, popolnost in resničnost računovodskega
poročanja zagotavljamo z izvajanjem naslednjih
vrst notranje kontrole:
- kontrola pravilnosti računovodskih
podatkov, ki jih zagotavljamo na različne
načine, na primer z usklajevanjem postavk
s kupci in dobavitelji;
- kontrole popolnosti zajemanja podatkov
(npr. zaporedje dokumentacije, številčenje
dokumentov);
- kontrola razmejitev dolžnosti in
odgovornosti (npr. ločeno izvajanje
evidentiranja in plačevanja);
- kontrola omejitve dostopa (pravice
dostopa do računovodskih evidenc so
selektivno dodeljene);
- kontrola nadziranja.
Proces računovodenja je informacijsko podprt, zato
so vse zgoraj naštete vrste notranje kontrole
povezane tudi s sistemi kontrole, vgrajenimi v okvir
informacijske tehnologije, ki obsegajo tako
kontrolo omejitev dostopa do omrežja, podatkov,
aplikacij kot tudi kontrolo točnosti in popolnosti
zajemanja in obdelovanja podatkov.
V poglavju Upravljanje tveganj poslovnega poročila
so podrobneje predstavljeni upravljanje tveganj in
kontrolni mehanizmi v povezavi z oceno
posamezne vrste tveganja. Menimo, da je sedanji
sistem kontrol v družbi DARS v letu 2022
zagotavljal učinkovito in uspešno doseganje
poslovnih ciljev, delovanje v skladu z zakonskimi
določili ter pošteno, transparentno poročanje v
vseh pomembnih pogledih.
5. Delovanje skupščine in njene ključne
pristojnosti, opis pravic delničarjev in način
uveljavljanja njihovih pravic
Družba ima položaj delniške družbe kot
gospodarske družbe po ZGD-1.
Delovanje skupščine, njene ključne pristojnosti in
pravice delničarjev ter način njihovega
uveljavljanja podrobneje opredeljuje Statut DARS.
Edini ustanovitelj in delničar družbe DARS je
Republika Slovenija (v nadaljevanju RS), ki jo po
uveljavitvi Zakona o Slovenskem državnem
holdingu zastopa Slovenski državni holding. Svoje
pravice delničarja, ki jih opredeljujeta ZGD-1 in
Statut DARS, RS uresničuje na skupščini delničarjev.
Skupščino sklicuje uprava DARS na lastno pobudo,
na zahtevo nadzornega sveta ali na zahtevo
delničarja družbe.
Skupščino je treba sklicati v zakonsko določenih
primerih, vendar najmanj enkrat letno.
6. Sestava in delovanje organov vodenja in
nadzora ter njihovih komisij
Uprava družbe
Sestavo in delovanje uprave družbe podrobneje
določa Statut DARS. Po Statutu DARS lahko ima
uprava družbe največ pet članov. Za predsednika
oz. člana uprave je lahko imenovana oseba, ki
izpolnjuje pogoje iz 255. člena ZGD-1 in točke 7.2.2
Statuta DARS. Predsednika in vse člane uprave
imenuje nadzorni svet za največ pet (5) let ter so v
delovnem razmerju z družbo.
Uprava družbe DARS je v letu 2022 delovala v
sestavi:
- predsednik uprave mag. Valentin
Hajdinjak, nastop na funkcijo 10. 7. 2020,
- članica uprave mag. Romana Fišer, nastop
na funkcijo 10. 7. 2020, odhod 15. 12.
2022,
- član uprave dr. Peter Gašperšič, nastop
na funkcijo 10. 7. 2020, odhod 1. 12. 2022,
- član uprave Boštjan Rigler, nastop na
funkcijo 10. 7. 2020, odhod 15. 12. 2022,
- član uprave / delavski direktor Rožle
Podboršek, nastop na funkcijo 9. 7. 2019.
Upravo družbe DARS so na dan 1. januar 2023
sestavljali:
- predsednik uprave mag. Valentin
Hajdinjak, nastop na funkcijo 10. 7. 2020,
- članica uprave dr. Lidija Kegljevič Zagorc,
nastop na funkcijo 1. 1. 2023,
- član uprave mag. Andrej Ribič, nastop na
funkcijo 1. 1. 2023,
- član uprave mag. David Skornšek, nastop
na funkcijo 1. 1. 2023,
- član uprave / delavski direktor Rožle
Podboršek, nastop na funkcijo 9. 7. 2019.
Natančneje so vse podrobnosti, ki se nanašajo na
člane uprave v letu 2022, navedene v tabeli z
naslovom Sestava uprave v poslovnem letu 2022,
ki je sestavni del te izjave o upravljanju družbe in je
bila izdelana skladno s prilogo C.1 Slovenskega
kodeksa upravljanja javnih delniških družb.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 24
Uprava vodi družbo v korist družbe, neodvisno in
na lastno odgovornost; pri vodenju ravna s
skrbnostjo vestnega in poštenega
gospodarstvenika ter varuje poslovne skrivnosti
družbe. Pri uresničevanju nalog vodenja uprava
sprejema ukrepe in izvaja postopke, ki jih določata
zakon in statut družbe.
Če ima uprava več kot dva člana, družbo zastopa
predsednik uprave skupaj s članom uprave.
Uprava sprejema odločitve, ki so v njeni
pristojnosti, z večino glasov vseh članov uprave.
Vsak član uprave ima en glas. V primeru enakega
števila glasov je odločilen glas predsednika uprave.
Uprava sprejme poslovnik o svojem delu, h
kateremu daje soglasje nadzorni svet.
Nadzorni svet družbe
V skladu s točko 7.3.1 Statuta DARS nadzorni svet
sestavlja devet članov, od katerih so trije člani
nadzornega sveta predstavniki zaposlenih.
V skladu s Statutom DARS nadzorni svet sprejme
poslovnik o svojem delu. Nadzorni svet voli
predsednika in namestnika predsednika.
Nadzorni svet mora biti sklican vsaj enkrat v
četrtletju. Nadzorni svet je sklepčen, če sta pri
sklepanju navzoči dve tretjini članov, med katerimi
mora biti tudi predsednik nadzornega sveta ali
njegov namestnik.
V skladu s Statutom DARS nadzorni svet nadzira
vodenje poslov, odloča o imenovanju in odpoklicu
uprave ter njihovih prejemkih, lahko sklicuje
skupščino, pregleduje in preverja knjige ter
dokumentacijo družbe, njeno blagajno, shranjene
vrednostne papirje in zaloge blaga ter druge stvari,
daje upravi predhodno soglasje k poslom iz točke
7. 2. 12 statuta družbe, seznani se z odločitvijo
uprave glede ustanavljanja in ukinitev hčerinskih
družb, skupščini predlaga imenovanje revizorja,
imenuje revizijsko komisijo nadzornega sveta in
druge komisije v skladu z ZGD-1, seznani se z
odločitvijo uprave glede nakupa in odprodaje
deležev ali delnic drugih družb, daje soglasje na
letni poslovni načrt družbe ter na triletni poslovni
in finančni načrt družbe ter ostale planske
dokumente, usklajuje besedilo statuta z veljavnimi
sklepi skupščine, obvešča organe družbe in
delničarja o svojih stališčih in predlogih, obravnava
in odloča o vseh drugih zadevah, za katere je
pristojen po zakonu, drugih predpisih, po
pooblastilu skupščine in statuta družbe.
Nadzorni svet mora preveriti letno poročilo skupaj
z revizorjevim poročilom in predlog uprave za
uporabo bilančnega dobička. O rezultatih
preveritve mora sestaviti pisno poročilo za
skupščino.
Določbe, ki se nanašajo na skupščino, upravo,
nadzorni svet in vrednostne papirje družbe, so
povzete po statutu, ki je bil sprejet na skupščini
8. 6. 2021.
Različnost in enake možnosti
Nadzorni svet družbe je že v letu 2018 sprejel
Politiko raznolikosti družbe DARS in jo v letu 2022
tudi noveliral. Politika določa pristop k raznolikosti
v upravi in nadzornem svetu (vključno s komisijami
nadzornega sveta). S politiko se spodbuja
doseganje raznolikosti uprave in nadzornega sveta
ter postavljajo merila, ki nadzornemu svetu
omogočajo utemeljitev njihovega izbora. Treba je
upoštevati vse ustrezne vidike raznolikosti za
zagotovitev, da je v upravi ter nadzornem svetu
dovolj različnih mnenj ter strokovnega znanja in
izkušenj, potrebnih za dobro razumevanje
trenutnega dogajanja, obvladovanje tveganj in
prepoznavanja priložnosti, povezanih s
poslovanjem družbe.
Cilj te politike je spodbujanje raznolikosti članstva v
upravi in nadzornem svetu v znanju, veščinah,
izkušnjah, poklicni usposobljenosti, starosti, spolu,
načinu dela in drugih vidikih. Tako raznoliko
sestavljena uprava in nadzorni svet delujeta v
dobro družbe.
Namen politike je doseči večjo učinkovitost uprave
in nadzornega sveta, kar prispeva k izboljšanju
poslovanja in povečanju ugleda družbe. Prednost
raznovrstne sestave organov vodenja ter njenih
nadzornih organov je na tej ravni eden od bistvenih
elementov pri ohranjanju razvojnih in
konkurenčnih prednosti družbe. Za izpolnjevanje
politike raznolikosti si v družbi prizadevajo delničar
pri imenovanju članov nadzornega sveta, nadzorni
svet pri imenovanju članov komisij nadzornega
sveta ter kadrovska komisija nadzornega sveta pri
imenovanju članov uprave in svet delavcev pri
izboru delavskega direktorja.
Za postopke izbora kandidatov oziroma naborne
poti, ki omogočajo pritegnitev dovolj širokega
nabora različnih kandidatov, ima nadzorni svet več
možnosti, in sicer neposredno iskanje, javni razpis
ali kombinacija javnega razpisa in neposrednega
iskanja.
Izbrani vidiki raznolikosti so:
- strokovna raznolikost članov,
- interdisciplinarna znanja,
- kontinuiteta dela in starostna struktura
- zastopanost spolov.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 25
Tabela 2: Struktura organov upravljanja po spolu (stanje 31. 12. 2022)
Telo/organ
Moški
Ženske
Skupaj
V % moški
Nadzorni svet
6
2
8
75
Kadrovska komisija NS
2
2
4
50
Revizijska komisija NS
3
1
4
75
Investicijska komisija NS
4
0
4
100
Uprava
2
0
2
100
Direktorji področij
5
1
6
83
Svet delavcev
12
3
15
80
Skupaj
34
9
43
79
Pri sestavi uprave in nadzornega sveta se poleg
učinkovitosti zasleduje tudi cilj uravnotežene
zastopanosti žensk in moških. Cilj je doseči 40 za
člane nadzornega sveta in skupaj 33 za člane
nadzornega sveta in uprave manj zastopanega
spola v družbi do konca leta 2026.
Izvajanje politike spremlja kadrovska komisija
nadzornega sveta.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 26
Tabela 3: Sestava nadzornega sveta v poslovnem letu 2022
Ime ni priimek
Funkcija
Začetek
funkcije (prvi
nastop na
funkcijo)
Zaključek
funkcije /
mandata
Predstavnik
kapitala /
delavcev
Udeležba na sejah
Nadzornega sveta /
skupno število sej
Nadzornega sveta
Spol
Državljanstvo
Letnica
rojstva
Izobrazba
Neodvisnost po
23. čl. Kodeksa
upravljanja javnih
delniških družb
Obstoj nasprotja
interesa v
poslovnem letu
2022
Članstvo v
organih
nadzora
drugih družb
Jože Oberstar
Član
Predsednik
Član
12. 9. 2019
25. 9. 2019
od 6. 7. 2020
25. 9. 2019
6. 7. 2020
23. 9. 2022
Predstavnik
kapitala
13/22
Moški
Slovensko
1973
Univerzitetni
diplomirani
pravnik
Da
Ne
Ne
Članstvo komisija NS
Funkcija v komisijah Nadzornega sveta
Udeležba na sejah komisij Nadzornega sveta / skupno število sej komisij
Nadzornega sveta
Revizijska komisija
Predsednik
8/11
Ime ni priimek
Funkcija
Začetek
funkcije (prvi
nastop na
funkcijo)
Zaključek
funkcije /
mandata
Predstavnik
kapitala /
delavcev
Udeležba na sejah
Nadzornega sveta /
skupno število sej
Nadzornega sveta
Spol
Državljanstvo
Letnica
rojstva
Izobrazba
Neodvisnost po
23. čl. Kodeksa
upravljanja javnih
delniških družb
Obstoj nasprotja
interesa v
poslovnem letu
2022
Članstvo v
organih
nadzora
drugih družb
Jožef Zimšek
Član
12. 9. 2019
23. 9. 2022
Predstavnik
kapitala
13/22
Moški
Slovensko
1944
Univerzitetni
diplomirani
inženir
gradbeništva
Da
Ne
AMZS, d. d.
(do 2. 2. 2022)
Članstvo komisija NS
Funkcija v komisijah Nadzornega sveta
Udeležba na sejah komisij Nadzornega sveta / skupno število sej komisij
Nadzornega sveta
Revizijska komisija,
investicijska komisija
Član,
predsednik
8/11
8/13
Ime ni priimek
Funkcija
Začetek
funkcije (prvi
nastop na
funkcijo)
Zaključek
funkcije /
mandata
Predstavnik
kapitala /
delavcev
Udeležba na sejah
Nadzornega sveta /
skupno število sej
Nadzornega sveta
Spol
Državljanstvo
Letnica
rojstva
Izobrazba
Neodvisnost po
23. čl. Kodeksa
upravljanja javnih
delniških družb
Obstoj nasprotja
interesa v
poslovnem letu
2022
Članstvo v
organih
nadzora
drugih družb
Martin Stožir
Član
9. 5. 2019
5. 6. 2020
nov mandat
5. 6. 2024
Predstavnik
delavcev
22/22
Moški
Slovensko
1983
Magister
inženir
logistike
Da
Ne
Ne
Članstvo komisija NS
Funkcija v komisijah Nadzornega sveta
Udeležba na sejah komisij Nadzornega sveta / skupno število sej komisij
Nadzornega sveta
Kadrovska komisija,
investicijska komisija
Član do 7. 10. 2022,
član od 7. 10. 2022
2/7
5/13

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 27
Ime ni priimek
Funkcija
Začetek
funkcije (prvi
nastop na
funkcijo)
Zaključek
funkcije /
mandata
Predstavnik
kapitala /
delavcev
Udeležba na sejah
Nadzornega sveta /
skupno število sej
Nadzornega sveta
Spol
Državljanstvo
Letnica
rojstva
Izobrazba
Neodvisnost po
23. čl. Kodeksa
upravljanja javnih
delniških družb
Obstoj nasprotja
interesa v
poslovnem letu
2022
Članstvo v
organih
nadzora
drugih družb
Nataša Ivančevič
Članica
4. 7. 2020
4. 7. 2024
Predstavnica
delavcev
22/22
Ženski
Slovensko
1974
Višja
ekonomistka
Da
Ne
Ne
Članstvo komisija NS
Funkcija v komisijah Nadzornega sveta
Udeležba na sejah komisij Nadzornega sveta / skupno število sej komisij
Nadzornega sveta
Kadrovska komisija
Članica od 7. 10. 2022
5/7
Ime ni priimek
Funkcija
Začetek
funkcije (prvi
nastop na
funkcijo)
Zaključek
funkcije /
mandata
Predstavnik
kapitala /
delavcev
Udeležba na sejah
Nadzornega sveta /
skupno število sej
Nadzornega sveta
Spol
Državljanstvo
Letnica
rojstva
Izobrazba
Neodvisnost po
23. čl. Kodeksa
upravljanja javnih
delniških družb
Obstoj nasprotja
interesa v
poslovnem letu
2022
Članstvo v
organih
nadzora
drugih družb
Branko Švigelj
Član
4. 7. 2020
4. 7. 2024
Predstavnik
delavcev
21/22
Moški
Slovensko
1964
Poklicni voznik
Da
Ne
Ne
Članstvo komisija NS
Funkcija v komisijah Nadzornega sveta
Udeležba na sejah komisij Nadzornega sveta / skupno število sej komisij
Nadzornega sveta
Kadrovska komisija
Član od 7. 10. 2022
5/7
Ime ni priimek
Funkcija
Začetek
funkcije (prvi
nastop na
funkcijo)
Zaključek
funkcije /
mandata
Predstavnik
kapitala /
delavcev
Udeležba na sejah
Nadzornega sveta /
skupno število sej
Nadzornega sveta
Spol
Državljanstvo
Letnica
rojstva
Izobrazba
Neodvisnost po
23. čl. Kodeksa
upravljanja javnih
delniških družb
Obstoj nasprotja
interesa v
poslovnem letu
2022
Članstvo v organih
nadzora drugih
družb
Pavle Hevka
Član
Predsednik
Član
24. 6. 2020
6. 7. 2020
7. 10. 2022
6. 7. 2020
7. 10. 2022
23. 12. 2022
Predstavnik
kapitala
20/22
Moški
Slovensko
1968
Inž. grad.,
mag. ekon. in
posl. ved
Da
Ne
Holding Kobilarna
Lipica, d. o. o.
(do 3. 9. 2022)
Članstvo komisija NS
Funkcija v komisijah Nadzornega sveta
Udeležba na sejah komisij Nadzornega sveta / skupno število sej komisij
Nadzornega sveta
Kadrovska komisija,
investicijska komisija
Član od 7. 10. 2022 do 23. 12. 2022 (obe komisiji)
4/7
5/13

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 28
Ime ni priimek
Funkcija
Začetek
funkcije (prvi
nastop na
funkcijo)
Zaključek
funkcije /
mandata
Predstavnik
kapitala /
delavcev
Udeležba na sejah
Nadzornega sveta
/ skupno število sej
Nadzornega sveta
Spol
Državljanstvo
Letnica
rojstva
Izobrazba
Neodvisnost po
23. čl. Kodeksa
upravljanja javnih
delniških družb
Obstoj nasprotja
interesa v
poslovnem letu
2022
Članstvo v
organih nadzora
drugih družb
Dr. Robert Rožič
Član,
namestnik
predsednika
24. 6. 2020
6. 7. 2020
6. 7. 2020
23. 9. 2022
Predstavnik
kapitala
13/22
Moški
Slovensko
1968
Doktor
znanosti
Da
Ne
2TDK, d. o. o.
(do 22. 9. 2022)
Članstvo komisija NS
Funkcija v komisijah Nadzornega sveta
Udeležba na sejah komisij Nadzornega sveta / skupno število sej komisij
Nadzornega sveta
Kadrovska komisija
Član
2/7
Ime ni priimek
Funkcija
Začetek
funkcije (prvi
nastop na
funkcijo)
Zaključek
funkcije /
mandata
Predstavnik
kapitala /
delavcev
Udeležba na sejah
Nadzornega sveta /
skupno število sej
Nadzornega sveta
Spol
Državljanstvo
Letnica
rojstva
Izobrazba
Neodvisnost po
23. čl. Kodeksa
upravljanja javnih
delniških družb
Obstoj nasprotja
interesa v
poslovnem letu
2022
Članstvo v
organih
nadzora
drugih družb
Dr. Štefan Šumah
Član
24. 6. 2020
23. 9. 2022
Predstavnik
kapitala
13/22
Moški
Slovensko
1965
Doktor
znanosti
Da
Ne
Ne
Članstvo komisija NS
Funkcija v komisijah Nadzornega sveta
Udeležba na sejah komisij Nadzornega sveta / skupno število sej komisij
Nadzornega sveta
Kadrovska komisija
Predsednik
2/7
Ime ni priimek
Funkcija
Začetek
funkcije (prvi
nastop na
funkcijo)
Zaključek
funkcije /
mandata
Predstavnik
kapitala /
delavcev
Udeležba na sejah
Nadzornega sveta /
skupno število sej
Nadzornega sveta
Spol
Državljanstvo
Letnica
rojstva
Izobrazba
Neodvisnost po
23. čl. Kodeksa
upravljanja javnih
delniških družb
Obstoj nasprotja
interesa v
poslovnem letu
2022
Članstvo v
organih
nadzora
drugih družb
Anton Guzej
Član
24. 6. 2020
24. 6. 2024
Predstavnik
kapitala
22/22
Moški
Slovensko
1952
Univerzitetni
diplomirani
ekonomist
Da
Ne
Občina Šmarje
pri Jelšah,
Terme Olimia,
d. d.
Članstvo komisija NS
Funkcija v komisijah Nadzornega sveta
Udeležba na sejah komisij Nadzornega sveta / skupno število sej komisij
Nadzornega sveta
Revizijska komisija,
investicijska komisija
Član,
član do 7. 10. 2022
11/11
8/13

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 29
Ime ni priimek
Funkcija
Začetek
funkcije (prvi
nastop na
funkcijo)
Zaključek
funkcije /
mandata
Predstavnik
kapitala /
delavcev
Udeležba na sejah
Nadzornega sveta /
skupno število sej
Nadzornega sveta
Spol
Državljanstvo
Letnica
rojstva
Izobrazba
Neodvisnost po
23. čl. Kodeksa
upravljanja javnih
delniških družb
Obstoj nasprotja
interesa v
poslovnem letu
2022
Članstvo v
organih
nadzora
drugih družb
Mag. Andrej Šušteršič
Član
Predsednik
24. 9. 2022
7. 10. 2022
7. 10. 2022
24. 9. 2026
Predstavnik
kapitala
9/22
Moški
Slovensko
1956
Magister
znanosti
Da
Ne
Ne
Članstvo komisija NS
Funkcija v komisijah Nadzornega sveta
Udeležba na sejah komisij Nadzornega sveta / skupno število sej komisij
Nadzornega sveta
Ime ni priimek
Funkcija
Začetek
funkcije (prvi
nastop na
funkcijo)
Zaključek
funkcije /
mandata
Predstavnik
kapitala /
delavcev
Udeležba na sejah
Nadzornega sveta /
skupno število sej
Nadzornega sveta
Spol
Državljanstvo
Letnica
rojstva
Izobrazba
Neodvisnost po
23. čl. Kodeksa
upravljanja javnih
delniških družb
Obstoj nasprotja
interesa v
poslovnem letu
2022
Članstvo v
organih
nadzora
drugih družb
Metod Dragonja
Član,
namestnik
predsednika
24. 9. 2022
7. 10. 2022
7. 10. 2022
15. 2. 2023
Predstavnik
kapitala
9/22
Moški
Slovensko
1954
Univerzitetni
diplomirani
ekonomist
Da
Ne
Ne
Članstvo komisija NS
Funkcija v komisijah Nadzornega sveta
Udeležba na sejah komisij Nadzornega sveta / skupno število sej komisij
Nadzornega sveta
Revizijska komisija,
investicijska komisija
Predsednik,
član
3/11
5/13
Ime ni priimek
Funkcija
Začetek
funkcije (prvi
nastop na
funkcijo)
Zaključek
funkcije /
mandata
Predstavnik
kapitala /
delavcev
Udeležba na sejah
Nadzornega sveta /
skupno število sej
Nadzornega sveta
Spol
Državljanstvo
Letnica
rojstva
Izobrazba
Neodvisnost po
23. čl. Kodeksa
upravljanja javnih
delniških družb
Obstoj nasprotja
interesa v
poslovnem letu
2022
Članstvo v
organih
nadzora
drugih družb
Janko Kramžar
Član
24. 9. 2022
24. 9. 2026
Predstavnik
kapitala
9/22
Moški
Slovensko
1957
Univerzitetni
diplomirani
ekonomist
Da
Ne
Ne
Članstvo komisija NS
Funkcija v komisijah Nadzornega sveta
Udeležba na sejah komisij Nadzornega sveta / skupno število sej komisij
Nadzornega sveta
Revizijska komisija,
investicijska komisija,
kadrovska komisija
Član,
Predsednik,
član od 24. 12.
3/11
5/13
1/7

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 30
Ime ni priimek
Funkcija
Začetek
funkcije (prvi
nastop na
funkcijo)
Zaključek
funkcije /
mandata
Predstavnik
kapitala /
delavcev
Udeležba na sejah
Nadzornega sveta /
skupno število sej
Nadzornega sveta
Spol
Državljanstvo
Letnica
rojstva
Izobrazba
Neodvisnost po
23. čl. Kodeksa
upravljanja javnih
delniških družb
Obstoj nasprotja
interesa v
poslovnem letu
2022
Članstvo v
organih
nadzora
drugih družb
Dr. Nevenka Hrovatin
Članica
24. 9. 2022
24. 9. 2026
Predstavnica
kapitala
9/22
Ženski
Slovensko
1960
Doktorica
znanosti
Da
Ne
HSE, d. o. o.
(od 2. 9. 2022)
Članstvo komisija NS
Funkcija v komisijah Nadzornega sveta
Udeležba na sejah komisij Nadzornega sveta / skupno število sej komisij
Nadzornega sveta
Kadrovska komisija
Predsednica
5/7
Tabela 4: Zunanji člani v komisijah
Zunanji član v komisijah
Ime in priimek
Komisija
Udeležba na sejah /
skupno število sej
Spol
Državljanstvo
Letnica rojstva
Izobrazba
Članstvo v organih nadzora
drugih družb
Mojca Lahajner
Revizijska komisija
10/11
Ženski
Slovensko
1972
Diplomirana ekonomistka
Ne
Zunanji član v komisijah
Ime in priimek
Komisija
Udeležba na sejah /
skupno število sej
Spol
Državljanstvo
Letnica rojstva
Izobrazba
Članstvo v organih nadzora
drugih družb
Iztok Černoša
Investicijska komisija
7/13
Moški
Slovensko
1984
Univerzitetni diplomirani
inženir gradbeništva
Ne
Zunanji član v komisijah
Ime in priimek
Komisija
Udeležba na sejah /
skupno število sej
Spol
Državljanstvo
Letnica rojstva
Izobrazba
Članstvo v organih nadzora
drugih družb
Marko Žitnik
Investicijska komisija
5/13
Moški
Slovensko
1956
Univerzitetni diplomirani
inženir gradbeništva
Ne

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 31
Tabela 5: Sestava uprave v poslovnem letu 2022
Ime in priimek
Funkcija
Področje dela v Upravi
Začetek
funkcije (prvi
nastop na
funkcijo)
Zaključek
funkcije /
mandata
Spol
Državljanstvo
Letnica
rojstva
Izobrazba
Strokovni profil
Članstvo v organih
nadzora z družbo
nepovezanih družb
Rožle Podboršek
Član /
delavski
direktor
Kadrovske in socialne zadeve,
varnost in zdravje pri delu, izvedba
srečanj zaposlenih
9. 5. 2019
8. 5. 2024
Moški
Slovensko
1974
Univerzitetni
diplomirani
pravnik
Organizacija in vodenje
družbe, razvojna vprašanja
družbe
Ne obstaja
Mag. Valentin Hajdinjak
Predsednik
Vodi in usmerja delo Uprave in
delovanje služb uprave, poslovnega
področja, svetovalcev uprave,
direktorje področij
10. 7. 2020
9. 7. 2025
Moški
Slovensko
1973
Magister znanosti
Organizacija in vodenje
družbe, razvojna vprašanja
družbe
ELES, d. o. o.
(do 3. 6. 2022),
Thermana, d. d.
(do 10. 8. 2022)
Dr. Peter Gašperšič
Član
Področje Upravljanja, področje
Vzdrževanja, področje Cestninjenja
10. 7. 2020
1. 12. 2022
Moški
Slovensko
1965
Doktor znanosti
Organizacija in vodenje
družbe, razvojna vprašanja
družbe
DRI upravljanje
investicij, d. o. o.
(do 3. 6. 2022)
Boštjan Rigler
Član
Področje za organizacijo gradenj in
obnov, odkup nepremičnin za
investicije
10. 7. 2020
15. 12. 2022
Moški
Slovensko
1973
Univerzitetni
diplomirani
inženir
gradbeništva
Organizacija in vodenje
družbe, razvojna vprašanja
družbe
JP KPV, d. o. o.
(do 7. 3. 2022),
Farme Ihan, d. d.
(do 31. 7. 2022)
Mag. Romana Fišer
Članica
Področje financ in računovodstva,
Kontroling
10. 7. 2020
15. 12. 2022
Ženski
Slovensko
1957
Magistra znanosti
Organizacija in vodenje
družbe, razvojna vprašanja
družbe
SiDG, d. o. o.,
NS RTV Slovenija

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 32
Ljubljana, 25. april 2023
Nadzorni svet DARS Uprava DARS
Mag. Andrej Šušteršič Mag. Valentin Hajdinjak
predsednik predsednik uprave
nadzornega sveta
Dr. Lidija Kegljevič Zagorc Mag. Andrej Ribič Mag. David Skornšek
članica uprave član uprave član uprave
Rožle Podboršek
član uprave/
delavski direktor

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 33
I.5 Nefinančno poročanje v družbi DARS
Samostojno Trajnostno poročilo družbe DARS za leto 2022 bo vsebovalo “Izjavo o nefinančnem poslovanju”, ki
smo jo kot javna družba dolžni objaviti na podlagi Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 z
dopolnitvami in spremembami). V trajnostnih poročilih sledimo mednarodnim standardom trajnostnega
poročanja GRI GS (Global Reporting Initiative Global Standards) za osnovno raven.
V poslovno poročilo, ki je sestavni del letnega poročila družbe so vključene tudi ključne nefinančne informacije o
poslovnih, okoljskih, kadrovskih in družbenih zadevah, ki so potrebne za razumevanje položaja, uspešnosti in
razvoja družbe DARS.
Zavedamo se velike odgovornosti do ljudi, okolja in družbe ter trajnostno uresničujemo družbeno odgovornost
pri vseh projektih ter dolgoročnih načrtih in na vseh ravneh svojega delovanja. Ambiciozni in jasno določeni cilji
zagotavljajo, da bo javnost še naprej prepoznavala družbo DARS kot odgovorno in v prihodnost usmerjeno
podjetje.
Trajnostno poročilo družbe za leto 2022 bo v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah objavljeno do 30. 6. 2023
na spletni strani družbe DARS.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 34
I.6 Analiza poslovanja
Prihodki družbe DARS
Tabela 6: Pregled prihodkov družbe DARS
Vrsta prihodkov
2021
(v EUR)
2022
(v EUR)
Indeks
2022/2021
Strukturni deleži
za leto 2022
Prihodki iz pogodbe o naročilu
321.312
288.164
90
0,1 %
Prihodki od cestnin
456.235.915
479.557.025
105
92,8 %
– vinjete
179.466.634
195.231.846
109
37,8 %
– tovorni promet
262.765.664
267.056.525
102
51,7 %
– predor Karavanke
14.003.616
17.268.654
123
3,3 %
Prihodki od zakupnin
8.347.355
9.463.637
113
1,8 %
Prihodki od zapor in prekomernih obremenitev
1.130.221
1.384.680
123
0,3 %
Prihodki od služnosti
572.513
751.278
131
0,1 %
Prihodki od zakupa optičnih vlaken
1.003.149
928.456
93
0,2 %
Drugi prihodki od prodaje
1.924.942
2.100.396
109
0,4 %
Drugi poslovni prihodki
16.091.935
16.350.549
102
3,2 %
Finančni prihodki
1.803.311
4.396.742
244
0,9 %
Drugi prihodki
177.951
179.089
101
0,0 %
Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
1.681.712
1.482.558
88
0,3 %
Skupaj prihodki
489.290.314
516.882.574
106
100,0 %
Prihodki družbe DARS so v poslovnem letu 2022 znašali 516,9 milijona evrov, kar je šest odstotkov več kot v letu
2021.
Prihodki od cestninjenja so v letu 2022 predstavljali 92,8 odstotka vseh prihodkov družbe in so znašali 479,6
milijona evrov, kar je za 5 odstotkov več kot v letu 2021. Prihodki iz naslova cestninjenja vozil nad 3,5 t največje
dovoljene mase (težkih vozil) so znašali 267,1 milijonov evrov, prihodki od prodaje vinjet 195,2 milijonov evrov,
prihodki od cestninjenja predora Karavanke pa 17,3 milijonov evrov. V letu 2022 je bila prodaja vinjet vrednostno
višja za devet odstotkov kot v predhodnem letu. Zaradi uvedbe elektronskih vinjet in posledično drugačnega
razmejevanja prihodkov kot pri vinjetah v obliki nalepk, količinska primerjava s predhodnimi leti ni relevantna.
Prihodki iz naslova elektronskih vinjet se pripoznavajo glede na obdobje veljavnosti elektronske vinjete, v
posamičnem mesečnem obračunskem obdobju sorazmernem deležu glede na dneve veljavnosti elektronske
vinjete.
Finančni prihodki so višji iz naslova prevrednotenja izpeljanih finančnih instrumentov in nalaganja kratkoročnih
viškov likvidnih sredstev družbe DARS pri bankah v obliki depozitov.
Ostali prihodki predstavljajo majhne deleže v strukturi celotnih prihodkov.
Odhodki družbe DARS
Tabela 7: Pregled odhodkov družbe DARS
Vrsta odhodkov
2021
(v EUR)
2022
(v EUR)
Indeks
2022/2021
Strukturni deleži
za leto 2022
Stroški materiala
9.472.198
13.511.562
143
3,9 %
Stroški storitev
38.878.394
47.296.117
122
13,5 %
Stroški dela
47.936.062
54.082.891
113
15,4 %
Odpisi vrednosti
220.978.268
200.885.298
91
57,3 %
Drugi poslovni odhodki
877.044
3.637.364
415
1,0 %
Finančni odhodki
32.442.664
31.052.998
96
8,9 %
Drugi odhodki
233.086
223.831
96
0,1 %
Skupaj odhodki
350.817.714
350.690.060
100
100,0 %

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 35
Odhodki družbe DARS so v letu 2022 znašali 350,7 milijonov evrov in so bili na nivoju odhodkov v letu 2021.
V letu 2022 so se zvišali stroški materiala, storitev, dela ter drugi poslovni odhodki.
Stroški materiala so višji zaradi povišanja cen energentov (stroški električne energije in goriv).
Stroški storitev so višji glede na predhodno leto zaradi višje količine prodanih vinjet in povečanja tovornega
prometa, kar vpliva na porast stroškov komisionarskih provizij za prodane vinjete ter stroškov plačilnega prometa
in bančnih provizij. V letu 2022 so med stroške vzdrževanja vključeni tudi stroški investicijskih vzdrževalnih del
na asfaltnih voziščih, ki ne izpolnjujejo pogojev pripoznanja po Slovenskem računovodskem standardu 1, zato jih
je potrebno pripoznati med stroški obdobja.
Stroški dela so bili za trinajst odstotnih točk višji v primerjavi z 2021 in so bili nižji od načrtovanih.
Odpisi vrednosti predstavljajo največji delež v odhodkih in sicer 57-odstotni. Amortizacija je v letu 2022 višja
glede na leto 2021 iz naslova obračunane amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev – avtocest, nižji pa so
prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstvih.
Drugi poslovni odhodki so višji zaradi dolgoročno vnaprej vračunanih stroškov predvsem iz naslova pričakovanih
izgub v zvezi z odškodninskimi zahtevki za tožbe, povezane z gradnjo in obnavljanjem avtocest.
Poslovni izid
Čisti poslovni izid družbe DARS za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2022 znaša 135,1 milijona evrov in je
bil v primerjavi s čistim poslovnim izidom za leto 2021 višji za 20 odstotkov.
Tabela 8: Kazalniki poslovanja
31. 12.
2020
31. 12.
2021
31. 12.
2022
Kazalniki stanja financiranja
Stopnja lastniškosti financiranja v odstotkih
kapital
56,47
59,88
62,00
obveznosti do virov sredstev
Stopnja dolgoročnosti financiranja v odstotkih
kapital + rezervacije + dolgoročni dolgovi
93,94
94,48
94,49
obveznosti do virov sredstev
Stopnja kratkoročnosti financiranja v odstotkih
kratkoročni dolgovi (skupaj s kratkoročnimi PČR)
6,06
5,52
5,51
obveznosti do virov sredstev
Kazalniki stanja investiranja
Stopnja osnovnosti investiranja v odstotkih
osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti)
91,50
90,95
88,32
sredstva
Stopnja dolgoročnosti investiranja v odstotkih
osnovna sredstva + naložbene nepremičnine +
dolg. finančne naložbe + dolg. poslovne terjatve
93,62
94,43
91,59
sredstva
Kazalniki vodoravnega finančnega ustroja
Pospešena pokritost s kratkoročnimi obveznostmi
v odstotkih (upoštevane pasivne časovne
razmejitve)
likvidnostna sredstva + kratkoročne terjatve
34,89
36,75
38,50
kratkoročne obveznosti
Kratkoročna pokritost kratkoročnih obveznosti v
odstotkih
kratkoročna sredstva + kratkoročne aktivne
časovne razmejitve
103,26
98,57
150,34
kratkoročne obveznosti + kratkoročne pasivne
časovne razmejitve
Kazalniki gospodarnosti
Gospodarnost poslovanja v odstotkih
poslovni prihodki
135,46
153,17
160,39
poslovni odhodki
Stopnja dobičkonosnosti poslovnih prihodkov v
odstotkih
poslovni dobiček
26,18
34,71
37,65
poslovni prihodki
Stopnja čiste dobičkonosnosti prihodkov v
odstotkih
čisti dobiček
14,28
23,03
26,14
prihodki
Kazalnik dobičkonosnosti
Čista dobičkonosnost kapitala
čisti dobiček v poslovnem obdobju
0,02
0,04
0,04
povprečna vrednost kapitala (brez čistega dobička
poslovnega obdobja)

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 36
I.7 Pomembni poslovni dogodki v
poslovnem letu 2022
Januar
Uprava družbe DARS je sprejela sklep, na podlagi katerega bo družba ob pridobljenih soglasjih drugih bank v
skladu z določili kreditnih pogodb, ki urejajo možnosti predčasnega odplačila finančnih obveznosti, v celoti
predčasno odplačala finančne obveznosti iz posameznih kreditnih pogodb v skupni višini do 31,58 milijonov
evrov. Namen predčasnega odplačila posameznih kreditov je učinkovito upravljanje s presežnimi likvidnostnimi
sredstvi družbe ob hkratni stroškovni učinkovitosti in zniževanju zadolženosti družbe.
Februar
Od 1. 2. so tudi mesečne in tedenske vinjete na voljo samo še v elektronski različici in ne več v obliki nalepke.
Medtem ko so bile letne (in polletne za motorna kolesa) vinjete zgolj v elektronski različici naprodaj od 1. 12.
2021.
Zaradi vojne v Ukrajini in sankcij, uvedenih do Ruske federacije, pričakujemo znižanje prihodkov iz naslova
cestninjenja tovornih vozil in prihodkov od prodaje vinjet. Neposredno znižanje prihodkov pričakujemo od vozil
z ukrajinskimi in ruskimi registrskimi tablicami, posreden vpliv na znižanje prihodkov pa bo imel tudi upad
(tranzitnega) prometa tovornih vozil z ukrajinskimi registrskimi oznakami.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 37
Marec
Prebivalci Ukrajine, ki zaradi vojne in humanitarnih razlogov prihajajo v Slovenijo ali jo zgolj prečkajo, so do
nadaljnjega oproščeni plačila cestnine na slovenskih avtocestah in hitrih cestah. Gre za vozila z ukrajinskimi
registrskimi številkami do 3,5 tone največje dovoljene mase, za katera bi bila sicer obvezna uporaba e-vinjete.
Plačevanje cestnine je oproščeno tudi za vozila z največjo dovoljeno maso nad 3,5 tone, ki opravljajo naloge
humanitarne pomoči prizadetim v vojni v Ukrajini.
April
Začela se je prenova malih počivališč na slovenskem avtocestnem omrežju, ki bodo imela po končani prenovi
poenoteno celostno podobo, ki bo urbana in moderna. Z začetkom aprila so stekla dela na prvih sedmih od
skupno 12 malih počivališč, ki so predvidena za obnovo, in sicer na počivališčih Zima sever, Polskava vzhod,
Dolinsko, Povodje vzhod, Lipce jug, Studenec sever in Studenec jug. Prenovljena počivališča bodo na voljo
uporabnikom predvidoma konec septembra letos in najpozneje takrat bo stekal prenova še preostalih petih
počivališč: Zima jug, Polskava zahod, Povodje zahod in Lipce sever.
Družba DARS je na Ministrstvo za okolje in prostor vložila zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za 14-
kilometrski odsek hitre ceste med Šentrupertom in Velenjem.
Nadzorni svet družbe DARS je obravnaval in potrdil revidirano Letno poročilo družbe DARS za leto 2021.
Družba DARS je na podlagi določil Pravil Ljubljanske borze, d. d., in veljavne zakonodaje objavila revidirano Letno
poročilo družbe DARS za leto 2021.
Maj
Družba DARS ponovno odpira vrata informacijske pisarne za severni del tretje razvojne osi v Občini Šmartno ob
Paki. V pisarni bodo lahko občani Braslovč, Polzele, Šmartnega ob Paki, Velenja, Šoštanja in Slovenj Gradca
osebno pridobivali vse informacije v zvezi s projektom nove cestne povezave.
Junij
Gradbeno dovoljenje za sklopa B in H (območje ob Škalskem jezeru in del navezovalne ceste Konovo) je postalo
pravnomočno. Sledi druga faza postopka javnega naročanja (zbiranje ponudb) izbire izvajalcev gradbenih del.
Podpis pogodbe z izvajalcem je predviden do konca letošnjega leta. Dela na območju Gaberk pri Velenju so v
zaključni fazi, na območju Jenine pri Slovenj Gradcu pa se trenutno gradijo viadukta Jenina in Visočnik ter most
Jenina.
Gradnja druge cevi predora Karavanke dobro napreduje, izvajalec zagotavlja dnevne napredke v skladu s
splošnim terminskim planom. Izkopna dela so stekla konec avgusta 2020, izvajalec je izkopal že več kot 2000
metrov predora Karavanke (od skupno 3446 m, kolikor je načrtovane podzemne gradnje slovenskega dela druge
cevi). Dokončanje izkopa predora je predvideno v 2023, celotno dokončanje predora s testiranjem opreme ter
predaja v promet pa v letu 2025. V nadaljevanju bomo nato pričeli s sanacijo prve cevi predora, dokončanje
sanacije in predaja obeh cevi v promet je predvidena za leto 2027.
Upravno sodišče RS, ki je presojalo pritožbo Civilne iniciative 3. razvojna os – jug zoper izdano odločbo o
gradbenem dovoljenju za prvi odsek hitre ceste na južnem delu tretje razvojne osi, je presodilo, da je velika večina
ugovorov civilne iniciative neutemeljena, v manjšem delu pa jim je ugodilo ter odpravilo navedeno odločbo
Ministrstva za okolje in prostor in zadevo vrnilo istemu organu v vnovičen postopek. Kljub ponovnemu odločanju
o gradbenem dovoljenju je začetek gradnje tega odseka hitre ceste na južnem delu tretje razvojne osi še vedno
predviden v letu 2023.
Muzej novejše zgodovine Slovenije je v sodelovanju z družbo DARS obeležil 50. obletnico prvega avtocestnega
odseka Vrhnika–Postojna v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji s priložnostno razstavo »Slovenika, zares si čudovita!«.
Ob 10. obletnici akcije Reševalni pas je na počivališču Lom na primorski avtocesti potekala skupna akcija
ozaveščanja družbe DARS, Javne agencije RS za varnost prometa, policije, Zavoda reševalni pas in drugih
deležnikov o nujnosti ustvarjanja reševalnega pasu na avtocesti, in sicer ne glede na razlog zastoja. Reševalni pas
intervencijskim službam omogoči hitrejši dostop do kraja nesreče oz. drugega izrednega dogodka.
Družba DARS je na podlagi določil Pravil Ljubljanske borze, d. d., in veljavne zakonodaje objavila Trajnostno
poročilo za leto 2021.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 38
Julij
Gasilcem, ki so se več dni bojevali z obširnim požarom na goriškem delu Krasa, sta na pomoč priskočili tudi
avtocestni bazi Kozina in Postojna, ki sta jim dali na razpolago cisterni za vodo.
Med močnim neurjem je vdor vode poškodoval dele vozišča na severni ljubljanski obvoznici pri priključku
Celovška cesta. Stekla je obsežnejša sanacija v neurju poškodovanega vozišča, ki je potekala do konca avgusta
2022.
Avgust
30. 8. 2022 je potekala 21. seja skupščine družbe DARS. Skupščina delničarjev se je seznanila z letnim poročilom
družbe za poslovno leto 2021 ter mnenjem revizorja in s poročilom nadzornega sveta o rezultatih preveritve
letnega poročila DARS za poslovno leto 2021 ter s Poročilom o prejemkih članov organov vodenja in nadzora
družbe v predstavljenem obsegu. Bilančni dobiček, ki za leto 2021 znaša 40.143.773,55 evra, se po sklepu
skupščine ne izplača in se v celotni višini razporedi v druge rezerve iz dobička. Skupščina je podelila razrešnico
upravi družbe in nadzornemu svetu za poslovno leto 2021. Na predlog Nadzornega sveta za revizorja
računovodskih izkazov družbe DARS za poslovna leta 2022–2026 je bila imenovana revizijska družba BDO Revizija,
d. o. o., Ljubljana.
Družba DARS je na podlagi 112. in 113. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov objavila nerevidirano poročilo
o poslovanju družbe DARS v prvem polletju 2022.
Stekla so dela za preplastitev vozišča na odseku dolenjske avtoceste A2 med Kronovim in Dobruško vasjo.
September
23. 9. 2022 je potekala 22. izredna seja skupščine družbe DARS. S tem dnem so bili odpoklicani člani Nadzornega
sveta DARS: Robert Rožič, Štefan Šumah, Jože Oberstar in Jožef Zimšek. Za nove člane nadzornega sveta, ki
predstavlja kapital, so bili izvoljeni: Andrej Šušteršič, Nevenka Hrovatin, Janko Kramžar in Metod Dragonja, in
sicer za štiriletni mandat, z začetkom mandata 24. 9. 2022.
Stekla so obnovitvena dela na odseku primorske avtoceste A1 med Divačo in Kozino proti Kopru.
Na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju se je družba DARS predstavila z akcijo Reševalni pas za ozaveščanje
javnosti o nujnosti vzpostavitve reševalnega pasu v primeru zastoja na avtocesti in hitrih cesti.
Oktober
7. 10. 2022 je bil na seji Nadzornega sveta DARS za predsednika nadzornega sveta soglasno imenovan mag.
Andrej Šušteršič, za namestnika predsednika nadzornega sveta pa Metod Dragonja. Nadzorni svet DARS je
imenoval tudi člane v tri komisije nadzornega sveta.
Stekla so dela za preplastitev gorenjske avtoceste A2 med Lescami in Brezjami proti Ljubljani.
Družba DARS je zaradi energetske krize sprejela usmerjene ukrepe, s katerimi aktivno deluje v smeri njene
blažitve. Do nadaljnjega tako ne bodo več osvetljeni odseki avtocest in hitrih cest, kjer je to dopustno. Sem sodijo
priključki na avtoceste in hitre ceste ter odprta trasa avtoceste. Na odsekih, kjer pa je to zakonsko predpisano
(predori, avtocestni razcepi, kanalizirana križišča in počivališča), bodo luči v času trajanja tega ukrepa ostale
prižgane.
V letu 2022 je minilo deset let od začetka preventivne akcije, s katero smo v družbi DARS v sodelovanju z Agencijo
za varnost prometa, Policijo, Ministrstvom za infrastrukturo in AMZS-jem začeli ozaveščanje voznikov o
pomembnosti vzpostavitve reševalnega pasu. Ob tej priložnosti smo se partnerjem, ki so pripomogli k uspešnosti
akcije, zahvalili s posebnim dogodkom, ki je potekal v Centru varne vožnje na Vranskem. Povzetek 10-letne
aktivnosti smo na novinarski konferenci predstavili tudi medijem, na poligonu pa smo prikazali pravilno
razvrstitev vozil v primeru prometne nesreče na avtocesti ali hitri cesti.
Stekla so dela za preplastitev vozišča na štajerski avtocesti A1 med Mariborom in Šentiljem ter na pomurski
avtocesti A5 med Dragučovo in Pernico.
Družba DARS je na 15. Slovenskem kongresu o prometu in prometni infrastrukturi v Portorožu med drugim
predstavila projekte na področju digitalne infrastrukture za posredovanje signalizacije in drugih obvestil
voznikom, ki bo omogočila postopno uvajanje samovozečih vozil na naše avtocestno omrežje. Tako imenovani

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 39
kooperativni inteligentni transportni sistemi (C-ITS) bodo namreč avtonomnim vozilom omogočili komunikacijo
v vseh vremenskih razmerah, tudi v ekstremnih zimskih razmerah.
November
Družba DARS je namenu predala prvo prenovljeno malo počivališče Studenec-sever na primorski avtocesti (v
smeri proti Kopru). Vseh 12 malih počivališč bo po prenovi, ki bo zaključena spomladi 2023, modernih, z enotno
celostno podobo, kakovostno ponudbo in oskrbo, predvsem pa uporabnikom prijaznejših.
V sklopu gradnje vzhodne cevi avtocestnega predora Karavanke so vzporedno z izkopom stekla dela za gradnjo
notranjega oboka v novi predorski cevi.
Družba DARS je na konferenci Digitalni dan DARS predstavila digitalne projekte, ki služijo kot podpora gradnji,
cestninjenju, vzdrževanju in upravljanju avtocestnega omrežja. Poseben poudarek je bil namenjen najbolj
vizionarskim projektom, tako imenovanim kooperativnim inteligentnim transportnim sistemom (C-ITS), ki jih
DARS razvija v okviru evropske platforme C-Roads. Konference so se udeležili tudi predstavniki državnih organov
in institucij s področij razvoja infrastrukture in prometne varnosti ter predstavniki avtocestnih upravljavcev iz
sosednjih držav.
Ob uradnem začetku zimske službe na cestah so družba DARS, policija in Direkcija RS za infrastrukturo na
posebnem dogodku voznice in voznike pozvali, naj se v času zimskih razmer in še posebej napovedanega sneženja
na pot odpravijo samo s predpisano zimsko opremo in vožnjo prilagodijo razmeram na cestah. Spremljanje
vremenskih napovedi je v prometu nujno, še zlasti pozimi, saj se lahko voznice in vozniki tako pravočasno
pripravijo na zahtevnejše vozne razmere.
December
Minilo je eno leto od uvedbe elektronskih vinjet. Uvedba je bila uspešna, sistem deluje stabilno in zanesljivo.
Pred 50 leti je bila zgrajena in predana namenu prva avtocesta v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji, med Vrhniko in
Postojno. Ob jubileju je Muzej novejše zgodovine v sodelovanju z družbo DARS izdal zbornik z bogatim slikovnim
gradivom »Slovenika, zares si čudovita!«.
Nadzorni svet družbe DARS se je na seji 1. 12. 2022 s tremi člani uprave družbe DARS sporazumno dogovoril za
predčasno prenehanje njihovega mandata. Član uprave dr. Peter Gašperšič ostaja zaposlen v družbi DARS, članica
in član uprave, mag. Romana Fišer in Boštjan Rigler, pa sta s 15. 12. 2022 odšla iz družbe DARS.
Upravljavec avstrijskih avtocest ASFINAG GmbH je objavil javni razpis za izvedbo elektrostrojne opreme v
celotnem slovensko-avstrijskem avtocestnem predoru Karavanke, ki je trenutno v gradnji.
23. 12. 2022 je potekala 23. izredna seja skupščine družbe DARS. S tem dnem je bil odpoklican član Nadzornega
sveta DARS Pavle Hevka.
Nadzorni svet družbe DARS je na seji 29. 12. 2022 za petletni mandat s 1. 1. 2023 imenoval tri člane uprave družbe
DARS: mag. Andreja Ribiča, mag. Davida Skornška in dr. Lidijo Kegljevič Zagorc.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 40
I.8 Pomembni poslovni dogodki v
poslovnem letu 2023
Januar
Po preučitvi številnih vidikov v zvezi z osvetlitvijo avtocest in hitrih cest (razmere na trgu z električno energijo,
vpliv na varnost in pretočnost, pozivi partnerskih organizacij) je uprava DARS sprejela odločitev o odpravi ukrepa
zmanjšanja osvetljenosti avtocest, ki je bil sprejet konec oktobra 2022.
Predstavnik Evropske izvajalske agencije za podnebje, infrastrukturo in okolje (CINEA) José María Diez je po
zaključku projekta Crocodile 3 obiskal Regionalni nadzorni center Ljubljana. Skupaj s predstavnikoma
koordinatorja projekta Crocodile 3, Kalojan Daskalow in Damaris Anno Gruber, so pregledali izvedene aktivnosti
na področju uvedbe inteligentnih transportnih sistemov na slovenskem avtocestnem omrežju, ki so bili
sofinancirani s strani EU. Sem spadajo simulator za usposabljanje nadzornikov prometa, aplikacija za
mednarodno vodenje prometa (Traffic Management Plan), sistem za nadzor in vodenje prometa na ljubljanskem
avtocestnem obroču, sistem spremljanja prevoza nevarnega tovora po avtocestah (ADR-prevozi) ter mobilna
aplikacija Promet+.
Z vstopom Hrvaške v schengensko območje je odpravljen nadzor državne meje na mejnih prehodih Obrežje na
dolenjski avtocesti A2 in Gruškovje na podravski avtocesti A4.
Februar
15. 2. 2023 je potekala 24. izredna seja skupščine družbe DARS. S tem dnem je bil odpoklican član Nadzornega
sveta DARS Metod Dragonja. Za nova člana nadzornega sveta, ki predstavljata kapital, sta bila izvoljena Sašo Rink
in Tomaž Kuntarič in sicer za štiriletni mandat, z začetkom mandata 16. 2. 2023.
V sklopu projekta severnega dela tretje razvojne osi, na odseku hitre ceste med Velenjem in Slovenj Gradcem, je
postal pravnomočen izbor izvajalca za dva nova gradbena sklopa – Škalsko jezero in Konovo. Gradbena dela bodo
stekla spomladi 2023.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 41
I.9 Upravljanje tveganj
Neprestano in hitro spreminjanje družbenega in poslovnega okolja, tehnološki napredek, nepričakovani dogodki
za gospodarske družbe, pomenijo priložnosti in hkrati tveganja. V družbi DARS pozorno spremljamo vse
spremembe in sprotno prilagajamo naše odzive. Ključno za uspešnost prilagajanja je pravočasno prepoznavanje
določenih tveganj, zato temu področju namenjamo veliko pozornosti.
Učinkovitost upravljanja s tveganji nevtralizira grožnje za doseganje ciljev, ki izhajajo iz zunanjega in notranjega
poslovnega okolja. S sistemom upravljanja s tveganji zagotavljamo, da so ključna tveganja pravočasno
prepoznana, ocenjena in v največji možni meri tudi obvladovana.
Proces upravljanja tveganj v družbi DARS je del našega poslovanja. S tveganji upravljamo na treh obrambnih
linijah, in sicer:
1) Na prvi obrambni liniji je poslovodstvo, ki je odgovorno za vzpostavitev in uspešno delovanje notranjih
kontrol ter izvajanje postopkov obvladovanja na dnevni ravni. Naloga poslovodstva je prepoznavanje in
ocenjevanje tveganj kot tudi opredelitev ustreznega odziva na tveganja – skladno s cilji organizacije.
2) Druga obrambna linija vključuje tiste funkcije, ki izvajajo nadzor nad poslovnimi procesi in tveganji
(kakovost, računovodske kontrole, fizično varovanje in podobne kontrole itd.). Zaposleni na omenjenih
funkcijah so odgovorni za pravilno vpeljavo sistema obvladovanja tveganj. Spodbuja se opredeljevanje
izpostavljenosti posameznim tveganjem in spremljanje uvajanja postopkov za obvladovanje tveganj ter
razvijanje sistema poročanja o tveganjih.
3) Tretjo obrambno linijo predstavlja notranje revidiranje. Sistem tekoče preverjamo in dopolnjujemo, da
bi bila tveganja, ki jim je družba DARS izpostavljena, pravočasno prepoznana, ovrednotena in
obvladovana.
Na podlagi priporočil nadzornega sveta in revizijske komisije za spremembo procesa ocene tveganj s ciljem
spremembe prikaza posameznih tveganj smo v letu 2022 z odgovornimi osebami posameznih področij najprej
temeljito prečistili register tveganj in tveganja poenotili na nivoju družbe.
Tveganja tako delimo v štiri večje skupine, in sicer:
- poslovna tveganja,
- tveganja s področja integritete in skladnosti poslovanja,
- tveganja s področja s področja varstva pri delu,
- tveganja s področja s področja varovanja informacij in neprekinjenega poslovanja.
Za vse štiri skupine tveganj imamo izdelane ocene tveganj oziroma druge dokumente, v katerih prepoznana
tveganja evidentiramo in po potrebi določimo ukrepe, s katerimi tveganja blažimo. V letu 2023 bomo upravljanje
tveganj postopoma po posameznih skupinah tudi digitalizirali.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 42
I.9.1 Poslovna tveganja
Register poslovnih tveganj smo v letu 2022 popolna prenovili. S tem smo posamezna tveganja kvalitativno
izboljšali in redefinirali, kvantitativno pa se je posledično število tveganj zmanjšalo na 74. Od tega je 22
korporativnih, 52 pa operativnih tveganj.
Korporativna tveganja so tveganja, ki lahko bistveno vplivajo na poslovanje družbe, operativna pa so tveganja, ki
v družbi lahko povzročajo določene anomalije ali negativno vplivajo na prihodke ali pa pomenijo nepotrebne
izdatke družbe, nimajo pa elementarnega vpliva na poslovanje družbe. Tveganja s stopnjo nad 14 milijonov evrov
1
štejejo za strateška tveganja.
Vsa poslovna tveganja so opredeljena v Registru tveganj, prav tako sta za vsako poslovno tveganje izračunani
ocena in stopnja tveganja, v Akcijskem načrtu za upravljanje s tveganji pa so za vsako posamezno tveganje
določeni tudi ukrepi, s katerimi tveganja blažimo.
Za koordinacijo aktivnosti za pospeševanje in implementacijo sistema obvladovanja tveganj skrbi Svet za
upravljanje s tveganji, katerega vodi odgovorna oseba Službe uprave za korporativno varnost, njeni člani pa so
lastniki tveganj. Svet za upravljanje s tveganji kvartalno poroča upravi, letno oziroma po potrebi pa tudi
nadzornemu svetu.
Ocenjevanje in analiziranje tveganj se izvaja po sledeči metodologiji, kjer tveganja ocenimo z:
- Verjetnostjo nastanka/pogostost, ki ga pričakujemo v določenem časovnem obdobju. Pogostost pojava
ocenjujemo primarno, sicer skladno s teorijo vzamemo pogostost na 30 let.
- Vplivom, ki pomeni, kakšna je pričakovana škoda ali izguba pri uresničitvi tveganja, zato ga izražamo v
milijonih evrov. Vpliv izračunamo na podlagi ocene vseh dejavnikov, ki vplivajo na vrednost pričakovane
škode ali izgube (izpad prihodkov, povečanje stroškov, blažitev z zavarovanji.
- Kritičnostjo tveganja, ki je ocenjena glede na vpliv tveganja na okolje. Ocene so razvrščene glede na vpliv
samo znotraj družbe, v lokalnem okolju, na državnem nivoju ali na mednarodnem nivoju.
- Oceno tveganja (v evrih), ki je odvisna od verjetnosti nastanka in vpliva.
- Stopnjo tveganja (v evrih), ki je odvisna od ocene tveganja in kritičnosti tveganja (okolja na katerega
imajo lahko posledice tveganja vpliv).
Tveganja, ki smo jim v letu 2022 posvetili največ pozornosti:
- dvig cen storitev ali posledično tveganje prekinitve pogodb,
- povišanje cen gradbenih materialov,
- nihanja cen energentov,
- pomanjkanje kadrov zaradi epidemije, pandemije, naravne ali druge nesreče,
- namestitev zlonamerne programske opreme.
Pandemija
V leto 2022 smo vstopili z nadaljevanjem pandemije covida-19, ki je ponehala v poletnih mesecih. Za
obvladovanje tveganj pri pojavu korona virusa je bila ustanovljena posebna koordinacijska skupina, ki se je redno
sestajala in seznanjala s stanjem okuženih na nivoju družbe ter po potrebi predlagala uvedbo novih ukrepov za
preprečevanje širjenja covida-19. Na nivoju družbe so posamezna področja in službe tedensko poročale o številu
okuženih s covidom-19.
1
Mejna vrednost 14 milijonov evrov je določena glede na dobiček poslovnega leta 2019 in se bo vsakoletno
spreminjala. Leti 2020 in 2021 zaradi vpliva pandemije na poslovanje nista bili primerni kot podlaga za določitev
mejne vrednosti.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 43
V času porasta okužb, so tako delavci, ki so lahko opravljali delo od doma, prihajali na delo v službo le v primeru
nujno potrebnih del, ki jih od doma niso mogli opraviti. Vzdrževalci in delavci v področju Cestninjenje so opravljali
delo v stalnih ekipah (mehurčkih). Večina sestankov in usposabljanj je potekala daljinsko prek elektronskih
medijev.
Delavce smo sproti obveščali o razmerah v Sloveniji, spremembah v predpisih in številu okuženih v naši družbi
ter jih opozarjali na upoštevanje preventivnih ukrepov.
V mesecu septembru smo zaradi povečanja števila okuženih ponovno uvedli dodatne ukrepe za preprečitev
širjenja koronavirusa po merilih iz revizije akcijskega načrta.
Vojna v Ukrajini
Ob naraščanju napetosti med Ukrajino in Rusko federacijo v dneh pred 24. 2. 2022 in invazijo ruskih vojaških sil
na Ukrajino 24. 2. 2022 smo v družbi DARS preverili vpliv in morebitne posledice na delovanje družbe ter na
zagotavljanje nemotenega in varnega prometa na avtocestah in hitrih cestah. Imenovana je bila skupina za
spremljanje stanja vojne v Ukrajini. O razmerah v Ukrajini in posledično vplivih na poslovanje družbe smo
tedensko poročali na kolegijih uprave. 28. 2. 2022 je bila že izdelana ciljno usmerjena ocena tveganja, ki se je v
nadaljevanju prilagajal dejanski situaciji. V oceni smo zapisali način spremljanja stanja vojne v Ukrajini, definirali
vseh šest prepoznanih tveganj, aktivnosti za blaženje oziroma zmanjšanje tveganj ter odgovorne osebe za
spremljanje in poročanje.
Nihanje cen energentov
Zaradi vojne v Ukrajini in napovedi o dvigu cen energentov, samo aktivno pristopili k izvajanju ukrepov za blažitev
tveganja nihanja cen energentov.
Z vidika zmanjšanja porabe električne energije smo nadaljevali z aktivnostmi postopnega prehoda na LED
razsvetljavo tako pri cestni razsvetljavi kot tudi pri razsvetljavi poslovnih objektov. Aktivno smo pristopili k
optimizaciji odjemnih mest električne energije, optimizaciji prekomerne jalove energije v predorih, optimizaciji
delovanja elektromotornih pogonov za prezračevanje predorov ter optimizaciji delovanja klimatskih naprav.
Pripravili smo vsa izhodišča za izvedbo javnega naročila postavitve petih sončnih elektrarn na objektih družbe
DARS.
Dobavo goriv smo vršili na podlagi okvirnega sporazuma ter gorivu pričeli dodajati dodatek za zmanjšanje njegove
porabe. Ves čas smo skrbeli za optimalno zalogo. V letu 2022 je bila podpisana pogodba za dobavo 58 varčnejših
tovornih vozil (EURO 6), večino dobavljenih vozil pričakujemo v letošnjem letu.
Prav tako smo energetsko informacijski sistem DARS EIS nadgradili z dodatnimi funkcionalnosti za spremljanje
vseh energentov ter funkcijo sprožitve avtomatskih sporočil ter poročil odgovornim osebam objektov.
Dvig cen storitev, blaga in gradenj ter tveganja prekinitev pogodb
Posledično je zaradi vojne v Ukrajini prišlo tudi do povišanja cen storitev in blaga, zaradi česar smo redno
spremljali napovedi dviga cen storitev in materialov, indeksov podražitev, ki jih objavlja Gospodarska zbornica
Slovenije, ter po potrebi izvedli prilagoditev razpisnih pogojev glede indeksacije. V pogodbe vključujemo ustrezne
klavzule ter izvajanje pogodb maksimalno zavarujemo tudi s finančnim zavarovanjem za dobro izvedbo del in
odpravo napak v garancijski dobi v maksimalni dovoljeni višini, s čimer dodatno preprečimo neupravičene
odstope od pogodbe. Za tista naročila, za katera je bilo primerno, smo predlagali sklenitev okvirnega sporazuma,
ki običajno pomeni več izvajalcev za isti predmet naročila. Dobave materiala pri dobaviteljih redno spremljamo.
Tveganja s področja informacijske varnosti
Izpad ključnih informacijskih sistemov obvladujemo z rednim spremljanjem stanja informacijskih sistemov in
takojšnjim odzivanjem na izredne dogodke. Vzpostavljen imamo sistem neprekinjenega delovanja dela
informacijskega sistema (podvajanje najvitalnejših delov informacijske opreme) ter uvedene varnostne ukrepe
za zaščito in varovanje informacijskih sistemov pred nepooblaščenimi posegi in izgubo podatkov. Tovrstna
tveganja obvladujemo tudi v okviru področja varovanja informacij in neprekinjenega poslovanja.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 44
Omejena razpoložljiva finančna sredstva za vlaganje v razvoj
Za zagotavljanje in ustrezno razporeditev sredstev za obnove avtocestne infrastrukture, naprav in opreme je
področje Upravljanja v sodelovanju z oddelkom za obnove ponovno pripravilo Plan ukrepov za triletno obdobje
(2023–2025), ki temelji na ugotovitvah spremljanja stanja infrastrukture, naprav in opreme analizah ekspertnega
sistema, analizah strokovnih skupin in na strokovnih ocenah vrednosti predlaganih ukrepov ter predstavlja
izhodišča za ustrezno načrtovanje investicijskih obnovitvenih del. V dokumentu so dodane okvirne vrednosti del
predvsem z namenom, da so ustrezne službe prehodno seznanjene s predvidenimi potrebami po zagotavljanju
finančnih sredstev za vlaganja v obstoječo infrastrukturo. Pristojne službe morajo načrtovanje potrebnih sredstev
za investicijska vlaganja na obstoječi infrastrukturi prilagoditi potrebam, izraženim v navedenem dokumentu.
Vsako leto smo priča nepredvidenim dogodkom (pandemija, potres, žled, burja v kombinaciji z nanosom snega,
poplave itd.), ki lahko oslabijo naše delovanje ter ogrozijo prometno varnost zaposlenih in uporabnikov. Zato
moramo z uvajanjem sodobnih sistemov zagotavljati najvišjo stopnjo spremljanja stanja infrastrukture in
prometne varnosti uporabnikov, saj le tako sledimo strategiji družbe.
Poseben poudarek dajemo razvoju digitalizacije cest. Digitalizacija avtocest pelje po poti zahtevnega
preoblikovanja, ki vključuje mobilnostne, tehnološke in infrastrukturne spremembe. Avtocesta s tem postaja del
digitalne preobrazbe družbe. Za dosego tega cilja je treba izvesti digitalizacijo tako na infrastrukturni, sistemski
in upravljavski ravni, za katero moramo zagotavljati sklenitev celotnega kroga podatkov, ki jih generirajo
senzorska omrežja. V tem smislu je treba vpeljevati nove sisteme detektiranja prometa in infrastrukture,
zagotavljanja zadostnih kapacitet za prenos in izmenjavo informacij, obvladovati ogromne količine podatkov in
pripraviti ustrezna programska okolja za takšno izvedbo.
Vlaganja v razvoj so potrebna tudi na področju vzdrževanja, kjer se soočamo z vedno večjimi zahtevami z vidika
pretočnosti avtocest, torej pri izvajanju del rednega vzdrževanja z minimalnimi motnjami v prometu. Zato so
potrebna vlaganja v razvoj novih tehnologij tako letnega kot zimskega vzdrževanja AC/HC, kjer so ključna vlaganja
v potrebno mehanizacijo in opremo avtocestnih baz z izpostavami.
Tudi v času pandemije je bilo osnovno poslanstvo družbe DARS, da so avtoceste prevozne brez omejitev, kar pa
se posledično lahko zagotavlja le na način, da redno dobavljamo, vzdržujemo in nadgrajujemo mehanizacijo in
opremo.
Naraščanje števila nesreč oz. padec stopnje varnosti
Da preprečimo naraščanje števila prometnih nesreč oziroma izboljšamo prometno varnost, moramo kot
upravljavec in vzdrževalec avtocestnega omrežja ravnati strokovno ter izvajati ustrezna in učinkovita dejanja, ki
na to posredno ali neposredno vplivajo. Na področju prometne varnosti moramo spoštovati zahteve domače
zakonodaje in tudi obveznosti evropskih predpisov. Na podlagi dobrih praks in izvedenih študij izvajamo
raznovrstne projekte s področja prometne varnosti, uporabe naprednih IT-tehnologij in uvajanja pametne
infrastrukture. Pri projektih smo posebej pozorni na:
- projektne rešitve, s katerimi izboljšujemo prepustnost cest in zmanjšujemo število konfliktnih točk;
- dobro kondicijo cestne infrastrukture, ki je pogoj za varno vožnjo (optimalno vozišče, vidnost talnih
označb in prometnih znakov);
- uporabo opreme cest, ki v primeru napake voznika zagotavlja milejše posledice in s tem zmanjšuje
število mrtvih ali poškodovanih;
- pripravo predlogov sprememb in dopolnitev zakonskih in podzakonskih predpisov, ki omogočajo
uvajanje sodobnejših prometno-tehničnih rešitev in uporabo učinkovitejše opreme cest.
Vse navedeno ob spremljanju novosti v tujini in učinkoviti izrabi domačega znanja zagotavlja pogoje za izboljšanje
prometne varnosti. V celotnem konceptu načrtovanja in gradnje novih odsekov, obnov, vzdrževanja, novih
tehnologij ITS in upravljanja prometa se varnost v povezavi z naraščanjem prometa izboljšuje. Pozitivne učinke
imajo tudi koordinacije (ki jih izvajamo iz nadzornih centrov predvsem v primeru delovanja operativnih skupin na
terenu in ob izrednih dogodkih), zagotavljanje ukrepov, ki se prilagajajo glede na prometne in vremenske
razmere, ter nudenje informacij uporabnikom. Pri tem pa skrbimo tudi za kontinuirano izvajanje varnostnih
kampanj in s ciljem promocije varnosti v prometu aktivno sodelujemo z deležniki na področju varnosti. Pri tem
je zelo pomembno krizno komuniciranje ob izrednih dogodkih.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 45
Prometna varnost se je v letu 2022 poslabšala. Izstopale so predvsem prometne nesreče kot posledica vožnje v
napačno smer. Prometne obremenitve so presegle vrednosti iz leta 2019, kar posledično povečuje verjetnost
nastanka prometnih nesreč.
Izpad ključnih informacijskih in komunikacijskih sistemov
Za poslovanje, cestninjenje, prometno varnost, nadzor in upravljanje prometa je ključen prenos podatkov in
delovanje sistemov IKT (informacijsko-komunikacijske tehnologije). V družbi DARS smo prepoznali tveganje
izpada prenosa informacij zato je bil vzpostavljen Oddelek za telekomunikacije, ki upravlja in vzdržuje preko 1.300
km optičnih kablov z 12, 24, 48, 96 ali 288 vlakni ter preko 700 kosov mrežne opreme. V letu 2022 smo vzpostavili
funkcionalnost MPLS v 37 komunikacijskih vozliščih, kar omogoča učinkovitejše upravljanje in delovanje
telekomunikacijskega omrežja. Prav tako smo povišali pretočnost najbolj obremenjenih telekomunikacijskih
povezav na komunikacijskem križu DARS od Ljubljane do Murske Sobote, Novega mesta, Hrušice in do Kopra na
10 Gbit/s. V letu 2022 smo nadaljevali z gradnjo optične telekomunikacijske infrastrukture na odseku Blagovica-
Tepanje, in sicer z optičnim kablom na razdalji 70 km, kapacitete 192 oziroma 96 vlaken. Zaradi zagotavljanja
neprekinjenega poslovanja zagotavljamo tudi stalno pripravljenost na domu, da lahko dosegamo ciljno
razpoložljivost telekomunikacijskega omrežja.
Ekonomska upravičenost investicijskih vlaganj
Tveganje ekonomske upravičenosti investicijskih vlaganj v družbi DARS obvladujemo z različnimi kontrolnimi
mehanizmi. Za preverjanje ekonomske upravičenosti ukrepov na cestni infrastrukturi že več let uporabljamo
ekspertni sistem PMS DARS, za manjše investicije pa izvajamo še strokovne ekonomske presoje s pomočjo
zunanjih strokovnjakov. V prvi fazi preverjamo predvsem funkcionalnost posameznih elementov infrastrukture
in varnost za uporabnike avtocest, v nadaljevanju pa še trajnost in stopnjo poškodovanosti. Od leta 2021 pri
načrtovanju ukrepov na premostitvenih objektih uporabljamo tudi ekspertni sistem gospodarjenje s
premostitvenimi objekti – BMS DARS.
Za projekte, vezane na energetsko učinkovitost podjetja, se pripravlja analize stroškov in koristi, ki predstavljajo
podlago za odločanje o implementaciji posameznega ukrepa. Za ITS-sisteme se v prvi vrsti preverja upravičenost
z vidika varnosti za uporabnike avtocest, pri obnovah in vlaganjih v elektrostrojno opremo predorov pa se
upošteva več različnih vidikov, ki so vključeni v program dolgoročnega načrtovanja obnov elektrostrojne opreme
v predorih.
Za potrebe obvladovanja tveganj upravičenosti investicijskih vlaganj v mehanizacijo je bila v letu 2017 opravljena
celovita analiza vse mehanizacije in opreme ter pripravljen srednjeročni načrt vlaganj v obnovo le-te za obdobje
2018–2022. Investicije v nove odseke HC in AC pa so v vseh fazah projekta načrtovane na način izdelave PZI ali
IZ, med izdelavo projektne dokumentacije DGD in PZI pa tudi z izdelanim investicijskim programom, ki ga
obravnava komisija v okviru družbe DARS, potrdi uprava družbe, v nadaljevanju pa je posredovan tudi na Komisijo
za obravnavo in potrjevanje investicijske dokumentacije, ki deluje v okviru Ministrstva za infrastrukturo.
Varovanje okolja
Družba DARS je kot upravljavec in vzdrževalec avtocest in hitrih cest v okviru celotnega poslovanja družbe že v
preteklih letih vzpostavila sistem ravnanja z okoljem in leta 2017 tudi sistem upravljanja energije, s katerima
dosledno uresničuje politiko varovanja okolja in upravljanja energije na vseh področjih svojega delovanja.
Strategija družbe DARS 2021–2025 vključuje operativne cilje, ki se nanašajo na okoljsko-energetske vidike in
posledično ukrepe za zmanjševanje okoljskih tveganj. V letu 2022 smo sistem vodenja nenehno izboljševali tako
z realizacijo ukrepov z namenom zmanjševanja okoljskih vplivov in posledično okoljskih vidikov kot dopolnitvijo
novih in optimizacijo obstoječih okoljsko-energetskih ciljev in programov ter njihovo realizacijo spremljali v
okviru vodstvenega pregleda družbe. Rdeča nit sistema ravnanja z okoljem sta ocena in analiza okoljskih vplivov
in vidikov ob upoštevanju faz življenjskega cikla storitve, ki so posledično opredeljeni v registru okoljskih vidikov.
Da bi zmanjšali vpliv na okolje, smo določili okvirne in izvedbene okoljske in energetske cilje ter programe, s
katerimi bomo te cilje tudi dosegli.
Tveganja, ki se nanašajo na pravočasno spremljanje in udejanjanje zakonodajnih zahtev v praksi, zmanjšujemo z
ukrepi s strani imenovanih odgovornih oseb, ki pokrivajo področje dela, na katero se zakonodajna sprememba
nanaša. Okoljska tveganja, med katera uvrščamo tveganje ravnanja z odpadki, s posebnim poudarkom na
nevarnih odpadkih, tveganje onesnaževanja okolja in tveganje varovanja vplivnega območja, postajajo čedalje

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 46
pomembnejša. Nadaljevale so se že v preteklosti začete aktivnosti z namenom varovanja okolja. Sistematično
obvladovanje okoljskega tveganja izraža ekološko ozaveščenost zaposlenih. Nesreče na avtocesti lahko negativno
vplivajo tudi na okolje, zato se trudimo zmanjševati tveganja za njihov nastanek, če pa vseeno pride do nesreče,
je potrebno ukrepati ustrezno hitro in učinkovito, da bi bile negativne posledice za okolje čim manjše. V ta namen
informiramo in usposabljamo vse zaposlene na tovrstnih delovnih mestih, da bodo v dani situaciji v smislu varstva
okolja hitri in učinkoviti.
Verjetnost nastanka izrednih dogodkov zmanjšujemo tudi s preventivnimi ukrepi. Z usposabljanjem za hitro,
pravilno in učinkovito ukrepanje zagotavljamo, da so vplivi morebitnih izrednih dogodkov na okolje minimalni. Z
ustreznimi aktivnostmi v okviru vzdrževanja avtocest, kot so čiščenje in redno vzdrževanje zadrževalnih bazenov
z namenom nemotenega obratovanja ter izvajanje letnega programa obratovalnega monitoringa odpadne
padavinske vode s cest (LPOM) itd., pa tudi z zbiranjem, sortiranjem in nadzorovanim oddajanjem zbranih
odpadkov, izvajanjem ukrepov za zmanjševanje svetlobnega onesnaževanja ter s stalnim nadzorovanjem
prisotnosti ogljikovega monoksida in vidljivosti v predorih, smo veliko prispevali k zmanjševanju negativnih
vplivov na okolje in uspešno obvladali tveganje za nastanek ekoloških nesreč. Predvidevamo, da obstoječa
komunalna infrastruktura zagotavlja zadostne kapacitete za zbiranje komunalnih odpadkov, zato trenutno ni
izkazanih potreb po dodatnih zabojnikih za ločeno zbiranje odpadkov.
Družba DARS načrtuje izvedbo ukrepov zaščite pred hrupom na podlagi rezultatov obratovalnih monitoringov
hrupa. Ukrepi so načrtovani tako, da zajamejo območja z večjim številom preobremenjenih stavb oziroma
prebivalcev ter območja posameznih že obstoječih preobremenjenih objektov ob trasi avtocest in hitrih cest.
Uresničili smo vse ukrepe, ki sta nam jih določala s strani Vlade RS sprejeta Operativni program varstva pred
hrupom za obdobje 2012–2017 in vladni Operativni program varstva pred hrupom za 2013–2018. Ukrepi na petih
avtocestnih odsekih so bili izvedeni v letih 2013–2015, leta 2019 pa se je izvedla še zaščita posameznih najbolj
obremenjenih stavb z varovanimi prostori na 11 lokacijah ob avtocestnem omrežju.
Družba DARS je v letih 2018 in 2019 izvedla obratovalni monitoring hrupa za omrežje cest v njenem upravljanju,
sočasno z njegovo izvedbo pa je potekala priprava strokovnih podlag za operativni program varstva pred hrupom
na preobremenjenih območjih. V dokumentu so za potrebe načrtovanja ukrepov zaščite pred hrupom določena
prioritetna območja, ki so bila vključena v Plan ukrepov na avtocestni infrastrukturi in opremi v upravljanju
družbe DARS za obdobje 2022–2024. Na podlagi navedenega dokumenta je družba DARS že začela z naročilom
študij hrupa s predlogom protihrupnih ukrepov za posamezna območja ob avtocestnem omrežju.
Jeseni 2022 je bil sprejet nov Operativni program varstva pred hrupom, ki z namenom izboljšanja kakovosti
življenja ljudi na poselitvenih območjih ob cestah v upravljanju družbe DARS v prvi prioriteti za odpravo
prekomernih obremenitev s hrupom vključuje 26 avtocestnih odsekov v dolžini 149 km, v razširjenem
prioritetnem predlogu pa je še 13 avtocestnih odsekov v dolžini 66 km. V drugi prioriteti je med ostalimi odseki,
na katerih je ugotovljeno preseganje mejnih vrednosti, vključenih še 26 avtocestnih odsekov skupne dolžine 205
km.
V letu 2023 družba DARS načrtuje izvedbo novega obratovalnega monitoringa hrupa. Pridobljeni rezultati bodo
podlaga za načrtovanje ukrepov zaščite pred hrupom v prihodnje.
Izguba kompetentnega oz. ključnega kadra (nezaželena fluktuacija) in porast deleža aktivno nezavzetih
zaposlenih
Tveganje izgube kompetentnega oziroma ključnega kadra v družbi DARS in porast deleža aktivno nezavzetih
zaposlenih obvladujemo z oblikovanjem ustvarjalnega, varnega in stimulativnega delovnega okolja, kar
predstavlja enega naših strateških ciljev.
Stanje fluktuacije ter zavzetosti zaposlenih redno spremljamo in preverjamo, predvsem pa delujemo v smeri
odpravljanja morebitnih dejavnikov, ki sprožajo neželeno stanje na področju zavzetosti zaposlenih in povečujejo
tveganje za izgubo ključnih kadrov. V letu 2022 se je družba DARS zaradi novonastalih okoliščin na področju
ekonomsko gospodarske situacije v svetu in Sloveniji soočala z višjimi pričakovanji zaposlenih, predvsem na
področju nagrajevanja. Stanje se je odrazilo na nižji stopnji zavzetosti zaposlenih, vendar smo aktivno pristopili k
iskanju ustreznih rešitev v konstruktivnem dialogu s socialnimi partnerji.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 47
Prepoznana imamo ključna delovna mesta in ključne kadre, za katere je pripravljen temelj za izvajanje politike
nasledstev. Slednje poleg pravočasnega zagotavljanja strokovnih in kompetentnih naslednikov na ključnih
delovnih mestih predstavlja tudi pomemben element kariernega razvoja zaposlenih ter gradnje zavzetosti
zaposlenih, kar zmanjšuje tveganje neželene fluktuacije. Za ključne kadre se pripravljajo individualni razvojni
načrti in se jim omogoča sistematičen razvoj potrebnih znanj in kompetenc.
Zaposlenim je omogočena udeležba na različnih internih in eksternih izobraževanjih ter usposabljanjih, s katerimi
izgrajujejo in poglabljajo svoje strokovno znanje, veščine in osebno rast. V letu 2022 smo glede na predhodno
leto zabeležili 33 več izobraževalnih ur in za kar 121 več udeležencev. Velik obseg izobraževanj je bil
namenjen tudi izboljšanju veščin dela z digitalnimi orodji, sledijo izobraževanja in usposabljanja za razvoj osebnih
in profesionalnih veščin in kompetenc ter skrbi za lastno zdravje. V letu 2022 so bila za vodstvene zaposlene
uvedena kratka izobraževalna srečanja, s katerimi se jim omogoča pridobivanje vodstvenih veščin in znanj za
odgovorno delo vodenja zaposlenih.
Zaposlenim se omogoča izobraževanje ob delu s pomočjo sofinanciranja stroškov šolnine in dodelitve odsotnosti
z dela z nadomestilom plače zaradi opravljanja študijskih obveznosti. Zaposleni, katerih narava dela omogoča
delo na daljavo, lahko opravljajo delo na domu v hibridnem načinu na podlagi ustrezno sklenjenih pogodb o
zaposlitvi. Na voljo so tudi različni ukrepi, s katerimi se zaposlenim izkazuje spoštljiva pozornost do njihovega
osebnega življenja in se jim omogoča, da lažje usklajujejo delo in družinske obveznosti, ter se jim pomaga, če se
znajdejo v osebni stiski.
Na neželeno fluktuacijo in stanje zavzetosti zaposlenih vodenje pomembno vpliva, zato so vodje družbe DARS
vključeni v različne delavnice in coachinge za izboljšanje vodstvenih kompetenc. V letu 2022 so se izvajala
merjenja menedžerskih in socialnih kompetenc vodij, ob tem pa so vodje družbe DARS vključeni tudi v redna
kratka izobraževalna srečanja, na katerih se obravnavajo aktualne vsebine ter predstavljajo novosti v pristopih
na področju vodenja zaposlenih.
I.9.2 Integriteta in skladnost poslovanja
V načrtu integritete se ukvarjamo s tveganji, da ne bi bilo kasneje potrebno odpravljati posledic neobvladanih
tveganj. Načrt integritete omogoča pravočasno identifikacijo tveganj, katerih uresničitev bi lahko onemogočila
dosego zastavljenih ciljev družbe. Namen in cilj načrta integritete je krepitev integritete in transparentnosti,
preprečevanje in odpravljanje korupcije, nasprotja interesov, protipravnih in drugih neetičnih ravnanj.
Služba za skladnost poslovanja in integriteto izvaja naloge nosilca priprave načrta integritete in skrbništvo nad
uresničevanjem predvidenih ukrepov. V tem okviru je bilo ocenjeno, da je treba obnoviti Načrt integritete DARS,
uveljavljen maja 2012.
Upoštevaje zgoraj navedeno je bil s 1. 1. 2023 uveljavljen nov Načrt integritete DARS, v katerem so podrobneje
opredeljena predvsem tveganja in ukrepi na področju skladnosti poslovanja (delovanje v skladu z zakonodajo,
drugimi pravili in internimi akti, preprečevanje pranja denarja, varovanje poslovnih skrivnosti, varstvo notranjih
informacij), etike in integritete, nasprotja interesov, sprejemanje daril, vplivov in zahtev ter nabave.
Zaznana možna tveganja, ki so bila prepoznana v okviru priprave obravnavanega načrta, bodo redno obnavljana,
kakor bodo tudi kritično presojani učinki ukrepov. Upoštevaje navedeno bo tako načrt v nadaljevanju redno
ažuriran, in sicer ob sodelovanju odgovornih oseb vseh področij dela družbe.
I.9.3 Varstvo pri delu
S področja varstva pri delu upravljamo z ocenami tveganj, ki so vezana na posamezno delovno mesto. Tveganja
s področja varstva pri delu niso finančno ovrednotena.
V družbi DARS se zavedamo tveganj za poškodbe pri delu in izgubo delovne sposobnosti delavcev. Zato izvajamo
ukrepe, s katerimi bi bila ta tveganja zmanjšana na najmanjšo možno mero. Spremljamo razvoj novih delovnih
postopkov in nabavljamo delovno opremo, ki zagotavlja večjo varnost delavcem pri delu. Delavce usposabljamo
za varno delo, osveščamo o pomenu izvajanja del na varen način in ob ugotovljenih pomanjkljivosti tudi
opozarjamo. Varnost delavcev pri delu smo vključili tudi v Strategijo družbe DARS 2021–2025. Eden od

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 48
pomembnih operativnih strateških ciljev je tako tudi zmanjšanje števila poškodovanih pri delu do leta 2025 glede
na izhodiščno leto za 10 , enako smo si zastavili tudi ciljno zmanjšanje bolniških odsotnosti.
V začetku 2022 smo še vedno veliko pozornost namenili obvladovanju širjenja okužb s covidom-19. V drugem
kvartalu smo ponovno lažje zaživeli in spet namenili več pozornosti tudi zagotavljanju varnosti pri delu. Obnovili
smo usposabljanja delavcev cestnine za varno delo, na vzdrževanju opravili več internih nadzorov na terenu,
jeseni pa po več letih organizirali tudi usposabljanja za upravljanje specialnih strojev in nudenje prve pomoči.
Zaposleni, katerim razmere dopuščajo delo na daljavo, lahko kljub koncu epidemije do 2 dni v tednu opravljajo
delo od doma. Delavci, ki so se na to obliko dela navadili v času epidemije in jim to ustreza zaradi lažjega
organiziranja družinskega življenja, prihranka časa, boljših pogojev dela (mir in tišina ...), to možnost lahko
koristijo še naprej. Njihovo zadovoljstvo in zavzetost pri delu sta večja, tveganje za nezgode in bolniške (nezgode
na poti, nega otroka) pa manjše.
I.9.4 Varovanje informacij in neprekinjeno poslovanje
Na podlagi Zakona o informacijski varnosti (Uradni list RS, št. 30/18 in 95/21) smo kot izvajalec bistvenih storitev
zavezani upoštevati vsa določila, ki jih narekuje zakon. Tveganja s področja varovanja informacij in
neprekinjenosti poslovanja upravljamo v skladu z zahtevami standarda ISO/IEC 27001 (sistem varovanja
informacij) in zahtevami standarda ISO 22301 (sistem neprekinjenosti poslovanja). Prepoznana tveganja imamo
opredeljena v Registru informacijskih tveganj in tveganj neprekinjenosti poslovanja.
I.9.5 Finančno poslovanje in upravljanje s finančnimi
tveganji
V družbi DARS aktivno spremljamo negotovost in spremenljivost finančnega okolja, saj le-ta predstavlja različne
vrste finančnih tveganj. Finančna tveganja lahko negativno vplivajo na sposobnost ustvarjanja prihodkov,
obvladovanja odhodkov, ohranjanja vrednosti sredstev ter izpolnjevanja obveznosti. V družbi DARS zato prav tem
kategorijam tveganj posvečamo posebno pozornost.
Glavni cilji upravljanja finančnih tveganj so doseganje stabilnosti poslovanja, povečanje finančnih prihodkov,
zmanjšanje finančnih odhodkov, povečanje vrednosti kapitala družbe ter zmanjšanje učinka nepredvidenih
škodnih dogodkov. Za varovanje pred temi tveganji izvajamo aktivnosti na poslovnem, naložbenem in finančnem
področju.
Za družbo DARS so ključne vrste finančnih tveganj obrestno, kreditno in likvidnostno tveganje. Z upravljanjem
teh tveganj skušamo doseči optimalno stabilnost poslovanja in zmanjšati izpostavljenost posameznim vrstam
tveganja, da bodo le-ta sprejemljiva. Naš cilj je doseči stabilen denarni tok, ki omogoča pravočasno poravnavanje
obveznosti iz naslova zadolževanja za gradnjo avtocest.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 49
Tabela 9: Ocena tveganja
Zap.
št.
Opis tveganja
Ocena tveganja
Stopnja
tveganja
Upravljanje tveganja (nadzor)
Verjetnost
nastanka
tveganja
Posledice
nastanka
tveganja
1
2
3
4
5 = 3 x 4
6
1
Valutno tveganje
1
1
1
Uporaba naravne zaščite izenačevanja
denarnih tokov, redno spremljanje deviznih
trgov, varovanje z uporabo ustreznih finančnih
instrumentov
2
Obrestno tveganje
2
3
6
Spremljanje gibanja obrestnih mer, pogajanje s
kreditnimi institucijami, varovanje z uporabo
ustreznih finančnih instrumentov
3
Kreditno tveganje
2
2
4
Spremljanje izpostavljenosti do posameznega
partnerja ter njegove poslovne in finančne
bonitete
4
Likvidnostno tveganje
2
2
4
Nadzor nad denarnimi tokovi, načrtovanje
potreb po likvidnih sredstvih, vnaprej
dogovorjeni okvirni krediti in limiti, spremljanje
in redno analiziranje vzdržnosti kreditnega
portfelja družbe, spremljanje finančnih zavez
Verjetnost nastanka tveganja: majhna (1), srednja (2), velika (3)
Valutno tveganje
Valutno tveganje praktično ne obstaja, saj so nabava in prodaja, terjatve in obveznosti ter prihodki in odhodki
pretežno v evrih. Tako izpostavljenost valutnim tveganjem ocenjujemo kot nizko, zato ni potrebe po uporabi
tovrstnih instrumentov zavarovanja. Na matičnih DarsGo servisih je možno plačevanje tudi s tujimi valutami, ki
se takoj konvertirajo v evro, vendar je z uvedbo elektronskega cestninskega sistema teh plačil malo. Kljub temu
v družbi redno spremljamo dogajanje na deviznih trgih.
Obrestno tveganje
V zadnjih nekaj letih smo veliko pozornost namenili obrestnim tveganjem, ki ima za posledico zmanjšanje
gospodarskih koristi družbe zaradi spremembe višine obrestnih mer na trgu. V družbi DARS tekoče spremljamo
izpostavljenost obrestnemu tveganju. Cilj upravljanja z obrestnimi tveganji je stabilen denarni tok z namenom
izpolnjevanja obveznosti družbe.
Obrestna mera Evropske centralne banke (ECB) za operacije glavnega refinanciranja je na 31. 12. 2022 znašala
2,50 %, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila 2,75 %, obrestna mera za odprto ponudbo mejnega
depozita pa 2,00 %. Na 31. 12. 2021 je 6-mesečni EURIBOR znašal –0,546 %, nakar je strmo porasel in na 31. 12.
2022 znašal 2,732 . Skupna obrestna mera, po kateri se zadolžuje družba DARS (povprečna ponderirana
obrestna mera), je na 31. 12. 2022 znašala 2,11 .
Obrestno tveganje je nepredvidljivo in ima glede na obseg dolga vpliv na poslovni izid družbe. Del spremenljivih
obrestnih mer dolgoročnih kreditov je zaščiten z uporabo ustreznih izvedenih finančnih instrumentov, s pomočjo
katerih je bila variabilna obrestna mera spremenjena v fiksno. Pri odločitvi o dodatnem zavarovanju upoštevamo
napovedi gibanj obrestnih mer in se glede na razmere na finančnem trgu odločimo, kdaj bomo izvedli dodatno
zavarovanje. Obrestne mere v Ekonomski in monetarni uniji (EMU) so bile dolgo časa na zgodovinsko nizkih
ravneh in so se konec leta 2021 pričele dvigovati. Kljub temu v letu 2022 zaradi naravnega zapadanja kreditov s
spremenljivo obrestno mero in predčasnega odplačila nekaterih kreditov z variabilno obrestno mero, s ciljem
upravljanja presežne likvidnosti družbe, ni bilo potrebe po sklenitvi novih poslov zavarovanja obrestnih tveganj.
Družba je izpostavljenost obrestnemu tveganju v obdobju nizkih obrestnih mer zmanjševala tudi preko novega
zadolževanja po nespremenljivi obrestni meri in naravnim zapadanjem glavnic dolga s spremenljivo obrestno
mero. V preteklih petih letih smo v družbi DARS okrepili delež kreditov, ki imajo fiksno obrestno mero oziroma
so zavarovani z izvedenimi finančnimi instrumenti. Njihov delež je na 31. 12. 2022 zajemal 86,3 kreditnega
portfelja družbe DARS, delež kreditov v višini 13,1 je izpostavljen spremenljivi obrestni meri, medtem ko 0,6 %

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 50
kreditnega portfelja predstavlja brezobrestni dolg. Z upoštevanjem brezobrestnega dolga ima družba pred
obrestnimi tveganji zaščitenega skupaj 86,9 kreditnega portfelja.
Simulacija tveganja spremembe obrestne mere na spremembo finančnih odhodkov glede na stanje dolga družbe
DARS in strukturo obrestnih mer na 31. 12. 2022 kaže, da bi zvišanje EURIBOR-a za eno odstotno točko na letni
ravni pomenila povečanje finančnih odhodkov za okoli 2,1 milijona evrov. Spremembe EURIBOR-a imajo tako
pomemben vpliv na poslovni izid družbe.
Kreditno tveganje
Posebno pozornost je družba namenila kreditnim tveganjem, ki zajemajo vsa tveganja, pri katerih se zaradi
neporavnanih pogodbenih obveznosti poslovnih partnerjev zmanjšajo gospodarske koristi družbe. Glavni vir
izgube pri tem tveganju je nespodobnost poslovnih partnerjev, da bi poravnali svoje obveznosti do družbe DARS,
ki se zrcali v različnih dogodkih (na primer zamujanje s plačili, prisilna poravnava, stečaj). Tako družba ves čas
nadzira odprte terjatve do posameznih poslovnih partnerjev in po potrebi ustrezno ukrepa. Glavno tveganje je
identificirano pri plačevanju cestnine v sistemu DarsGo za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3500
kilogramov, za katera se plačilo izvede za pretekli mesec na podlagi izstavljenega zbirnega računa pogodbenim
poplačnikom ali izdajateljem plačilnih kartic. Identificirano je tudi tveganje pri prodaji vinjet preko prodajnih
zastopnikov. Za določen segment poslovnih partnerjev so zahtevani instrumenti finančnega zavarovanja.
Vzpostavljeni so natančno določeni postopki spremljanja bonitetnih ocen poslovnih partnerjev (ob vsakokratnem
podaljšanju pogodbe, redna spremljava objavljenih stečajev, likvidacij, insolvenčnih postopkov). V primeru
nesprejemljivih kreditnih tveganj se uporabijo pogodbeno dogovorjeni mehanizmi (na primer ustavitev
zagotavljanja storitve (cestninjenje) in dobave blaga (vinjete), prekinitev pogodbe), v primeru zamud pri plačilu
pa se aktivirajo postopki izterjave dolga.
Z uvedbo sistema DarsGo in ukinitvijo možnosti plačevanja cestnine na cestninskih postajah se je pojavilo
tveganje za neplačevanje cestnine v smislu, da vozniki tovornih vozil uporabljajo avtoceste brez naprave DarsGo
ali nimajo ustreznega finančnega kritja na računu vozila. Za zmanjšanje omenjenega tveganja je ustrezno
organiziran cestninski nadzor. Dodaten ukrep za obvladovanje tveganja neplačil je, da se spodbuja poplačniško
plačevanje cestnine z bencinskimi karticami, kjer večino tveganja prevzema izdajatelj bencinske kartice. Tveganja
neplačila pri poplačniškem plačevanju cestnine pri poslovnih partnerjih, ki poplačniške pogodbe sklepajo
neposredno z družbo DARS, se obvladuje tako, da se spremlja njihove bonitetne ocene in se, v kolikor so te
podpovprečne, zahteva ustrezna bančna garancija. V primeru, da pride do zamude pri plačilu, se aktivira
postopek unovčitve, naprave DarsGo za vsa vozila take stranke pa se uvrstijo v predplačniški način plačevanja
cestnine. Vsi novi pogodbeni poplačniki morajo prvi dve leti sodelovanja predložiti bančno garancijo ne glede na
bonitetno oceno.
Dodatno tveganje pri plačevanju cestnine za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3500 kilogramov, je
tudi morebitno nedelovanje obcestne opreme (cestninski in nadzorni portali). V primeru izpada večjega števila
portalov, cestnine ne bi bilo mogoče pobrati ne glede na to, da bi bila vsa vozila opremljena z DarsGo napravami
in bi imela zagotovljeno finančno kritje. V primeru izpada enega ali dveh zaporednih cestninskih portalov je
zaračunavanje cestnine zagotovljeno s t. i. premoščanjem vrzeli. Sicer pa ima družba DARS vzpostavljene
mehanizme, s katerimi dnevno spremlja delovanje obcestne opreme, preverja kakovost izvajanja storitev
(merjenje SLA (angl. Service Level Agreement)) v okviru za to vzpostavljene službe, ravno tako pa ima sklenjeno
pogodbo z neodvisnim nadzornikom kakovosti. Izvajalec sistema DarsGo ima, v skladu s pogodbenimi zahtevami,
vzpostavljeno 24-urno spremljanje delovanja sistema in mehanizme za odpravljanje morebitnih incidentov.
Tveganja, da bi uporabniki vozil do 3500 kilogramov uporabljali cestninske ceste brez plačila cestnine, kar bi
pomenilo neposreden izpad prihodka, obvladujemo z izvajanjem cestninskega nadzora. Z uvedbo elektronskih
vinjet se je cestninski nadzor nadgradil z dodatno nadzorno opremo, ki jo sestavljajo stacionarna oprema
(kamere, nameščene na portalih in drogovih), prenosne oziroma mobilne kamere (nameščene v vozilih
cestninskega nadzora) in ročne naprave (za nadzor na počivališčih). Nadzorne kamere delujejo zanesljivo, so
visoko zmogljive, sistem pa deluje stabilno. Drugi del izvajanja cestninskega nadzora (sama izvedba
prekrškovnega postopka) zaradi učinkovitega sankcioniranja tujih kršiteljev še vedno poteka na terenu. Domače
kršitelje po uvedbi elektronske vinjete lahko obravnavamo tudi na daljavo, ko na podlagi posnetkov, ki jih
pridobimo z nadzorno opremo, plačilni nalog in račun za elektronsko vinjeto pošljemo tudi po pošti. Se je pa
zaradi dodatnih možnosti izvajanja nadzora nad uporabo elektronske vinjete na daljavo delež domačih kršiteljev

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 51
povečal v primerjavi z njihovim deležem pred uvedbo elektronskih vinjet, še vedno pa večino kršiteljev
predstavljajo tujci.
Likvidnostno tveganje
Tveganja plačilne sposobnosti zajemajo tveganja, povezana s primanjkljajem razpoložljivih finančnih virov in
posledično z nesposobnostjo družbe, da pravočasno poravna svoje obveznosti. Zaradi uspešnega poslovanja,
učinkovitega gospodarjenja s sredstvi in trajne sposobnosti ustvarjanja denarnih tokov iz poslovanja se to
tveganje ocenjuje kot zmerno. Izpostavljenost likvidnostnemu tveganju uravnavamo z višino naložb v obliki
depozitov in s skrbnim načrtovanjem ter spremljanjem denarnih tokov. Za pokrivanje dodatnih potreb po
likvidnosti imamo vnaprej sklenjene kreditne linije pri bankah. Osnovno načelo zadolževanja in upravljanja s
kreditnim portfeljem je uskladitev ciljev čim nižjega stroška zadolževanja z rokovno strukturo, ki zagotavlja čim
manjšo izpostavljenost likvidnemu tveganju. V letu 2020 in 2021 so se čutile posledice sprejetih ukrepov zaradi
epidemije covida-19, ki je prizadela praktično cel svet in je ni bilo mogoče vnaprej predvideti. Zaradi dobre
likvidnostne pozicije je poslovanje družbe v teh stresnih okoliščinah potekalo nemoteno, posledično je družba
svoje obveznosti poravnavala v roku.
Letne obveznosti iz naslova odplačila dolga porabljajo pomemben del denarnega toka iz poslovanja. Za namen
refinanciranja dolga je bil v letu 2015 sprejet krovni zakon za prestrukturiranje dolga (Zakon o poroštvu Republike
Slovenije za obveznosti družbe DARS iz naslova kreditov in dolžniških vrednostnih papirjev, najetih oziroma
izdanih za refinanciranje obstoječega dolga družbe DARS; Uradni list RS, št. 30/15). Sprejeti zakon omogoča
družbi DARS aktivno upravljanje obstoječega dolga, prestrukturiranje kreditnega portfelja ter pravočasno
zagotovitev vseh potrebnih virov sredstev za pokrivanje zapadlih obveznosti iz obstoječega dolga. Za namen
refinanciranja obstoječega dolga se družba DARS zadolžuje s 100-odstotnim poroštvom države. Družba DARS je
v 2022 odplačala za 181,2 milijona evrov glavnic obstoječega dolga. Glede na to, da v 2022 ni bilo potrebe po
dodatnih likvidnostnih sredstvih, se načrtovanega refinanciranja glavnic kreditov, ki so zapadli v plačilo v letu
2022, do višine 105 milijonov evrov, ni izvedlo.
Zaradi zamika pomembnejših investicij in omejenih možnosti plasiranja presežnih likvidnih sredstev smo v letu
2022 predčasno odplačali nekatere kredite s končno zapadlostjo do treh let, variabilno obrestno mero in brez
stroškov predčasnega odplačila v skupni višini 31,58 milijona evrov. Predčasno odplačevanje kreditov se je
izvajalo postopno in je sledilo cilju upravljanja presežne likvidnosti družbe. Na ta način smo znižali stroške
nadomestil in sprostili denarni tok v naslednjih dveh letih, ko bo potreba po virih zaradi predvidenih investicijskih
vlaganj višja kot v letu 2022.
Eden izmed pomembnih projektov je izgradnja 2. cevi predora Karavanke, saj gre za mednarodni projekt. Za
financiranje gradnje se je pridobilo dolgoročno posojilo pri EIB v višini do 50 ocenjene vrednosti investicije (pod
okvirom zavarovanja z EFSI oziroma InvestEU-risk sharing mehanizma). Črpanje kredita v višini 90 milijonov evrov
je bilo v celoti izvedeno v oktobru 2022.
Z namenom izvajanja bodočih investicijskih načrtov po ReNPRP30 je 18. decembra 2019 Državni zbor RS sprejel
poroštveni zakon, ki ureja podelitev državnega poroštva družbi DARS za financiranje izgradnje dveh odsekov in
sicer na 3. razvojni osi sever (Velenje–Slovenj Gradec) in izgradnje odseka na 3. razvojni osi jug (Novo mesto
vzhod−Osredek) v skupni vrednosti do 360 milijonov evrov, s čimer bo omogočeno pridobivanje virov financiranja
za predvideno dinamiko izvedbe. Skupna ocenjena vrednost omenjenih odsekov po tekočih cenah (brez DDV in
stroškov financiranja) znaša 720,03 milijona evrov. Zaradi pravil Eurostata država ne sme zagotavljati poroštva za
več kot 50 odstotkov vrednosti sredstev.
Dne 21. 4. 2022 je bil sprejet Zakon o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti družbe DARS, d. d., iz naslova
kreditov in dolžniških vrednostnih papirjev, najetih oziroma izdanih za financiranje avtocestnih projektov v višini
do 392,44 milijona evrov (ZPKFAP). Na podlagi tega zakona je družba DARS dobila poroštvo Republike Slovenije
v višini 50 vrednosti investicije za investicijske projekte na 3. razvojni osi (jug, 3. in 4. etapa ter odsek
Šentrupert–Velenje jug), odseke Markovci–Gorišnica in Gorišnica–Ormož ter Koseze–Kozarje (širitev v 6-
pasovnico). Skupna ocenjena vrednost investicij po tekočih cenah (brez DDV in stroškov financiranja) znaša
784,89 milijona evrov.
Veliko pozornost posvečamo spremljanju denarnega toka tudi na področju planiranja prilivov iz cestnin, ki
predstavljajo temeljni vir za poravnavanje obveznosti iz naslova zadolženosti. Dnevno spremljamo gibanje

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 52
vrednosti prehodov tovornih vozil in mesečno prodajo vinjet (na samo višino nimamo vpliva, ker je odvisna
izključno od prometa), saj se na podlagi teh informacij lahko ustrezno prilagajajo napovedi prihodkov in
posledično sprejemajo ukrepi za obvladovanje drugih tveganj družbe. Epidemija covida-19 je bila nov moment,
ki je povzročil, da bodo morale biti vse družbe v prihodnje še bolje pripravljene na obvladovanje likvidnostnih
tveganj. Družba DARS je bila s konservativnim pristopom upravljanja z denarnimi tokovi in posledično dobro
likvidnostno pozicijo ustrezno pripravljena na takšen dogodek.
Z vzdrževanjem likvidnostne rezerve v obliki depozitov in pridobljenimi dolgoročnimi kreditnimi linijami tako
zagotavljamo visok nivo likvidnosti družbe DARS, ki je v vsakem trenutku sposobna izpolniti vse dospele
obveznosti. Za dolgoročno vzdržnost poslovanja družbe pa bo potrebno poleg refinanciranja obstoječega dolga
vsakoletno prilagajati tudi cenik cestnine, ki bo omogočal vzdrževanje ustreznega obsega prihodkov za pokritje
infrastrukturnih stroškov in servisiranje dolga.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 53
I.10 Predstavitev poslovnih aktivnosti
družbe
I.10.1 Uspešnost poslovanja in doseganja načrtov
Naše ključno vodilo danes in v prihodnje je učinkovitost našega poslovanja, in sicer v vseh mogočih oblikah in do
vseh mogočih deležnikov. S to namero je nastala tudi Strategija družbe DARS 2021–2025, ki je ključni dokument
za strateško načrtovanje dolgoročnega uspešnega razvoja družbe DARS.
V našem poslovnem okolju je poleg zagotavljanja mobilnosti ljudi in blaga, vedno bolj prisotno usmerjanje v
trajnostni razvoj, ki naše prihodnje aktivnosti osredotoča na:
• Upoštevanje ekonomskega in družbenega vidika pri načrtovanju in izvajanju investicij in drugih
aktivnosti.
• Okoljsko sprejemljivost in znatno zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje, ki jih povzročajo najrazličnejše
oblike prometa.
• Aktivno nadaljevanje aktivnosti na digitalizaciji prometa, nadzora infrastrukture in poslovanja družbe.
• Daljšanje življenjske dobe infrastrukture z optimalnim vzdrževanjem in prenavljanjem ter
nadgrajevanjem obstoječega sistema, v skladu z višanjem standardov.
• Dolgoročno stabilno poslovanje odgovorno do okolja in družbe.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 54
Na podlagi sprejete politike sistema vodenja ter iz izhajajočih strateških ciljev in kazalnikov uspešnosti poslovanja
(KPI), ki so opredeljeni v poslovnem načrtu družbe, določamo merljive operativne cilje. Sistem razvijamo tako, da
sta nenehno izboljševanje in inovativnost stalnica vseh zaposlenih na vseh organizacijskih ravneh.
Glavni cilji družbe DARS v letu 2023 so:
• Uvedba vsaj dveh ponudnikov storitev EETS v sistem DarsGo.
• Nadgradnja sistema DarsGo za implementacijo zahtev, ki jih prinaša sprememba direktive 1999/62/ES
(t. i. direktiva o evrovinjeti).
• Projektna naloga glede druge generacije elektronskega cestninskega sistema v prostem prometnem
toku za vozila nad 3,5 t NDM (uskladitev zahtev glede tehnologije in bodočih cestninskih cest z deležniki).
• Izgradnja druge cevi predora Karavanke v skladu s terminskim planom.
• Nadaljevanje aktivnosti na projektu 3. razvojne osi sever in jug.
• Prizadevanje družbe DARS, za nadaljevanje postopka priprave DPN za širitev ljubljanskega obroča v
omejenem obsegu za štajersko in primorsko vpadnico ter območje razcepa Kozarje.
• Nadaljevanje izvajanja ukrepov za zagotavljanje varnosti in udobnosti ter optimizacija pretočnosti
prometa.
• Vzpostavitev prvega sistema sekcijskega merjenja hitrosti.
• Vzpostavitev novih spremenljivih znakov na vseh vpadnicah v Ljubljano, vključno z ljubljanskim
avtocestnim obročem.
• Vlaganja v posodobitev obstoječega omrežja, v dvig kakovosti vozišč in objektov ter sistemov za
upravljanje in vodenje prometa.
• Finančno vzdržna gradnja AC in HC v okviru izpolnjenih pogojev iz ReNPRP30 (vlaganja družbe DARS so
omejena izključno na vlaganja v cestninske ceste, na sprejetje poroštvenih zakonov in izvajanje
mehanizma prilagajanja višine cestnine, ki bo zagotavljal nemoteno servisiranje dolga).
• Pridobitev soglasja Vlade RS za izvedbo indeksacije cestnine v skladu z določili Zakona o cestninjenju.
• Nadaljevanje ukrepov optimizacije stroškov poslovanja ter sistemsko učinkovito upravljanje s
premoženjem.
S sodobnimi pristopi in odgovornostjo do okolja bomo, kot smo si tudi zadali v srednjeročnem strateškem načrtu,
optimizirali pretočnost prometa ter zagotavljali varnost in udobnost na slovenskem avtocestnem omrežju.
I.10.2 Cestninjenje
Prihodki od cestninjenja so v letu 2022 predstavljali 92,8 odstotkov vseh prihodkov družbe in so znašali 479,56
milijona evrov, kar je za pet odstotkov več kot v letu 2021. Prihodki iz naslova cestninjenja vozil nad 3,5 t največje
dovoljene mase (težkih vozil) so znašali 267,06 milijona evrov, prihodki od prodaje vinjet 195,23 milijona evrov,
prihodki od cestninjenja predora Karavanke pa 17,27 milijona evrov. V letu 2022 je bila prodaja vinjet vrednostno
višja za devet odstotkov kot v predhodnem letu. Zaradi uvedbe elektronskih vinjet in posledično drugačnega
razmejevanja prihodkov kot pri vinjetah v obliki nalepk, količinska primerjava s predhodnimi leti ni relevantna.
Cene vinjet in infrastrukturne pristojbine za težka vozila so bile v letu 2022 enake kot v letu 2021, prav tako ni
prišlo do spremembe cestnine za uporabo cestnega predora Karavanke. Uporabniki, ki plačujejo cestnino v
povezavi z bencinskimi karticami, so ustvarili 67 odstotkov prihodkov, z 20 odstotki jim sledijo uporabniki, ki
imajo z družbo DARS sklenjene pogodbe o odloženem plačevanju cestnine, drugi pa plačujejo cestnino v
predplačniškem načinu.
Na cestninskih cestah (brez predora Karavanke) je bilo v letu 2022 opravljenih 1.100.809.022 cestninskih
kilometrov, kar je v primerjavi z letom 2021 2,9 odstotka več, vrednost opravljenih prehodov cestninskih točk pa
je znašala 266.366.703 evre in je za 1,3 odstotka višja kot leta 2021. Rast vrednosti prehodov zaostaja za rastjo
cestninskih kilometrov zaradi zmanjševanja deleža cestninskih kilometrov vozil nižjih EURO emisijskih razredov.
Povprečna vrednost prehoda se je znižala v vseh razredih. V letu 2022 je bila v primerjavi z letom 2021 v
cestninskem razredu R4 nižja za 0,9 %, v cestninskem razredu R3 za 1,3 , za dvoosna vozila pa se je povprečna
letna infrastrukturna pristojbina znižala za 2 . Povprečna infrastrukturna pristojbina se tako še naprej počasi
približuje najnižji, ki je določena za emisijski razred vozil EURO VI, saj je bila zadnja uskladitev višine
infrastrukturne pristojbine za cestninska razreda R4 in R3 izvedena 1. 4. 2018.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 55
Sistem DarsGo je po uspešni uvedbi v letu 2018 v letu 2022 še naprej deloval stabilno in učinkovito. Sistem smo
sproti optimizirali v smislu prijaznosti do uporabnikov glede na izkušnje, ki smo jih pridobili v prvih treh letih
delovanja. Med drugim je sistem pripomogel k zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov in trdnih delcev na
avtocestah. Tudi pri merjenju zadovoljstva uporabnikov slovenskih avtocest v 2022 je zadovoljstvo s sistemom
DarsGo dosegajo najvišje povprečne ocene med vsemi storitvami. Konec leta 2022 je bilo v sistemu DarsGo
registriranih 147.777 strank iz 91-ih držav in 498.106 težkih vozil. Od začetka delovanja sistema smo izdali
546.564 naprav DarsGo. Največ registriranih vozil je iz Poljske, sledijo pa jim romunska, nemška, slovenska in
madžarska vozila.
Konec januarja 2022 je bila dokončno ukinjena prodaja vseh vrst vinjet v obliki nalepk. Prodaja je bila v začetnem
obdobju skromna, s potekom veljavnosti letnih vinjet v obliki nalepk 31. 1. 2022 pa je prodaja skokovito narasla.
Do 31. 12. 2022 je bilo prodanih 7.799.630 e-vinjet. V nadaljevanju leta bo potekala optimizacija sistema e-
vinjeta.
V letu 2022 so cestninski nadzorniki izdali 59.943 plačilnih nalogov (od tega 51.852 iz naslova neplačevanja
cestnine za vinjetna vozila, 5.819 zaradi neplačila cestnine za tovorna vozila, 2.272 po Zakonu o pravilih cestnega
prometa). Izdano je bilo za 12,1 odstotka manj plačilnih nalogov kot v letu 2021. Manjše število izdanih plačilnih
nalogov izhaja iz odsotnosti izvajanja nadzora v času uvedbe elektronskih vinjet v začetku leta 2022.
V letu 2022 je cestninski nadzor izvedel celoten postopek JN za nakup prekrškovne aplikacije, ki bo v veliki meri
omogočal avtomatizacijo in digitalizacijo postopkov, ki jih kot prekrškovni organ vodijo pri odločanju o prekrških.
I.10.3 Vzdrževanje avtocest in hitrih cest
Področje Vzdrževanja vzdržuje 625 km avtocest in hitrih cest s pripadajočimi objekti (predori, premostitveni
objekti, sanitarni objekti na malih počivališčih, objekti ACB …), priključki, razcepi in servisnimi cestami. Temeljna
zakonska podlaga za izvajanje dejavnosti vzdrževanje sta Zakon o cestah in Pravilnik o rednem vzdrževanju javnih
cest.
V področju Vzdrževanja smo se tudi v letu 2022 soočali s problematiko nastalo kot posledico t. i. korona krize in
vojne v Ukrajini, katerih vpliv se je kazal na dvigu stroškov dobaviteljev in posledično na zahtevkih za uskladitev
cen, kar pa nam je uspelo obvladovati in naše dobave niso bile motene.
Vzdrževanje avtocest izvajamo po dveh letnih načrtih:
- Izvedbeni program rednega vzdrževanja avtocest in hitrih cest, ki je v uporabi med 1. 1. in 31. 12.
tekočega leta in zajema opravile letnega in zimskega vzdrževanja.
- Izvedbeni program zimske službe, ki je v uporabi med 15. 11. do 15. 3. v naslednjem letu in natančno
opredeljuje naloge zimskega vzdrževanja.
V področju so vzdrževalna dela na AC/HC specificirana v obliki 89-tih vrst opravil rednega vzdrževanja, 43-tih vrst
opravil vzdrževanje mehanizacije in opreme ter 62-tih vrst opravil elektrostrojnega vzdrževanja naprav.
Vzdržujemo preko 1.400 strojev in opreme za potrebe vzdrževanja AC/HC ter vzdržujemo 157 tovornih vozil, 40
univerzalnih delovnih vozil in 30 specialnih vozil za urejanje cestnega in obcestnega sveta.
Področje izvaja tudi elektrostrojno vzdrževanje, med katero sodijo vzdrževanje osvetljave, sistemov za nadzor in
vodenja prometa, vzdrževanje kamer in video naprav, telekomunikacijskih naprav ter prezračevalnih, alarmnim
in požarnih sistemov.
V letu 2022 smo opravili preko 830.000 vzdrževalnih delavčevih ur in čez 491.000 ur dela z mehanizacijo. Za
različna opravila v povezavi z vzdrževanjem cest smo porabili 89 delavčevih ur, za vzdrževanje elektrostrojne
opreme 5,5 vseh ur, prav toliko pa tudi za vzdrževanje lastne mehanizacije. Največ dela smo izvedli v dnevnem
času, in sicer 84 % vseh opravljenih ur, medtem ko je bilo v nočnem času izvedenih 16 % vseh opravljenih ur.
Za zagotavljanje pretočnosti in prevoznosti AC in HC je bistveno, da 24 ur spremljamo stanje AC/HC, zato imamo
organizirano stalno dežurno službo, katere naloga je takojšen odziv na dogodke. S stalnimi dežurnimi službami

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 56
zagotavljamo minimalne odzivne čase, čim hitrejši prihod na mesto dogodka, kar je pomembno za čim hitrejšo
intervencijo, odpravo posledic dogodka ter čim prejšnjo vzpostavitev prevoznosti in pretočnosti AC/HC.
Letno vzdrževanje
Med letno vzdrževanje AC/HC sodijo med drugimi naslednja opravila:
- vzdrževanje prometnih površin (pometanje, pobiranje smeti),
- vzdrževanje asfaltnih in betonskih površin (krpanja in sanacije),
- vzdrževanje naprav za odvodnjavanje,
- vzdrževanje signalizacije (vertikalne in horizontalne),
- vzdrževanje jeklene varovalne ograje ter drugih varovalnih ograj,
- vzdrževanje vegetacije,
- vzdrževalna dela v predorih idr.
V letu 2022 smo nadaljevali z intenzivnejšim izvajanjem nočne košnje z namenom zagotavljana pretočnosti v
prometu. Tako se je za košnjo porabilo dobrih 67.000 delavčevih ur in več kot 82.000 ur mehanizacije, delež
nočne košnje pa znaša že skoraj 7 .
Vsa vzdrževalna dela, ki bi lahko povzročila daljše zastoje, skrbno načrtujemo v sodelovanju z ostalimi področji in
službami družbe DARS, redna vzdrževalna dela pa prilagajamo prometnim tokovom in prometnim konicam tako,
da so posledice naših del na pretočnost prometa na AC/HC minimalne, ob nepričakovanih zgostitvah prometa
nad pričakovanimi merami pa tovrstna dela po potrebi tudi začasno prekinemo. Nekatera zahtevnejša opravila
letnega vzdrževanja opravimo tudi s pomočjo kooperantov (asfalterska dela, specialna dela na dilatacijah in
ležiščih premostitvenih objektov, obsekavanje rastja na težko dostopnih terenih, obnova vozil, večja popravila
mehanizacije, vzdrževanje nadzorno krmilnega sistema (NKS), vzdrževanje avtomatske detekcije prometa (ADP)
in ostalo).
Količinski obseg realizacije vzdrževalnih del z zunanjim izvajalci v letu 2022 je bil glede na vrsto del za voziščne
konstrukcije in objekte naslednji:
- Investicijska vzdrževalna dela v obsegu 53.267 m2 po dveh pogodbah v 36 delovnih dneh in v skupnem
znesku 1.864.340,41 evra, dela obsegajo popravila poškodovanih (večje poškodbe: udarne jame,
mrežaste razpoke, posedki, neravnine) in amortiziranih (preplastitve) asfaltnih voziščnih konstrukcij.
- Večja vzdrževalna dela v obsegu 54.386 m
2
po dveh pogodbah v 32 delovnih dneh in v skupnem znesku
2.788.323,21 evra, dela obsegajo popravila poškodovanih voziščnih konstrukcij (udarne jame, mrežaste
razpoke, posedki, neravnine) in amortiziranih (preplastitve) asfaltnih voziščnih konstrukcij.
- Krpanje in sanacija vozišč ter sanacije vozišč po izrednih dogodkih v obsegu 4.237 m
2
po štirih pogodbah
v 8 delovnih dneh v znesku 160.638,33 evra, dela obsegajo popravila poškodovanih voziščnih konstrukcij
(sanacija pogorišč, izredne poškodbe vozišč po neurjih).
- Sanacija betonskih vozišč predorov v znesku 310.757,69 evra, dela obsegajo sanacije poškodovanih
betonskih površin ter izravnavo diferenčnih posedkov med posameznimi ploščami).
- Obnova žlebičenj voziščnih konstrukcij v obsegu 7.023 m in v skupnem znesku 56.182,40 evra, dela
obsegajo obnovo obstoječih polj žlebičenja na niveletnih prevojih nivelete tras za zagotovitev
ustreznega odvodnjavanje in preprečitev akvaplaninga.
- Redno vzdrževanje objektov in opreme za odvodnjavanje v skupnem znesku 380.840,45 evra, dela
obsegajo vzdrževalna dela in zamenjavo dotrajanih elementov in sistemov za odvodnjavanje na trasah
(jaški in rešetke, litoželezni pokrovi, kanalizacijske cevi in kanalete, popravila jarkov…) in objektih
(izlivniki, kanalizacijske cevi …).
- Redno vzdrževanje in sanacija betonskih površin AC objektov v znesku 268.418,25 evra, dela obsegajo
popravila poškodb (delaminacije, razpoke, degradacije …) vseh betonskih vidnih površin premostitvenih
objektov, podpornih in opornih objektov, predorov in ostale AB prometne opreme.
- Redno in intervencijsko vzdrževanje dilatacij in ležišč premostitvenih objektov v znesku 181.009,23 evra,
dela obsegajo redna vzdrževalna in servisiranja dilatacij in ležišč ter zamenjave posameznih dotrajanih
ali poškodovanih elementov.
- Zalivanje reg in razpok v obsegu 82.110 m in znesku 118.239,15 evra. Dela obsegajo zalivanje odprtih
reg in razpok voziščnih konstrukcij z bitumensko zalivno maso za preprečitev vdora meteorne vode v
spodnje asfaltne plasti in s tem hitrejše propadanje vozišč.
- Izboljšanje tornih lastnosti vozišč v obsegu 144.900 m
2
v znesku 502.517,00 evra, dela obsegajo
hrapavljenje voznih površin za povečanje tornih lastnosti vozišč za zagotovitev prometne varnosti.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 57
Zimsko vzdrževanje
Med zimsko vzdrževanje sodijo predvsem naslednja opravila:
- Zimska služba: pripravljalna dela in dela ob koncu zimske sezone.
- Zimska služba – posipavanje in odstranjevanje snega.
V letu 2022 smo v sklopu priprav na zimsko sezono 2022/2023 opravili več operativnih sestankov z deležniki pri
izvajanju zimske akcije (Nadzorni centri, Cestninski nadzor, Policija), izvedli smo sestanke s predstavniki Obrtno-
podjetniške zbornice Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije, uvedli smo prisotnost predstavnika Službe za
podporo vodenja ACB v GNC, s ciljem, da koordinira akcije na področju celotne Slovenije. V primeru obilnejših
snežni padavin je bilo z vsemi deležniki usklajeno, da izločanje tovornih vozil izvajamo preventivno, z namenom
kontroliranega vodenja prometa. S ciljem izboljšanja odziva pri zimskih akcijah smo koordinirali tudi pomoč med
avtocestnimi bazami.
Pred pričetkom zimske sezone smo zagotovili pogodbe z dobavitelji posipnih materialov. Zaradi enormnega dviga
cen na trgu energentov, je bilo veliko napora vloženega v nemoteno dobavo strateških resursov.
Nadaljevali smo projekt optimizacije preventivnega posipa cest s tekočim soljenjem, v letu 2022 smo samodejno
mešalno napravo za pripravo raztopine NaCl (solnice) vzpostavili še na izpostavi Drnovo.
V letu 2022 smo za posipanje cest porabili 14.604 ton soli in 295.633 litrov raztopine CaCl
2
(kalcijev klorid).
I.10.4 Upravljanje in zagotavljanje prometne varnosti
Cestna infrastruktura
S pomočjo ekspertnega sistema za gospodarjenje z vozišči PMS DARS (Pavement Management System),
ekspertnega sistema za gospodarjenje s premostitvenimi objekti BMS DARS in na podlagi strokovnih analiz smo
pripravili Plan ukrepov kot osnovo za določanje potrebnih obnov infrastrukture, naprav in opreme v naslednjem
triletnem obdobju. V ekspertnem sistemu smo posodobili vhodne podatke, ga nadgradili iz verzije 8 v verzijo 9.5
in ga premaknili na izhodiščno leto 2022.
V letu 2022 smo na podlagi sklenjene pogodbe z DRI za strokovne storitve pri gospodarjenju s cestno
infrastrukturo, z napravami in pri prometni varnosti nadaljevali redno koordinacijo za tekoče spremljanje
realizacije strokovnih nalog. Na podlagi pogodbe je DRI pripravila strokovne podlage za novelacijo Plana ukrepov
na AC-infrastrukturi in opremi za obdobje 2023–2025. Osnutek tega plana smo pozneje še aktivno usklajevali z
Službo za obnove do usklajenega in od uprave potrjenega Plana ukrepov na cestni infrastrukturi, napravah in
opremi v upravljanju družbe DARS za obdobje 2023–2025.
V sodelovanju z DRI se je v letu 2021 pri načrtovanju ukrepov na premostitvenih objektih prvič uporabil ekspertni
sistem gospodarjenja s premostitvenimi objekti na AC in HC, ki je bil zaključen v letu 2020. V sodelovanju s
strokovnjaki DRI smo pripravljali metodologiji za spremljanje stanja predorov in geotehničnih objektov ter
nadaljevali s pregledovanjem zadrževalnikov.
Na podlagi pogodbe za osemletni geotehnični monitoring na celotnem avtocestnem omrežju (razen območja
Rebrnic, kjer se monitoring že izvaja), ki je bila sklenjena v letu 2015, so se v letu 2022 izvajale vse potrebne
meritve na geotehničnih objektih in spremljanja stanja zahtevnejših objektov. Posebej pozorni smo bili na
spremljanje stanja vozišč v predorih, kjer so bili izvedeni dodatni ukrepi za izboljšanje stanja.
S področjem Vzdrževanje je bil v skladu s prejeto metodologijo izveden celovit pregled cestne infrastrukture s
poudarkom na opremi ceste. Potrebni ukrepi so bili uvrščeni v noveliran plan ukrepov.
Sklenjenih je več dogovorov z občinami za sodelovanje pri obnovah nekaterih premostitvenih objektov, saj so leti
v slabem stanju. Na podlagi poročil je bilo opravljenih tudi nekaj izrednih pregledov premostitvenih objektov
(npr. most čez Savo na Hrušici). Na viaduktu Blagovica smo zaključili permanentni monitoring poškodovanih
zunanjih kablov in dodatnih preiskav, ki jih je določila strokovna skupina za analizo poškodb.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 58
V novelacijo Plana ukrepov je dodana prva prioriteta potrebnih obnov obstoječih PHO, ob upoštevanju pogojev,
da ograja ostaja v sedanjih gabaritih brez podaljšanja in nadgradenj. V ta plan so vključeni tudi odseki cest, na
katerih je skladno s strokovnimi podlagami potrebna gradnja manjkajoče protihrupne zaščite.
Ukrepi za zmanjševanje porabe električne energije
V izvedbi je projekt zamenjave obstoječe razsvetljave z LED svetili v pokritem vkopu Vipavski Križ.
Pripravljena sta bila dokumentacija in sporazum za razdelitev/ureditev odjemnih mest na stari hitri cesti skozi
Maribor med Mestno občino Maribor in družbo DARS. Izvedeno je bilo JN za izvedbo del, ki je bilo neuspešno.
Izdelala se je projektna dokumentacija PZI za izgradnjo sončnih elektrarn na nekaterih objektih družbe DARS. V
pripravi je JN za postavitev sončnih elektrarn na objektih ACB Kozina, izpostava Ptuj, pokriti vkop Vipavski križ,
cestninski postaji Log in Dob.
Počivališča
V začetku aprila 2022 je bil na podlagi podpisanih pogodb za Rekonstrukcijo malih počivališč na omrežju avtocest
v upravljanju družbe DARS, ki so bile sklenjene z J.V. HIDROTEHNIK, d. o. o. + KPL, d. o. o. + PRENOVA –
GRADBENIK, d. o. o., izvajalec del uveden v delo za izvedbo prvih sedmih počivališč Zima sever, Polskava vzhod,
Dolinsko, Povodje vzhod, Lipce jug, Studenec sever in Studenec jug. Po vseh treh pogodbah imamo enega
glavnega izvajalca in dva partnerja. Dela že ves čas potekajo zelo različno od počivališča do počivališča.
Dne 3. 11. 2022 je bilo odprto malo počivališče Studenec Sever kot prvo izmed sedmih počivališč, ki so predmet
rekonstrukcije v 1. fazi. Temu sta v novembru sledila še odprtja počivališč Povodje vzhod in Studenec jug ter
konec decembra še Zima sever in Polskava vzhod. Dolinsko je bilo odprto v januarju. Vsa počivališča je v
upravljanje in vzdrževanje v skladu z najemno pogodbo prevzel najemnik vseh malih počivališč, podjetje Fistin,
d. o. o. Najemnik je poskrbel za sanitarno opremo, čiščenje in varovanje ter za oskrbo z avtomati za toplo – hladne
napitke. Celovita funkcionalnost in opremljenost gostinskih objektov ter opremljenost z električnimi polnilnicami
pa je odvisna od vzpostavitve ustreznega električnega napajanja na posameznem počivališču, kar bo v večini
primerov omogočeno z izgradnjo transformatorskih postaj.
Uvedba v delo za počivališče Risnik je bila izvedena 3. 10. 2022 in je edino počivališče, ki tekom izvedbe del ne
bo zaprto za uporabnike, kar je izvedljivo zaradi velikosti samega počivališča. Uvedba v delo za zadnja štiri pa je
bila izvedena 17. 10. 2022. Predvidoma bodo vsa dokončana v maju 2023.
Gospodarjenje z nepremičninami
V letu 2022 smo nadaljevali dela na področju postopkov obravnave prispelih vlog oziroma povpraševanj za
odprodajo presežnih nepremičnin v upravljanju oziroma lasti družbe DARS na področju obveščanja
zainteresiranih strank, ugotavljanja presežnih zemljišč in drugih nepremičnin ter definiranja mogočih načinov
razpolaganja z nepremičninami, ki ležijo zunaj trase AC.
Za prodajo je bilo potrjenih 91 programov prodaje presežnih nepremičnin v lasti družbe DARS, od tega 34 za
kmetijska zemljišča in 57 za stavbna zemljišča. Objavljeni so bili trije razpisi javnega zbiranja ponudb za prodajo
presežnih nepremičnin v lasti družbe DARS.
V letu 2022 je bilo sklenjenih skupno 25 kupoprodajnih pogodb za prodajo presežnih nepremičnin v lasti družbe
DARS, katerih skupna vrednost znaša 1.357.671,80 evra. Na podlagi postopkov prodaje, pričetih v letu 2022, je v
fazi sklenitve oz. končne realizacije še 29 prodajnih pogodb, v skupni vrednosti 1.758.853,42 evra.
V letu 2021 smo v skladu s sklepom uprave in z upoštevanjem navodil za izvedbo postopkov za prodajo in oddajo
nepremičnin v lasti družbe DARS v najem ali zakup, prodali dve stanovanjski enoti v lasti družbe DARS na Hrušici
na Gorenjskem. Prodajna vrednost oziroma prihodek od prodaje znaša 185.000,00 evra.
Izvedena je bila idejna zasnova nove počitniške hiše na Rogli narejen DGD, pridobljena soglasja in sklenjena
kupoprodajna pogodba za nakup dela zemljišča od Občine Zreče ter posledično vložena zahteva za izdajo
gradbenega dovoljenja.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 59
Služnosti
V letu 2022 so bile dodeljene dodatne lokacije za postavitev in obratovanja baznih postaj mobilne telefonije
družbi Telemach na 7 lokacijah ob avtocesti.
Prihodki iz naslova podeljevanja služnosti oziroma za postavitev infrastrukture za potrebe baznih postaj mobilnih
telekomunikacij so se v primerjavi z letom 2021 zvišali za cca. 25 . Večina povišanja je zaradi podražitev elektrike
in posledično povišanja nadomestil za uporabo električnih priključkov.
Trženje telekomunikacij
V letu 2022 je bilo v sklopu trženja telekomunikacij podpisanih šest novih pogodb s podjetji ELES, Stelkom, Softnet
in od tega tri pogodbe z Rune Enia. Podpisani so bili trije novi aneksi, in sicer s podjetji Telemach, A1 in Peter's
Teleurh. Zaradi združevanja operaterjev sta bili odpovedani pogodbi s podjetjema OT-Optima in Vahta, potekla
pa je pogodba s podjetjem Stelkom.
Oddanih je bilo 46 ponudb za telekomunikacijske storitve. Interesentom in strankam so bile ponujene storitve
zakupa optičnih vlaken, dostopa do spleta, možnosti za kolokacijo opreme in Wi-Fi dostop na počivališčih. Družba
DARS se je prijavila tudi v dinamični nabavni sistem na portalu javnih naročil naročnika ARNES, kjer bo do leta
2026 sodelovala kot ponudnica v sklopu zakupa optičnih vlaken.
Prihodki iz naslova telekomunikacij so v primerjavi z letom 2021 ostali na približno enaki ravni.
Prometna varnost
Osnova za spremljanje stanja na področju prometne varnosti so aktivnosti, ki smo jih v družbi DARS že pred leti
prepoznali kot pokazatelje za učinkovito in ekonomsko ugodne izbire ukrepov za izboljšanje prometne varnosti.
Med te aktivnosti sodijo program EuroRAP in tiste, ki jih določata Direktiva 2008/96 ES o varnosti cestne
infrastrukture in nova Direktiva EU 2019/1936, ki uvaja novost glede »ciljno usmerjenih pregledov varnosti cest«.
V letu 2022 so bile aktivnosti na prometni varnosti usmerjene predvsem na prometne ureditve na priključkih
avtocest in hitrih cest z namenom ureditve vertikalne in horizontalne prometne signalizacije na način, da bo le-
ta postavljena tako, da jo udeleženci cestnega prometa pravočasno opazijo in dojamejo njen pomen. Obenem
pa se s temi ukrepi preprečuje tudi vožnje v nasprotno smer. Vertikalna in horizontalna signalizacij je bila urejena
na vseh priključkih na območju ACB Ljubljana, Hrušica, Novo mesto, Postojna in Kozina.
Za preprečevanje vožnje v nasprotno smer smo uspešno zaključili tudi pilotni projekt ureditve 3D horizontalne
signalizacije na prepoznanih priključkih, kjer so se v preteklosti dogajale vožnje v nasprotno smer.
Na projektu 3. razvojne osi – sever (2. odsek) je bila izvedena simulacije prometne projektnih rešitev s
simulatorjem v realno repliciranem virtualnem okolju. Tako smo že v fazi načrtovanja preverili ustreznost
projektnih rešitev v zvezi z vožnjo v nasprotno smer, z razvrščanjem na vozne pasove v primeru zastoja ali
nesreče, motenjem tehnoloških komunikacijskih naprav na pozornost voznika, zaznavanjem in spremljanjem
prometne signalizacije v različnih časovnih delih dneva in vremenskih pogojih, ter smiselnostjo postavljene
prometne signalizacije in poteka samega vozišča. Vse predhodno navedene dejavnosti smo simulirali v realnih
replikah okolja in različnih vremenskih pogojih (dež, sneg, megla).
V letu 2022 smo pričeli z zamenjavo dotrajane vertikalne prometne signalizacije, ki ni v skladu s Pravilnikom o
prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah in mora biti usklajena do leta 2026.
Postavitev prometne opreme za zavarovanje nevarnih mest (varnostne ograje, naletne zaključnice in blažilniki
trkov) se je v letu 2022 izvajala v sklopu večjih investicij pri obnovah in sanacijah voziščne konstrukcije na območju
celotnega AC/HC omrežja.
V letu 2022 se je na avtocestah in hitrih cestah zgodilo 1.915 prometnih nesreč. Življenje je izgubilo 26 oseb,
enako kot leta 2016. Več kot 26 smrtnih žrtev je bilo nazadnje leta 2007, torej 15 let nazaj. Težje se je poškodovalo
56 oseb, kar je za 65 % več kot v letu 2021 (34) in 8 več kot v letu 2019 (52). Lažje se je poškodovalo 559 oseb,
kar je za 25 več kot v letu 2021 in 7 manj kot v letu 2019.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 60
Stanje prometne varnosti in upoštevanje prometnih pravil se je v letu 2022 zaradi ukinitve avtocestne policije in
posledično zmanjšanja nadzora na cestah v upravljanju družbe DARS, zmanjšalo.
Za doseganje boljše prometne varnosti ter pretočnosti so pomembni tudi dobro usposobljeni zaposleni, zato v
družbi DARS usposabljamo nadzornike prometa tudi z simulatorjem sistemov za nadzor in vodenje prometa
(SNVP) ter predorskem simulatorju. S tem želimo doseči boljše odzivne čase ob intervencijah ter pravilne reakcije
zaposlenih v nadzornih centrih. V letu 2022 so vsi nadzorniki prometa uspešno opravili usposabljanje na obeh
simulatorjih.
I.10.5 Investicije
Družba DARS je v letu 2022 skladno s poslovnim načrtom organizirala in vodila projekte gradnje in obnove
avtocestnih odsekov.
Na področju prostorskega načrtovanja in umeščanja avtocest ter hitrih cest v prostor so se v letu 2022 izvajale
aktivnosti prostorskega umeščanja pri enajstih projektih. Med pomembnejše projekte v letu 2022 sodijo spodnji
odseki:
HC Slovenj Gradec–Dravograd
- Izdelovala se je novelacija idejnega projekta in vseh potrebnih strokovnih podlag za DPN.
- Izdelovalo se je okoljsko poročilo in Dodatek za presojo vplivov na varovana območja narave.
- Izdelala se je optimizacija trase na območju vodovarstvenega območja Bukovska vas.
- Potekalo je usklajevanje rešitev s projekti DRSV za zagotavljanje poplavne varnosti (območje Pameč,
Mislinja, Meža).
- Noveliran je bil hidrogeološki elaborat s podatki opazovanj nivoja podtalnice.
- Izdelana je bila hidrološko hidravlična študija.
- Izdelana je bila dopolnitev geodetskega načrta.
- Izvajala se je recenzija Idejnega projekta in strokovnih podlag.
- Izdeloval se je elaborat za začasni ukrep za zavarovanje prostorskega načrtovanja na območju DPN.
- Izdeloval se je elaborat rušitev.
HC Otiški vrh–Holmec
- Izvedeno je bilo javno naročilo za pridobitev izdelovalca geodetskega načrta.
- Izvedeno je bilo javno naročilo za pridobitev izdelovalca strokovnih podlag za DPN.
- Izvedeno je bilo javno naročilo za pridobitev izdelovalca OP.
- Izvedeno je bilo javno naročilo za pridobitev izdelovalca DPN.
- Izdeloval se je geodetski načrt.
- Izdelovale so se strokovne podlage za DPN:
o izdelana preveritev prestavitve kapelice pri Votli peči, usklajevanje z MK,
o izdelana preveritev predloga priključka Dobja vas, ki ga je podala Občina Ravne na Koroškem,
o izdelan Elaborat optimizacij in preveritve smiselnosti izvedbe štiripasovne ceste na prvem odseku
državne ceste (Otiški vrh–Ravne).
Odsek Ptuj–Markovci
- V sklopu izdelave ŠV/PIZ in OP se je:
o dopolnjeval Elaborat možnih variantnih rešitev za obravnavo na medresorski delovni skupini z
varianto S5 optimizirano,
o izdelal Elaborat primerjave rešitev variante S5 in predlog najustreznejše rešitve variante S5,
o izdelale podrobnejše preveritve variante S5 v okviru priprave nabora variant za vrednotenje v
ŠV/PIZ,
o izdelal geodetski posnetek,
o pričela izdelava strokovnih podlag za ŠV/PIZ.
- Aktivno se je sodelovalo na medresorski delovni skupini glede nabora variant za vrednotenje v ŠV/PIZ.
Medresorska delovna skupina je na svoji 10. seji, ki je potekala 8. 4. 2022, sprejela odločitev, da se v
ŠV/PIZ obravnava ena varianta (S5 optimizirana).
- Izvedeno je bilo javno naročilo za izdelavo geodetskih podlag.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 61
- V izvajanju je bilo javno naročilo za izdelavo hidrogeoloških raziskav.
- V izvajanju je bilo javno naročilo za izdelavo hidrološko-hidravlične študije.
- Pripravljene so bile pripombe na prilogo 5 splošnih smernic s področja voda in usklajevanje z DRSV.
Povezovalna cesta Podgora–Letuš
- Izdelana je bila analiza dopolnilnih smernic za varianto 3 (predlog občanov).
- Izdelane so bile strokovne podlage za ŠV/PIZ:
o razvojno-urbanistični elaborat,
o gradbeno-tehnični elaborat,
o okoljsko poročilo in dodatek za varovana območja,
o prometna študija,
o geološko-geotehnični elaborat,
o hidrološko-hidrotehnični elaborat,
o študija hrupa in protihrupnih ukrepov,
o ocena učinka na varnost v prometu in
o elaborat odlaganja viškov zemeljskega izkopa.
- Izdelana je bila ŠV/PIZ in posredovana v pregled na komisijo družbe DARS.
AC Postojna/Divača–Jelšane
- Izdelovale so se vse potrebne strokovne podlage, ŠV/PIZ in OP (nov krog vrednotenja):
o izdelovala se je analiza smernic, usklajevanje z NUP (MK, ZRSVN, MORS),
o izdelovala se je prometna študija,
o izdelovali so se gradbeno tehnični elaborat, OP in prostorsko razvojni elaborat,
o izvedena je bila raziskava okoljske DNA (prisotnost človeške ribice v izviru Replje,
o izdeloval se je elaborat optimizacij.
- Potekalo je sodelovanje z občinami, predstavitev upoštevanja smernic, ki so jih podale občine.
- Načrtovala se je dodatna »vijolična varianta«:
o pridobljene so bile smernice za dodatno »vijolično« varianto,
o usklajevanje rešitev na podlagi pridobljenih smernic Občine Postojna in Občine Pivka,
o pridobljene so bile dodatne smernice (MORS, MK) za »optimizirano vijolično varianto« na podlagi
smernic Občine Pivka.
- Pripravljene so bile pripombe na prilogo 5 splošnih smernic s področja voda in usklajevanje z DRSV.
HC Koper–Dragonja
- Zaključena so bila stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve, pripravljena so bila dodatna
pojasnila v sklopu potrjevanja stališč na MZI in MOP.
- Izvedeno je bilo javno naročilo za pridobitev izdelovalcev strokovnih podlag za DPN.
- Izvedeno je bilo javno naročilo za pridobitev izdelovalcev DPN, pričetek izdelave DPN (predhodne
aktivnosti).
- Sodelovanje z MZI v komunikaciji s civilno iniciativo in nevladno okoljevarstveno organizacijo ROVO,
priprava opomnikov in informacij.
MMP Dragonja – državna meja z Republiko Hrvaško
V letu 2022 še ni bilo aktivnosti.
AC priključek Vrhnika
V letu 2022 še ni bilo aktivnosti.
Ekodukt na AC odseku Unec–Postojna
- Izdelana je bila analiza smernic NUP in predlogov javnosti.
- 5. 5. 2022 je Vlada RS sprejela sklep o državnem prostorskem načrtovanju.
- Izvedeno in zaključeno je bilo javno naročilo za »Izdelavo študije variant / predinvesticijske zasnove in
DPN za ekodukt na AC odseku Unec–Postojna«.
Razširitev ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih avtocest
- Potekala so usklajevanja med MZI in družbo DARS glede nadaljevanja projekta.
- V novembru 2022 je na MZI, Direktoratu za trajnostno mobilnost in prometno politiko, potekal sestanek
v zvezi s pripravo usklajene pobude za državno prostorsko načrtovanje ukrepov, ki bodo prispevali k

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 62
rešitvam prometnega vozlišča Ljubljana. Sklep sestanka je bil, da Direktorat pripravi predlog vizije in
ciljev za rešitev prometne problematike tega območja.
Plato Karavanke
- Izdelane so bile strokovne podlage za ŠV/PIZ:
o razvojno-urbanistični elaborat,
o gradbeno-tehnični elaborat,
o prometna študija,
o geološko-geotehnični elaborat,
o hidrološko-hidrotehnični elaborat,
o študija hrupa in protihrupnih ukrepov,
o ocena učinka na varnost v prometu.
- Izdelovala se je ŠV/PIZ.
Šentrupert–Velenje
- Aktivnosti v zvezi z izdelavo sanacijskih načrtov za prizadeta kmetijska gospodarstva.
- Aktivnosti povezane s pridobivanjem okoljevarstvenega soglasja; opredelitev do poziva ARSO k izjasnitvi
v postopku izdaje OVS.
- Pridobivanje OVS je bilo zaustavljeno zaradi oddaje vloge za gradbeno dovoljenje na MOP po
integralnem postopku.
AC priključek Kranj sever
- Pobuda/DIIP je bila v začetku leta 2022 potrjena na Upravi DARS in posredovana pobudniku MZI.
- MZI, Direktorat za kopenski promet je 24. 3. 2022 na MOP, Direktorat za prostor, graditev in stanovanja
podal Pobudo za državno prostorsko načrtovanje.
- Javna objava Pobude/DIIP na spletni strani MOP je potekala od 10. 5. 2022 do 10. 6. 2022.
- 13. 9. 2022 je bila izdelana Analiza smernic in predana na MOP, Direktorat za prostor, graditev in
stanovanja in MZI, Direktorat za kopenski promet.
- 24. 11. 2022 je Vlada RS sprejela Sklep o izvedbi DPN.
- Potekale so aktivnosti za izvedbo javnega naročila za izbor izdelovalca strokovnih podlag za ŠV/PIZ, za
ŠV/PIZ, strokovnih podlag za DPN in DPN.
Izvajale so se tudi številne druge naloge, vezane na prostorsko načrtovanje in umeščanje v prostor, kot so priprava
smernic in mnenj v primerih, ko ima MZI položaj nosilca urejanja prostora in sodelovanje pri pripravi in
sprejemanju predpisov s področja prostorskega načrtovanja in umeščanja v prostor ter z njimi povezanih
predpisov. Med drugim so potekala usklajevanja v zvezi s predlogom Resolucije o strategiji prostorskega razvoja
Slovenije 2050, z Uredbo o razrešitvi nasprotja javnih interesov, Pravilnikom o lokacijski informaciji, Programom
ravnanja z odpadki, Pravilnikom o vsebini odločbe v predhodnem postopku in vsebini OVS, spremembo Uredbe
o krajinskem parku Ljubljansko Barje, spremembo priloge 5 splošnih smernic DRSV in Pravilnikom o OPN in OPPN.
Poleg nalog prostorskega načrtovanja in umeščanja v prostor, ki se izvajajo v imenu in za račun RS, so se izvajale
tudi naloge, ki se izvajajo v imenu in za račun družbe DARS:
- priprava strokovnih izhodišč za MZI, za smernice in mnenja k občinskim prostorskim aktom, kadar ima
MZI položaj NUP ter projektnih pogojev in soglasij, ko ima družba DARS položaj soglasodajalca,
- izdelan elaborat Prometna analiza ter prostorske in okoljske preveritve za novo cestno povezavo
Jagodje–Lucija po predlogu PIKA (Jagodje–Lucija/Padna),
- aktivnosti v zvezi z izvedbo javnega naročila in izdelava Idejnih zasnov za ureditev varnih in varovanih
parkirišč na lokacijah počivališč Lom, Barje, Maribor in na površini na priključku Razdrto (izdelava 1. faze
– idejne rešitve (v variantah)),
- aktivnosti v zvezi s postopkom presoje vplivov na okolje za projekt vzpostavitve 3. prometnega pasu na
štajerski vpadnici in na primorski vpadnici.
Na področju projektne dokumentacije so v letu 2022 po posameznih investicijah potekale naslednje glavne
aktivnosti:
Odsek Jagodje–Lucija
Projektna dokumentacija PGD/PZI je bila v večini izdelana in delno recenzirana. Zaradi dolgotrajnega
projektiranja je projektna dokumentacija delno neusklajena z navodili družbe DARS, ki so bila sprejeta v vmesnem

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 63
času. Na projektno dokumentacijo ni bilo pridobljeno okoljevarstveno soglasje, kot tudi ne soglasje Občine Piran,
zaradi česar ni bilo možno podati vloge za izdajo gradbenega dovoljenja. Zaradi spremembe gradbene zakonodaje
bo potrebno novo vlogo za gradbeno dovoljenje vložiti po integralnem postopku, predhodno pa novelirati
projektno dokumentacijo. Vodijo se postopki za prevzem izdelane dokumentacije in razvezo obstoječih pogodb
za projektiranje.
V letu 2022 je bil z izdelovalcem JV Projektivni atelje – nizke gradnje, d. o. o. + Ljubljanski urbanistični zavod, d.
d. + Promico, d. o. o. podpisan dogovor o sporazumni razvezi pogodbe za izdelavo projektne dokumentacije PDG
in PZI hitre ceste H6 Jagodje–Lucija in odsek 0478 priključna cesta za Piran, Sklop 1: Trasa HC Jagodje–Lucija in
priključne ceste za Piran, vključno s premostitvenimi in ostalimi objekti. Izveden je bil fizični prevzem izdelane
dokumentacije. Pridobljenih je 92 površin potrebnih za gradnjo. Nadaljnji postopki izvajanja odkupov
nepremičnin so bili v skladu z navodili MZI, ustavljeni.
Odsek Markovci–Gorišnica
Potekale so aktivnosti dokončanja projekta DGD/PZI – pridobivanje manjkajočih mnenj za potrebe pridobivanja
gradbenega dovoljenja. MOP je družbo DARS pozval k izjasnitvi glede izdanega negativnega mnenja ZVNRS.
Potekale so aktivnosti za zbližanje stališč z ZVNRS in preveritve možnosti pridobitve pozitivnega mnenja. Skladno
z dogovorom na sestanku z ZVNRS 30. 3. 2022 je bila pripravljena dopolnitev PVO, v katerem je obravnavan le
odsek glavne ceste Markovci–Gorišnica brez navezave na ostale odseke. Izdano mnenje ZVNRS je bilo 13. 5. 2022
ponovno negativno, zato je potrebna ponovna dopolnitev PVO. Dopolnitev PVO po priporočilih ZVNRS je bila
izdelana in ponovno poslana na MOP, kateri je ZVNRS dne 20. 6. 2022 ponovno pozval ZVNRS k izdaji mnenja o
sprejemljivosti gradnje. ZRSVN je na dopolnjen PVO ponovno podal negativno mnenje in pozval družbo DARS, da
PVO in Dodatek uskladi in dopolni. Dopolnitev PVO je bila posredovana na MOP 2. 9. 2022. Pozitivno mnenje
ZRSVN je bilo 3. 10. 2022 končno pridobljeno. Pridobljenih je 99 površin potrebnih za gradnjo.
Odsek Koseze–Kozarje (razširitev v 6-pasovnico)
V teku je pridobivanje GD po integralnem postopku. 30. 11. 2021 je bila s strani MOP prejeta zahteva za
dopolnitev vloge za izdajo GD. Predmetna projektna dokumentacija PGD in PVO sta bili dopolnjeni. Dopolnjena
vloga je bila 18. 5. 2022 vložena na MOP. MOP je oktobra pričel ponoven postopek zbiranja mnenj, ki v času
pisanja poročila še ni zaključen. Zaradi nerealiziranih ureditev predvidenih v DPN za varovano parkirišče Brdo
Zahod in lažjega pridobivanja zemljišč na območju bencinskega servisa Brdo Vzhod bo potrebno projektno
dokumentacijo novelirati. V letu 2022 je bil izveden postopek javnega naročila za novelacijo PGD in PVO.
Postopek zaradi presežene ponudbene vrednosti ni bil uspešen, zato ga bo potrebno ponoviti. Pridobljenih je 98
zemljišč, potrebnih za gradnjo.
Priključek Dragomer
Investicijski program za izgradnjo priključka je bil potrjen 15. 4. 2022 s stani MZI. Pridobljeno je bilo delno
gradbeno dovoljenje, ki je postalo pravnomočno v juliju. Projektna dokumentacija PZI je bila dopolnjena na
podlagi rezultatov dodatnih hidrološko hidravličnih študij in komentarjev recenzentov. Dopolnjena
dokumentacija je bila recenzirana in prevzeta. Pridobljenih je 99 zemljišč, potrebnih za gradnjo.
3. razvojna os sever, odsek Velenje–Slovenj Gradec
Projekt je razdeljen na osem sklopov. Delitvi in prioritetam sledijo tudi izdelava projektne dokumentacije,
pridobivanje mnenj pristojnih mnenje dajalcev in pridobivanje gradbenih dovoljenj. Izvajale so se končne
recenzije PZI. Investicijski program je bil izdelan in potrjen v letu 2019. Pridobljenih je 97 zemljišč, potrebnih
za gradnjo.
Na sklopu A je bila skladno s 101. členom ZVO-2 11. 11. 2022 na MOP poslana prijava spremembe posega v okolje.
Vloga za GD bo na MOP oddana julija 2023.
Za sklop B ter sklop H je bilo za 1. pododsek med priključkom Škale in predorom Konovo dne 29. 4. 2022 izdano
GD, ki je 9. 6. 2022 postalo pravnomočno. GD za 2. pododsek je še v pridobivanju.
Za sklop C – Škale je bila 11. 2. 2022 na MOP oddana zahteva za izdajo GD. 26. 4. 2022 je MOP zaprosil ARSO za
potrditev skladnosti PGD projektne dokumentacije z izdanim OVS. PZI projektna dokumentacija se je izdelovala
in recenzirala.
Na sklopu D so se izvajala gradbena dela.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 64
Za sklop E – Velunja je bila decembra 2021 vložena zahteva za izdajo GD. PZI projektna dokumentacija se je
izdelovala in recenzirala. Junija 2022 se je začela PZI izdelava projektne dokumentacije za ureditev transportne
poti do območja gradbišča po dolini potoka Velunja.
Na sklopu F so se izvajala gradbena dela.
Na sklopu G je bila 22. 12. 2022 na MOP oddana zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja. Pridobljena so bila vsa
mnenja, razen DRSV ter MORS. Izdelovala se je hidrološko hidravlična študija, s katero se bo preverila ustreznost
rešitev na poplavnih in erozijskih območjih.
3. razvojna os sever, odsek Šentrupert–Velenje
Nadaljuje se izdelava projektne dokumentacije DGD in PZI ter novelacija PVO. V aprilu 2022 sta bili dokumentaciji
DGD in PVO izdelani in predani za potrebe podaje vloge za izdajo gradbenega dovoljenja po integralnem
postopku, ki je bila na MOP vložena 22. 4. 2022. 3. 6. 2022 je MOP, Sektor za okoljske presoje glede na podano
vlogo za gradbeno dovoljenje izdal sklep o ustavitvi postopka izdaje okoljevarstvenega soglasja, ki je bil voden
ločeno kot nadaljevanje postopka umeščanja v prostor. 8. 6. 2022 je vsako drugo sredo v mesecu pričela delovati
informacijska pisarna na sedežu Občine Šmartno ob Paki. V juniju je bila izvedena predstavitev vloge za gradbeno
dovoljenje predstavnikom MOP, v oktobru pa terenski ogled trase. Izdeluje ter v vmesno recenzijo se oddaja PZI
dokumentacija. MOP je 22. 12. 2022 podal zahtevo za dopolnitev vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.
Pridobljenih je 78 zemljišč, potrebnih za gradnjo.
1. in 2. etapa 3. razvojne osi jug (priključek Novo mesto vzhod–priključek Osredek)
Izdelana in oddana je vsa PGD in PZI projektna dokumentacija. Predhodno je bilo v letu 2021 že izdano GD za
traso in oba mostova, na katero so bile vložene štiri tožbe na upravno sodišče. 8. 6. 2022 je na Upravnem sodišču
potekala glavna obravnava v tožbi CI 3RO. Julija 2022 je Upravno sodišče izdalo sodbo, s katero je odpravilo GD
in zadevo vrnilo na MOP v ponovni postopek. 21. 10. 2022 je MOP poslal poziv k dopolnitvi projektne
dokumentacije po sodbi Upravnega sodišča. Zahteva za izdajo GD je bila dopolnjena 9. 11. 2022. MOP je 24. 11.
2022 na ARSO in na ZVKDS poslal prošnjo za ponovno izdajo mnenja v ponovljenem postopku izdaje GD. V začetku
leta 2023 se pričakuje izdaja novega GD. Potekalo je usklajevanje Sporazuma o ureditvi medsebojnih razmerij v
zvezi z ureditvijo transportne poti z MO Novo mesto.
3. in 4. etapa 3. razvojne osi jug (od priključka Osredek do Malin)
Izvedena je bila 100 parcelacija po podatkih meje državnega prostorskega načrta oz. po meji gradbenega
posega. Za vse k. o. so bile izdane odločbe, razen za k. o. Stopiče se predvideva izdaja odločbe v letu 2023.
Za potrebe odkupa zemljišč in objektov na 3. etapi je predvidenih 724.328 m
2
zemljišč, potrebnih za gradnjo.
Pridobljenih je 31 % (225.328 m
2
), v celoti so zajete k. o. Stopiče, k. o. Gotna vas, k. o. Težka voda in k. o. Stranska
vas.
Za potrebe odkupa zemljišč in objektov na 4. etapi je predvidenih 944.237 m
2
zemljišč, potrebnih za gradnjo.
Pridobljeni je tudi 190.021 m
2
zemljišč za gradnjo 4. etape (k. o. Vinja vas, k. o. Dole, k. o. Štrekljevec in k. o.
Lakovnice). Pridobljenih je 25 zemljišč potrebnih za gradnjo.
Odkupljenih je bilo 7 objektov na 3. in 4. etapi, za 2 objekta (kozolca) istega lastnika, je v teku zapuščinski
postopek. Za 5 objektov je bila opravljena primopredaja.
V letu 2022 se je nadaljevalo z izdelavo DGD, PVO in PZI dokumentacije. Vloga za izdajo GD bo na MOP vložena v
začetku leta 2023. Z mnenje dajalci so bila izvedena usklajevanja. V pripravi je dopolnitev GG poročila za nadvoz
4-1 glede na spremembe projekta. Geološko geotehnični in hidrogeološki elaborat je pripravljen za predajo v
recenzijo. Projektanti imajo vse geološko geotehnične podloge in pogoje za izdelavo DGD projektne
dokumentacije. Potrebno bo izdelati še geološko geotehnično in hidrogeološko poročilo za vnos viškov materiala.
Izvajalec za izvedbo prehodnih arheoloških raziskav je bil 4. 3. 2022 uveden v delo. Raziskave se izvedejo po
pridobitvi zemljišč. Izvajalec predhodnih arheoloških raziskav je 4. 8. 2022 podal predlog za podaljšanje roka.
Naročnik je podal soglasje k podanemu predlogu za podaljšanje pogodbenega roka (dopis št. 7.0.1/2022-MN-100
z dne 18. 8. 2022). Aneks za podaljšanje pogodbenega roka je bil podpisan 21. 11. 2022.
Pogodba za izvedbo revizije zahtevnih objektov je bila podpisana 23. 11. 2022.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 65
Opravljena je bila vmesna recenzija projektne dokumentacije za razširitev avtocestne baze Novo mesto.
3. razvojna os jug, 2. odsek od priključka Maline do MMP Metlika in do priključka Črnomelj – jug
Pogodba za izvajanje strokovno svetovalnih storitev za državno cesto 2. odsek 3. razvojne osi jug, od priključka
Maline do MMP Metlika in priključka Črnomelj jug za fazo izdelave projektne dokumentacije DGD/PZI, pridobitev
nepremičnin in pridobitev vseh dovoljenj za gradnjo je bila podpisana 30. 3. 2022.
Izvajalec Študije izvedbe projekta in PIZ je izdelal elaborate Prometno študijo, Gradbeno tehnični elaborat,
Študijo širših ekonomskih učinkov in Okoljsko preveritev, na podlagi katerih je bila v aprilu 2022 izdelana sintezna
Študija izvedbe projekta (ŠIP). V maju 2022 je bila ŠIP recenzirana ter predana predinvesticijska zasnova v pregled
Komisiji družbe DARS. V juliju je bila po recenziji dopolnjena ŠIP posredovana v potrditev izhodišč za projektiranje
na MZI. PIZ je bila potrjena na upravi DARS dne 17. 8. 2022. Komisija za pregled in oceno investicijske
dokumentacije na področju državnih cest, javne železniške infrastrukture, letalstva in pomorstva je na seji dne
23. 11. 2022 zavrgla vlogo za pregled in potrditev predinvesticijske zasnove z utemeljitvijo, da je bila varianta
hitre ceste, ki je predmet PIZ, s sprejemom državnega prostorskega načrta že potrjena.
Vzporedno sta bili v 2. polovici l. 2022 v pripravi razpisni dokumentaciji za izdelavo dokumentacije za pridobitev
mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD) in projektne dokumentacije za izvedbo gradnje (PZI), in sicer ločeno za
izgradnjo pododseka B, od priključka Metlika sever do MMP Metlika, in za izgradnjo pododseka A, od priključka
Maline do priključka Metlika sever. Razpisni dokumentaciji za pododseka A in B sta bili objavljeni na portalu JN
13. 10. 2022. Sklepa o izbiri izvajalca sta bila potrjena na seji uprave DARS 12. 12. 2022 in na seji nadzornega
sveta DARS dne 19. 12. 2022.
MZI je z dopisom dne 15. 12. 2022 potrdil izhodišča izdelane študije izvedbe projekta, ki se nanašajo na
pododseka A in B. Vzporedno je bila v teku priprava razpisne dokumentacije za javno naročilo za izbor
geodetskega izvajalca prenosa lege gradbene parcele na teren. Javno naročilo je bilo objavljeno 19. 12. 2022.
Odkupi nepremičnin se še niso pričeli izvajati.
Izvedba investicijskih posegov na Šmarski cesti v Kopru na G1-11/1062 od priključka na H5 do ustrezne
navezave na obstoječe stanje, v sklopu katere se projektira tudi priključek Slavček
Leta 2017 so MZI, družba DARS, DRSI in Mestna občina Koper podpisali dogovor in sporazum, ki opredeljujeta
aktivnosti in financiranje sopodpisnic. V skladu z dogovorom vse potrebne aktivnosti za realizacijo projekta do
pridobitve ustreznih dovoljenj za gradnjo vodi Mestna občina Koper. V novembru 2019 je bila s strani vseh
sofinancerjev sprejeta odločitev, da se javno naročilo za 2. in 3. odsek objavi ločeno od 1. odseka, za katerega bo
razpisno dokumentacijo pripravila družba DARS. Na 2. in 3. odseku družba DARS ne sodeluje kot sofinancer.
Aktivnosti na 1. odseku trenutno ne potekajo.
Razširitev bertoške vpadnice v štiripasovnico
Dogovor o razširitvi bertoške vpadnice v štiripasovnico med Ministrstvom za infrastrukturo, družbo DARS, DRSI
in Mestno občino Koper je bil sklenjen 25. 7. 2016. V skladu z dogovorom vse aktivnosti do gradnje vodi Mestna
občina Koper, projektno dokumentacijo recenzira družba DARS. Dela za razširitev Bertoške vpadnice se bodo
izvajala kot vzdrževalna dela v javno korist. Skladno s podpisanim dogovorom družba DARS v nadaljevanju
refundira stroške izdelave projektne dokumentacije. MO Koper je projektno dokumentacijo predala 18. 12. 2020,
dne 7. 1. 2021 je bila predana recenzentu v pregled.
V letu 2022 se je nadaljevalo s postopki pridobivanja soglasij na dokumentacijo in recenzijo projektne
dokumentacije. Na podlagi zahtev soglasodajalcev je bilo potrebno izdelati dodatne načrte, in sicer načrt nadvoza
čez železnico ter načrt tehnologije gradnje nadvoza za potrebe izdaje potrdila o izvedeni reviziji s strani Slovenskih
železnic, kot tudi dodatne načrte fekalne kanalizacije na podlagi zahtev javnega komunalnega podjetja Marjetica
Koper. Na podlagi pripomb recenzentov popravljena projektna dokumentacija je bila v oktobru 2022 predana v
končno recenzijo, v decembru 2022 so bili v recenzijo predani tudi končni skupni popisi. Zaradi medsebojne
neskladnosti projektne dokumentacije, ki je razdeljena na tri sklope in jo izdelujejo trije projektanti, so bile
pogosto potrebne dopolnitve in popravki. Izdelan je bil osnutek sofinancerskega sporazuma, ki je v pregledu na
DRSI. Izdelovalcu investicijskega programa so bili posredovani podatki za pripravo osnutka dokumenta, pri čemer
ga bo možno dokončno izdelati na podlagi recenziranih končnih popisov. Z naslova zagotavljanja pravice graditi
je bilo ugotovljeno, da MO Koper še ni pridobila vseh dokazil o pravici graditi.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 66
Za pridobivanje manjkajočih nepremičnin je na podlagi sklenjenega dogovora zadolžena Mestna občina Koper.
95 zemljišč je bilo pridobljenih že za potrebe gradnje Navezave na Luko Koper 1. faza.
Srminska vpadnica
PGD/PZI projektna dokumentacija je izdelana v preteklih letih, v letu 2014 pa je bil izveden delni prevzem
dokumentacije. Zaradi različnih razlogov (dvakrat spremenjen pravilnik o projektni dokumentaciji, spremembe
stanja na terenu, sprememba koordinatnega sistema …) obstoječe dokumentacije ni več mogoče uporabiti v
postopku pridobitve GD, zato je bilo projektno dokumentacijo potrebno novelirati. Nova pogodba za novelacijo
in dopolnitev projektov DGD/PZI je bila z izvajalcem podpisana 24. 8. 2021, projektant je bil 27. 9. 2021 uveden
v delo. V letu 2022 je potekala izdelava projektne dokumentacije DGD/PZI, katera je pripravljena na recenzijo.
Izvajalec je pridobil vsa mnenja, razen DRSI in družbe DARS, katera se izdajo po recenziji. V teku je podpis pogodbe
za novelacijo investicijske dokumentacije, katera bo izvedena v prvem delu naslednjega leta. Pričela so se
usklajevanja sofinancerskih sporazumov z Rižanskim vodovodom, Elektro Primorska in Petrolom.
Končana so vsa dela 1. faze arheoloških izkopavanj na območju bodoče gradnje. V decembru 2021 so se pričeli
postopki za pridobivanje evropskih sredstev iz naslova CEF-2, katera družba DARS pridobiva skupaj z Luko Koper.
Odločba o dodelitvi EU sredstev je bila podpisana decembra 2022, s čimer smo uspešno pridobili 50 vseh
potrebnih sredstev za gradnjo, kar znaša nekaj več kot 4 milijone evrov.
Pridobljenih je 75 zemljišč, potrebnih za gradnjo.
Na področju gradenj so se izvajale naslednje aktivnosti:
Odsek AC Koseze–Kozarje in priključek Dragomer
Razpis za oddajo del je bil na portalu JN objavljen 14. 10. 2022. Rok za oddajo ponudb je bil 20. 12. 2022. Prijavili
so se štirje ponudniki in le eden pod ocenjeno vrednostjo. Pregled ponudb bo zaključen na začetku leta 2023.
V decembru je bil objavljen razpis za predhodne arheološke raziskave.
Pripravljena je bila tudi dokumentacija za objavo razpisa za zunanjo kontrolo kakovosti.
Na odseku AC Koseze–Kozarje se aktivnosti vezane na gradnjo za razširitev v 6-pasovnico niso izvajale, ker še ni
bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje.
Projekt Karavanke
Do 31. 12. 2022 so bila na projektu Karavanke izvedena dela izkopa in izvedba podpornih ukrepov v:
- kaloti do 2.357 m (od tega v letu 2022 – 699 m),
- stopnici do 2.320 m (od tega v letu 2022 – 699 m),
- talnem oboku (brizgani beton) do 2.290 m (od tega v letu 2022 od 1.580 m do 2.290 m - 710 m),
- prečnem rovu GQ – 26 (v dolžini cca 55 m, do zahodne predorske cevi).
Poleg navedenega so bila v predoru izvedena še naslednja dela:
- temelj notranje obloge – zahodna in vzhodna stran do 2.000 m (od tega v letu 2022 – 2 x 583,7 m),
- talni obok (liti beton) do 1.832 m (od tega v letu 2022 – 979 m),
- polnilni beton do 1.820 m (od tega v letu 2022 – 980 m),
- hidroizolacija predora do 304 m (vse v letu 2022),
- notranja obloga predora do 300 m (vse v letu 2022).
Zunaj predora je bila izvedena rušitev dela obstoječega portalnega objekta (za potrebe dograditve novega
objekta) ter jašek H-1 in talna kineta za montažo hidrantnega cevovoda.
Izkopni material iz predora se je odvažal in vgrajeval v plasteh debeline 50 cm na lokacijah odlagališč viškov
materiala ''4'', ''C'' in ''G''.
Za most M-2 in deviacijo 1-3 s priključnimi cestami (lokacija Hrušica) je bilo pridobljeno uporabno dovoljenje.
Na gradbišču mostu M-1 ter pri podpornih zidovih PK-1 in PK-2 so bila izvedena vsa dela, razen hidroizolacije
mostu in asfaltne prevleke, kar bo izvedeno v fazi izgradnje manjkajočega odseka AC od portala predora do CP
Hrušica.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 67
Izvedene so bile prestavitve komunalnih vodov in vodnogospodarske ureditve na območju lokacije odlagališča C
ter asfaltirana dostopna cesta proti ACB Hrušica.
Izvedena je bila tudi obnova cevovoda hidrantne vode od jaška H2 nad portalom predora do vodohrana Presušnik
v dolžini cca. 1.300 m.
Skladno z razvojem aktivnosti na gradbišču so pri delih poleg inženirja sodelovali še projektanti, izvajalci geološke,
hidrološke in geotehnične spremljave gradnje predora, zunanja kontrola kakovosti ter koordinator za varnost in
zdravje pri delu.
V okviru gradbišča je potekal tudi redni monitoring vplivov gradbišča na okolje (hrup, prah, tresljaji, monitoring
voda - površinska in podzemna, ceste, kulturna dediščin ...).
3. razvojna os sever, odsek Šentrupert–Velenje
Glede na stanje projektiranja, pridobitve PVO in posledično še ne pridobljenih gradbenih dovoljenj v letu 2022 še
ni bilo pričetih aktivnosti, vezanih na gradnjo.
3. razvojna os sever, odsek Velenje–Slovenj Gradec
Izvajale so se aktivnosti javnega naročanja za pridobitev izvajalcev za izvedbo odseka Velenje–Slovenj Gradec po
posameznih sklopih. Na posameznih sklopih se je nadaljevala gradnja. Za sklop B–Škalsko jezero in sklop H–
Konovo so se nadaljevale aktivnosti javnega naročanja za prvo fazo postopka (usposobljenost). V februarju 2022
je bila objavljena odločitev naročnika o priznanju sposobnosti. Sledile so aktivnosti za drugo fazo postopka
javnega naročila (zbiranje ponudb). V decembru 2022 je bilo izvedeno odpiranje ponudb. Za sklopa B in H so se
izvajale tudi aktivnosti javnega naročanja za pridobitev izvajalca zunanje kontrole kakovosti ter izvajalca geološko
geomehanske spremljave gradnje predora Konovo. Aktivnosti javnega naročanja za preverjanje usposobljenosti
(prva faza) so se izvajale tudi na sklopu E–Velunja in sklopu C–Škale. Aktivnosti te faze so zaključene, odločitev
naročnika o priznanju sposobnosti je pravnomočna.
Na sklopu F–Jenina se je nadaljevala gradnja. Gradbena dela so se izvajala na izvedbi temeljenja, podporne
konstrukcije in prekladne konstrukcije viaduktov Visočnik in Velunja ter mosta Jenina preko potoka Jenina.
Gradbena dela so se izvajala tudi na opornih konstrukcijah 10-OK-40, 10-OK-5 in 10-OK-5a. V maju 2022 je bila
uspešno izvedena prestavitev in prevezava prenosnega plinovoda, v septembru pa prestavitev
visokonapetostnega daljnovoda. Na delu trase hitre ceste med viaduktoma Visočnik in Jenina so se izvajala
zemeljska dela. Viški uporabnega izkopnega materiala so se začasno odlagali na sklopu G–Podgorje. V maju 2022
so se zaključila gradbena dela na sklopu D–Gaberke. Za izvedena dela, ki zajemajo nadvoz na deviaciji regionalne
ceste preko hitre ceste v priključku Gaberke na hitri cesti, pilotno steno ob deviaciji regionalne ceste, deviacijo
regionalne ceste ter druge deviacije in ostale ureditve komunalne infrastrukture, je bil v decembru 2022 izveden
tehnični pregled pred pridobitvijo uporabnega dovoljenja.
1. in 2. etapa 3. razvojne osi jug, odsek od priključka na AC Novo mesto vzhod do priključka Osredek
Po pridobitvi gradbenega dovoljenja v oktobru 2021 je bilo objavljeno javno naročilo za izbor izvajalca gradbenih
del (2. faza). Pripravljal se je tudi razpis za izvajalca zunanje kontrole kakovosti. Postopek 2. faze javnega naročila
oddaje del je prekinjen do pravnomočnosti gradbenega dovoljenja. Prekinjen je tudi postopek za izvajalca
zunanje kontrole kakovosti.
Odprava napak v garancijski dobi
V letu 2022 so se izvajale aktivnosti v zvezi z odpravo napak v garancijski dobi na naslednjih AC in HC odsekih:
Pluska–Ponikve, Ponikve–Hrastje, Lešnica–Kronovo, Fram–Slivnica, Slivnica–Pesnica, Zrkovska cesta–Pesnica,
Šentilj–Pesnica, Beltinci–Lendava, Draženci–Gruškovje, Koper–Izola, Peračica–Podtabor in Šentjakob–Blagovica.
HC Razdrto–Vipava–Ajdovščina
V letu 2022 se je nadaljevalo z aktivnostmi za izvedbe javnega naročila za pridobitev izvajalca protivetrnih ograj
na preostalih lokacijah na HC H4 Razdrto–Vipava–Ajdovščina. Postopek javnega naročila se vodi skupaj tudi z
drugimi projekti na tem delu hitre ceste. V maju 2022 je bila objavljena prva faza postopka javnega naročila
(ugotavljanje sposobnosti). Na odločitev naročnika o priznanju sposobnosti, ki jo je sprejel novembra 2022, je
bila vložena zahteva za revizijo. Revizijski postopek pri Državni revizijski komisiji do konca leta 2022 še ni bil
zaključen.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 68
Odsek Markovci–Gorišnica
V nadaljevanju je potekalo dopolnjevanje in usklajevanje projekta DGD (vodilne mape), PVO in katastra zemljišč,
katero bo v januarju 2023 posredovano na MOP za potrebe javna razgrnitev in zaslišanje strank.
Na odseku so potekale aktivnosti izvedbe javnega naročila za gradnjo odseka glavne ceste skupaj z odsekom
Gorišnica–Ormož. Postopek 1. faze izbire sposobnosti JN je bil končan že v letu 2021, v nadaljevanju so potekale
priprave na 2. fazo JN za izbor izvajalca gradnje. Zaradi velikih globalnih podražitev se je pristopilo k ponovnemu
preverjanju ocenjena vrednost razpisanih del in k preveritvi potrebe za noveliranje investicijske dokumentacije
na trenutno stanje veljavnosti.
Odsek Gorišnica–Ormož
Izvajalec je že v letu 2021 končal vse aktivnosti pri gradnji prve faze viadukta Sejanca. Projektna dokumentacija
PZI je končana. Vsa gradbena dovoljenja so pridobljena. Na odseku so potekale aktivnosti izvedbe javnega
naročila za gradnjo odseka glavne ceste skupaj z odsekom Markovci–Gorišnica. Postopek 1. faze izbire
sposobnosti JN je bil končan že v letu 2021, v nadaljevanju so potekale priprave na 2. fazo JN za izbor izvajalca
gradnje. Zaradi velikih globalnih podražitev se je pristopilo k ponovnemu preverjanju ocenjena vrednost
razpisanih del in k preveritvi potrebe za noveliranje investicijske dokumentacije na trenutno stanje veljavnosti.
AC Draženci–MMP Gruškovje
Končane so vse aktivnosti gradnje in predaje v uporabo na celotnem odseku AC od km 0,00 do km 13,03. V
nadaljevanju potekajo aktivnosti spremljave v okviru garancijskega roka. Potekajo še nekateri obratovalni
monitoringi, skladno z določili programa monitoringa v času uporabe AC.
V teku je gradnja dopolnilnih parkirišč za potrebe prodaje vinjet na MMP Gruškovje. Pogodba z izvajalcem je bila
popisana 20. 4. 2022, izvajalec kje bil uveden v delo 30. 8. 2022. V teku je izdelava projektne dokumentacije IZN
za II. fazo gradnje dodatnih parkirišč.
Arheološka najdišča
V letu 2022 so se, na podlagi večletne pogodbe sklenjene 12. 8. 2016, nadaljevale poizkopavalne obdelave
arhivov najdišč za izvedena zaščitna arheološka izkopavanja na avtocestnih odsekih in posameznih lokacij
izkopavanj, kjer poizkopavalna obdelava še ni bila izvedena ter obdelava lončenine pridobljene ob raziskavah ETP
(ekstenzivnih arheoloških pregledih) in ITP (intenzivnih arheoloških pregledih). Obdelovana so bila naslednja
najdišča: Rogoza, Dragomelj, Podgorica, Valmarin, Šušec, Gradišče nad Hraščami, Medvedjek, Zagorica, Bela
cerkev, Draga pri Beli cerkvi, Draga 3, Grofove njive, Pečina Skopice, Veliki Dol, Čatež Sredno Polje, Mokrice Na
Špici, Obrežje, Ribnica, Zadruga, Lavše, Dolge njive pri Stražgojnca, Trojane, Bohova 2.
Na področju obnov so bile izvedene naslednje aktivnosti in projekti:
V letu 2022 je bilo obnovljenih 37,74 km smernih vozišč odsekov in priključkov, kar vključuje preplastitev na delu
odseka Kronovo–Dobruška vas–Drnovo, Šentilj–Pesnica–Dragučova–Lenart in Lipce–Lesce–Podtabor, obnovo
vozne površine na delu odseka Divača–Kozina, obnovo na delu odseka Vogrsko–Šempeter–Vrtojba ter
dokončanje obnove dela odsekov Sv. Jurij ob Ščavnici–Vučja vas–Murska Sobota.
Skupno so bila izvedena obnovitvena dela na 24 premostitvenih objektih, od tega je bilo v okviru obnov odsekov
delno obnovljenih 20 manjših premostitvenih objektov. Samostojno sta bila obnovljena nadvoza Ljubečna na
odseku Dramlje–Celje in Podutik na odseku Koseze–LJ(Celovška cesta) ter menjane dilatacije na nadvozu Meljska
cesta in mostu čez Savo na Hrušici.
Podpisani sta bili pogodbi za izvedbo dodatnih ukrepov na oporni konstrukciji OZ5, na območju razcepa
Dragučova, dela so se pričela jeseni 2022 in se bodo nadaljevala tudi v letu 2023. Izvedena je bila sanacija splazele
vkopne brežine Ljubečna na odseku Dramlje–Celje, sanacija geotehničnih sider na opornem zidu Sela na odseku
Malence–Šmarje Sap ter nadzorna točka na območju Hrušice.
Vse leto se izvajajo aktivnosti za zaključevanje preteklih projektov ter aktivnosti na področju priprave projektne
in druge potrebne dokumentacije za obnovitvena dela v prihodnjih letih. Večji projekti, ki so bili v letu 2022 v fazi
projektiranja so:
- PZI za rekonstrukcijo ceste in objektov na odsekih AC A1/0036 in 0636 Fram–Slovenska Bistrica in 0461
priključek Slovenska Bistrica sever;

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 69
- PZI za rekonstrukcijo odseka Slovenske Konjice–Dramlje od km 7,000 do km 7,600, vključno z
rekonstrukcijo viadukta Slatina-D VA0407 in zamenjavo viadukta Slatina-L VA0093;
- PZI za rekonstrukcijo ceste in objektov na AC A1 0039 in 0639 Dramlje–Celje, 0138 priključek Celje
Center, 0040 in 0640 Celje–Arja vas, 0191 priključek Celje Zahod in Most čez Hudinjo;
- PZI za rekonstrukcijo ceste in objektov na AC A1 0043/0643 Vransko–Trojane, 0067/0667 Trojane–
Blagovica, priključka 0105 Trojane ter za gradbeno obnovo predorov Ločica in Jasovnik;
- PZI za rekonstrukcijo cestnega telesa in objektov na odsekih AC A1/0046 in 0646 Domžale–Šentjakob,
A1/0047 in 0647 Šentjakob–LJ (Zadobrova), 0145 priključek LJ–Šentjakob in 0189 priključek L-Sneberje
z namenom vzpostavitve tretjega pasu;
- PZI za rekonstrukcijo dela odseka na AC A1 vključno z zamenjavo viadukta Dolgi most VA0045 v km 0,295
in VA0046 v km 0,280;
- PZI za rekonstrukcijo cestnega telesa in objektov na delih odsekov AC Ljubljana(Kozarje)–Brezovica–
Vrhnika–Logatec ter priključkih Brezovica in Vrhnika z namenom vzpostavitve tretjega pasu;
- PZI za rekonstrukcijo cestnega telesa na AC A1 0055 in 0655 Unec–Postojna, A1 0056 in 0656 Postojna–
Razdrto ter 0153 priključka Postojna;
- Izdelava PZI za rekonstrukcijo vozišča na AC A1 0058 in 0658 Senožeče–Gabrk, 0156 razcep Gabrk, A1
0059 in 0659 Gabrk–Divača in A3 0068 Gabrk–Sežana V;
- PZI za rekonstrukcijo vozišča na AC A1/0061 Kozina–Črni Kal, A1/0661 Kozina–Črni Kal in 1640
počivališče Ravne;
- PZI za rekonstrukcijo delov odsekov na AC A2 0022 in 0622 Grosuplje–Ivančna Gorica, 0410 priključek
Ivančna Gorica, 0023 in 0623 Ivančna Gorica–Bič, 0411 priključek Bič ter 0072 in 0672 Bič–Trebnje vzhod;
- PZI projektne dokumentacije za obnovo voziščne konstrukcije in objektov na delih odsekov hitre ceste
H4/ 0374 in 0774 Razdrto–Vipava, 0375 in 0775 Vipava–Ajdovščina in na 0451 priključku Vipava;
- PZI za sanacijo dvoetažnega mostu čez reko Dravo v Mariboru VA0125 in rekonstrukcijo pokritega vkopa
Maribor-Tezno VA0126 in VA0127.
Sklenjeni sta bili pogodbi za izvedbo obnove obstoječih PHO. Dela so se pričela le na odseku Fram–Sl. Bistrica, na
preostalih lokacijah (Blagovica–Krtina, Ajdovščina–Selo–Vogrsko, Pesnica–Maribor, Hrušica–Lipce, LJ
Zadobrova–Zaloška–Litijska–Malence) bodo izvedena v letu 2023. Zaključene so bile tudi študije za obremenitev
hrupa s predlogom protihrupnih ukrepov za pet nadaljnjih sklopov, ki so vključeni v Operativni program varstva
pred hrupom, ki je bil sprejet jeseni 2022. Pričete so bile aktivnosti za naročilo PZI projektne dokumentacije na
posameznih lokacijah.
Pri projektu Rušitev cestninskih postaj in preureditve cestninskih platojev je bila že v letu 2021 izvedena zadnja
rekonstrukcija AC na območju bivše CP Dragotinci s čimer se je zaključil celoten projekt rušenja in preureditev
območij cestninskih postaj po uvedbi DarsGo sistema. V letu 2022 so tekle aktivnosti odprave nekaterih
ugotovljenih pomanjkljivosti pri izvedbi del ter zaključevanje preostalih pogodbah.
Nadaljevala se je rekonstrukcija priključka Leskoškova v okviru ureditve priključkov na območju BTC. Izveden je
bil južni rondo preko katerega je ponovno mogoče dostopati na HC v smeri Zadobrove. Prek rondoja je
vzpostavljena tudi povezava med Leskoškovo cesto zahod in jug, ki je v upravljanju Mestne občine Ljubljana.
Rekonstrukcija se bo nadaljevala v letu 2023. Vzporedno so tekle aktivnosti za zaključevanje pogodbe za
rekonstrukcijo priključka Letališka ter pridobivanje zemljišč.
Elektrostrojna dela in ITS
V letu 2022 se je izdelovala projektna dokumentacija PZI za projekte:
- optimizacija požarnih algoritmov delovanja mehanskega prezračevanja v predoru Šentvid,
- obnov ESO opreme v predorih Debeli hrib, Mali vrh, Ločica, Jasovnik, Kastelec, Dekani, Cenkova, pokritih
vkopov Močna, Vodole in Malečnik.
Izdelala se je projektna dokumentacija PZI za projekte:
- izvedba preureditve centra za upravljanje prometa Ljubljana (RNC Dragomelj),
- gradbeno instalacijskih del za izvedbo digitalnega video nadzora na AC v RS – »IPK4«,
- izvedbe digitalnega video nadzora na objektih družbe DARS,
- sanacije sistema klica v sili (KVS) na AC Vrba Vodice,
- gradbeno instalacijskih del za izvedbo digitalnega video nadzora na AC v RS – »IPK4« in
- digitalnega video nadzora na objektih družbe DARS.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 70
Izvedena so bila naslednja javna naročila:
- izvedba projekta Rekonstrukcije ceste in objektov na odseku AC A1 0038/0638 Slovenske Konjice–
Dramlje od km 0.071 do km 9.000 in obnova ESO v predorih Pletovarje in Golo Rebro. V sklopu projekta
je predvidena celovita obnova ESO opreme v predorih Pletovarje in Golo Rebro ter zamenjava NKS,
- za zamenjavo naprav in sistemov za neprekinjeno napajanje (UPS), ki omogočajo nemoteno delovanje
kritičnih predorskih varnostnih naprav in sistemov, v primeru izpada električne napetosti iz elektro
distribucijskega omrežja,
- v pripravi je JN za izvedbo del nadgradenj obstoječega sistema nadzora in vodenja prometa (SNVP) na
AC Vransko–Blagovica.
V letu 2022 so se izvajali projekti:
- projekt vzpostavitve sistema ADR v predorih Kastelec, Dekani, Markovec, Barnica, Podnanos, Šentvid,
Debeli hrib, Mali vrh, Podmilj, Trojane, Jasovnik, Ločica, Pletovarje, Golo Rebro in Cenkova,
- projekt upravljanja s prometom na mestnih vpadnicah Ljubljane, ki predvideva umirjanje prometa s
pomočjo avtomatsko vodenega omejevanja hitrosti na tem območju,
- projekt programskih nadgradenj in poenotenja obstoječega SNVP sistema,
- projekt postavitve LED smernikov za vidno vodenje prometa v primeru megle na območju klanca Višnja
gora,
- projekt obnove 15 cestno vremenskih postaj (CVP). Izdelala se je projektna dokumentacija za dobavo in
postavitev 16 novih cestno vremenskih postaj.
V letu 2022 so bili zaključeni projekti:
- sanacija sidrnih vijakov ventilatorjev v predorih Jasovnik, Trojane, Kastelec in Dekani,
- dobava in zamenjava diesel agregata napajanja predora Močna,
- postavitev nadzorne točke Hrušica,
- sanacija sistema klica v sili (KVS) AC Golovec – priključek Trebnje zahod,
- optična komunikacijska povezava Blagovica–Slovenske Konjice,
- zamenjave video detekcijske opreme (VDP) v predorih Pletovarje in Golo Rebro,
- nadgradnja video nadzornega sistema Genetec.
Na osnovi Sporazuma DARS – Asfinag je bil za predor Karavanke objavljen razpis za ESO – paket 1 (ventilacija
predora, SN napajanje, hidrantno omrežje, oprema v pogonski centrali). Na osnovi Sporazuma ima Asfinag
pooblastilo za izvedbo postopka skupnega javnega naročila.
Trajnostna mobilnost in alternativni pogonski energenti
Družba DARS sledi trendom razvoj elektromobilnosti tudi na področju elektrifikacije lastnega voznega parka in s
tem povezanega zagotavljanja oskrbe električnih vozil z energijo. V ta namen je na lokacijah, kjer izvaja svoje
dejavnosti, namestila dodatne elektro polnilnice na trifazni izmenični tok nazivne moči 22 kW, tako da skupno
število polnilnic konec leta 2022 znaša 29 polnilnic na 24 lokacijah, skupna nazivna moč polnilnic pa je 616 kW.
I.10.6 Odplačilo dolga
Družba DARS je v obdobju visokih letnih obveznosti iz naslova odplačila dolga. V letih od 2023 do vključno 2027
zapade v plačilo za 837 milijonov evrov glavnic kreditov. V tem obdobju bodo letne obveznosti iz naslova odplačila
dolga porabljale bistveni del denarnega toka iz poslovanja, zato bo del dolga ob izvajanju investicijskih načrtov
treba refinancirati. Upravljanje dolga je opredeljeno kot ena glavnih aktivnosti družbe za doseganje cilja družbe
DARS, da samostojno odplačuje oziroma poravnava vse svoje finančne obveznosti. Odločitev o izvedbi
refinanciranja na podlagi krovnega zakona o poroštvu (ZPKROD) je odvisna od ustvarjenih likvidnostnih rezerv
(depoziti) in prihodnjih obveznosti iz t. i. 6-letnega operativnega načrta izvajanja investicij. Stanje finančnih
sredstev v obliki depozitov v letu 2022 ni izražalo potrebe po izvedbi refinanciranja. Tako je družba v tem letu
odplačala za 181,2 milijona evrov glavnic in obresti v višini 31,7 milijona evrov. Kredit v višini 90 milijonov evrov
za financiranje gradnje druge cevi predora Karavanke, ki ga je družba najela pri Evropski investicijski banki v letu
2020, je bil v celoti črpan v oktobru 2022. Skupni dolg družbe se je zmanjšal na 1.620 milijonov evrov (stanje na
dan 31. 12. 2022). V zadnjih petih letih se je skupna zadolžitev družbe znižala za 844 milijonov evrov. Eden od
razlogov za to je tudi pozitiven razvoj v prihodkih od cestnin. Zaradi obsežnih novih investicijskih projektov družba
v naslednjih letih pričakuje ponovni dvig skupnega dolga.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 71
I.11 Avtoceste in hitre ceste v RS ter
prometne obremenitve
Republika Slovenija je leta 1994 s posebno pogodbo na družbo DARS prenesla upravljanje in vzdrževanje vseh
zgrajenih avtocest in infrastrukturnih objektov ter naprav na njih. RS je tako na družbo DARS prenesla 198,8
kilometra do takrat zgrajenih dvopasovnih in štiripasovnih avtocest in hitrih cest ter 67,5 kilometra priključkov.
Z izvajanjem NPIA se je omrežje v upravljanju in vzdrževanju družbe DARS postopno povečevalo. Ob koncu leta
2022 je družba upravljala 624,9 kilometra avtocest, 143,4 kilometra priključkov nanje, 22,3 kilometra razcepov
ter 40,8 kilometra drugih cest.
Tabela 10: Dolžina omrežja v upravljanju in vzdrževanju družbe DARS na dan 31. decembra 2022
OPOMBA: AC A4 še ni v celoti kategorizirana
Skupno število cestninskih kilometrov tovornih vozil na omrežju cestninskih cest (brez predora Karavanke) je v
letu 2022 glede na leto 2021 zraslo za 2,9 odstotka
Dolžina AC in
HC (A)
Dolžina
razcepov
Dolžina
priključkov
Dolžina drugih
cest
A1
Šentilj–Dragučova–Maribor–Slivnica–Celje–Trojane–Ljubljana
(Zadobrova–Malence–Kozarje)–Postojna–Razdrto–Divača–Črni Kal–Srmin
245,266 11,782 57,842 14,920
A2
Predor Karavanke–Lesce–Podtabor–Kranj–Ljubljana (Kozarje)–po A1–Malence–
Ivančna Gorica–Bič–Pluska–Trebnje–Hrastje–Novo mesto–Kronovo–Drnovo–Obrežje
175,472 4,929 41,030 11,700
A3 Divača (Gabrk)–Sežana vzhod–Fernetiči 12,246 0,000 3,779 4,383
A4 Slivnica–Draženci–Gruškovje–R Hrvaška 34,609 4,450 7,482 3,552
A5
Maribor (Dragučova)–Lenart–Senarska–Vučja vas–Murska Sobota–Dolga vas–
Lendava–Pince
79,574 1,099 13,005 3,466
430 Pesnica–Maribor (Tržaška) 8,792 0,000 3,590 0,000
H3 Ljubljana (Zadobrova–Tomačevo–Koseze) 10,222 0,000 6,849 0,000
H4 Razdrto (Nanos)–Vipava–Ajdovščina–Selo–Šempeter–Vrtojba 42,127 0,000 3,871 2,636
H5 Škofije–Koper (Škocjan)– Dragonja* 7,833 0,000 2,756 0,162
H6 Koper (Škocjan)–Izola– Lucija* 5,236 0,000 2,257 0,000
H7 AC A5–Dolga vas 3,526 0,000 0,955 0,000
624,903 22,260 143,416 40,819
Stanje 31. 12. 2022 (v km)
Skupaj AC in HC ter R cest

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 72
Slika 10: Mesečni indeks cestninskih km vozil razredov R2, R3 in R4 2020/2021 na AC omrežju (brez predora
Karavanke)
Delež cestninskih km tovornih vozil iz nižjih emisijskih razredov (EURO 0–III) upada zaradi povečevanja števila
čistejših tovornih vozil, predvsem razreda EEV in EVI, ki plačujejo najnižjo cestnino.
Slika 11: Delež cestninskih km po posameznih emisijskih razredih EURO v letih 2021 in 2022
V letu 2022 se je vrednost prehodov težkih vozil povečala za 1,3 odstotka, kar je 1,61 odstotne točke manj kot je
zraslo število opravljenih cestninskih km.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 73
Slika 12: Mesečni indeks vrednosti prehodov 2022/2021 vozil cestninskih razredov R2, R3 in R4 na AC omrežju
(brez predora Karavanke)
Struktura načina plačila v letu 2022 je podobna kot v letu 2021. Največji delež (67 odstotkov) predstavljajo
poplačniki, ki plačevanje cestnine povežejo s plačilno kartico, 20 odstotkov so prispevali uporabniki, ki imajo z
družbo DARS sklenjeno pogodbo o odloženem plačevanju cestnine. Predplačniki so predstavljali 13 odstotkov v
vrednosti prehodov.
Slika 13: Delež vrednosti prehodov po načinu plačila v letu 2022

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 74
Slika 14: Primerjava PLDP v letih 2021 in 2022 na izbranih odsekih avtoceste A1
Promet na A1 se je na vseh odsekih povečal. V povprečju je bila rast PLDP v letu 2022 približno 11,5 glede na
leto 2021. Glede na leto 2019 je bilo približno 2 več prometa.
Slika 15: Primerjava PLDP v letih 2021 in 2022 na izbranih odsekih avtoceste A2
0%
5%
10%
15%
20%
25%
0
10.000
20.000
30.000
40.000
50.000
60.000
70.000
80.000
90.000
PLDP 2021 PLDP 2022 Rast prometa 2022/2021
0%
5%
10%
15%
20%
25%
30%
0
10.000
20.000
30.000
40.000
50.000
60.000
70.000
80.000
90.000
100.000
PLDP 2021 PLDP 2022 Rast prometa 2022/2021

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 75
Na A2 se je promet povečal za približno 11 , nekaj manj kot na A1. Če ga primerjamo glede na leto 2019, pa je
promet približno enak. V primerjavi z letom 2019 pa je bilo na gorenjske delu A2 nekoliko več prometa, na
dolenjskem nekoliko manj, v okolici Ljubljane pa približno enako.
Slika 16: Primerjava PLDP v letih 2021 in 2022 na izbranih odsekih hitre ceste H4
Na hitri cesti H4 je v povprečju promet zrastel za 14 glede na leto 2021. Na odseku Šempeter–Vrtojba ni
podatkov zaradi obnove vozišča.
0%
2%
4%
6%
8%
10%
12%
14%
16%
18%
0
5.000
10.000
15.000
20.000
25.000
Razcep Nanos-Vipava Vipava Ajdovščina Ajdovščina Selo Vogrsko Šempeter
PLDP 2021 PLDP 2022 Rast prometa 2022/2021

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 76
Slika 17: Avtocestni sistem v Republiki Sloveniji, december 2022

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 77
I.12 Vlaganja v razvoj in obnavljanje
avtocest
I.12.1 Investicije v imenu RS in za njen račun
Prostorsko dokumentacijo in pridobivanje nepremičnin za potrebe gradnje avtocest je družba DARS skladno s
4. členom ZDARS-1 izvajala v imenu RS in za njen račun. Navedene naloge so bile realizirane v višini 20,3 milijona
evrov. V letu 2022 je bilo na področju pridobivanja nepremičnin sklenjenih nekaj več kot 800 pogodb in drugih
listin na podlagi katerih so bile nepremičnine pridobljene v last Republike Slovenije. Vloženih je bilo 48 postopkov
za razlastitev, zaključenih pa je bilo 55 razlastitvenih postopkov.
Tabela 11: Realizirana vrednost izvedenih nalog v imenu RS in za njen račun (v evrih)
Prostorska dokumentacija in pridobivanje nepremičnin
Realizacija*
Prostorsko načrtovanje
1.292.586
Pridobivanje nepremičnin
19.033.514
Skupaj prostorska dokumentacija in pridobivanje nepremičnin
20.326.101
*Navedene naloge opravlja družba DARS v imenu in za račun RS, zato so vrednosti prikazane v bruto zneskih.
I.12.2 Investicije v imenu družbe DARS in za njen račun
Investicijska dejavnost se je v letu 2022 izvajala skladno z možnostmi zagotavljanja finančnih virov. Vrednost
realizacije gradnje in obnov avtocestnih odsekov je v letu 2022 znašala 138,0 milijona evrov.
Tabela 12: Realizirana vrednost investicij v imenu družbe DARS in za njegov račun (v evrih)
Razvoj avtocest
Realizacija
Projektna dokumentacija
7.179.898
Pričetek gradnje
123.473
Gradnja odsekov, za katere se je v letu 2022 pripravljala projektna dokumentacija
424.315
Nadaljevanje gradnje
46.306.430
Zaključna dela na AC, predanih prometu do vključno leta 2021
879.369
Ostale postavke
5.888.755
Gradbena dela pri obnavljanju avtocest
44.428.674
Elektrostrojna dela in ITS
6.479.005
Izboljšanje prometne varnosti
379.269
Preureditev malih počivališč na AC križu v RS
6.432.183
Investicije na področju upravljanja in vzdrževanja
18.848.626
Avtocestna policija - oprema, objekti in avtocestna infrastruktura
655.595
Skupaj razvoj in obnavljanje avtocest
138.025.591

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 78
I.13 Mednarodno sodelovanje in
pridobivanje evropskih nepovratnih
sredstev
Družba DARS že vrsto let sistematično gradi vedno boljše mednarodne povezave, k čemur jo zavezuje tudi vizija
podjetja, ki je usmerjena v povezovanja na najrazličnejših področjih. V letu 2022 smo se po skoraj dveh letih
spletnih dogodkov, ki so bili posledica pandemije covida-19, spet začeli udeleževati dogodkov v živo, kar je
ponovno okrepilo sodelovanje v okviru mednarodnih združenj in platform. Predstavniki družbe DARS so
sodelovali na več mednarodnih dogodkih in s tem pripomogli tako k širši prepoznavnosti družbe kot tudi k
pridobivanju informacij iz najrazličnejših področij. Na začetku leta 2022 je nekaj dogodkov še potekalo preko
spleta (PIARC mednarodni kongres zimske službe, ASECAP marketinška in komunikacijska delavnica), skozi leto
pa se je zvrstilo kar nekaj dogodkov v živo, med katerimi so bili Intertraffic Amsterdam, ASECAP konferenca o
prometni varnosti v Madonni di Campiglio in pa dogodek, na katerem sodelujemo vsako leto, dnevi ASECAP, ki
so tokrat potekali v Bruslju.
Preko sodelovanja v mednarodnem združenju ASECAP, v okviru katerega sodelujemo v posameznih odborih in
delovnih skupinah s področja cestninjenja, trajnostnega poslovanja, prometne varnosti in pametne mobilnosti,
sooblikujemo tako načrte dela združenja kot tudi sodelujemo pri aktivnostih povezanih s pripravo evropske
zakonodaje s področja naše dejavnosti. Pomembno vlogo imamo pri zbiranju in analizi statističnih podatkov
članov združenja ASECAP, kjer vodimo odbor za statistiko. V okviru ASECAP smo vpeti tudi v pripravo trajnostnega
poročila. V združenju PIARC sodelujemo v tehničnih odborih Zimska služba in Financiranje, smo član platforme
za vzpostavitev evropskega elektronskega cestninjenja (EFP - EETS Facilitation Platform).
Družba DARS je v letu 2022 prejela skupaj 4.814.489,24 evra evropskih nepovratnih sredstev za dela, izvedena v
letih 2021 in 2022. Sredstva Instrumenta za povezovanje Evrope smo prejeli za čezmejni projekt gradnja cestnega
predora Karavanke v višini 2.069.111,36 evra, kar predstavlja 10 upravičenih stroškov. Na področju čezmejnega
sodelovanja in harmonizacije aplikacij ITS smo prejeli 229.962,23 evra za projekt Crocodile 3, ki je sofinanciran v
višini 20 upravičenih stroškov. Za pilotni projekt C-Roads Slovenija, ki je sofinanciran v višini 50 in se je
zaključil v letu 2021, smo prejeli 33.335,32 evra, za C-Roads Slovenija 2, ki je nadaljevanje prvotnega projekta,
smo prejeli 257.380,95 evra.
V okviru programa izvajanja Evropske kohezijske politike za obdobje 2014–2020 prejeli evropska sredstva sklada
za regionalni razvoj v višini 1.975.005,49 evra za izdelavo dokumentacije za izgradnjo hitre ceste za 2. odsek 3.
razvojne osi sever od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug in 249.693,89 evra za izdelavo
dokumentacije za 2. odsek 3. razvojne osi jug na odseku od priključka Maline do mednarodnega mejnega prehoda
Metlika ter do priključka Črnomelj jug. Projekta sta sofinancirana v višini 80 upravičenih stroškov.
V letu 2022 smo prejeli tudi 1.035.500 evrov predplačil evropskih sredstev. Na osnovi Instrumenta za
povezovanje Evrope (CEF 2) smo prejeli 1.014.500 evrov za gradnjo Navezave na Luko Koper - Srminske vpadnice.
Projekt je sofinanciran v višini 50 upravičenih stroškov, izvajal pa se bo v letih 2022–2026. Iz raziskovalno –
razvojnega mehanizma HORIZON Europe smo prejeli 21.000 evrov za projekt ATLANTIS. Projekt bo prispeval k
izboljšani obsežni oceni ranljivosti ter ustvarjanju ustreznega znanja in ozaveščenosti o odpornosti evropske
kritične infrastrukture na sistemska tveganja.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 79
I.14 Samoocena po modelu odličnosti
EFQM
V skladu s »Priporočili in pričakovanji Slovenskega državnega holdinga« družba DARS izvaja samoocene po
modelu odličnosti EFQM.
Glede na usmeritve SDH se samoocena po zahtevah EFQM izvaja vsaki dve leti in v družbi DARS smo v letu 2021
izvedli tretjo samooceno in na njeni osnovi pripravili poročilo, ki vsebuje ugotovitve, akcijski načrt z 12 ukrepi
ter kratkoročne in srednjeročne cilje poslovanja družbe na področju kakovosti in odličnosti.
Uprava družbe daje priporočilom in pričakovanjem SDH velik pomen in je v »Strategiji DARS 2021–2025«
določila kot enega izmed ključnih kazalnikov »Doseči 550 točk do leta 2025 glede na zahteve modela EFQM«.
Nadzorni svet obravnava poročilo o realizaciji ukrepov samoocene po modelu odličnosti EFQM na dvanajst
mesecev in potrdi primernost uvedenih ukrepov. Naslednjo samooceno bomo izvedli v letu 2023.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 80
I.15 Integrirani sistem vodenja
Integrirani sistem vodenja vključuje vidik kakovosti po zahtevah standarda ISO 9001, vidik sistema upravljanja
energije po zahtevah standarda ISO 50001 in vidik sistema varovanja informacij po zahtevah standarda ISO/IEC
27001. Vsi vidiki skupaj sestavljajo enovit sistem vodenja, ki je opisan v Poslovniku sistema vodenja in
pripadajočih dokumentih.
Temelj integriranega sistema vodenja in zahtev standardov so nenehne izboljšave na podlagi pristopa PDCA
(načrtuj, izvedi, preveri in ukrepaj), ki je gonilo napredka in optimizacije poslovnih procesov na vseh področjih
delovanja družbe.
V letu 2021 smo začeli vzpostavitev sistema neprekinjenega poslovanja po zahtevah standarda ISO 22301,
katerega bomo certificirali s strani zunanje akreditirane institucije v letu 2023.
Z namenom zagotavljanja kredibilnosti sistema vodenja kakovosti, upravljanja energije in varovanja informacij
po zahtevah standardov ISO 9001, ISO/IEC 27001 in ISO 50001 le-te vsakoletno in uspešno potrdi zunanja
akreditirana institucija.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 81
I.16 Notranja revizija
V notranji reviziji smo delovali samostojno in neodvisno, organizacijsko smo podrejeni upravi, funkcijsko pa
revizijski komisiji nadzornega sveta. Dejavnost notranjega revidiranja v družbi DARS izvajamo na osnovi Temeljne
listine o delovanju notranje revizije. Posle zagotavljanja in svetovanja smo opravljali skladno s Hierarhijo pravil
notranjega revidiranja.
Delo smo opravljali skladno s Strateškim načrtom notranje revizije in Letnim načrtom. Letni načrt dela smo na
tekom leta prilagodili novo nastalim tveganjem. Tako Strateški kot Letni načrt dela notranje revizije temeljita na
tveganjih in vključujeta vse prepoznane in ocenjene vrste tveganj, ključne dokumente družbe ter vhodne podatke
vodstva in revizijske komisije. Strateški načrt notranje revizije kot tudi Letne načrte dela notranje revizije je
sprejela uprava družbe, pregledala ju je revizijska komisija nadzornega sveta in potrdil nadzorni svet družbe
DARS.
Delovali smo s ciljem povečanja dodane vrednosti ter izboljšanja učinkovitosti in uspešnosti poslovanja. S
podajanjem objektivnih zagotovil upravi in revizijski komisiji družbe DARS in svetovalnimi storitvami smo skrbeli
za krepitev in zaščito vrednosti organizacije. Na podlagi ocene tveganj smo podajali objektivna zagotovila in
vodstvu svetovali z namenom, da se uresničijo zastavljeni cilji, ter spodbujali in omogočali nenehne izboljšave.
S pomočjo programa zagotavljanja in izboljševanja kakovosti smo skrbeli za razvoj notranje revizije. Skladno z
Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju smo v letu 2021 izvedli zunanjo presojo
kakovosti delovanja notranje revizije. Zunanja presojevalka je podala mnenje, da v notranji reviziji delujemo
skladno s standardi. Kakovost in izboljševanje delovanja notranje revizije se zagotavlja še z notranjimi presojami
ter s spremljanjem in merjenjem delovanja notranje revizije.
V notranji reviziji smo pomagali družbi DARS uresničevati njene cilje tako, da smo jih spodbujali k premišljenemu
upravljanju različnih vrst tveganj. V toku izvedbe poslov smo ocenjevali obstoj, delovanje in učinkovitost sistema
notranjih kontrol, obvladovanja tveganj in upravljanja ter podajali priporočila za ustrezno upravljanje tveganj. O
svojih ugotovitvah in priporočilih za izboljšanje učinkovitosti notranjih kontrol za obvladovanje tveganj in
upravljanje družbe smo poročali vodstvu revidiranega procesa, upravi in revizijski komisiji nadzornega sveta.
V letu 2022 smo izvajali notranjerevizijske posle in posle svetovanja skladno s potrjenim letnim načrtom dela.
Letni načrt dela smo med letom prilagodili novonastalim tveganjem in izvajali revizijske posle skladno s
prenovljenim načrtom dela. Za revidirana področja smo podali zagotovila, da je sistem notranjih kontrol
vzpostavljen, deluje in je učinkovit. Pri izvajanju revizijskih poslov so bile ugotovljene posamezne pomanjkljivosti
oz. možnosti za izboljšave, na katere smo opozorili in podali priporočila za vzpostavitev ali izboljšanje kontrol.
Realizacijo priporočil smo spremljali četrtletno ter o tem seznanjali upravo in revizijsko komisijo. Sodelovali smo
kot svetovalec pri realizaciji priporočil. Veliko časa smo namenili tudi svetovalnemu delu, aktivno sodelovali pri
prenovi sistemskih dokumentov in razvoju notranje revizije. Notranji revizorji smo izpopolnjevali svoja znanja in
dopolnjevali metodologijo ter skrbeli za strokovno in kakovostno delovanje notranjerevizijske dejavnosti.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 82
I.17 Trajnostni razvoj
V Trajnostnem poročilu družbe DARS za leto 2022, ki ga bomo objavili kot samostojen dokument, bomo podali
informacije o ekonomskih, okoljskih, družbenih in upravljavskih učinkih in rezultatih delovanja organizacije.
Strategija družbe DARS zasleduje dolgoročne cilje, usmerjene k trajnostnemu razvoju, in družbo usmerja k
družbeno odgovornemu delovanju v prihodnosti. S poročanjem o svojem trajnostnem delovanju družba po eni
strani svojim deležnikom zagotavlja kakovostne informacije o družbeno odgovornem ravnanju podjetja, po drugi
strani pa na podlagi sodelovanja in prepoznavanja potreb in interesov deležnikov tudi lažje oblikuje odločitve za
družbeno odgovorno ravnanje družbe v prihodnosti. Naše ključno vodilo je povezljivost našega poslovanja z
vsemi deležniki.
I.17.1 Strateško upravljanje trajnostnega razvoja v družbi
DARS
Družba DARS se zaveda velike odgovornosti do ljudi, okolja in družbe. Tako dejansko trajnostno uresničuje
družbeno odgovornost v vseh projektih in dolgoročnih načrtih ter na vseh ravneh. Ambiciozni in jasno določeni
cilji zagotavljajo, da bo javnost družbo DARS še nadalje prepoznavala kot odgovorno in v prihodnost usmerjeno
podjetje.
Strategija družbe DARS za obdobje 2021–2025, ki povezuje vizijo in njene deležnike s tremi ključnimi strateškimi
smernicami družbe DARS, je podrobneje razvidna s slike »Strateška mapa družbe DARS« v poglavju I.3 Poslanstvo,
vizija, vrednote in strateške usmeritve, od katerih je osrednja dolgoročna poslovna stabilnost in trajnostna
naravnanost (usmerjena na okolje), ki se s svojo vsebino in strateškimi cilji pomembno navezuje tudi na
uresničevanje prve strateške smernice (zagotavljanje varnosti, pretočnosti ter zanesljivih in pravočasnih storitev
za uporabnike na avtocestnem omrežju) z uporabniki kot ciljnimi deležniki in tretje strateške smernice (zavzeti in
kompetentni zaposleni) z zaposlenimi kot ciljnimi deležniki.
Omeniti velja tudi vlogo oz. prispevek družbe DARS h globalnemu razvoju, to je z upoštevanjem ciljev globalnega
trajnostnega razvoja, t. i. »Sustainable Development Goals (SDG)«, sprejetih s strani držav članic Združenih
narodov, katerih namen je vlaganje napora v razvoj celotne družbe, ekonomijo, znanost in civilno družbo – kar
bo igralo pomembno vlogo v doseganju pomembnih ciljev celotne družbe do leta 2030.
Družba DARS s svojim delovanjem poskuša prispevati k osmim ciljem trajnostnega razvoja – povezljivost z vizijo
in strateškimi cilji družbe DARS je razvidna s spodnje slike.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 83
Slika 18: Povezljivost vizije in strateških ciljev družbe DARS z osmimi cilji trajnostnega razvoja (SDG)
I.17.1.1 Družba DARS in njeni deležniki
S svojimi deležniškimi skupinami sodelujemo korektno in uravnoteženo ter z njimi dvosmerno komuniciramo. Pri
uresničevanju svojega poslanstva prepoznavamo in spremljamo potrebe in interese deležnikov skozi splet
medsebojnih odnosov na strateški in operativni ravni. Tako krepimo razumevanje med posameznimi skupinami
deležnikov in družbo ter povečujemo medsebojno zaupanje.
Deležniki družbe DARS so identificirani in opredeljeni v dokumentu »Potrebe in pričakovanja deležnikov«, kjer so
za vse relevantne deležnike prepoznani vpliv deležnika na družbo, potrebe in pričakovanja deležnika, osebe, ki
so odgovorne za odnose z deležnikom, osebe, ki sodelujejo s posameznimi deležniki, in način spremljanja
dojemanja deležnika. Vključevanje in upravljanje deležnikov poteka na različne načine, in sicer glede na vpliv, ki
ga ima določen deležnik na družbo, ter glede na vpliv, ki ga ima družba na določeno skupino deležnikov.
Slika 19: Povezanost družbe DARS z deležniki

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 84
I.17.2 Aktivnosti družbe na področju raziskav in razvoja
Na podlagi sprejete politike sistema vodenja in iz nje izhajajočih strateških ciljev na osnovi kazalnikov uspešnosti
poslovanja, opredeljenih v poslovnem načrtu družbe, spremljamo uspešnost izvajanja projektov in izboljšav in v
primeru odmikov sprejemamo ukrepe. Sistem razvijamo tako, da sta nenehno izboljševanje in inovativnost
stalnica vseh zaposlenih na vseh organizacijskih ravneh.
Tako s projekti kot z izboljšavami in inovacijami spremljamo novosti dobrih praks ter jih sistematično uvajamo v
sistem vodenja in delovne procese.
Družba DARS je v letu 2022 nadaljevala izvajanje projekta vpeljave gospodarjenja s cestami, ki so v njegovem
upravljanju. Ekspertni sistem PMS DARS (PMS: Pavement Management System), ki poteka s programskim
orodjem dTIMS_CT (Deighton's Total Infrastructure Management System with Concurrent Transformation), je v
letu 2022 uporabljen v novi verziji 9.5, ki omogoča enostavnejšo dopolnjevanje novih odsekov, izboljšan grafični
prikaz ter možnost vodenja arhivskih podatkov vozišč. V letu 2022 smo pri načrtovanju ukrepov na
premostitvenih objektih uspešno uporabili tudi rezultate novega Sistema za gospodarjenje s premostitvenimi
objekti BMS DARS (BMS: Bridge Management System).
V letu 2022 smo zaključili s pilotnim projektom satelitskega spremljanja pomikov cestnih objektov, s katerim smo
preverili možnost določitve pomikov cestnih objektov s pomočjo podatkov pridobljenih s satelitov ter z razvojnim
projektom digitalizacije spremljanja stanja premostitvenih objektov, s katerim smo preverili možnost uporabe
brezpilotnih letalnikov in sodobnih tehnologij zajema podatkov pri spremljanju stanja premostitvenih objektov.
Družba DARS je v obdobju 2016–2022 sodelovala pri mednarodnem projektu »C-Roads«, ki si prizadeva
izboljševati prometne in transportne razmere prek implementacije mednarodno usklajenih aplikativnih rešitev
ITS na koridorskem cestnem omrežju. V letu 2022 so bili predstavljeni dosežki uspešno zaključenega prvega dela
implementacije pilotnih projektov kooperativnih sistemov C-ITS z mobilno povezavo vozil in infrastrukture z
omrežji LTE in tudi z mikrovalovno povezavo (ITS-G5) prenosa informacij med infrastrukturo in vozili. Nadaljuje
se projekt C-Roads 2, ki zajema integracijo obstoječih sistemov upravljanja prometa in obveščanja v C-ITS in
razširitev področja delovanja C-ITS tehnologij. Izvedla so se čezmejna testiranja s sosednjimi državami z vidika
interoperabilnosti C-ITS sistemov.
V sklopu evropskega projekta Crocodile je potekal nadaljnji razvoj aplikacije Kažipot v smeri izmenjave prometnih
podatkov s sosednjimi državami. Tu je predvsem pomembna uvedba standarda DATEX II in vključitev le-tega v
GeoRSS. Razvita pa so bila tudi orodja za opravila v nadzornih centrih družbe DARS z implementacijo dodatnih
mednarodnih standardov ter izboljšave in nadgradnje aplikacije DarsPromet+, ki izhajajo iz uporabe teh orodij. V
sklopu izdelave načrtov za mednarodno vodenje prometa so se izdelali načrti vodenja prometa v izrednih
razmerah, ki so bili usklajeni s sosednjimi državami.
Začeli smo izvajati pilotne projekte, ki bodo v prihodnje podlaga za digitalizacijo cest in avtonomno vožnjo.
Izvajajo se projekti na področju digitalizacije infrastrukture (lidar in laserski posnetki infrastrukture, vnos fiksne
in spremenljive prometne signalizacije v digitalne aplikacije), digitalizacije prometnih podatkov prek detektorjev
prometa (detekcijske termokamere, števci prometa, detekcija prek optičnih vlaken), zaznavanja vremenskih
razmer z vremenskimi postajami ter prenosa teh podatkov z infrastrukture na uporabnika (C-ITS z mikrovalovno
ITS-G5 tehnologijo in 3G/4G/LTE/5G mobilnimi tehnologijami, IoT).
I.17.3 Korporativna integriteta
Notranji sistem obravnave prijav domnevnih nepravilnosti s področja korporativne integritete
S 1. 4. 2021 je bil uveljavljen Pravilnik o vodenju postopka obravnave domnevnih nepravilnosti s področja
korporativne integritete, podeljeno pooblastilo za izvajanje nalog pooblaščenke za korporativno integriteto ter
imenovana komisija za obravnavo prijav domnevnih nepravilnosti s področja korporativne integritete. Komisija
je v letu 2022 obravnavala štiri prijave.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 85
Sistem obravnave prijav domnevnih nepravilnosti s področja korporativne integritete je bil dopolnjen z ureditvijo
v Pravilniku o izvajanju notranjih nadzorov in notranjih preiskav. Prijava se odstopi pooblaščencu za notranje
preiskave v obravnavo, če ta oceni, da je treba izvesti notranjo preiskavo. V letu 2022 je bila pooblaščencu za
notranje preiskave odstopljena ena prijava.
Inšpekcijski in prekrškovni postopki
V letu 2022 so bile izdane štiri odločbe v postopkih inšpekcijskega nadzora nad spoštovanjem zakonov in drugih
predpisov s področja okolja. Zaradi ugotovljene kršitve pri uporabi fitofarmacevtskih sredstev je bil uveden
prekrškovni postopek, ki je bil zaključen z izrekom opomina.
V postopkih inšpekcijskega nadzora nad spoštovanjem zakonov in drugih predpisov s področja cest in njihovega
vzdrževanja v letu 2022 ni bila izdana nobena odločba zoper družbo DARS, izdana pa je bila ena odločba, s katero
je bila spoznana za krivo prekrška odgovorna oseba družbe DARS. Zoper omenjeno odločbo je bila vložena
zahteva za sodno varstvo.
V letu 2022 Informacijski pooblaščenec ni uvedel novih inšpekcijskih postopkov zoper družbo DARS. Dva
predhodno začeta postopka sta bila ustavljena, vezano na ugotovitve v enem od postopkov pa je bila izdana
odločba o prekršku, pri čemer je bil za storjeni prekršek izrečen opomin tako odgovorni osebi, kot tudi družbi
DARS kot pravni osebi.
Revizijski postopki pred DKOM
Pravno varstvo zoper kršitve v postopkih javnega naročanja je zagotovljeno v predrevizijskem postopku, ki poteka
pred naročnikom, in v revizijskem postopku, ki poteka pred Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov
oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: DKOM).
Iz tabele »Objavljena in oddana javna naročila« je razvidno, da je družba DARS v letu 2022 objavila 124, oddala
pa 146 javnih naročil. Na podlagi Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS, št.
43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13, 90/14 – ZDU-1I, 60/17 in 72/19) je bilo v letu 2022 pred DKOM obravnavanih 10
zahtevkov za revizijo, na DKOM pa je bilo izdanih 9 odločitev (tabela 14: Revizijski postopki pred DKOM). V enem
postopku DKOM še ni odločila.
Tabela 13: Objavljena in oddana javna naročila na portalu eNaročanje (podatki za DARS d. d.)*
2018
2019
2020
2021
2022
Število objavljenih javnih naročil
176
162
189
137
124
Število oddanih javnih naročil
281
313
194
168
146
*Vir podatkov: https://ejn.gov.si/statist, https://www.enarocanje.si/
Tabela 14: Revizijski postopki pred DKOM (podatki za DARS d. d.)*
2018
2019
2020
2021
2022
Število delno ugodenih revizijskih zahtevkov
-
-
2
-
1
Število ugodenih revizijskih zahtevkov
1
5
5
7
4
Število razveljavljenih postopkov
-
1
-
-
-
Število zavrženih revizijskih zahtevkov
-
1
1
-
-
Število zavrnjenih revizijskih zahtevkov
6
8
10
10
3
Število ustavljenih postopkov
2
1
1
-
1
*Vir podatkov: www.dkom.si
Spoštovanje določil za družbo DARS relevantnih kodeksov in priporočil
Odstopanja od posameznih določil za družbo DARS relevantnih kodeksov in priporočil pojasnjujemo v Izjavi o
upravljanju, ki je v skladu s petim odstavkom 70. člena ZGD-1 del Letnega poročila družbe DARS za leto 2022.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 86
Nasprotje interesov
Člani uprave, drugi sodelavci ter člani nadzornega sveta svoje službe ali položaja in informacij, ki jih pridobijo pri
opravljanju svojega dela, ne smejo uporabiti za to, da bi sebi ali komu drugemu uresničili nedovoljen zasebni
interes. Zloraba notranjih informacij in poslovnih skrivnosti je za družbo DARS nesprejemljiva, škodljiva in
prepovedana. Sodelavci družbe DARS so dolžni svoje nadrejene seznaniti o vseh okoliščinah (poslovnih,
družinskih ali drugih odnosih zunaj družbe), ki bi lahko vplivale na sprejemanje odločitev. V takem primeru velja
za dobro prakso, da je sodelavec izločen iz konkretnega delovnega procesa.
I.17.4 Odgovoren odnos do kupcev in zadovoljstvo
uporabnikov
Produkt družbe DARS in njegova cena
Glavni “produkt”, ki ga družba DARS nudi uporabnikom, je uporaba avtocest in hitrih cest v RS, plačilo za uporabo
cestninskih cest - cestnina - pa predstavlja večinski delež prihodkov družbe DARS.
Optimalna raven cestninskih prihodkov dolgoročno zagotavlja varno, pretočno in kakovostno omrežje avtocest
in hitrih cest, zato je odgovornost družbe DARS, da si prizadeva za temu ustrezno cenovno politiko cestninjenja
ter s tem maksimalno varnost in mobilnost uporabnikov.
Družba DARS zasleduje cilj, da s cestninskimi prihodki pokrije vse oz. čim večji delež stroškov cestninskih cest. V
letnih stroških cestninskih cest predstavljajo največji delež stroški investicije v infrastrukturo, skupaj s stroški
financiranja, poleg teh se upoštevajo tudi tekoči stroški, povezani z upravljanjem, rednim in investicijskim
vzdrževanjem ter cestninjenjem. Višino cestnine in ceno vinjet določa Vlada RS, družba DARS kot upravljavec pa
ima možnost podati in utemeljiti svoje predloge.
Zaračunavanje uporabe infrastrukture in trajnostni razvoj
Normativno urejanje cestninjenja je v EU je ne le orodje za dosego enotnega trga in nediskriminatornega pretoka
blaga, storitev in ljudi, ampak tudi odločno posega na področje trajnostnosti. Evropska unija spodbuja uporabo
načel »onesnaževalec plača« in »uporabnik plača« ter s tem spodbuja »finančno in okoljsko trajnosten ter
družbeno pravičen cestni, promet. Dne 24. marca 2022 je začela veljati Direktiva (EU) 2022/362, ki spreminja in
dopolnjuje Direktivo o evrovinjeti (1999/96/ES). V Zakon o cestninjenju bo njene določbe potrebno prenesti do
25. marca 2024. V prihodnje bo pri cestninjenju težkih vozil obvezno razlikovanje višine cestnine glede na izpuste
CO
2
ali alternativno zaračunavanje pristojbine za zunanje stroške za emisije CO
2
ter uvedba pristojbine za zunanje
stroške onesnaževanja zraka in hrupa.
Višina cestnine za težka vozila (nad 3,5 t NDM) v Sloveniji temelji na prevoženih km ter na stroških vzpostavitve
in obratovanja cest, cene vinjet za lahka vozila (do vključno 3,5 t NDM) pa na trajanju uporabe infrastrukture.
Načelo »uporabnik plača« družba DARS implementira pri določanju višine cestnine DARS, saj upošteva
metodologijo izračuna, ki temelji na načelu nadomestila infrastrukturnih stroškov skladno z veljavno evropsko
direktivo 1999/62/ES in Uredbo o metodologiji za izračun stroškov cestninskih cest (Ur. l. RS, št. 46/19). Z
zasledovanjem optimalne (tj. maksimalne dopustne) višine cestnine družba DARS ohranja cestno infrastrukturo
varno in hkrati uporabnikom zagotavlja, da za uporabo AC in HC ne bodo plačevali neupravičeno visokih stroškov.
Načelo »onesnaževalec plača« družba DARS udejanja s svojo cenovno politiko cestninjenja težkih vozil, ki
infrastrukturno pristojbino diferencira glede na vpliv vozil na okolje (družbeni stroški onesnaževanja zraka) ter s
tem pozitivno vpliva na okolje in kakovost zraka, saj imajo uporabniki spodbudo, da za vožnjo po Sloveniji
uporabljajo vedno čistejša vozila. V letu 2022 je bilo na naših cestah skoraj 96 prevoženih kilometrov
opravljenih z vozili, katerih največja dovoljena masa presega 3,5 t in sodijo v emisijske razrede EURO V, EEV in
EURO VI. Ta delež je bil v cestninskem razredu vozil s 4 in več osmi (R4) 98 .
Kupci naših produktov in njihovo zadovoljstvo s storitvijo družbe DARS
V družbi DARS posvečamo veliko pozornosti mnenju voznikov, uporabnikov avtocest, zato že od leta 2008
merimo zadovoljstvo naših strank. Na podlagi povratnih informacij se skozi leta z različnimi ukrepi trudimo
izboljšati na področjih merjenja, pri katerih se pokaže nižje zadovoljstvo. Na nekatera področja imamo manj

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 87
vpliva in so povezana z večjimi investicijami v infrastrukturo, ki so odvisne tudi od strategij na ravni države.
Posebej občutljivo je področje pretočnosti, saj se tudi promet skozi leta povečuje. Na splošno pa zaznavamo
pozitiven trend rasti indeksa skozi leta.
Zbiranje podatkov navadno poteka spomladi in v jeseni. V raziskavi merjenja zadovoljstva uporabnikov avtocest
je v letu 2022 sodelovalo 1.518 voznikov, od tega, na podlagi deleža prometnega dela, 80 odstotkov voznikov
osebnih vozil in 20 odstotkov voznikov tovornih vozil. Domači vozniki osebnih vozil na vprašanja odgovarjajo v
spletni anketi, anketiranje domačih voznikov tovornih vozil in tujih voznikov osebnih vozil pa poteka na izbranih
počivališčih ob avtocestah.
V raziskavi vozniki ocenjujejo zadovoljstvo s 23 različnimi dejavniki, združenimi v naslednje kategorije: vozišče,
varnost, signalizacija, informiranje, pretočnost, počivališča in elektronsko cestninjenje (v to kategorijo je bila v
letu 2022 dodana tudi e-vinjeta). Iz ocen vseh dejavnikov je izračunan skupni indeks zadovoljstva, ki je za leto
2022 znašal 79,9 in predstavlja visoko raven zadovoljstva uporabnikov.
Slika 20: Zadovoljstvo po kategorijah dejavnikov
Jesenski val merjenja je pokazal nekoliko nižje zadovoljstvo kot spomladanski, vendar še vedno visoko. V vseh
merjenih kategorijah v letu 2022 dosegamo boljše rezultate.
Kategorija, kjer smo do sedaj merili le DarsGo sistem, se je preimenovala v Cestninjenje, vanjo pa je v 2022
vključeno tudi zadovoljstvo z e-vinjeto. Zaradi nekoliko nižjega zadovoljstva uporabnikov s sistemom e-vinjeta v
primerjavi s sistemom DarsGo, je ta podindeks v letu 2022 edini nižje. Kljub vsemu je zadovoljstvo z e-vinjeto
visoko, saj je na splošno z njim zadovoljnih 89 odstotkov anketirancev. Tuji vozniki ostajajo bolj zadovoljni kot
domači. Najbolj zadovoljni so vozniki tujih osebnih vozil, najmanj pa vozniki domačih osebnih vozil. Zadovoljstvo
domačih voznikov osebnih vozil se sicer med leti nekoliko izboljšuje. Pretočnost prometa ostaja najšibkejša točka,
s podindeksom 65,5. Do področja so najbolj kritični domači vozniki osebnih vozil. Vozniki osebnih vozil, posebej
domači, so tudi na splošno bolj občutljivi. Domači vozniki osebnih vozil so najmanj zadovoljni s pretočnostjo oz.
prevoznostjo avtocest v času vzdrževalnih in obnovitvenih del. Ta skupina voznikov slabo ocenjuje tudi sanitarije,
povprečna ocena tega dejavnika med domačimi vozniki osebnih vozil ostaja na ravni 3,2. Zadovoljstvo s
cestninjenjem ostaja na najvišji ravni. Na visoki ravni še naprej ostajata zadovoljstvo s signalizacijo in varnostjo.
Kar 79 odstotkov anketirancev je zadovoljnih z naborom plačil za e-vinjeto, 85 odstotkov pa jih je zadovoljnih z
dostopnostjo in razumljivostjo informacij o e-vinjetah, tujcev je takih kar 91 odstotkov.
Glavna zaznana prednost e-vinjete med vozniki osebnih vozil je odpravljeno lepljenje in strganje vinjet (64
odstotkov). Sledi hiter in enostaven nakup, ki ga kot glavno prednost označujejo tuji vozniki (66 odstotkov). Med
domačimi vozniki je med največkrat navedenimi prednostmi tudi to, da je veljavnost vinjete vezana na obdobje

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 88
enega leta od dneva nakupa in ne več na posamezno koledarsko leto, kar kot prednost navaja 37 odstotkov
anketiranih. E-vinjeto bi prek mobilne aplikacije kupilo 51 odstotkov anketiranih voznikov osebnih vozil
(povprečna ocena je 3,4). Med tujimi vozniki je potencial za nakup preko aplikacije višji (69 odstotkov).
Glede na pozitivna povratna sporočila v zvezi z akcijami napisov na elektronskih portalih, ki smo jih prejemali v
Službi za komuniciranje, smo se odločili, da to preverimo tudi v med uporabniki avtocest v okviru raziskave.
Odgovori so pokazali, da so bili napisi dobro sprejeti, saj je več kot dve tretjini anketirancev menilo, da imajo
pozitiven vpliv, da prispevajo k večji varnosti, da so posrečeni, da se človek ob njih zamisli … Večina anketirancev
se ne strinja, da so za voznika moteči.
Med domačimi vozniki tovornih vozil se je povečala seznanjenost z evropskim sistemom interoperabilnosti EETS,
in sicer za 18 odstotnih točk.
Povprečna ocena družbe DARS ostaja na visoki ravni in od leta 2014 nadaljuje z rahlim trendom rasti.
Slika 21: Indeks zadovoljstva uporabnikov AC
Da bi lahko v prihodnje še boljše spoznali navade uporabnikov in pridobili vpogled v njihovo izkušnjo z uporabo
avtocest ter pridobili kakovostne informacije, ki so pomembne za ocenjevanje različnih priložnosti za družbo
DARS, bomo v prihodnje v sklopu digitalne preobrazbe raziskavo nadgrajevali v skladu s sodobnimi trendi v
raziskovanju, ki se bolj osredotočajo na izkušnjo uporabnika.
I.17.5 Promet in skrb za varnost
V želji vsakoletnega izboljšanja prometne varnosti smo vse ukrepe, tako ustaljene kot nove, intenzivno nadaljevali
in skrbeli, da bomo uporabnikom nudili varno potovanje po AC/HC. Varnostne kampanje in sodelovanje z
deležniki na tem področju pozitivno vplivajo na prometno varnost, zato so aktivnosti na tem področju zelo široke
in kontinuirane. V nadaljevanju je razvidna primerjava izrednih dogodkov po letih ter posledice prometnih nesreč
na AC in HC po letih, s tem da so zabeležene rasti izrednih dogodkov in nekaterih posledic prometnih nesreč
zaradi vsakoletnih visokih rasti prometa.
Število izrednih dogodkov se je glede na leto 2021 povečalo za 22 . Promet je podoben letu 2019, a se število
izrednih dogodkov povečuje. Ugotavljamo dva razloga za to povečanje. Prvi razlog je večje število tovornih vozil,
kar je pomemben indikator pri generiranju izrednih dogodkov. Drugi razlog je boljše zaznavanje samih dogodkov
zaradi stalnega posodabljanja in nadgradenj v skladu s tehnološkim razvojem na področju prometa in prometnih
storitev vključno z informiranjem.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 89
Slika 22: Primerjava izrednih dogodkov po letih
Slika 23: Posledice prometnih nesreč na AC in HC po letih
3.428
2.997
4.098
4.843
5.834
6.887
7.389
7.704
8.558
8.582
10.612
12.977
0
2.000
4.000
6.000
8.000
10.000
12.000
14.000
2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022
Primerjava obdelanih izrednih dogodkov v nadzornih centrih
73
67
66
44
57
60
53
48
69
52
27
34
56
19
20
18
16 16
15
26
18
15
16
6
17
26
0
100
200
300
400
500
600
700
800
900
0
10
20
30
40
50
60
70
80
2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022
Huda telesna poškodba Smrt Lahka telesna poškodba

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 90
I.17.6 Varnost v predorih
Izredni dogodki
V letu 2022 je bilo v predorih, daljših od 500 m, skupaj 59 nesreč in incidentov, ko je bilo potrebno ukrepanje
reševalnih služb in začasno izločiti celotne predore ali posamezne dele iz obratovanja. Največkrat je šlo za okvare
vozil (31 %) in za skupino nerazporejenih dogodkov (31 %), med katerimi so prevladovali dogodki s previsokimi
vozili. Sledijo prometne nesreče I. ali II. kategorije (19 ) in vožnje v nasprotni smeri (10 ). Med večjimi
nesrečami sta bila evidentirana dva požarna dogodka zaradi samovžiga avtodoma oziroma tovornega vozila, ter
po ena prometna nesreča III oziroma IV kategorije in nesreča z nevarno snovjo. Zaradi dogodkov je bilo potrebno
začasno povsem ali delno omejiti promet skozi predore v skupnem času več kot 46 ur. V nekaj manj kot polovici
dogodkov (49 ) so bila udeležena osebna vozila, v velikem deležu (31 ) pa so bila udeležena tudi tovorna vozila.
Pri dogodkih je bila ena oseba težko telesno poškodovana (padec motorista v predoru Markovec).
Težo dogodkov in učinkovitost odziva pristojnih služb družbe DARS, zunanjih reševalnih služb in policije lahko
ocenimo na podlagi podatkov o potrebnem času začasne zapore pri posameznem dogodku. V zadnjih desetih
letih ima trend zmanjševanja, v 2022 je znašal v povprečju približno 47 minut. Zapore pri požarnih dogodkih z
relativno velikim požarnim potencialom, kar pomeni veliko nevarnost za uporabnike in predor z vgrajeno
opremo, so trajale v povprečju le približno 2,5 ure, zahvaljujoč aktivnemu posredovanju udeležencev in hitremu
ukrepanju pristojnih gasilcev. Pri požaru avtodoma v predoru Karavanke je potrebno znova pohvaliti usklajeno
ukrepanje reševalnih služb Slovenije in Avstrije, še posebej pristojnih gasilskih enot.
Med dogodki je potrebno omeniti tudi tehnično okvaro v predoru Karavanke v septembru - izpad elektro
napajanja portalnih ventilatorjev na slovenski strani zaradi vpliva gradnje 2. cevi. Zaradi učinkovitega ukrepanja
vodstva in več področij družbe DARS pri intervencijski odpravi okvare je bil ponovni redni promet brez omejitev
vzpostavljen v samo 14 urah, kar je bistveno krajši čas od pričakovanega potrebnega časa nekaj dni.
Poleg navedenih dogodkov je bilo potrebno v prvih treh mesecih in v novembru zaradi burje šestkrat preventivno
izločiti iz obratovanja levo cev predora Kastelec v skupnem trajanju približno 48 ur.
Ugotavljamo:
- da je število dogodkov že drugo leto v rahlem porastu vendar pa je še vedno relativno majhno,
- da so bili dogodki večinoma posledica ravnanja uporabnikov, na kar družba DARS praktično ne more
neposredno vplivati, okvara elektro napajanja prezračevalnega sistema v predoru Karavanke pa je bila
posledica vpliva gradnje 2. predorske cevi,
- de je bil pri dogodkih je bil en udeleženec težje poškodovan, evidentirana pa je bila tudi neposredna
škoda za predore z vgrajeno opremo,
- da gostitve dogodkov niso bile ugotovljene, nekaj več okvar vozil je bilo evidentiranih v predorih
Karavanke in Šentvid,
- da je bilo delovanje varnostnih sistemov predorov in odziv pristojnih služb ob izrednih dogodkih
učinkovito.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 91
Slika 24: Nesreče in incidenti v predorih, daljših od 500 m, od leta 2012 do 2022
Reševalne vaje in izobraževanja zaposlenih za izredne dogodke v predorih
Izvedba vaj, urjenj enot družbe DARS in skupnih urjenj vodij reševalnih služb za predore, ki so daljši od 500 m, je
določena v obratnih načrtih zaščite in reševanja.
V letu 2022 je bilo izvedenih vseh 7 predvidenih reševalnih vaj, od tega 4 štabne in 3 praktične. Med praktičnimi
vajami je potrebno omeniti regijsko vajo v predoru Golo Rebro in pa meddržavno vajo v predoru Karavanke.
Praktične vaje so obravnavale scenarije prometnih nesreč s požari, pri štabnih vajah pa so bili preverjeni odzivi
služb za primer požara avtobusa oziroma električnega vozila.
Večina predvidenih urjenj po enotah družbe DARS in skupnih urjenj vodij reševalnih služb je bilo izvedenih.
Neizvedene aktivnosti se prenesejo v leto 2023.
V letu 2023 se bodo izvedla:
- urjenja zaposlenih v družbi DARS in skupna urjenja vodij reševalnih služb, ki se niso izvedla v 2022,
- redne vaje (2 praktični regijski vaji, 5 štabnih).
Aktivnosti bodo izvedene v spomladanskem in jesenskem sklopu po sistemih predorov, kjer posredujejo iste
reševalne službe. Vaje se bodo izvedle po načrtu za posamezno vajo, ki bo predhodno usklajen z udeleženci vaje.
I.17.7 Projekti na področju vodenja prometa in skrb za
varnost uporabnikov
Družba DARS na letni ravni izvaja veliko različnih ukrepov, ki so neposredno povezani z varnostjo, udobjem
uporabnikov avtocest in pretočnostjo prometa. Predpogoj dobre prepustnosti je opremljenost avtocestnega
sistema z najsodobnejšo opremo. Sodobna oprema za nadzor, vodenje in varnost prometa zagotavlja manj
prometnih nesreč, njihovo hitrejšo zaznavo ter posledično zmanjšanje zastojev. S sodobno opremo in vedno
hitrejšim pretokom informacij zagotavljamo tudi večjo varnost vzdrževalcev in ostalih intervencij na terenu.
26
16
30
13
17
10
18
8
7
11
12
20
21
28
26
20
31
19
31
31
37
47
0:00:00
12:00:00
24:00:00
36:00:00
48:00:00
60:00:00
72:00:00
84:00:00
0
10
20
30
40
50
60
70
2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022
Nesreče in incidenti v predorih > 500 m
Vsota od nesreča Vsota od incident Vsota od zaprt predor / predorska cev

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 92
I.17.7.1 Upravljanje in vodenje prometa
24-urni nadzor in vodenje prometa
Nadzorni centri Kozina, Ljubljana, Vransko, Slovenske Konjice, Hrušica in Glavni nadzorni center (GNC) s svojimi
ekipami nadzornikov prometa skrbijo za nenehni nadzor prometa in zagotavljajo optimalno varnost ter
pretočnost slovenskih avtocest in hitrih cest. Glavni nadzorni center (GNC) pokriva celotno območje AC/HC v RS,
povezuje regionalne nadzorne centre in usklajuje akcije med njimi. Med drugim skrbi za nadzor in vodenje
prometa na državni ter mednarodni ravni, kjer skrbi za nemoten potek izvajanja mednarodnih načrtov vodenja
prometa (Traffic management plans - TMP). Poleg koordinacije RNC skrbi GNC tudi za koordiniranost ob večjih
dogodkih, kot so na primer izločanja tovornih vozil v času zimske sezone. V času večjih izrednih dogodkov, ko ima
le ta vpliv na sosednji RNC, prevzame vlogo koordinatorja tudi med ostalimi področji družbe DARS ter zunanjimi
intervencijskimi službami.
Slika 25: Centri za nadzor in vodenje prometa
Največjo strokovnost in pravilno ukrepanje nadzornikov prometa zahtevajo nesreče s požari v predorih ter večje
spremenljive vremenske razmere, kot so žled, zmanjšana vidljivost, snežni metež, močan veter zaradi katerih so
posledično možne tudi množične prometne nesreče.
V zadnjem času veliko pozornosti poleg prometne varnosti namenjamo tudi pretočnosti prometa, zato ukrepe
prilagajamo trenutnim razmeram na avtocesti, prav tako nadgrajujemo sisteme detekcije prometnega stanja. Na
dogodke se tako vedno hitreje odzivamo ter s tem zmanjšujemo nevarne situacije in nepotrebne zastoje.
V letu 2022 smo v Oddelku za promet prilagajali delovne procese v nadzornih centrih zaradi epidemije covida-
19. Sproti smo prilagajali delovnike zaposlenih v nadzornih centrih ter z vsemi deležniki (policija, URSZR,
cestninski nadzor …) usklajevali ukrepe vodenja in nadzora prometa.
S pomočjo glavnega nadzornega centra (GNC) so bile v letu 2022 uspešno vodene ter koordinirane vse večje
aktivnosti za zagotavljanje prometne varnosti ter pretočnosti na AC/HC. Med drugim lahko zagotovo omenimo
uspešno izvajanje zimske službe ter izvajanju ukrepov v času turistične sezone. S pomočjo zaposlenih v Oddelku

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 93
za promet smo usklajevali izvajanje prometnih zapor s službami, ki sodelujejo pri izvajanju vzdrževalnih ali večjih
obnovitvenih del na AC/HC.
Avtocestni promet nadzorujejo kvalificirani certificirani nadzorniki cestnega prometa
V letu 2022 smo s pomočjo simulatorja za Sisteme za nadzor in vodenje prometa (SNVP) usposobili nadzornike
prometa vseh nadzornih centrov. Vsako leto je tako predvideno obdobno usposabljanje na simulatorju SNVP ter
predorskem simulatorju, s katerim želimo doseči boljše odzivne čase ob intervencijah ter pravilne reakcije
zaposlenih v nadzornih centrih. V skladu z Načrti zaščite in reševanja (NZiR), smo med nadzorniki prometa
preverjali znanje iz tega področja. Ugotovljeno je bilo zelo dobro znanje zato so zaposleni pridobili potrdila o
usposobljenosti. Nadzorniki prometa RNC Ljubljana so se usposabljali na predorskem simulatorju predora Šentvid
in le-to tudi uspešno opravili.
Z namenom povečanja povezanosti, zavzetosti in timskega dela, je bil v mesecu decembru 2022, v Oddelku za
promet, izveden Team Building, ki zelo pozitivno vpliva na delovne procese nadzora in vodenja prometa na
AC/HC.
Poleg izvajanja usposabljanj so v letu 2023 načrtovana tudi druga izobraževanja na temo prometa in prometne
varnosti. V ta namen nameravamo izvesti sklop usposabljanj vseh nadzornikov prometa, na temo varnosti v
predorih, upravljanja ventilacije v predorih, prometne zakonodaje ter novitete s področja prometne opreme in
signalizacije.
Osveščanje o pomenu varne vožnje ter informiranje o pretočnosti v prometu
Družba DARS si prizadeva, da zagotavlja pogoje za varno vožnjo in da čim bolj zagotavlja pretočnost v prometu.
Za zagotavljanje prometne varnosti si prizadevajo tudi druge institucije, ki pomembno vplivajo na večjo
ozaveščenost uporabnikov, družba DARS pa pri teh vsebinah tvorno sodeluje oz. nekaj aktivnosti (predvsem tiste,
ki se tičejo prometa po AC/HC) izvaja sama.
S ciljem, da se zagotovi čim višja stopnja prometne varnosti, so se izvajale različne aktivnosti in preventivne akcije
(dosegljivo na povezavi https://www.dars.si/Sporocila_za_javnost/5/prometna_varnost, www.promet.si in na
družbenih omrežjih):
- Skupaj za večjo varnost ob začetku motoristične sezone – treningi varne vožnje za motoriste.
- Sodelovanje z Zavodom VOZIM v obliki inovativnih interaktivnih delavnic »Še vedno vozim – vendar ne
hodim«, ki potekajo na osnovi podajanja osebne izkušnje poškodovancev v prometnih nesrečah.
- »Reši življenje« – upoštevaj pravilno razvrščanje ob zastoju na avtocesti in na ta način prispevaj k temu,
da bodo intervencijske vožnje reševalcev do prometne nezgode potekale čim hitreje. Preventivna
vsebina se lahko na portalih objavlja takrat, ko ni drugih aktivnih dogodkov.
- »Upoštevaj varnostno razdaljo«, ki je pomembna preventivna vsebina zaradi dokazanega dejstva, da bi
bilo na vseh cestah manj prometnih nezgod, če bi bile razdalje med vozili v prometu pravilne
(ustreznejše). Preventivna vsebina je še vedno aktivna predvsem na lokacijah, kjer smo vzpostavili
dodatno prometno signalizacijo, tako imenovane strešice.
- »Vozi desno, prehitevaj levo«, katere začetek sega v leto 2019, se lahko na portalih objavlja takrat, ko
ni drugih aktivnih dogodkov in ko promet na voznem pasu ne presega 1.200 vozil/uro. Ko je promet
gost, pa te vsebine niso več ustrezne, saj se pogoji takšne vožnje spremenijo.
- Druge pomembne vsebine, kot primer: podajanje prometnih informacij glede čakalnih časov (zastojev)
na mejnih prehodih z navedbo druge izbire (ugodnejše smeri) ter informacije v zvezi z epidemijo, ki
vplivajo na promet in prometna dogajanja.
Poleg zgoraj omenjenih akcijah smo sodelovali še pri izvajanju preventivnih akcij Agencije RS za prometno
varnost: »Alkohol«, »Hitrost« in »Telefon«. Namen teh akcij je bil predvsem poziv voznikom k temu, da ne uživajo
alkohola, medtem ko nameravajo za volan, in zmanjšanju/prilagoditvi hitrosti na cesti.
Izvajanje ukrepov na področju prometa in skrbi za varnost uporabnikov
- Umirjanje hitrosti in povečanje pretočnosti.
- Menjava varnostnih ograj in prometne signalizacije.
- Postavitev varnostnih ograj na objektih za preprečevanje zdrsa vozil z objektov.
- Zamenjava kažipotne signalizacija na izvozih z avtocest.
- Zamenjava zaključnic in postavitev dodatnih varnostnih ograj ter postavitev blažilnikov trkov.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 94
Upravljanje inteligentnih transportnih sistemov (ITS) oziroma t. i. pametnih avtocest
- V izvedbi je projekt upravljanja s prometom na mestnih vpadnicah Ljubljane.
- V izvedbi je projekt avtomatskega prenosa dogodkov iz predorskih nadzorno krmilnih sistemov v
sistem Kažipot in v sistem C-ITS (2. del).
I.17.7.2 Zagotavljanje prometnih informacij
Na evropski ravni so prometne informacije v Sloveniji optimalno obdelane in posredovane uporabnikom. Hitrejša
in kakovostna prometna informacija je pogoj za optimalno pretočnost in prometno varnost. Prometni dogodki
so v Sloveniji zelo hitro zaznani. Hitrost in zanesljivost povečuje uporaba sodobnih sistemov, prek katerih je vse
več informacij uporabnikom dosegljivih že v nekaj sekundah. Zadnji tak sistem je zaznava nasprotne vožnje, ki je
prek sodobnih sistemov t. i. C-ITS v trenutku dostopna uporabnikom. Tudi mediji oz. kanali, po katerih se
pretakajo informacije, so vsako leto številnejši, saj različni uporabniki (glede na starost in vrsto prevoznega
sredstva) uporabljajo različne komunikacijske kanale.
Družba DARS razvoju informacijskih kanalov in zaznavi dogodkov sledi na način, da redno uvaja nove tehnologije,
pilotne sisteme in da je vključena v mednarodne delovne skupine na tem področju.
Prometno-informacijski center: vir verodostojne in ažurne prometne informacije
Vsebine na spletni strani www.promet.si, ki jih uporabniki najbolj spremljajo:
- dogodki in potek prometa na zemljevidu,
- cestne kamere,
- cene goriva,
- merilna mesta sistema Burja,
- virtualni asistent Stane.
Ob tem je na voljo še možnost kreiranja lastnega uporabniškega računa (Moj Profil/Prijava), prek katerega se
uporabniki lahko naročijo na številne informacije po e-pošti, npr. na tedensko prometno napoved, posebna
opozorila za tovornjake ipd.
Prometno-informacijski center je v zadnjih 15 letih:
- posredoval več kot 530.000 informacij o dogodkih na državnem cestnem omrežju: v povprečju 35.515
na leto, 2.959 na mesec in 98 na dan,
- samo v zadnjih osmih letih so operaterji v PIC-u sprejeli že več kot 1.000.000 klicev, spletno stran pa je
v tem času obiskalo več kot 11.000.000 različnih uporabnikov.
Rast prometa in števila dogodkov kaže razlika med dogodki prvo leto delovanja PIC-a (2006) in leta 2022. Leta
2006 je PIC poročal o 11.545, leta 2022 pa o 50.093 dogodkih. Zaradi vpliva krize zaradi covida-19 se je leta 2020
število dogodkov zmanjšalo, leta 2021 se je že približalo letu 2019, leta 2022 pa ga je že preseglo. Tako se spet
povečuje potreba po prometnih informacijah. Uporaba lastnih kanalov obveščanja je kljub manjšemu številu
dogodkov že leta 2021 presegla leto 2019. Pomemben dejavnik pri tem so dejavnosti Prometno-informacijskega
centra in Darsove Službe za komuniciranje pri promoviranju prometnih informacij.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 95
Slika 26: Aktivna uporaba prometnih informacij
Prikaz aktivne uporabe prometnih informacij predstavlja uporabo več kanalov, prek katerih uporabniki dostopajo
do prometne informacije (svetovni splet, Twitter, Facebook, aplikacija za mobilne naprave, klici v PIC).
Aktivna uporaba prometnih informacij, ki jih zagotavlja Prometno-informacijski center, se je zaradi razmer ob
epidemiji covida-19 leta 2020 zmanjšala na raven iz leta 2018. Pri tradicionalnih medijih je padla še precej bolj,
skok leta 2021 je bil izjemen in je delno posledica zatišja leto prej. Leta 2022 se je trend vrnil na obdobje pred
letom 2020 in predvidevamo zmerno rast tudi v prihodnje.
Mednarodno vodenje prometa (Traffic management plan – TMP)
V družbi DARS že več let aktivno sodelujemo s sosednjimi državami na področju mednarodnega vodenja prometa.
V letu 2022 smo upravljavci avtocest v Sloveniji (GNC DARS) in sosednjih državah večkrat uporabili sistem TMP
za medsebojno obveščanje in usklajevanje ukrepov. Izkazal se je za dobro orodje, ki izboljša in pospeši
medsebojno komunikacijo. Razvoj na področju digitalizacije pa narekuje stalno prilagajanje in nadgrajevanje
sistema.
Gre za prvi povsem digitalizirani sistem mednarodnega vodenje prometa v Evropi. S tem je narejen velik korak k
hitrejšemu in mednarodno usklajenemu obveščanju in vodenju prometa na glavnih cestnih povezavah v tem delu
Evrope. S tem je tudi močno izboljšan odziv na večje nepredvidene izredne dogodke, ki zahtevajo takojšnje
operativno mednarodno usklajevanje.
Vodenje prometa na AC omrežju (slovenski TMP)
V letu 2022 smo uspešno aktivirali državne načrte za vodenje prometa, in sicer za boljše ukrepanje in
preusmerjanje prometa ob zaprti avtocesti. Usklajeni so z DRSI in policijo, v veliko pomoč pri izvedbi pa so bile
izkušnje pri izdelavi mednarodnih načrtov. Državni načrti so osnovno vodilo upravljavcem cest za primere, ko se
promet zaradi izrednih dogodkov preusmerja na vzporedno cestno omrežje.
0
2.000.000
4.000.000
6.000.000
8.000.000
10.000.000
12.000.000
14.000.000
16.000.000
2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 96
I.17.8 Upravljanje človeških virov
Zavzeti in kompetentni zaposleni so ena od treh strateških smernic družbe DARS, ki izhajajo iz Strategije družbe
DARS 2021–2025. Ključni strateški cilji v okviru te strateške usmeritve so:
- nenehna krepitev zavzetosti in kompetentnosti zaposlenih,
- razvoj voditeljstva in
- zagotavljanje varnosti delavcev pri delu in krepitev njihovega zdravja.
V družbi DARS se zavedamo, da so visoko motivirani, zavzeti in ustrezno usposobljeni zaposleni ključni za uspeh
ter doseganje in preseganje zastavljenih strateških ciljev. Zavedamo se, da prav zaposleni s svojim znanjem,
predanostjo in pripadnostjo ustvarjajo ključno dodano vrednost za našo organizacijo, zato:
- sodelavcem omogočamo nenehno krepitev njihove kompetentnosti v okviru internih in eksternih
strokovnih usposabljanj ter spodbujamo njihov profesionalni in osebnostni razvoj;
- skrbimo za razvoj vodij in njihovih kompetenc ter jih spodbujamo v smeri voditeljstva;
- skrbimo za varnost in zdravje zaposlenih;
- zaposlenim omogočamo lažje usklajevanje družinskih in delovnih obveznosti v okviru ukrepov polnega
certifikata Družini prijazno podjetje;
- obravnavamo in nagrajujemo predloge izboljšav in dobrih idej zaposlenih;
- podeljujemo priznanja in pohvale zaposlenim za njihove delovne dosežke ter prizadevnost pri delu;
- skrbimo za dobro medgeneracijsko sodelovanje;
- zaposlenim zagotavljamo visoko raven socialne varnosti in ob težkih življenjskih preizkušnjah pomagamo
s solidarnostno pomočjo ter psihosocialno podporo in svetovanjem;
- skrbimo za varovanje dostojanstva zaposlenih pri delu z ustreznimi internimi pravilniki in akti, ki jih
dosledno izvajamo, ter imamo ničelno toleranco do vseh oblik kratenja človekovih pravic in
dostojanstva.
Podatki o zaposlenih v družbi DARS
Tabela 15: Ključni podatki o zaposlenih v družbi DARS za leti 2021 in 2022
2021
2022
Stanje zaposlenih v družbi DARS
Število zaposlenih v družbi DARS – z nadomeščanji
1.234
1.256
Število zaposlenih v družbi DARS – brez nadomeščanj
1.233
1.252
Demografski podatki o zaposlenih
2021
2022
Povprečna starost zaposlenih
46,9 leta
47,2 let
Odstotek zaposlenih žensk
25,2 %
25,5 %
Število zaposlenih moških
923
936
Število zaposlenih žensk
311
320
Izobrazbena struktura zaposlenih
2021
2022
Odstotek zaposlenih z največ IV. stopnjo izobrazbe
35,3 %
34,8 %
Odstotek zaposlenih s V. stopnjo izobrazbe
31,8 %
31,4 %
Odstotek zaposlenih s VI. stopnjo izobrazbe
18,9 %
19,7 %
Odstotek zaposlenih s VII. ali višjo stopnjo izobrazbe
14,0 %
14,1 %
Socialna varnost zaposlenih v družbi DARS
2021
2022
Število dodeljenih solidarnostnih pomoči
58
51
Število delavcev s priznano invalidnostjo
48
55
Število uvedenih postopkov za priznanje invalidnosti
27
30
Število prijav v prostovoljno pokojninsko zavarovanje
23
66
Stopnja bolniške odsotnosti
6,76 %
7,55 %

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 97
Razvoj zaposlenih – izobraževanje in usposabljanje
2021
2022
Obseg izobraževanj v urah na zaposlenega
2
9
12,50
Vrednost izobraževanj na zaposlenega
111
134
Obseg udeležencev na izobraževanju
1.781
3.938
Zaposlovanje
Za doseganje zastavljenih poslovnih ciljev v letu 2022 in nemoteno poslovanje je potekalo zaposlovanje v skladu
s sprejetim Operativno-izvedbenim delom Kadrovskega načrta za leto 2022. V letu 2022 je bilo izvedenih 90
eksternih in 20 internih objav prostih delovnih mest, torej skupaj 110 prostih delovnih mest. V letu 2022 je našo
organizacijo zapustilo 45 zaposlenih, zaposlilo pa se je 67 novih sodelavcev.
Konec leta 2022 je družba štela 1.256 zaposlenih, kar je dvaindvajset več kot predhodno leto.
Slika 27: Število zaposlenih v družbi DARS od 2018 do 2022
Skrb za socialno varnost zaposlenih
Ob upoštevanju številnih specifičnih dejavnikov delovnega okolja, vpliva internih in zunanjih sprememb na trgu
dela ter delavca kot posameznika ima skrb za socialno varnost zaposlenih v družbi DARS pomembno vlogo pri
razvoju človeških virov. Po obdobju epidemije korona virusa je v letu 2022 vplival na organizacijo dela višji bolniški
stalež zaposlenih in pomanjkanje delovne sile na trgu dela, za zapolnitve nekaterih delovnih mest.
V skladu z veljavno zakonodajo in internimi akti delodajalca družba DARS nadaljuje z izvajanjem že utečenih
dobrih praks, ki pomembno prispevajo k višji socialni varnosti zaposlenih, kot tudi bodočih upokojencev. V letu
2022 je bilo zaposlenim izplačanih enainpetdeset solidarnostnih pomoči. Sto deset zaposlenih je bilo upravičenih
do izplačila jubilejne nagrade. Vsi zaposleni, ki so sklenili delovno razmerje v družbi pa so bili vključeni v kolektivno
dodatno zavarovanje za dodatno pokojnino po svoji izbiri, pri enem od treh upravljavcev pokojninskih skladov, s
katerim je zaposlenim ponujen pomemben vidik zagotavljanja socialne varnosti tudi potem, ko se bodo upokojili.
V letu 2022 je bilo v teku trideset invalidskih postopkov. V tem letu je dvanajst delavcev pridobilo kategorijo
invalidnosti. Vsem je bilo zagotovljeno drugo ustrezno delo. Petim delavcem invalidom je v letu 2022 prenehalo
delovno razmerje iz razloga starostne ali invalidske upokojitve. Število zaposlenih z ugotovljeno kategorijo
invalidnosti narašča tudi v letu 2022. V tem letu je bilo v družbi mesečno zaposlenih povprečno 49 delavcev s
priznano kategorijo invalidnosti, kar predstavlja povprečno 12 invalidov nad zakonsko določeno kvoto, zato pri
Javnem jamstvenem, preživninskem in invalidskem skladu Republike Slovenije uveljavljamo nagrado za
preseganje kvote invalidov in oprostitev plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
2
GRI GS 404-1.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 98
V letu 2022 se je upokojilo osemnajst delavcev, dvanajst manj kot v letu 2021. Šestintrideset delavcev nadaljuje
z delom po izpolnitvi pogojev za upokojitev. Pripravljenih je bilo 25 pogodb za opravljanje začasnega ali
občasnega dela upokojencev za upravičence, ki so opravljali delo skladno z določili Zakona o urejanju trga dela.
Delež upravičene zadržanosti z dela, ki v največji meri predstavlja odsotnost zaradi zdravstvenih razlogov, je v
letu 2022 znašal 7,55 glede na redno delo in je višji za 0,79 odstotne točke, glede na preteklo leto, ko je znašal
6,76 . Število izgubljenih dni zaradi upravičene zadržanosti z dela je znašalo povprečno 19,90 delovnih dni na
zaposlenega, v letu 2021 je bilo teh odsotnosti povprečno 17,75 dni na zaposlenega.
Glede na vse večjo zahtevnost in kompleksnost delovnih procesov, visok delež upravičene zadržanosti z dela,
visoko število zaposlenih s spremenjeno delovno zmožnostjo, upoštevaje višjo povprečno starost in daljšo
delovno aktivnost ter pomanjkanje kadrov na trgu dela, zahteva posebno skrb načrtovanje kadrovskih resursov.
Razvoj kadrov
Razvoj kadrov v letu 2022 je bil usmerjen na področje razvoja ključnih kadrov. Ključne kadre predstavljajo delovno
nadpovprečno uspešni sodelavci z bogatim strokovnim znanjem in veščinami ter vodje. Za slednje je v letu 2022
potekalo merjenje menedžerskih in socialnih kompetenc s ciljem, da se na osnovi rezultatov in ugotovitev pripravi
za vsakega posameznega vodjo individualni razvojni načrt. Rezultati služijo tudi za analizo stanja vodenja v družbi
ter pripravo programa nadaljnjega sistematičnega razvoja vodstvenih kompetenc.
Izobraževanja in usposabljanja v letu 2022 so predstavljala nadaljevanje trenda na področju računalniške
pismenosti. Epidemija covida-19 v predhodnih letih je dodobra razvila zavedanje o pomenu digitalizacije
poslovanja in intenzivirala prizadevanja, da se v naši družbi razvijejo ustrezni poslovni procesi in takšna
računalniška pismenost vseh zaposlenih, da lahko poslovanje nemoteno poteka. Vse to je bilo tudi podlaga temu,
da je lahko večina izobraževanj in usposabljanj potekala v digitalni obliki in e-obliki prek različnih izobraževalnih
portalov in platform. S ciljem, da zaposleni pridobijo dodatna potrebna in želena znanja ter veščine za uspešnejšo
in bolj suvereno uporabo digitalne tehnologije, smo v letu 2021 pristopili k merjenju digitalnih kompetenc ter na
tej osnovi k sistematičnemu in ciljno naravnanemu usposabljanju iz računalniških znanj po meri zaposlenih, ki je
v veliki meri zaznamovalo leto 2022. V letu 2022 smo za samostojno učenje in usposabljanje začeli uspešno
uporabljati tudi lastni e-portal, v okviru katerega je zaposlenim omogočeno pridobivanje znanja različnih vsebin
za razvoj strokovnih in osebnostnih kompetenc.
Slika 28: Prikaz števila izobraževalnih ur v obdobju 2018–2022
Z organizacijo internih izobraževanj v živo, online ali e-izobraževanj želimo čim več zaposlenim omogočiti
možnost pridobivanja znanja in veščin za profesionalni in tudi osebni razvoj. Našim strokovnjakom in tistim
zaposlenim, ki morajo pri svojem delu nenehno slediti razvoju stroke, zakonodajnim in tehnološkim
spremembam, pa omogočamo pridobitev visoko strokovnih in specifičnih znanj tudi izven okvirov naše
družbe ter v tujini.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 99
Slika 29: Število vključenih v izobraževanje v obdobju 2018–2022
Izobraževanja in usposabljanja za zaposlene so bila organizirana v različnih oblikah, s katerimi je bilo mogoče
doseči največ udeležencev in obenem učinkovito prenesti nova znanja. Še vedno imajo največji delež v obsegu
opravljenih izobraževalnih ur interna izobraževanja zaposlenih »v živo«, in sicer v obsegu 42 , sledijo eksterna
izobraževanja v obsegu 24 %, izobraževanja preko digitalnih povezav pa predstavljajo 34 % skupno opravljenih
izobraževalnih ur. Pomembno vlogo pri tem ima e-izobraževanje, ki je bilo uvedeno v začetku leta, in dosega 15-
odstotni delež v skupnih izobraževalnih urah.
Vrednost eksternih izobraževanj v letu 2022 je znašala 63 evrov na zaposlenega, vrednost internih izobraževanj
na zaposlenega pa 71 evrov.
Slika 30: Vrednost uporabljenih finančnih sredstev za izobraževanje na zaposlenega v obdobju 2018–2022
Projekti na področju upravljanja človeških virov
V družbi DARS so v letu 2022 potekale aktivnosti, s katerimi se je nadgrajevalo obstoječ sistem upravljanja s kadri,
s tem pa omogočalo boljše rezultate na področju izobraževanja, motivacije in zavzetosti zaposlenih.
Kadrovski informacijski sistem: Vzpostavljen je bil novih kadrovski informacijski sistem, ki nudi ažurne in
dostopne informacije kadrovski službi, prav tako pa tudi vsakemu zaposlenemu, vodjem in vodstvu. V letu 2022
se je sistem nadgrajeval na več modulih, kar po novem omogoča hitrejšo obdelavo prejetih prijav na delovno
mesto, preglednejši sistem nagrajevanja delovne uspešnosti, priprave različnih poročil ipd.
Priprava razvojnih načrtov: Eden od strateških ciljev je priprava razvojnih načrtov za ključne kadre v družbi DARS.
V letu 2022 se je nadaljevalo z merjenjem menedžerskih in socialnih kompetenc ključnih kadrov, ki pomembno
prispevajo k uresničevanju ciljev družbe. V pripravo razvojnih načrtov na podlagi rezultatov je bilo vključenih
skupno 80 zaposlenih. Aktivnosti pa se nadaljujejo tudi v letu 2023.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 100
Vzpostavitev lastnega portala za e-izobraževanja: V začetku leta 2022 se je v družbi DARS vzpostavil portal za
izvedbo e-izobraževanj. Ta omogoča, da se zaposleni udeležijo vsebinsko raznolikih izobraževanj v terminu in
kraju, ki njim najbolj ustreza. V e-izobraževanje je bilo vključenih skupno 1.799 sodelavcev, realiziranih pa je bilo
2.376 izobraževalnih ur, kar predstavlja 15 vseh izobraževalnih ur.
Sofinanciranje šolnin zaposlenim v procesu izobraževanja ob delu: Družba DARS vsako leto objavi interni razpis
za sofinanciranje stroškov šolnin v procesu izobraževanja ob delu ter za zagotovitev nadomestila plače za čas
odsotnosti z dela zaradi študijskih obveznosti. V letu 2022 je bilo na podlagi prijave na interni razpis 15 zaposlenim
omogočeno sofinanciranje stroškov šolnin in 23 zaposlenim nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela zaradi
študijskih obveznosti.
Merjenje organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih: V letu 2021 začeto merjenje digitalnih kompetenc
zaposlenih se je v letu 2022 nadaljevalo. Na podlagi že pridobljenih rezultatov merjenja so potekala tudi ciljno
usmerjenja računalniška usposabljanja za zapolnitev ugotovljenih vrzeli v digitalnih znanjih. Ta usposabljanja so
zajemala tečaje urejevanja preglednic, oblikovanja dokumentov in prezentacij, projektnega vodenja ipd. Teh
usposabljanj se je udeležilo skupno 296 zaposlenih.
Razvoj voditeljstva: Vodenje predstavlja odgovorno funkcijo na področju upravljanja z zaposlenimi, zato je razvoj
vodij in njihovih kompetenc eden od strateških ciljev družbe DARS. V letu 2022 vodjem so za vodje uvedena
kratka online izobraževalna srečanja, ki potekajo do dvakrat mesečno in na katerih se obravnavajo aktualne
tematike in izzivi s področja vodenja. Poleg tega imajo vodje dodatno možnost pridobivanja znanja tudi v obliki
e-izobraževanj, v obliki coachingov in treningov. Za strokovno podporo in usmeritve pri delu vodje prejemajo tudi
bilten Vodja DARS.
Štipendiranje dijakov in študentov: V letu 2022 smo pristopili k štipendiranju dijakov in študentov za tista
delovna mesta v družbi, za katera je v naslednjih letih predvidena potreba po kadrih in so obenem tudi deficitarni
na trgu dela. Z namenom lastne predstavitve je družba sodelovala tudi na različnih sejmih in strokovnih srečanjih,
kjer je imela možnost predstaviti prednosti zaposlitve v družbi DARS.
Merjenje organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih: Merjenje zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih je bilo
izvedeno tudi v letu 2022. Rezultati v primerjavi s prehodnimi leti kažejo upad stopnje delovne zavzetosti in
zadovoljstva zaposlenih kot posledica večjih pričakovanj zaposlenih vsled aktualne gospodarske situacije,
predvsem na področju nagrajevanja.
Družba DARS je družini prijazno podjetje: Na osnovi sprejetih ukrepov iz naslova
pridobljenega polnega certifikata Družini prijazno podjetje so se v letu 2022 nadaljevale
aktivnosti, ki zaposlenim omogočajo lažje usklajevanje zahtev dela in družinskega življenja.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 101
I.17.8.1 Oblikovanje varnega delovnega okolja
Delovno okolje zaposlenih v Darsu so ceste z objekti, potrebnimi za njihovo obratovanje, na njih potekajoči
promet, servisni in upravni prostori ter oprema potrebna za izvajanje del (vozila, stroji, orodja in drugi pripomočki
za delo). Osnova za zagotavljanje varnosti pri delu je pravilno načrtovanje, to je načrtovanje, ki upošteva
zagotavljanje varnosti vseh deležnikov, tako v času gradnje, kot v času obratovanja. Ceste in objekti morajo biti
takšni, da je zagotovljena tako varnost udeležencev v prometu, kot tudi varnost delavcev pri nadzoru prometa in
delavcem pri vzdrževanju. Tega se v Darsu zelo zavedamo in že uveljavljene rešitve zato stalno preverjamo,
dopolnjujemo ter izboljšujemo. Ob obnovah cest širimo odstavne pasove, menjamo varnostne ograje z ograjami
višjega nivoja zadrževanja, postavljamo dodatno prometno signalizacijo, ki jo varujemo pred naletom vozil,
urejamo varne dostope do objektov. Iste rešitve vgrajujemo tudi v nove odseke cest.
Načela “bolj varno za vse”, se držimo tudi pri nabavi delovne opreme. Kupujemo nove stroje in vozila, ki so
tehnološko sodobnejša, bolj varna in manj obremenjujejo okolje. Lokacije avtocestnih baz in izpostav smo
opremili s polnilnicami za električne avtomobile, pričeli smo z uvajanjem električnih vozil, orodja na bencinski
pogon pa zamenjujemo z baterijskimi. Varnost in zdravje pri delu sta sestavni del vseh procesov v naši družbi. O
tem razmišljajo vsi zaposleni, podporo pri odločitvah pa jim nudijo strokovni delavci Službe za varnost in zdravje
pri delu. Da bi lahko sledili napredku se delavci redno izobražujejo, udeležujejo strokovnih posvetov in sejmov.
Nezgode pri delu
V letu 2022 je bilo Službi za varnost in zdravje pri delu prijavljenih 26 nezgod s
poškodbami delavcev pri delu, oziroma kar 5 manj kot leto prej (31). Poškodovalo se je
22 vzdrževalcev, 3 cestninski nadzorniki in 1 študentka (pomoč v Glavni pisarni). Zaradi
poškodb ni prišlo do invalidnosti nobenega od delavcev, 6 delavcev je bilo v bolniški več
kot 30 dni, v 2 primerih pa je šlo za lažje poškodbe in ni bilo potrebe po bolniškem staležu.
Zaradi poškodb nastalih v 2022 je bilo izgubljenih 499 delovnih dni, kar je najmanj v zadnjih 11 letih. Ker je bilo
lani nezgod pri delu manj kot prejšnja leta, je bil tudi skupni bolniški stalež zaradi poškodb pri delu (upoštevaje
nadaljevanje zdravljenja treh poškodovanih iz leta 2021) najmanjši po letu 2017. Vsi delavci poškodovani v letu
2021 so z zdravljenjem lani zaključili, 6 delavcev, ki so se poškodovali v zadnjih mesecih 2022, pa zdravljenja še
ni zaključilo.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 102
I.17.9 Odgovornost do naravnega okolja
Glede na naše poslanstvo smo zgradili in upravljamo AC-omrežje, ki je tesno povezano z naravnim okoljem tako
v fazi umestitve v prostor kot v fazi upravljanja in nadaljnjega razvoja avtocestnega omrežja. Naša zaveza je, da
v vseh fazah delovanja delujemo okoljsko odgovorno in vseskozi zmanjšujemo škodljive vplive na okolje.
Družba DARS ima področje energije sistematično obvladovano, kar potrjuje pridobljen mednarodni standard ISO
50001.
Družba DARS se z letno porabo energije 41,77 GWh (v letu 2022) že uvršča med velike slovenske porabnike
energije. Glede na procese družbe, ki jih določa potreba po upravljanju predorov in osvetljevanju površin, pa tudi
po upravljanju in vzdrževanju cest, predstavlja največjo porabo energije električna energija (51,8 ), ki ji sledi
poraba goriva za pogon vozil (38,1 ). Manjši del energije se porablja za potrebe ogrevanja objektov, to področje
je zaradi velikih možnosti optimizacije pomemben element upravljanja energije.
Strategija družbe 2021–2025 namenja velik poudarek energetski učinkovitosti in varovanju okolja, zato smo v
strategiji določili, kot enega izmed desetih strateških ciljev, razvoj trajnostne infrastrukture in krožnega
gospodarstva, z dvema ključnima kazalnikoma:
- Zmanjšati delež rabe energije za 5 odstotkov na km AC in HC omrežja v upravljanju do leta 2025 glede
na leto 2019.
- Zmanjšati delež izpustov CO
2
na km AC in HC omrežja v upravljanju za 15 odstotkov do leta 2025 glede
na leto 2019.
Ključne kazalnike bomo dosegli z naslednjimi operativnimi cilj:
- Količinska poraba električne energije se bo do leta 2025 zmanjšala za 15 odstotkov glede na obstoječe
stanje porabnikov električne energije za leto 2015.
- Zmanjšati porabo energentov za ogrevanje za 30 odstotkov do leta 2025 glede na izhodiščno leto 2015
in zmanjšati izpuste CO
2
energentov za ogrevanje za 30 odstotkov do leta 2025 glede na izhodiščno leto
2015.
- Zmanjšati povprečno porabo goriva za delovna vozila in mehanizacijo ter lahka tovorna vozila za 2
odstotka do leta 2025 glede na leto 2019.
- Povečati delež energije iz obnovljivih virov do leta 2025 v skupni porabi na področjih:
o ogrevanja za 15 odstotkov glede na leto 2019,
o električne energije za 1 odstotek glede na leto 2019.
- Do leta 2025 ustanovitev vsaj ene Energetske skupnosti, ki bo temeljila na obnovljivih virih energije.
- Do leta 2025 zagotovitev 20 odstotkov voznega parka osebnih vozil za službene namene na alternativna
pogonska goriva (električna vozila, SZP ali hibridi) in 10 odstotkov lahkih tovornih vozil na stisnjen
zemeljski plin.
Skupna raba energije
Spodnja tabela predstavlja rabo in trende porabe energije po vrstah energentov. S celovitim pristopom
upravljanja energije in pripadajočimi ukrepi smo uspeli zmanjšati porabo energije pri energentu električna
energija ter ogrevanje, kjer se je na osnovi energetskih pregledov izvedel bistveni del načrtovanih ukrepov.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 103
Tabela 16: Raba energije
2015
2016
2017
2018
2019
2020
2021
2022
Elektrika
MWh
25.735
25.181
24.526
23.598
22.584
21.670
22.190
21.653
Goriva
MWh
16.384
17.538
16.369
18.662
18.081
16.752
17.646
15.911
Zemeljski plin
MWh
1.866
1.524
1.676
1.443
1.386
1.564
1.812
1.642
UNP propan
MWh
2.018
2.253
2.123
1.964
1.857
1.736
1.994
1.681
UNP propan butan
MWh
1.171
1.225
1.105
852
475
428
403
408
Kurilno olje
MWh
238
344
291
238
97
58
82
74
Daljinsko ogrevanje
MWh
586
810
778
638
550
0
0
400
Biomasa
MWh
0
0
0
0
0
452
482
0
Skupaj
MWh
47.998
48.875
46.868
47.395
45.030
42.660
44.609
41.769
Drugi podrobnejši podatki in prikazi odgovornega ravnanja do naravnega okolja bodo navedeni v »Trajnostnem
poročilu za leto 2022«, ki je samostojen dokument.
I.17.10 Vključenost v širšo družbo
Lokalna skupnost je vključena v vseh fazah umeščanja avtocest v prostor, njeni predlogi in pobude se primerno
upoštevajo.
Priznanja in nagrade
Družba DARS je v zadnjih letih prejela naslednja priznanja in nagrade:
- priznanje Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti za primer dobre prakse na
področju promocije zdravja pri delu za leto 2012;
- priznanje Evropske mreže za promocijo zdravja (ENWHP) pri delu za primer dobre prakse za leto 2013;
- DARS ugledni delodajalec v letu 2013;
- DARS ugledni delodajalec v letu 2015;
- DARS je skupaj z Republiko Slovenijo prejemnik posebnega jubilejnega odličja Maksa Fabianija v letu
2015;
- DARS ugledni delodajalec v letu 2016;
- DARS ugledni delodajalec v letu 2018;
- DARS priznanje za okolju prijazno storitev za leto 2019;
- priznanje Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani v letu 2020;
- DARS ugledni delodajalec v letu 2022.
Zaveze zunanjim pobudam
V družbi DARS prostovoljno sodelujemo v pobudah, ki spodbujajo etično ravnanje ter okoljsko, družbeno in
ekonomsko vzdržno poslovanje.
Članstvo v mednarodnih združenjih
Družba DARS aktivno sodeluje s sorodnimi podjetji v tujini in je vključena v članstvo v mednarodnih organizacijah.
Najpomembnejše med njimi je evropsko združenje avtocestnih koncesionarjev ASECAP, kjer zasedamo tudi
nekatere pomembne funkcije in prek katerega posredno sodelujemo z globalnim združenjem lastnikov in
operaterjev cestninskih objektov IBTTA. Prek Nacionalnega komiteja PIARC Slovenija je družba DARS vključena
tudi v PIARC, ki je kot nepolitično in nepridobitno svetovno cestno združenje ustanovljeno z namenom izmenjave
znanj na področju cest in prometa. Družba DARS je članica platforme za vzpostavitev evropskega elektronskega
cestninjenja EPF (EETS Facilitation Platform) in pridružena članica platforme EasyGo. Poleg formalnega članstva
smo prisotni tudi na dogodkih, ki jih organizirajo druga stanovska institucije. Podrobnejša predstavitev
mednarodnega sodelovanja družbe DARS je razvidna iz poglavja I.13 Mednarodno sodelovanje in pridobivanje
evropskih nepovratnih sredstev.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 104
Družbena odgovornost
Zavedamo se odgovornosti, ki jo imamo do ljudi in okolja, v katerem delujemo. Z ozaveščanjem in preventivnimi
akcijami na področju prometa in prometne varnosti ter varovanja okolja se aktivno vključujemo v aktualno
družbeno dogajanje in ga po svojih močeh sooblikujemo na boljše.
Na področju družbene odgovornosti posvečamo posebno pozornost vsebinam, povezanim z varnostjo v prometu,
izobraževanju in preventivnemu delovanju na avtocestah in hitrih cestah, ki jih upravljamo in vzdržujemo.
Sponzorstva in donacije
Zavedamo se odgovornosti, ki jo imamo do ljudi in okolja, v katerem delujemo. Z ozaveščanjem in preventivnimi
akcijami na področju prometa in prometne varnosti ter varovanja okolja se aktivno vključujemo v aktualno
družbeno dogajanje in ga po svojih močeh sooblikujemo na boljše.
Na področju družbene odgovornosti namenjamo posebno pozornost vsebinam, povezanim z varnostjo v
prometu, izobraževanju in preventivnemu delovanju na cestah, ki jih upravljamo. Sredstva namenjamo
projektom s področja preventive v prometu in strokovnim srečanjem, povezanim s prometom in varnostjo ter
graditvijo, vzdrževanjem in upravljanjem avtocest in hitrih cest. Pomagamo pa tudi gasilskim društvom in drugim,
ki intervenirajo ob izrednih dogodkih na avtocestnem sistemu v našem upravljanju.
Varstvo osebnih podatkov
Družba DARS posebno pozornost namenja zagotavljanju skladnosti obdelave osebnih podatkov z veljavnimi
predpis, ki urejajo to področje. Imenovana je pooblaščena oseba za varstvo osebnih podatkov v družbi.
Z osebnimi podatki zaposlenih, poslovnih partnerjev ter drugih deležnikov naših poslovnih procesov ravnamo
skrbno ter spoštujemo njihovo zasebnost. Osebne podatke zbiramo, obdelujemo in shranjujemo samo za točno
določene, jasne in pravno dopustne namene ter v nujno potrebnem obsegu.
Strojna in programska oprema je varovana v skladu z notranjimi akti in načeli upravljanja dostopov do
informacijskih rešitev.
Izvajajo se izobraževanja in ozaveščanja zaposlenih, saj ozaveščeni zaposleni lahko bistveno pripomorejo k
zagotavljanju skladnosti obdelave osebnih podatkov.
I.17.11 Odgovornost do dobaviteljev/izvajalcev
Družba DARS je tudi v letu 2022 uspešno sodelovala z velikim številom dobaviteljev/izvajalcev (154) tako doma
kot v tujini, medtem ko je bilo glede na specifičnost poslovanja večina poslovnega sodelovanja skoncentriranega
na dobavitelje/izvajalce iz Slovenije (vrednostno 99 ), in to predvsem na področje gradenj (26 ), nabave
storitev (59 %) in nabave blaga (15 ), podrobnejši podatki o višini, strukturi in lokaciji dobaviteljev/izvajalcev so
razvidni v nadaljevanju.
Kompleksne postopke javnega naročanja v družbi DARS, ki sodi med največje javne naročnike v Republiki
Sloveniji, izvajajo usposobljeni zaposleni s pridobljeno dodatno kvalifikacijo »strokovnjak/strokovnjakinja za
oddajo javnih naročil v Republiki Sloveniji«.
Merila za oddajo javnega naročila
Družba DARS je zavezana pri naročanju blaga, storitev in gradenj slediti Zakonu o javnem naročanju. Merila za
oddajo javnega naročila so podrobneje opredeljena v 84. členu Zakona o javnem naročanju, kjer je zapisano, da
naročnik odda javno naročilo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe.
Ekonomsko najugodnejša ponudba se določi na podlagi cene ali stroškov, ob uporabi pristopa stroškovne
učinkovitosti, na primer z izračunom stroškov v življenjski dobi, kot ga določa ta zakon, ter lahko zajema tudi
najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, ocenjeno na podlagi meril, ki se nanašajo na kakovost in okoljske ali
socialne vidike, povezane s predmetom javnega naročila. Tovrstna merila lahko na primer vključujejo:

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 105
- kakovost, vključno s tehničnimi prednostmi, estetske in funkcionalne lastnosti, dostopnost, oblikovanje,
prilagojeno vsem uporabnikom, socialne, okoljske in inovativne značilnosti ter trgovanje in pogoje v
zvezi z njim;
- organiziranost, usposobljenost in izkušenost osebja, ki bo izvedlo javno naročilo, če lahko kakovost
osebja bistveno vpliva na raven izvedbe javnega naročila;
- poprodajne storitve, tehnično pomoč in pogoje dobave, kot so datum dobave ali dokončanja del,
postopek dobave ali izvedbe in trajanje dobav ali del.
Za oddajo javnega naročila storitve izdelave računalniških programov, arhitekturnih in inženirskih storitev ter
prevajalskih in svetovalnih storitev naročnik ne sme uporabiti zgolj cene kot edinega merila za oddajo javnega
naročila.
Merila za oddajo javnega naročila morajo biti nediskriminatorna, sorazmerna in povezana s predmetom javnega
naročila. Šteje se, da so merila povezana s predmetom javnega naročila, če se nanašajo na gradnje, blago ali
storitve, ki jih je treba zagotoviti v skladu z javnim naročilom, in sicer v katerem koli pogledu in na kateri koli
stopnji njihove življenjske dobe, vključno z dejavniki, povezanimi s posebnim postopkom proizvodnje,
zagotavljanja ali trženja teh gradenj, blaga ali storitev ali s posebnim postopkom za drugo stopnjo njihove
življenjske dobe, tudi če takšni dejavniki vsebinsko niso del njih.
Naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določi relativno utež, ki jo dodeli vsakemu merilu,
izbranemu za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe, razen če se slednja določi le na podlagi cene.
Navedene uteži se lahko opredelijo z določitvijo razpona z ustrezno največjo razliko. Kadar uteži ni mogoče
navesti zaradi objektivnih razlogov, naročnik navede merila v padajočem zaporedju po pomembnosti.
Dobavitelji izdelkov in storitev (lokalno, tujina)
Na portalu eJN
3
, ki je v upravljanju Ministrstva za javno upravo, je v modulu STATIST mogoče pridobiti statistične
podatke s področja javnega naročanja v Republiki Sloveniji. Iz podatkov za leto 2022 je razvidno, da je 960 javnih
naročnikov oddalo za 5.404.901.893,39 evra (brez DDV) javnih naročil. Skupno število oddanih javnih naročil v
Republiki Sloveniji v letu 2022 je bilo 8.472. Okoljski vidik je bil upoštevan pri 1624 oziroma 19,20 oddanih
naročil.
Gibanje celotnih javnih naročil družbe DARS in rast vrednosti javnih naročil, pri čemer je upoštevan »okoljski
vidik«, za obdobje od leta 2013 do leta 2022 (v milijon evrih) sta razvidna v nadaljevanju.
3
Vir: https://ejn.gov.si/statist

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 106
Slika 31: Vsa javna naročila in javna naročila z »okoljskega vidika« v obdobju 2013–2022
Iz podatkov za leto 2022 je razvidno, da je družba DARS oddala za 220.388.666,01 evra (brez DDV) javnih naročil.
Skupno število objavljenih javnih naročil je bilo 124, oddanih javnih naročil pa 151. Okoljski vidik je bil upoštevan
pri 36 oziroma 29 %, kar predstavlja vrednostno 63,91 milijona evrov oziroma 23,84 oddanih naročil.
I.17.12 Komuniciranje
Strategija komuniciranja
Družba DARS ima izdelano komunikacijsko strategijo, ki sledi poslovni strategiji družbe. Krovna komunikacijska
strategija dolgoročno krepi odnose z vsemi ključnimi deležniki oz. javnostmi: uporabniki avtocestnega omrežja,
mediji, zaposlenimi, odločevalci, poslovnimi partnerji, strokovnjaki in nevladnimi organizacijami ter širšim
družbenim okoljem.
Družba pri izvajanju komunikacijskih aktivnosti sledi smernicam, ki bodo zagotovile izpolnjevanje komunikacijskih
ciljev: proaktivnost, ažurnost, jasnost in transparentnost, oprijemljivost ter ustvarjanje partnerstev.
Spoštovanje notranjih pravil (Pravilnik o načinu dajanja informacij za medije DARS) in državnih predpisov (Zakon
o medijih, Zakon o dostopu do informacij javnega značaja), primerna organiziranost, strokovni pristop ter aktivno
in konstruktivno sodelovanje vseh vključenih zagotavljajo, da je informacija pravočasna, verodostojna in
predvsem v čim večjem mogočem interesu družbe DARS; na tej osnovi se potem z javnostmi gradi čim bolj odprt
odnos. Predvsem dobro interno sodelovanje vseh vpetih deležnikov zagotavlja, da je javno (zlasti medijsko)
pojavljanje lahko učinkovito, po drugi strani se zmanjšuje tveganje napačnih razlag v medijskih objavah in
nesporazumov.
Sporočila za medije oziroma javnosti objavimo tudi na spletni strani družbe in na družbenih omrežjih. Za medije
pripravljamo predvsem sporočila za javnost, organiziramo novinarske konference, izjave za medije ali javnosti ter
jih vabimo na pomembne poslovne dogodke.
Zavedamo se, da je prisotnost na družbenih omrežjih danes nujna za podjetje. Z aktivno uporabo Facebooka in
Twitterja učinkovito dostopamo do širokega kroga uporabnikov avtocest. Na zanimiv način jih obveščamo o
aktivnostih družbe DARS s področja gradnje, vzdrževanja in upravljanja avtocest ter ozaveščamo o varnem
obnašanju v cestnem prometu ter posledicah tveganega ravnanja. Na družbenih kanalih, od koder obiskovalce
preusmerjamo tudi na našo spletno stran, smo tudi v letu 2022 zabeležili rast sledilcev, njihovo število je preseglo
60.000.
16,69
45,54
95,19
67,91
38,92
38
68,9
107,09
26,55
63,91
47,58
110,91
127,74
213,62
121,47
112,29
191,69
292,09
185,84
220,39
0,00
50,00
100,00
150,00
200,00
250,00
300,00
2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022
v mio EUR
Leto
Upoštevan okoljski vidik Vsa javna naročila

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 107
Družba DARS uporablja pravilnike, ki določajo varovanje poslovnih skrivnosti in informacij za člane organov
vodenja in nadzora ter druge osebe, ki imajo dostop do notranjih informacij v času mandata in tudi po njegovem
izteku.
Objavljanje poslovnih poročil in izkazov
Družba sledi najvišjim standardom objavljanja poslovnih poročil, opredeljenim v Zakonu o trgu finančnih
instrumentov in Priporočilih Ljubljanske borze. Na spletnih straneh družbe DARS in SEOnetu se vsako leto objavlja
finančni koledar z navedbo rokov vseh pomembnejših poslovnih objav in dogodkov.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 108
I.18 Poročilo nadzornega sveta za leto
2022
V letu 2022 so bili člani nadzornega sveta kot
predstavniki lastnika:
- Pavle Hevka (predsednik) do 7. 10. in nato
član do 23. 12.
- dr. Robert Rožič (namestnik predsednika)
do 23. 9.
- Jože Oberstar (član) do 23. 9.
- Jožef Zimšek (član) do 23. 9.
- dr. Štefan Šumah (član) do 23. 9.
- Anton Guzej (član)
- mag. Andrej Šušteršič (član) od 24. 9. do 7.
10, od 7. 10. dalje predsednik
- Metod Dragonja (član) od 24. 9. do 7. 10,
od 7. 10. dalje namestnik predsednika
- dr. Nevenka Hrovatin (članica) od 24. 9.
- Janko Kramžar (član) od 24. 9.
Člani predstavnikov zaposlenih pa so bili Martin
Stožir, Nataša Ivančevič in Branko Švigelj.
Nadzorni svet sestavlja uravnotežena skupina
različnih strokovnjakov, ki se medsebojno
dopolnjujejo in se osredotočajo na učinkovitost
opravljanja svojih osnovnih funkcij. Delo
nadzornega sveta je potekalo v skladu z
zakonodajo, priporočili Združenja nadzornikov
Slovenije in preostalimi priporočili dobre prakse.
Nadzorni svet je upošteval tudi Kodeks upravljanja
javnih delniških družb, Kodeks korporativnega
upravljanja družb s kapitalsko naložbo države ter
Kodeks profesionalne etike Združenja nadzornikov
Slovenije, pri čemer so člani nadzornega sveta
dosledno spoštovali njihova načela.
Člani so na sejah aktivni in sodelujejo v razpravah s
ciljem, da se vsa morebitna različna stališča
pojasnijo in uskladijo do stopnje, ko so strokovno,
zakonsko in strateško usklajena. Nadzorni svet je v
letu 2022 sprejel 216 sklepov, od tega je bilo 12
takih, ki niso bili soglasno sprejeti. Razprave,
povzete v zapisnikih sej nadzornega sveta, so
dokaz, da so se člani sveta temeljito pripravili na
seje, saj sicer ne bi mogli aktivno in strokovno
sodelovati pri obravnavi posameznih točk
dnevnega reda. Podajali so konstruktivne predloge
ter na podlagi pripravljenih pisnih in ustnih
informacij, ki so jih prejeli od uprave družbe,
kompetentno sprejemali odločitve v skladu s
poslovnikom, akti družbe in zakonskimi pooblastili.
V letu 2022 so se razen enega člana, ki je bil enkrat
opravičeno odsoten, vsi člani udeležili vseh sej.
Skozi leto je Nadzorni svet ohranjal uravnotežen
profesionalni odnos z upravo in bil deležen
pravočasnih s podatki podprtih informacij z njene
strani. Predsednik nadzornega sveta in predsednik
uprave sva sodelovala tudi izven formalno sklicanih
sej.
Delo članov nadzornega sveta, vključno z delom v
komisijah, je bilo strokovno in usmerjeno v
učinkovitost opravljanja funkcije. Delo nadzornega
sveta so vsebinsko učinkovito podpirali predlogi
komisij nadzornega sveta. Člani svoje znanje
nadgrajujejo tudi z udeležbo na različnih strokovnih
seminarjih in izobraževalnih srečanjih, ki potekajo v
organizaciji Slovenskega državnega holdinga in
drugih strokovnih organizacij. Nadzorni svet je
sproti obveščal zainteresirano javnost.
Nadzorni svet v skladu s Kodeksom korporativnega
upravljanja družb s kapitalsko naložbo države
navaja, da so vsi stroški delovanja nadzornega
sveta razkriti v letnem poročilu.
Nadzorni svet DARS se je v letu 2022 sestal na
trinajstih rednih sejah, dveh izrednih in sedmih
dopisnih sejah, na katerih je obravnaval redna
poročila o poslovanju družbe ter druge tekoče
zadeve in pomembna vprašanja.
Na sejah je nadzorni svet obravnaval in odločal tudi
o drugih zadevah, za katere je pristojen po zakonu,
drugih predpisih in po statutu. Nadzorni svet je
redno spremljal uresničevanje lastnih sklepov.
Nadzorni svet DARS je med drugim:
- imenoval novega predsednika in
namestnika predsednika nadzornega
sveta;
- imenoval nove člane v vse tri komisije
nadzornega sveta;
- odpoklical 3 člane uprave,
- imenoval 3 nove člane uprave;
- podal soglasje k rebalansu Poslovnega
načrta za leto 2022;
- podal soglasje k Poslovnemu načrtu za
leto 2023;
- izdajal soglasja za posle nad 1 milijon
evrov (brez DDV) na podlagi sklepa z dne

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 109
27. 8. 2020 in nad 2,5 milijona evrov (brez
DDV) na podlagi Statuta družbe;
- se tekoče seznanjal s stanjem na projektih
Karavanke, 3. razvojna os, širitev tretjega
pasu, poslovna stavba Grič, mala
počivališča ter glede vzpostavitve
evropskega cestninskega sistema;
- se tekoče seznanjal s stanjem postopkov
javnega naročanja;
- se seznanil s Poročilom samoocene
nadzornega sveta;
- se seznanil s Poročilom o izvajanju
nacionalnega programa, ki ureja izgradnjo
avtocest za leto 2021;
- potrdil Trajnostno poročilo družbe za leto
2021;
- spremljal realizacijo ukrepov samoocene
družbe po modelu odličnosti EFQM;
- dal soglasje k Letnemu planu službe za
notranjo revizijo za leti 2022 in 2023,
Temeljni listini o delovanju notranje
revizije ter se seznanil s Poročilom o delu
službe za notranjo revizijo za leto 2021;
- obravnaval in potrdil Letno poročilo
družbe DARS za leto 2021;
- sprejel Poročilo o svojem delu za preteklo
leto;
- obravnaval in potrdil predloge za
sprejemanje sklepov na skupščini;
- odločal o prejemkih uprave družbe;
- predlagal skupščini podelitev razrešnice
upravi in nadzornemu svetu za poslovno
leto 2021 ter soglašal s predlogom
skupščini glede uporabe bilančnega
dobička po stanju na dan 31. 12. 2021;
- predlagal skupščini družbe imenovanje
družbe za izvajanje revizijskih storitev v
obdobju petih let;
- se seznanil z Nerevidiranim polletnim
poročilom;
- obravnaval poročila o obvladovanju
tveganj;
- se tekoče seznanjal z izpostavljanjem
družbe glede vojne v Ukrajini;
- obravnaval poročilo Sveta delavcev za leto
2021;
- se tekoče seznanjal s poročili komisij
nadzornega sveta;
- sprejel Letni načrt dela nadzornega sveta;
- sprejel novelirane Poslovnike nadzornega
sveta in njegovih komisij;
- sprejel novelirano Politiko raznolikosti
družbe;
- sprejel novelirano Politiko upravljanja
družbe;
- sprejel Politiko prejemkov članov organov
vodenja in nadzora;
- se tekoče seznanjal z drugimi
informacijam (med drugim tudi o
problematiki avtocestne policije in
zemljišč v Semedeli).se tekoče seznanjal z
drugimi informacijam (med drugim tudi o
problematiki avtocestne policije, zemljišč
v Semedeli).
Nadzorni svet se je v mesecu februarju seznanil s
Poročilom o samooceni nadzornega sveta za leto
2021. Samoocena dela nadzornega sveta po
metodologiji Združenja nadzornikov Slovenije je
pokazala, da delovanje nadzornega sveta in
njegovih komisij dosega visoke standarde, vendar
so kljub temu na nekaterih področjih še možnosti
za izboljšave. Izvedeni postopki samoocenjevanja
dvigujejo raven delovanja, kar se kaže tudi v večji
kakovosti nadzora poslovanja.
Člani nadzornega sveta so pri odločanju o
posameznih zadevah na sejah nadzornega sveta
upoštevali splošna pravila korporacijskega
upravljanja glede vprašanja konflikta interesov.
Komisije nadzornega sveta DARS
Nadzorni svet ima oblikovane naslednje komisije:
revizijsko komisijo, kadrovsko komisijo in
investicijsko komisijo, ki so nudile nadzornemu
svetu strokovno podporo. Komisije so redno
poročale in svetovale nadzornemu svetu, odločanje
pa je ostalo v pristojnosti nadzornega sveta.
Revizijska komisija se je sestala na devetih rednih
sejah in dveh dopisnih sejah. Pripravila je podlage
nadzornemu svetu za potrditev letnega poročila.
Večkrat je opravila tudi razpravo z revizorji KPMG,
d. o. o., sodelovala pri postopku izbire zunanjega
revizorja in podala predlog za izbor revizorja
nadzornemu svetu.
Komisija je obravnavala nerevidirano polletno
poročilo, revidirano letno poročilo in podala
predlog nadzornemu svetu, da ga potrdi.
Obravnavala je tudi poročilo o delu notranje
revizije za leto 2021, polletno poročilo o delu
notranje revizije za leto 2022, temeljno listino
notranje revizije, plan dela notranje revizije za leto
2022 in 2023, ter podala predlog nadzornemu
svetu za izdajo soglasja k planu dela in temeljni
listini. Med drugim je redno spremljala in
obravnavala poročila in priporočila notranje
revizije. Komisija se je redno seznanjala tudi s
poročili opravljenih rednih notranjih revizij. Prav
tako se je komisija redno seznanjala s poročili o
poslovanju družbe, redno spremljala realizacijo
sklepov komisije, obravnavala Trajnostno poročilo,
Rebalans poslovnega načrta, predlog Poslovnega

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 110
načrta 2023, obravnavala Poročila o obvladovanju
tveganj, tudi glede izpostavljenosti družbe zaradi
vojne v Ukrajini ter sprejela Plan dela komisije za
leto 2022. Seznanila se je tudi s planom dela in
rednimi aktivnostmi službe za Skladnost poslovanja
in integriteto. Redno je obravnavala poročila o
morebitnih prijavah nepravilnosti s področja
korporativne integritete. Komisija je obravnavala
tudi druga vprašanja in teme iz pristojnosti
revizijske komisije, med drugim je tudi skozi
»kazalnike za spremljanje zunanje revizije s strani
revizijske komisije ob zaključku revizije letnih
računovodskih izkazov« ocenila delovanje revizorja
KPMG, d. o. o.
Kadrovska komisija nadzornega sveta družbe se je
sestala na sedmih sejah. Obravnavala je predlog
spremenljivega prejemka uprave za leto 2021,
Politiko prejemkov članov organov vodenja in
nadzora ter novelirano Politiko raznolikosti. Pričela
je tudi postopek določitve načina merjenja meril za
določitev spremenljivega dela prejemkov uprave iz
Politike prejemkov in postavitve ciljev z namenom
oblikovanja internega akta NS za določitev
spremenljivega dela prejemkov uprave. Komisija je
izpeljala tudi postopke za imenovanje novih članov
uprave ter obravnavala tudi druga vprašanja in
teme iz pristojnosti komisije.
Investicijska komisija se je sestala na dvanajstih
rednih sejah in eni dopisni seji, na katerih je
obravnavala investicijske projekte in ostala javna
naročila nad 1 milijon evrov (brez DDV) ter
nadzornemu svetu podala mnenje pred
odločanjem.
Skladno z drugim odstavkom 282. člena Zakona o
gospodarskih družbah je Nadzorni svet DARS
pripravil pisno poročilo o ugotovitvah pregleda
Letnega poročila družbe DARS za leto 2022 in
podanem predlogu uprave o delitvi bilančnega
dobička za skupščino.
Preveritev in potrditev Letnega poročila 2022
Nadzorni svet DARS je Letno poročilo družbe DARS
za leto 2022 obravnaval v okviru zakonskega roka.
Seznanil se je z revizijskim poročilom in mnenjem
pooblaščenega revizorja o pregledanih
računovodskih izkazih za poslovno leto 2022 ter
ugotovil, da pooblaščeni revizor ni odkril nobenih
napačnih navedb oz. nepravilnosti, ki bi lahko
vplivale na računovodske izkaze družbe. V
revizijskem poročilu tudi ni nobenih pripomb in
zadržkov glede uprave družbe in nadzornega sveta.
Nadzorni svet ni imel pripomb k poročilu revizijske
družbe BDO Revizija, d. o. o.
Skladno s točko 7.3.7 Statuta DARS je nadzorni svet
preveril predloženo revidirano letno poročilo in
predlog uprave o delitvi bilančnega dobička, na
katerega nadzorni svet ni imel pripomb in ga
potrdil.
Nadzorni svet se je ob sprejemanju letnega
poročila opredelil tudi do izjave o upravljanju
družbe, ki je vključena v poslovno poročilo Letnega
poročila družbe DARS za leto 2022 in ocenil, da je
odsev dejanskega stanja upravljanja družbe v letu
2022.
mag. Andrej Šušteršič
predsednik nadzornega sveta

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 111
II Računovodsko poročilo

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 112
II Računovodsko poročilo
II Računovodsko poročilo ........................................................................................................................ 112
II.1 Računovodski izkazi družbe DARS ..................................................................................................... 113
II.2 Poročajoča družba ............................................................................................................................. 121
II.3 Popravek napak v primerjalnih podatkih na dan 31. 12. 2021 .......................................................... 121
II.4 Pomembnejše računovodske usmeritve ........................................................................................... 122
II.5 Pojasnila k računovodskim izkazom .................................................................................................. 137
II.5.1 Pojasnila k bilanci stanja................................................................................................................ 137
II.5.2 Pojasnila k izkazu poslovnega izida ............................................................................................... 166
II.5.3 Pojasnila k izkazu vseobsegajočega donosa .................................................................................. 173
II.6 Poslovna tveganja .............................................................................................................................. 174
II.7 Posli z lastniki in njihovimi povezanimi družbami ............................................................................. 174
II.8 Dogodki po datumu bilance stanja .................................................................................................... 175
II.9 Revidiranje letnega poročila za leto 2022 ......................................................................................... 175
II.10 Revizorjevo poročilo .......................................................................................................................... 176

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 113
II.1 Računovodski izkazi družbe DARS
Bilanca stanja na dan 31. decembra 2022
V EUR (brez centov)
Pojasnila
31.12.2022
31.12.2021*
SREDSTVA
5.159.975.244
5.079.282.602
A. DOLGOROČNA SREDSTVA
4.732.894.173
4.802.890.381
I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve
II.5.1.1
27.585.032
30.411.543
1. Dolgoročne premoženjske pravice
27.572.062
30.395.690
5. Druge dolgoročne aktivne časovne razmejitve
12.970
15.853
II. Opredmetena osnovna sredstva
II.5.1.2*
4.529.611.852
4.589.307.102
1. Zemljišča in zgradbe
4.295.572.096
4.434.001.775
a) Zemljišča
157.711.006
161.698.478
b) Zgradbe
4.137.861.090
4.272.303.297
3. Druge naprave in oprema
39.189.548
44.406.585
4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo
194.850.209
110.898.741
a) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi
194.850.209
110.898.741
III. Naložbene nepremičnine
II.5.1.3*
24.429.000
23.744.530
IV. Dolgoročne finančne naložbe
II.5.1.5
144.000.000
153.000.964
1. Dolgoročne finančne naložbe, razen posojil
0
964
c) Druge delnice in deleži
0
964
2. Dolgoročna posojila
144.000.000
153.000.000
b) Dolgoročna posojila drugim
144.000.000
153.000.000
V. Dolgoročne poslovne terjatve
II.5.1.6*
529.437
56.088
3. Dolgoročne poslovne terjatve do drugih
529.437
56.088
VI. Odložene terjatve za davek
II.5.1.7
6.738.852
6.370.154
B. KRATKOROČNA SREDSTVA
426.249.353
275.676.159
I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo
II.5.1.8
1.727.729
416.605
II. Zaloge
II.5.1.9
4.877.973
4.215.695
1. Material
4.311.833
3.706.196
3. Proizvodi in trgovsko blago
566.141
509.498
III. Kratkoročne finančne naložbe
II.5.1.10
310.272.407
168.000.000
1. Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil
17.272.407
0
c) Druge kratkoročne finančne naložbe
17.272.407
0
2. Kratkoročna posojila
293.000.000
168.000.000
b) Kratkoročna posojila drugim
293.000.000
168.000.000
IV. Kratkoročne poslovne terjatve
II.5.1.11*
61.030.895
50.466.537
1. Kratkoročne poslovne terjatve do družb v skupini
0
0
2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev
31.468.473
31.186.958
3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih
29.562.422
19.279.579
V. Denarna sredstva
II.5.1.12
48.340.349
52.577.322
C. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
II.5.1.13
831.718
716.063

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 114
V EUR (brez centov)
Pojasnila
31.12.2022
31.12.2021*
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
5.159.975.244
5.079.282.602
A. KAPITAL
II.5.1.14
3.199.015.617
3.041.652.197
I. Vpoklicani kapital
2.086.559.144
2.086.559.144
1. Osnovni kapital
2.086.559.144
2.086.559.144
II. Kapitalske rezerve
31.429.279
28.868.850
III. Rezerve iz dobička
1.020.588.748
893.457.395
1. Zakonske rezerve
55.083.966
48.327.649
4. Statutarne rezerve
231.732.145
199.639.640
5. Druge rezerve iz dobička
733.772.637
645.490.106
V. Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti
12.299.688
–7.376.966
VI. Preneseni čisti poslovni izid
0
0
VII. Čisti poslovni izid poslovnega leta
48.138.758
40.143.774
B. REZERVACIJE IN DOLG. PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
II.5.1.15
157.228.217
155.279.738
1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti
4.646.298
4.442.008
2. Druge rezervacije
3.796.287
785.662
3. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve
148.785.632
150.052.068
C. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI
1.519.648.469
1.601.941.502
I. Dolgoročne finančne obveznosti
II.5.1.16
1.483.208.031
1.557.868.963
2. Dolgoročne finančne obveznosti do bank
II.5.1.17
1.219.848.684
1.290.983.980
3. Dolgoročne finančne obveznosti na podlagi obveznic
II.5.1.18
117.800.967
117.800.967
4. Druge dolgoročne finančne obveznosti
II.5.1.19
145.558.380
149.084.016
II. Dolgoročne poslovne obveznosti
II.5.1.20
33.158.681
44.072.538
2. Dolgoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
52.983
0
5. Druge dolgoročne poslovne obveznosti
II.5.1.21*
33.105.698
44.072.538
III. Odložene obveznosti za davek
II.5.1.7
3.281.757
0
Č. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
248.396.148
263.816.512
II. Kratkoročne finančne obveznosti
II.5.1.22
150.682.339
177.942.384
2. Kratkoročne finančne obveznosti do bank
141.672.376
157.793.581
3. Kratkoročne finančne obveznosti na podlagi obveznic
3.117.571
3.117.571
4. Druge kratkoročne finančne obveznosti
5.892.392
17.031.232
III. Kratkoročne poslovne obveznosti
II.5.1.23*
97.713.809
85.874.128
2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
57.746.111
37.531.572
4. Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov
364.309
30.114
5. Druge kratkoročne poslovne obveznosti
39.603.388
48.312.442
D. KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
II.5.1.24
35.686.793
16.592.653
IZVENBILANČNA EVIDENCA
II.5.1.25*
194.655.273
282.777.904
*V primerjalnih zneskih na dan 31. 12. 2021 so bile popravljene napake, kar je pojasnjeno v točki II.3 Popravek napak v primerjalnih podatkih
na dan 31. 12. 2021.
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 115
Izkaz poslovnega izida za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2022 (različica I)
V EUR (brez centov)
Pojasnila
1. 1. do 31. 12.
2022
1. 1. do 31. 12.
2021
1.
Čisti prihodki od prodaje
II.5.2.1
494.473.636
469.535.406
Prihodki od cestnin
479.557.025
456.235.915
Prihodki od zakupnin za počivališča
9.463.637
8.347.355
Prihodki od zapor in prekomernih obremenitev
1.384.680
1.130.221
Prihodki od služnosti za bazne postaje in ostalo
751.278
572.513
Prihodki po pogodbi o izvajanju naročila
288.164
321.312
Prihodki od zakupa optičnih vlaken
928.456
1.003.149
Drugi prihodki od prodaje
2.100.396
1.924.942
3.
Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
II.5.2.2
1.482.558
1.681.712
4.
Drugi poslovni prihodki
II.5.2.3
16.350.549
16.091.935
5.
Stroški blaga, materiala in storitev
II.5.2.4
–60.807.678
–48.350.592
a)
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter str. porab. materiala
–13.511.562
–9.472.198
b)
Stroški storitev
–47.296.117
–38.878.394
6.
Stroški dela
II.5.2.5
–54.082.891
–47.936.062
a)
Stroški plač
–39.499.916
–35.188.562
b)
Stroški socialnih zavarovanj
–7.688.767
–6.907.359
c)
Drugi stroški dela
–6.894.208
–5.840.140
7.
Odpisi vrednosti
II.5.2.6
–200.885.298
–220.978.268
a)
Amortizacija
–194.501.316
–189.378.633
b)
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopred. sr. in opred. osnovnih sr.
–6.054.385
–31.481.217
c)
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih
–329.597
–118.418
8.
Drugi poslovni odhodki
II.5.2.7
–3.637.364
–877.044
10.
Finančni prihodki iz danih posojil
II.5.2.8
4.392.185
1.748.859
b)
Finančni prihodki iz posojil, danih drugim
4.392.185
1.748.859
11.
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev
II.5.2.9
4.557
54.451
b)
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih
4.557
54.451
12.
Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb
–964
0
13.
Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
–31.038.108
–32.403.784
b)
Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank
II.5.2.10
–18.567.142
–18.536.250
c)
Finančni odhodki iz izdanih obveznic
II.5.2.11
–5.637.344
–5.633.924
č)
Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti
II.5.2.12
–6.833.622
–8.233.609
14.
Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
II.5.2.13
–13.926
–38.880
b)
Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih obveznosti
–3.871
–5.370
c)
Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti
–10.055
–33.511
15.
Drugi prihodki
II.5.2.14
179.089
177.951
16.
Drugi odhodki
II.5.2.15
–223.831
–233.086
17.
Davek iz dobička
II.5.2.16
–33.111.658
–27.237.468
18.
Odloženi davki
2.051.847
1.468.237
19.
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja
135.132.702
112.703.369
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 116
Izkaz drugega vseobsegajočega donosa za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2022
v EUR (brez centov)
Pojasnilo
2022
2021
19.
Čisti poslovni izid poslovnega leta
135.132.702
112.703.369
20.
Spremembe rezerv, nastalih zaradi prevrednotenja po pošteni
vrednosti
II.5.3.
19.465.330
5.579.212
21.
Druge sestavine vseobsegajočega donosa
II.5.3.
204.958
28.403
22.
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja
154.802.991
118.310.984
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 117
Izkaz denarnih tokov za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2022
v EUR (brez centov)
leto 2022
leto 2021
A.
Denarni tokovi pri poslovanju
a)
Postavke izkaza poslovnega izida
Poslovni prihodki (razen za prevrednotenje) in finančni prihodki iz poslovnih terjatev
509.661.024
485.237.576
Poslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevredn.) in finančni odh. iz posl. obveznosti
–117.612.729
–95.872.369
Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih
–29.178.262
–26.151.242
362.870.033
363.213.965
b)
Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij ter
odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance stanja
Začetne manj končne poslovne terjatve
–10.255.138
–4.511.693
Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve
–115.656
64.581
Začetne manj končne terjatve za odloženi davek
–368.698
–159.533
Začetna manj končna sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo
–1.311.124
56.052
Začetne manj končne zaloge
–662.279
1.019.962
Končni manj začetni poslovni dolgovi
863.486
–5.682.732
Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije
21.042.619
–3.185.865
Končne manj začetne obveznosti za odloženi davek
3.281.757
0
12.474.969
–12.399.227
c)
Pozitivni ali negativni denarni izid pri poslovanju (a + b)
375.345.002
350.814.738
B.
Denarni tokovi pri investiranju
a)
Prejemki pri investiranju
Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku, ki se nanašajo na investiranje
266.980
264.903
Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev
0
0
Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev
1.497.488
603.900
Prejemki od odtujitve naložbenih nepremičnin
0
322.765
Prejemki od odtujitve finančnih naložb
178.000.000
92.000.000
179.764.468
93.191.568
b)
Izdatki pri investiranju
Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev
–3.235.257
–6.138.883
Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev
–134.790.334
–117.786.065
Izdatki za pridobitev naložbenih nepremičnin
–2.560.429
–371.945
Izdatki za pridobitev finančnih naložb
–294.000.000
–112.000.000
–434.586.020
–236.296.892
c)
Pozitivni ali negativni denarni izid pri investiranju (a + b)
–254.821.552
–143.105.325
C.
Denarni tokovi pri financiranju
a)
Prejemki pri financiranju
Prejemki od vplačanega kapitala
0
0
Prejemki od povečanja finančnih obveznosti
90.916.042
0
90.916.042
0
b)
Izdatki pri financiranju
Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje
–30.975.770
–32.657.081
Izdatki za vračila kapitala
0
0
Izdatki za odplačila finančnih obveznosti
–184.700.696
–184.782.569
Izdatki za izplačila dividend in drugih deležev v dobičku
0
0
–215.676.466
–217.439.650
c)
Pozitivni ali negativni denarni izid pri financiranju (a + b)
–124.760.423
–217.439.650
Č.
Končno stanje denarnih sredstev
48.340.349
52.577.322
x)
Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov Ac, Bc in Cc)
–4.236.973
–9.730.237
y)
Začetno stanje denarnih sredstev
52.577.322
62.307.559
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 118
Izkaz gibanja kapitala za obdobje od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2022
I.
Vpoklicani
kapital
II.
III.
Rezerve iz dobička
V.
VI.
VII.
Skupaj kapital
Kapitalske
rezerve
Rezerve,
nastale zaradi
vrednotenja po
pošteni
vrednosti
Preneseni čisti
poslovni izid
Čisti poslovni
izid poslovnega
leta
1.
1.
4.
5.
1.
1.
Osnovni kapital
Zakonske
rezerve
Statutarne
rezerve
Druge rezerve
iz dobička
Preneseni čisti
dobiček/izguba
Čisti dobiček
poslovnega leta
A1. Stanje na dan 31. 12. 2021
2.086.559.144
28.868.850
48.327.649
199.639.640
645.490.106
–7.376.966
0
40.143.774
3.041.652.197
B.1. Sprememba lastniškega kapitala - transakcije z lastniki
0
0
0
0
0
0
0
0
0
a) vpis vpoklicanega osnovnega kapitala
0
f) vračilo kapitala
0
B.2. Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja
0
0
0
0
0
19.670.289
0
135.132.702
154.802.991
a) Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja
135.132.702
135.132.702
c) Spremembe rezerv, nastalih zaradi vrednotenja finančnih
naložb po pošteni vrednosti
19.465.330
19.465.330
d) Druge sestavine vseobsegajočega donosa poročevalskega
obdobja
204.958
204.958
B.3. Spremembe v kapitalu
0
2.560.429
6.756.317
32.092.505
88.282.531
6.365
0
–127.137.718
2.560.429
a) Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega
poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala
40.143.774
–40.143.774
0
b) Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja
na druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in
nadzora
6.756.317
32.092.505
48.138.758
6.365
–86.993.945
0
f) Druge spremembe v kapitalu
2.560.429
6.365
–6.365
2.560.429
D. Stanje na dan 31. 12. 2022
2.086.559.144
31.429.279
55.083.966
231.732.145
733.772.637
12.299.688
0
48.138.758
3.199.015.617
BILANČNI DOBIČEK na dan 31. 12. 2022
0
48.138.758
48.138.758

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 119
Izkaz gibanja kapitala za obdobje od 1. januarja 2021 do 31. decembra 2021
I.
Vpoklicani
kapital
II.
III.
Rezerve iz dobička
V.
VI.
VII.
Skupaj kapital
Kapitalske
rezerve
Rezerve,
nastale zaradi
vrednotenja po
pošteni
vrednosti
Preneseni čisti
poslovni izid
Čisti poslovni
izid poslovnega
leta
1.
1.
4.
5.
1.
1.
Osnovni kapital
Zakonske
rezerve
Statutarne
rezerve
Druge rezerve
iz dobička
Preneseni čisti
dobiček/izguba
Čisti dobiček
poslovnega leta
A1. Stanje na dan 31. 12. 2020
2.086.559.144
28.491.168
42.693.436
172.877.124
584.144.280
–13.003.673
0
21.202.052
2.922.963.531
B.1. Sprememba lastniškega kapitala - transakcije z lastniki
0
0
0
0
0
0
0
0
0
a) vpis vpoklicanega osnovnega kapitala
0
f) vračilo kapitala
0
B.2. Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja
0
0
0
0
0
5.607.614
0
112.703.369
118.310.984
a) Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja
112.703.369
112.703.369
c) Spremembe rezerv, nastalih zaradi vrednotenja finančnih
naložb po pošteni vrednosti
5.579.212
5.579.212
d) Druge sestavine vseobsegajočega donosa poročevalskega
obdobja
28.403
28.403
B.3. Spremembe v kapitalu
0
377.682
5.634.214
26.762.516
61.345.825
19.093
0
–93.761.648
377.682
a) Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega
poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala
21.202.052
–21.202.052
0
b) Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja
na druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in
nadzora
5.634.214
26.762.516
40.143.774
19.093
–72.559.596
0
f) Druge spremembe v kapitalu
377.682
19.093
–19.093
377.682
D. Stanje na dan 31. 12. 2021
2.086.559.144
28.868.850
48.327.649
199.639.640
645.490.106
–7.376.966
0
40.143.774
3.041.652.197
BILANČNI DOBIČEK na dan 31. 12. 2021
0
40.143.774
40.143.774
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 120
Izkaz bilančnega dobička 2022
V EUR (brez centov)
31. 12. 2022
31. 12. 2021
A. ČISTI POSLOVNI IZID POSLOVNEGA LETA
135.132.702
112.703.369
B. PRENESENI DOBIČEK/IZGUBA
–6.365
–19.093
C. POVEČANJE REZERV IZ DOBIČKA PO SKLEPU UPRAVE
- Zakonske rezerve
6.756.317
5.634.214
- Statutarne rezerve
32.092.505
26.762.516
- Druge rezerve iz dobička
48.138.758
40.143.774
BILANČNI DOBIČEK 31. 12.
48.138.758
40.143.774
Čisti poslovni izid leta 2022 znaša 135.132.702 evrov. Ob sestavi letnega poročila je DARS, skladno s Statutom
DARS in 64. ter 230. členom ZGD-1, oblikoval zakonske rezerve v višini 6.756.317 evrov, statutarne rezerve v višini
32.092.505 evrov in druge rezerve iz dobička v višini 48.138.758 evrov.
Bilančni dobiček DARS na dan 31. decembra 2022 znaša 48.138.758 evrov. O razporeditvi bilančnega dobička bo
v skladu z ZGD-1 odločala skupščina DARS.
Uprava in Nadzorni svet družbe v skladu z 69. členom ZGD-1 predlagata razporeditev bilančnega dobička leta
2022 v višini 48.138.758 evrov v druge rezerve iz dobička.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 121
II.2 Poročajoča družba
DARS je registrirana pravna oseba s sedežem v Sloveniji. Naslov registriranega sedeža je Ulica XIV. divizije 4, 3000
Celje.
Družba DARS izvaja dejavnost gradnje avtocest in hitrih cest ter upravlja in vzdržuje obstoječe avtoceste in hitre
ceste v RS. Družba DARS v imenu RS in za njen račun opravlja naloge povezane s prostorskim načrtovanjem in
umeščanjem avtocest v prostor ter naloge v zvezi s pridobivanjem nepremičnin za potrebe gradnje avtocest.
Družba sestavlja računovodske izkaze in poročila, kot jih določa prvi odstavek 60. člena ZGD-1, v skladu s SRS.
Uprava družbe DARS je računovodske izkaze odobrila za javno objavo dne 31. marca 2023.
II.3 Popravek napak v primerjalnih
podatkih na dan 31. 12. 2021
Družba je v bilanci stanja popravila podatke na dan 31. 12. 2021 pri naslednjih postavkah:
- naložbenih nepremičninah,
- zemljiščih,
- dolgoročnih in kratkoročnih poslovnih terjatvah,
- dolgoročnih in kratkoročnih poslovnih obveznostih in
- zunajbilančni evidenci.
Podatki po posameznih postavkah na dan 31. 12. 2021 pred popravki in po popravkih so prikazani v spodnji tabeli.
v EUR (brez centov)
31.12.2021
Popravljeno
31.12.2021
Pred popravkom
II. Opredmetena osnovna sredstva
1. Zemljišča in zgradbe
a) Zemljišča
161.698.478
180.304.799
III. Naložbene nepremičnine
23.744.530
5.138.209
V. Dolgoročne poslovne terjatve
3. Dolgoročne poslovne terjatve do drugih
56.088
9.749.182
IV. Kratkoročne poslovne terjatve
3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih
19.279.579
23.063.787
II. Dolgoročne poslovne obveznosti
5. Druge dolgoročne poslovne obveznosti
44.072.538
53.765.633
III. Kratkoročne poslovne obveznosti
5. Druge kratkoročne poslovne obveznosti
48.312.442
52.096.651
ZUNAJBILANČNA EVIDENCA
282.777.904
269.300.601
Družba je vodila zemljišča, ki jih je prejela od države v letu 2010 in za katera prihodnja raba ni bila določena, med
zemljišči. Ker prihodnja raba teh zemljišč ni določena ali pa so zemljišča namenjena prodaji, jih mora družba
izkazovati med naložbenimi nepremičninami.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 122
Družba je na dan 31. 12. 2021 izkazovala med terjatvami vstopni davek na dodano vrednost iz naslova
nadomestila za ustanovitev stavbne pravice (izkazovanje med dolgoročnimi in kratkoročnimi poslovnimi
terjatvami). Med dolgoročnimi in kratkoročnimi poslovnimi obveznostmi pa je izkazovala obveznost za davek na
dodano vrednost iz naslova nadomestila za ustanovitev stavbne pravice. Kratkoročni del obveznosti se prenaša
iz dolgoročnih obveznosti na podlagi Letne izvedbene pogodbe (za izvajanje naročila na podlagi 4. člena ZDARS-
1 za vsako poslovno leto). Vse postavk davka na dodano vrednost so bile na dan 31. 12. 2021 prenesene na
zunajbilančno evidenco.
Napake in njihovi popravki niso imeli vpliva na poslovni izid in kapital družbe.
II.4 Pomembnejše računovodske
usmeritve
Podlaga za sestavitev izkazov
Računovodski izkazi družbe DARS s pojasnili in razkritji najpomembnejših kategorij so pripravljeni v skladu z
računovodskimi ter poročevalskimi zahtevami SRS, upoštevaje določila ZGD-1 in ZDARS-1.
Računovodski izkazi predstavljajo ločene računovodske izkaze družbe za splošne potrebe. Računovodski izkazi so
bili pripravljeni za obdobje poročanja, ki traja od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2022, v skladu s SRS 2016.
Družba dosledno uporablja spodaj opredeljene računovodske usmeritve za vsa obdobja, predstavljena v
priloženih računovodskih izkazih. Pri izbiri računovodskih usmeritev, to je pravil in postopkov, ki jih je potrebno
upoštevati in uporabljati pri sestavljanju računovodskih izkazov in celotnem računovodenju, je družba upoštevala
zahtevo po previdnosti, prednosti vsebine pred obliko in pomembnost dogodkov.
Pri sestavi računovodskih izkazov sta bili upoštevani temeljni računovodski predpostavki: nastanek poslovnih
dogodkov in časovna neomejenost delovanja.
Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih, brez centov. Posle, izražene v tuji valuti, družba preračuna v evre po
referenčnem tečaju Evropske centralne banke na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti
na dan izkaza bilance stanja, so preračunane v domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske centralne banke,
veljavnem na zadnji dan obračunskega obdobja. Tečajne razlike so pripoznane v izkazu poslovnega izida.
Poslovodstvo mora pri sestavi računovodskih izkazov podati ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na
uporabo računovodskih usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev, obveznosti, prihodkov ter odhodkov.
Dejanske vrednosti se lahko razlikujejo od ocenjenih. Ocene, presoje in predpostavke se redno pregledujejo.
Učinki spremembe računovodskih ocen, presoj in predpostavk se uporabijo za naprej in vplivajo le na obdobje, v
katerem je bila računovodska ocena spremenjena, in na kasnejša obdobja.
Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve
Neopredmetena sredstva zajemajo naložbe v pridobljene pravice do industrijske lastnine (licence, računalniški
programi) in neopredmetena osnovna sredstva v pridobivanju.
Neopredmetena sredstva se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo po nabavni vrednosti, ki sestoji iz vseh
izdatkov, ki so potrebni za njihov nakup, oziroma iz stroškov, ki so potrebni za njihovo usposobitev za uporabo.
Za vrednotenje se uporablja model nabavne vrednosti, kar pomeni, da se neopredmetena sredstva izkazujejo po
nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti.
Družba samostojno določi letne amortizacijske stopnje glede na dobo koristnosti posameznega
neopredmetenega dolgoročnega sredstva s končno dobo koristnosti.
Oslabitev sredstva ali denar ustvarjajoče enote se pripozna, kadar njegova knjigovodska vrednost presega
njegovo nadomestljivo vrednost. Oslabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida. Če družba posluje z zadostnim
dobičkom in v okviru poslovnih načrtov, ni razlogov za oslabitev.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 123
Opredmetena osnovna sredstva
Opredmetena osnovna sredstva vključujejo zemljišča, zgradbe, opremo in opredmetena osnovna sredstva v
gradnji in izdelavi ter opredmetena osnovna sredstva, ki so v najemu kot pravica do uporabe. Osnovna sredstva,
ki jih družba ne more uporabljati, ker so poškodovana, zastarana ali podobno, so trajno izločena iz uporabe.
Opredmeteno osnovno sredstvo se ob začetnem pripoznavanju ovrednoti po nabavni vrednosti, ki jo sestavljajo
nakupna cena osnovnega sredstva, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoče neposredno
pripisati usposobitvi osnovnega sredstva za uporabo.
Opredmetena osnovna sredstva so vrednotena po modelu nabavne vrednosti.
Pozneje nastali stroški, ki so povezani z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno
vrednost, če povečujejo prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi ali omogočajo podaljšanje dobe
koristnosti. Avtocestni odsek se aktivira z dnem njegove predaje v promet, stroški nastali po tem dnevu, povezani
z gradnjo avtocestnega odseka, povečujejo njegovo nabavno vrednost enkrat letno, to je s stanjem na dan 31.
decembra tekočega leta.
Nabavno vrednost osnovnega sredstva sestavljajo tudi stroški izposojanja, povezani s pridobitvijo osnovnega
sredstva do njegove usposobitve za uporabo. Stroški izposojanja so:
- obresti,
- drugi stroški družbe, ki so povezani z izposojanjem finančnih sredstev.
Stroške izposojanja, ki jih je mogoče neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji osnovnega sredstva v
pripravi, družba usredstvi kot del nabavne vrednosti tega sredstva. Druge stroške izposojanja družba pripozna
kot odhodek v obdobju, ko nastanejo. Stroški, ki so neposredno povezani z zadolževanjem, namenjenem
financiranju gradnje avtocest, povečujejo nabavno vrednost avtocest, dokler so avtocestni odseki, za katere so
bila najeta posojila, v gradnji (do usposobitve za uporabo). Družba preneha usredstvovati stroške izposojanja
takrat, ko so avtocestni odseki predani v promet.
Nabavna vrednost v družbi zgrajenega ali izdelanega sredstva zajema neposredne stroške, ki jih povzroči njegova
zgraditev ali izdelava, in posredne stroške njegove zgraditve ali izdelave, ki mu jih je mogoče pripisati.
Popravila ali vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev so namenjena obnavljanju ali ohranjanju prihodnjih
gospodarskih koristi, ki se pričakujejo na podlagi prvotno ocenjene stopnje učinkovitosti sredstev. Kadar se
pojavijo, se pripoznajo kot odhodki.
Če je nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva pomembna, se razporedi na njegove dele. Če imajo
ti deli različne dobe koristnosti in/ali vzorce uporabe in so pomembni v razmerju do celotne nabavne vrednosti
opredmetenega osnovnega sredstva, se vsak del obravnava posebej.
Pripoznanje opredmetenega osnovnega sredstva se odpravi ob odtujitvi ali če od njegove uporabe ali odtujitve
ni več pričakovati prihodnjih gospodarskih koristi.
Pri odtujitvi opredmetenega osnovnega sredstva se razlika med čistim donosom ob odtujitvi in preostalo
knjigovodsko vrednostjo odtujenega opredmetenega osnovnega sredstva prenese med prevrednotovalne
poslovne prihodke, če je prva večja od druge, ali med prevrednotovalne poslovne odhodke, če je druga večja od
prve.
Družba enkrat letno preveri knjigovodsko vrednost opredmetenih osnovnih sredstev, da ugotovi, ali so prisotni
znaki oslabitve. Če takšni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva. Kot nadomestljiva vrednost
se upošteva čista prodajna vrednost ali vrednost pri uporabi, in sicer tista, ki je večja. Oslabitev sredstva se
pripozna v primeru, ko njegova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost. Oslabitev se izkaže v
izkazu poslovnega izida. Če družba posluje z zadostnim dobičkom in v okviru poslovnih načrtov, ni razlogov za
oslabitev. Na podlagi izračunane zahtevane stopnje donosnosti sredstev ugotavljamo, da slabitev sredstev ni
potrebna.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 124
Družba prek skrbnikov projektov in investicij mesečno spremlja potek projektov in investicij. Če ugotovi, da se
določeni projekt ne bo dokončal, se izvede odpis.
Če družba utemeljeno predvideva, da se bo opredmeteno osnovno sredstvo prodalo v naslednjih dvanajstih
mesecih, se prerazvrsti med nekratkoročna sredstva za prodajo.
V skladu z ZGD-1 in SRS 2016 družba stavbno pravico vodi v postavki Zemljišča.
Stavbna pravica je bila v skladu z ZDARS-1 ustanovljena v korist družbe DARS, na zemljiščih v lasti Republike
Slovenije, na katerih so avtoceste kot objekti, ki so bili zgrajeni ali so se pričeli graditi pred uveljavitvijo ZDARS-1.
Stavbna pravica je ustanovljena za 50 let (od 4. decembra 2010 do 4. decembra 2060) kot neodplačna. Po ZUJF
je stavbna pravica postala odplačna in se zanjo plačuje letno nadomestilo v skladu z letno izvedbeno pogodbo za
izvajanje naročila na podlagi 4. člena ZDARS-1.
Stavbna pravica je kot ena od pravic na nepremičninah ob začetku pripoznana po nabavni vrednosti. Ima končno
dobo koristnosti in jo amortiziramo v dobi koristnosti, to je v obdobju, za katero je ustanovljena. Doba koristnosti
stavbne pravice je doba, v kateri jo ima družba pravno pravico izrabljati. Uporabi se metoda enakomernega
časovnega amortiziranja.
Naložbene nepremičnine
Naložbene nepremičnine ima družba v lasti, da bi prinašale najemnino. V skladu s SRS 6.2., ki določa, da so
naložbene nepremičnine tudi zemljišča, za katere družba ni določila prihodnje uporabe, so med naložbenimi
nepremičninami evidentirana tudi zemljišča, pridobljena po 3. alineji 14. člena ZDARS-1. Gre za nepremičnine, ki
so bile pridobljene za gradnjo avtocest, vendar delno ali v celoti niso bile uporabljene za gradnjo avtocest oziroma
za njihovo upravljanje in vzdrževanje.
Naložbene nepremičnine se ob začetnem pripoznanju izmerijo po nabavni vrednosti. Nabavna vrednost
naložbene nepremičnine obsega njeno nakupno ceno in vse njej neposredno pripisljive stroške. Po začetnem
pripoznanju se naložbene nepremičnine vrednotijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrani amortizacijski
popravek vrednosti in izgubo zaradi oslabitve.
Doba koristnosti naložbenih nepremičnin je enaka kot za istovrstna opredmetena osnovna sredstva.
Družba preverja znamenja slabitve enako kot pri opredmetenih osnovnih sredstvih.
Amortizacija
Nabavna vrednost opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev se zmanjšuje z amortiziranjem.
Osnovo za obračun amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev družbe
predstavlja polna nabavna vrednost osnovnih sredstev. V osnovo se po aktiviranju vključujejo tudi vsa naknadna
investicijska vlaganja, ki povečujejo prihodnje koristi ali omogočajo podaljšanje dobe uporabnosti osnovnega
sredstva (na primer obnova vozišč in objektov).
Družba določa letne amortizacijske stopnje glede na ocenjeno dobo koristnosti posameznega opredmetenega
osnovnega sredstva in neopredmetenega dolgoročnega sredstva. Doba koristnosti je odvisna od:
- pričakovanega fizičnega izrabljanja,
- pričakovanega tehničnega staranja,
- pričakovanega ekonomskega staranja,
- pričakovanih zakonskih ali drugih omejitev uporabe.
Kot dobo koristnosti posameznega sredstva družba upoštevata dobo, ki je najkrajša glede na vsakega izmed
naštetih dejavnikov.
Družba preverja ustreznost opredeljenih ocenjenih življenjskih dob avtocestne infrastrukture na vsakih 5 let,
amortizacijske stopnje pa glede na to preračuna za sedanja in bodoča obdobja, če so pričakovanja bistveno
drugačena od ocen. Družba je na dan 31. 12. 2019 presojala ustreznost opredeljenih ocenjenih življenjskih dob
zgornjega ustroja avtocestne infrastrukture in ocenila, da je ocenjena življenjska doba ustrezna. V letu 2022 ni
bilo dejavnikov, na podlagi katerih bi družba ocenila, da ocenjena življenjska doba ni ustrezna.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 125
Opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva družba amortizira posamično po metodi
enakomernega časovnega amortiziranja. Sredstvo se prične amortizirati prvi dan naslednjega meseca po
usposobitvi za uporabo. Opredmetena osnovna sredstva – avtoceste – se začnejo uporabljati z dnem odprtja za
promet, pri čemer pa ni nujno, da je investicija končana in da so odpravljene vse pomanjkljivosti. Amortiziranje
sredstev v najemu je usklajeno z amortiziranjem podobnih sredstev v lasti družbe oziroma je usklajeno z dobo
najema, če je ta krajša.
Amortizacijske stopnje za opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva
Skupina osnovnih sredstev
Amortizacijske stopnje v letu 2022
Zgornji ustroj avtocest s pripadajočo cestno infrastrukturo (ograje, naprave za
odvodnjavanje)
2,96 % - 16,53 %
Prometna signalizacija in prometna oprema (vertikalna in horizontalna signalizacija,
cestna razsvetljava, sistem klicev v sili, CVP, kabelska kanalizacija, portali ipd.)
3,40 % - 20,00 %
Avtocestni objekti (viadukti, mostovi, predori, nadvozi, podvozi, oporni zidovi ipd.)
1,92 % - 33,09 %
Zgradbe
1,21 % - 18,44 %
Stavbna pravica
2,06 %
Transportna sredstva
0,30 % - 20,00 %
Druga oprema in naprave
0,29 % - 50,03 %
Računalniki in računalniška oprema
0,99 % - 50,06 %
Računalniški programi, licence
1,56 % - 50,00 %
Služnostna pravica
3,34 % - 10,00 %
Zemljišča-najemi
10 %
Zgradbe-najemi
10,00 % - 32,43 %
Oprema-najemi
10,00 % - 30,77 %
Popravek vrednosti, ki je povezan z amortiziranjem, se ne pojavlja pri:
a) zemljiščih,
b) opredmetenih osnovnih sredstvih v gradnji oziroma izdelavi,
c) opredmetenih osnovnih sredstvih kulturnega, zgodovinskega ali umetniškega pomena,
č) spodnjem ustroju avtocest cest, ki vključuje gradbena dela (pripravljalna dela, zemeljska dela), stroški
krajinske ureditve, stroški arheoloških izkopavanj, stroški rušitve objektov ipd.
Amortizacija se obračuna, tudi če se sredstvo ne uporablja več ali je izločeno iz uporabe, dokler ni v celoti
amortizirano.
Stroški amortizacije sredstev, pridobljenih z državnimi podporami ali donacijami, se nadomestijo v dobro
poslovnih prihodkov in ustreznega zmanjšanja dolgoročno odloženih prihodkov.
Najemi
Družba na dan 31. 12. 2022 izkazuje sredstva, ki so v najemu kot pravico do uporabe sredstva pri opredmetenih
osnovnih sredstvih.
V skladu s SRS 1.27 je družba na datum začetka najema pripoznala opredmeteno osnovno sredstvo, ki predstavlja
pravico do uporabe in obveznost iz najema. Opredmeteno osnovno sredstvo, pridobljeno na podlagi najema, je
torej sestavni del opredmetenih osnovnih sredstev družbe, njegova nabavna vrednost pa zajema (SRS 1.27):
a) znesek začetnega merjenja obveznosti iz najema;
b) plačila najemnine, ki so bila izvedena na datum začetka najema ali pred njim, zmanjšana za prejete
spodbude za najem;
c) začetne neposredne stroške;
d) oceno stroškov, ki bodo nastali najemniku pri demontaži ali odstranitvi sredstva, ki je predmet najema,
obnovitvi mesta, na katerem se nahaja, ali vrnitvi sredstva, ki je predmet najema, v stanje kot ga zahtevajo
pogoji najema, razen če so ti stroški nastali pri proizvodnji zalog.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 126
Družba je na datum začetka najema izmerila obveznost iz najema po sedanji vrednosti najemnin, ki na ta dan še
niso plačane. Pri izračunu sedanje vrednosti najmanjše vsote najemnin je diskontna mera z najemom povezana
obrestna mera, če jo je mogoče določiti, v nasprotnem primeru pa predpostavljena obrestna mera za izposojanje,
ki jo mora plačati najemnik. Družba je za diskontno mero izbrala predpostavljeno obrestno mero za izposojanje.
Najemnine, zajete na začetni datum pri merjenju obveznosti iz najema, ki niso plačane, zajemajo na datum
začetka najema naslednja plačila pravice do uporabe sredstva, ki je predmet najema, v obdobju najema:
a) nespremenljive najemnine, zmanjšane za terjatve za spodbude za najem;
b) spremenljive najemnine, ki so odvisne od indeksa ali stopnje in se na začetku merijo z indeksom ali stopnjo,
ki velja na datum začetka najema;
c) zneski, za katere se pričakuje, da jih bo najemnik plačal na podlagi jamstev za preostalo vrednost;
d) izpolnitvena cena možnosti nakupa, če je precej gotovo, da bo najemnik izrabil to možnost, in
e) plačila kazni za odpoved najema, če trajanje najema kaže, da bo najemnik izrabil možnost odpovedi najema.
Družba v skladu s SRS 1.27 ob sklenitvi najemne pogodbe oceni, ali gre za najemno pogodbo oziroma ali pogodba
vsebuje najem. Pogodba je najemna pogodba oziroma vsebuje najem, če se z njo prenaša pravica do
obvladovanja uporabe identificiranega sredstva za določeno obdobje v zameno za nadomestilo. Pri tem družba
obračuna vse najemne sestavine, kot eno samo najemno sestavino. Družba pri ocenjevanju, ali se s pogodbo za
določeno obdobje prenaša pravica do uporabe identificiranega sredstva, oceni, ali ima v celotnem obdobju
uporabe hkrati:
a) pravico pridobiti vse pomembne gospodarske koristi od uporabe identificiranega sredstva in
b) pravico usmerjati uporabo identificiranega sredstva.
Če ima družba pravico do obvladovanja uporabe identificiranega sredstva samo za del trajanja pogodbe, pogodba
vsebuje najem za ta del trajanja pogodbe.
Sredstvo običajno velja za identificirano, če je izrecno določeno v pogodbi. Lahko pa se identificira tudi tako, da
se implicitno določi takrat, ko ga družba dobi v uporabo. Družba nima pravice do uporabe identificiranega
sredstva, če ima najemodajalec skozi celotno obdobje uporabe materialno pravico do zamenjave sredstva, kar
pomeni, da ima dejansko možnost zamenjave alternativnih sredstev skozi celotno obdobje uporabe in bi pri tem
imel tudi gospodarsko korist.
Družba ima pravico do usmerjanja uporabe identificiranega sredstva skozi celotno obdobje samo, če:
a) ima skozi celotno obdobje uporabe pravico usmerjati način in namen uporabe sredstva, ali
b) so pomembne odločitve o načinu in namenu uporabe sredstva določene vnaprej in:
o ima družba skozi celotno obdobje uporabe pravico upravljati sredstvo, ne da bi imel
najemodajalec pravico spreminjati ta navodila za delovanje, ali
o je družba zasnovala sredstvo tako, da je z zasnovo vnaprej določila način in namen uporabe
o sredstva skozi celotno obdobje uporabe.
Družba določi trajanje najema kot obdobje, v katerem najema ni mogoče odpovedati, skupaj z:
a) obdobjem, za katero velja možnost podaljšanja najema, če je precej gotovo, da bo najemnik to možnost
izrabil; in
b) obdobjem, za katero velja možnost odpovedi najema, če je precej gotovo, da najemnik te možnost ne bo
izrabil.
Ob začetnem pripoznanju družba pravico do uporabe sredstva izmeri po sedanji vrednosti prihodnjih najemnin.
To pravico amortizira in pripoznava strošek amortizacije, zaradi časovne vrednosti denarja pa tudi strošek obresti
med odhodki iz financiranja. V izkazu denarnega toka loči znesek, ki pomeni plačilo glavnice in znesek, ki pomeni
plačilo obresti. Oba razvrsti med denarne tokove pri financiranju.
Obveznost iz najema se izkaže med obveznostmi iz financiranja, ki se glede na ročnost deli na dolgoročni del, ki
zapade v obdobju daljšem od leta dni po datumu bilance stanja, in na kratkoročni del, ki zapade v 12 mesecih po
datumu bilance stanja.
Za kratkoročne najeme (obdobje najema je krajše od 12 mesecev) in najeme sredstev majhne vrednosti (vrednost
najetega sredstva, če bi bilo novo, je manjša od 10.000 evrov; to so na primer prenosni računalniki, tablice in
telefoni) družba uporablja izjemo in ne pripoznava pravice do uporabe sredstva. Stroške v povezavi z najemom
teh sredstev zato pripoznava med odhodki enakomerno v obdobju trajanja najema. V izkazu poslovnega izida jih

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 127
pripoznava med stroški storitev v postavki stroškov najemnin. Družba nima sklenjenih pogodb za najeme s
spremenljivimi najemninami.
Osnovno sredstvo, vzeto v najem, se izkazuje ločeno od drugih istovrstnih osnovnih sredstev. Amortiziranje
osnovnih sredstev, vzetih v najem, mora biti usklajeno z amortiziranjem drugih podobnih osnovnih sredstev. Če
ni utemeljenega zagotovila, da bo najemnik prevzel lastništvo do konca trajanja najema, se takšno osnovno
sredstvo povsem amortizirata bodisi med trajanjem najema bodisi v dobi njegove koristnosti, in sicer v tistem
obdobju, ki je krajše. Stroški amortizacije z najemom pridobljenih opredmetenih osnovnih sredstev se
obračunavajo posebej.
Bistveni predpostavki, ki se uporabljata za izračun pravice do uporabe sredstev sta:
- predpostavljena diskontna stopnja, ki je za najeme sklenjene do 30. 6. 2020 znašala 2,187 %. Na podlagi
izvedene presoje ustreznosti diskontne stopnje glede na spremenjene razmere na finančnem trgu, se je
predpostavljena diskontna stopnja za najeme, sklenjene od 1. 7. 2020 do 31. 12. 2021, znižala na 1,759
%, za sklenjene po 1. 1. 2022 pa znaša 0,487 za najeme za obdobje od enega do petih let in 0,897
za najeme za obdobje nad pet do deset let,
- predpostavljena doba najema.
Finančne naložbe
Finančne naložbe so finančna sredstva, ki jih ima družba, da bi z donosi, ki izhajajo iz njih, povečala svoje finančne
prihodke. Finančne naložbe se pri začetnem pripoznanju razvrstijo v finančna sredstva, izmerjena po pošteni
vrednosti prek poslovnega izida, finančna sredstva v posesti do zapadlosti v plačilo, finančne naložbe v posojila
ali za prodajo razpoložljiva finančna sredstva. V bilanci stanja se izkazujejo kot kratkoročne in dolgoročne
finančne naložbe.
Med finančnimi naložbami družba prikazuje dolgoročne in kratkoročne depozite pri bankah, ki jih ob začetnem
pripoznanju evidentira po nabavni vrednosti (je enaka plačanemu znesku denarja), ki ustreza pošteni vrednosti
depozita ob začetnem pripoznanju. Ob sklenitvi depozita niso nastali nobeni pomembni stroški, ki bi izhajali
neposredno iz nakupa ali izdaje finančnega sredstva.
Izpeljani finančni instrument je lahko ena izmed kratkoročnih finančnih naložb, ki jih družba poseduje, da se
zavaruje pred tveganji.
Odložene terjatve za davek
Terjatve za odloženi davek se pripoznajo za zneske davka od dobička, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih.
Znesek odloženega davka se ugotovi z uporabo pričakovane davčne stopnje v naslednjih letih.
Odložene terjatve za davek se pripoznajo le, če je verjetno, da bo na razpolago obdavčljivi dobiček, v breme
katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odložene terjatve.
Nepomembni zneski terjatev za odloženi davek niso pripoznani.
Odloženi davek se evidentira neposredno v breme ali dobro kapitala, če se davek nanaša na postavke,
evidentirane v istem ali drugem obdobju neposredno v breme ali dobro kapitala.
Sredstva za prodajo
Dolgoročna sredstva, za katera se pričakuje, da bo njihova vrednost poravnana predvsem s prodajo in ne z
nadaljnjo uporabo, se razvrstijo med sredstva za prodajo. Predstavljajo opredmetena osnovna sredstva
(zemljišča, zgradbe), ki izpolnjujejo pogoje za prerazvrstitev med sredstva za prodajo:
a) sredstvo je na razpolago za takojšnjo prodajo v trenutnem stanju,
b) prodaja je zelo verjetna (poslovodstvo je sprejelo načrt prodaje, išče se kupec),
c) poteka aktivno trženje prodaje sredstva,
d) obstaja pričakovanje, da bo prodaja končana v letu dni po opravljeni prerazvrstitvi.
Sredstvo se preneha amortizirati, ko je opredeljeno kot nekratkoročno sredstvo za prodajo. Takšno
nekratkoročno sredstvo za prodajo se izmeri po knjigovodski vrednosti ali po pošteni vrednosti, zmanjšani za
stroške prodaje, in sicer po tisti, ki je manjša.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 128
Prodaja je zelo verjetna v primeru, ko uprava družbe sprejme sklep o načrtu prodaje. Družba letno preverja, ali
sredstva še izpolnjujejo sodila za izkazovanje med sredstvi za odtujitev. Če sredstvo ne izpolnjuje več teh sodil,
ga družba prerazvrsti nazaj med opredmetena osnovna sredstva ali naložbene nepremičnine.
Zaloge
Med zalogami so evidentirane zaloge materiala, nadomestnih delov, drobnega inventarja in embalaže ter
trgovskega blaga.
Količinska enota zaloge materiala se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni ceni, ki sestoji iz nakupne
cene, v kateri so upoštevani na računu priznani popusti, uvozne dajatve in neposredni stroški nabave. Nakupna
cena je znižana za dobljene popuste.
Zaloge se vrednotijo po metodi zaporednih cen (fifo).
Družba izvede odpis zalog, če je njihova prodaja v celoti ustavljena ali v primeru nekurantnosti zalog.
Zaloge se prevrednotijo na koncu poslovnega leta, če knjigovodska vrednost presega ali čisto iztržljivo izvirno
vrednost zalog.
Poslovne terjatve
Terjatve vseh vrst se ob pripoznanju izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo
poplačane. Delijo se na kratkoročne in dolgoročne, odvisno od datuma zapadlosti.
Med dolgoročnimi poslovnimi terjatvami družba izkazuje poleg terjatev do kupcev tudi dolgoročno terjatev za
vstopni DDV za stavbno pravico. Na osnovi Letne izvedbene pogodbe o izvajanju naročila na podlagi 4. člena
ZDARS-1 se kratkoročni del dolgoročne terjatve za vstopni DDV prenese na kratkoročne terjatve.
Med kratkoročnimi poslovnimi terjatvami družba izkazuje kratkoročne terjatve do kupcev doma in v tujini,
kratkoročne terjatve iz poslovanja za tuj račun, kratkoročne terjatve za obračunane obresti od vpoglednih
sredstev in finančnih naložb, dane avanse, terjatve za vstopni DDV, kratkoročne terjatve za evropska sredstva in
druge terjatve.
Terjatve, izražene v tujih valutah, se na dan nastanka preračunajo v domačo valuto po referenčnem tečaju
Evropske centralne banke.
Ustreznost izkazane velikosti posamezne terjatve družba ugotavlja posamično ob koncu obračunskega obdobja,
v sklopu letnega popisa in na osnovi argumentiranih dokazov o dvomu o njihovi poplačljivosti. Popravki terjatev
se izkazujejo v dobro posebnih popravljalnih kontov terjatev in v breme prevrednotovalnih poslovnih odhodkov
na podlagi naslednjih pravil:
- popravek se izvede za posamično terjatev, ki v izvirnem znesku (vključujoč DDV) presega 3.000 evrov in
o za zapadle terjatve do 90 dni se ne oblikuje popravkov vrednosti,
o za zapadle terjatve od 91 do 180 dni se oblikuje popravek vrednosti terjatev v višini 30
vrednosti terjatve,
o za zapadle terjatve od 181 do 365 dni se oblikuje popravek vrednosti terjatve v višini 60
vrednosti terjatve,
o za zapadle terjatve nad 365 dni se oblikuje popravek vrednosti terjatev v višini 100 vrednosti
terjatve;
- če se za določene terjatve domneva, da ne bodo poravnane oziroma ne bodo poravnane v celotnem
znesku, jih je potrebno šteti kot dvomljive, če se zaradi za njih začne sodni postopek, pa kot sporne.
Popravek vrednosti teh terjatev se oblikuje na podlagi sklepa uprave v višini 100 % vrednosti terjatve,
ne glede na zapadlost.
Družba izvede na podlagi ustreznih listin odpis v celoti za tiste terjatve, za katere je zaključen stečajni postopek
ali prisilna poravnava oziroma je s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika izvedla vsa dejanja, da bi dosegla plačilo
terjatev, oziroma ugotavlja, da so nadaljnji pravni postopki ekonomsko neupravičeni.
Denarna sredstva

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 129
Denarna sredstva vključujejo gotovino v blagajni, denarna sredstva na računih pri bankah, denar na poti in
depozite na odpoklic ter nočni depoziti pri bankah. Denar na poti je denar, ki se prenaša iz blagajne na ustrezen
račun pri banki in se tisti dan še ne vpiše kot dobroimetje pri njej.
Denarna sredstva so ločeno prikazana v domači in tuji valuti. Denarna sredstva, izražena v domači valuti, se
izkazujejo po nominalni vrednosti. Tuje valute se preračunajo v domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske
centralne banke na dan prejema. Stanje denarnih sredstev v tujih valutah je preračunano v domačo valuto po
referenčnem tečaju Evropske centralne banke na zadnji dan poslovnega leta. Tečajna razlika, ki se pojavi pri tem,
poveča finančne prihodke ali finančne odhodke.
Kapital
Celotni kapital organizacije je njegova obveznost do lastnikov, ki zapade v plačilo, če organizacija preneha
delovati, pri čemer se velikost kapitala popravi glede na tedaj dosegljivo ceno čistega premoženja. Opredeljen je
z zneski, ki so jih vložili lastniki, ter z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju in pripadajo lastnikom. Zmanjšujejo ga
izguba pri poslovanju, odkupljene lastne delnice in lastni poslovni deleži ter dvigi (izplačila).
Kapital družbe sestoji iz vpoklicanega kapitala, kapitalskih rezerv, rezerv iz dobička (zakonske rezerve, statutarne
rezerve in druge rezerve iz dobička), rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti in še
nerazdeljenega čistega dobička poslovnega leta.
Kapital odraža lastniško financiranje družbe in je z vidika družbe njena obveznost do lastnikov. Opredeljen je ne
samo z zneski, ki so jih lastniki vložili v družbo, temveč tudi z zneski, ki so nastali pri poslovanju družbe.
Kot kapitalske rezerve ima družba izkazan znesek v letu 2004 prenesenega stvarnega premoženja za opravljanje
nalog upravljanja in vzdrževanja avtocest, ki ga je zagotovila RS ob preoblikovanju družbe, splošni
prevrednotovalni popravek kapitala, ki je bil 1. januarja 2006 ob prehodu na SRS 2006 prenesen v kapitalske
rezerve, presežek sredstev, ki predstavlja razliko med stvarnim vložkom RS in vrednostjo novo izdanih delnic
družbe v letu 2010, razliko pri pripojitvi hčerinskega podjetja DELKOM d. o. o. v letu 2015 ter presežek sredstev,
ki predstavlja razliko med stvarnim vložkom RS in vrednostjo novo izdanih delnic družbe v letu 2017 in zneske
naknadnih vplačil RS v kapital družbe na podlagi sklepov Vlade RS, izdanih na podlagi 16. člena ZDARS-1, s katerim
se ugotovijo in konkretizirajo nepremičnine, ki so bile v lasti RS, in katere v skladu s 14. členom ZDARS-1 pridobi
družba DARS (naknadna vplačila ugotovi uprava družbe s sklepom).
Zakonske rezerve so rezerve, ki so določene z Zakonom o gospodarskih družbah. Družba mora imeti oblikovane
zakonske rezerve v taki višini, da vsota zneska zakonskih rezerv in kapitalskih rezerv iz točk 1‒3 prvega odstavka
64. člena ZGD-1 predstavlja najmanj deset odstotkov osnovnega kapitala. Če zakonske in kapitalske rezerve iz
točk 1‒3 prvega odstavka 64. člena ZGD-1 skupaj ne dosegajo desetodstotnega deleža osnovnega kapitala in
družba v poslovnem letu izkaže čisti dobiček, mora pri sestavi bilance stanja za to poslovno leto v zakonske
rezerve odvesti pet odstotkov zneska čistega dobička, zmanjšanega za znesek, ki je bil uporabljen za kritje
morebitne prenesene izgube.
Družba oblikuje statutarne rezerve do višine 25 odstotkov osnovnega kapitala. Statutarne rezerve se oblikujejo
tako, da se 25 odstotkov čistega dobička, ki ostane po morebitni uporabi za kritje prenesene izgube, za
oblikovanje zakonskih rezerv in za oblikovanje rezerv za lastne deleže, uporabi za oblikovanje statutarnih rezerv,
dokler te ne dosežejo 25 odstotkov osnovnega kapitala. Te rezerve niso namenjene delitvi.
V skladu s tretjim odstavkom 230. člena ZGD-1 lahko organi vodenja ali nadzora pri sprejemu letnega poročila iz
zneska čistega dobička, ki ostane po uporabi čistega dobička za namene iz prvega odstavka 230. člena ZGD-1,
oblikujejo druge rezerve iz dobička, vendar za ta namen ne smejo uporabiti več kot polovice zneska čistega
dobička, ki ostane po uporabi dobička za namene iz prvega odstavka tega člena.
Druge rezerve iz dobička so nenominirani kapital in se letno povečujejo z razporeditvijo čistega dobička.
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, vsebujejo:
- aktuarske dobičke in izgube, vezane na rezervacije za odpravnine ob upokojitvi po aktuarskem izračunu,
in
- uspešni del sprememb v pošteni vrednosti izpeljanega finančnega instrumenta.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 130
Družba prikazuje sestavine in gibanje kapitala v izkazu gibanja kapitala in bilanci stanja.
Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve
Rezervacije se oblikujejo za sedanje obveze, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov in se bodo po
predvidevanjih poravnale v obdobju, ki ni z gotovostjo določeno, ter katerih zneske za njihovo poravnavo je
mogoče zanesljivo oceniti. Dolgoročne rezervacije so oblikovane na račun vnaprej vračunanih stroškov oziroma
odhodkov in se zmanjšujejo zaradi koriščenja za namene, za katere so bile oblikovane.
Družba je v skladu z zakonskimi predpisi, kolektivno pogodbo in internim pravilnikom zavezana k plačilu jubilejnih
nagrad zaposlencem ter odpravnin ob upokojitvi, za kar so oblikovane dolgoročne rezervacije v višini ocenjenih
prihodnjih izplačil za jubilejne nagrade in odpravnine, diskontirane na dan bilance stanja. Rezervacije se
oblikujejo na podlagi aktuarskega izračuna, ki ga pripravi pooblaščeni aktuar. Izračun se naredi za vsakega
zaposlenega, upoštevajoč stroške odpravnine ob upokojitvi ter stroške vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do
upokojitve. Ob zaključku vsakega poslovnega leta se preveri višina tako oblikovanih rezervacij, ki se nato ustrezno
povečajo ali zmanjšajo. Plačila za odpravnine ob upokojitvi in izplačila jubilejnih nagrad zmanjšujejo oblikovane
rezervacije. V izkazu poslovnega izida se pripoznajo stroški dela in stroški obresti, preračun pozaposlitvenih
zaslužkov oziroma nerealiziranih aktuarskih dobičkov ali izgub iz naslova odpravnin pa v drugem vseobsegajočem
donosu kapitala.
Družba izkazuje dolgoročne rezervacije na račun dolgoročno vnaprej vračunanih stroškov iz naslova pričakovanih
izgub, ki nastanejo zaradi odškodninskih zahtevkov za tožbe, povezane z gradnjo in obnavljanjem avtocest,
njihovim upravljanjem in vzdrževanjem, ter za tožbe delavcev iz delovnih razmerij. Rezervacije za obveznosti za
tožbe družba oblikuje na podlagi ocene o verjetnem izidu tožb, in sicer takrat, ko je verjetnost za negativen izid
spora za družbo več kot polovična.
Med dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami družba izkazuje dolgoročno odložene prihodke, ki bodo v
obdobju, daljšem od enega leta, pokrili predvidene odhodke. Odloženi prihodki se pretvorijo v obračunane
prihodke, ko so ustrezne storitve opravljene ali ko se pojavi upravičenost do njihove vključitve v izkaz poslovnega
izida in ko je treba pokriti ustrezne stroške.
Med dolgoročno odloženimi prihodki vodi družba prejeta nepovratna sredstva EU in sofinancerska sredstva za
pridobitev osnovnih sredstev. Namenjene so za pokrivanje stroškov amortizacije tako nabavljenih osnovnih
sredstev in se porabljajo s prenašanjem med poslovne prihodke. Odloženi prihodki iz naslova prejetih
nepovratnih sredstev EU in sofinancerskih sredstev se pripoznajo, ko so prejeti oziroma ko obstaja sprejemljivo
zagotovilo, da bo družba odložene prihodke prejela in da bo izpolnila pogoje v zvezi z njimi. Odloženi prihodki iz
naslova dobljenih nepovratnih sredstev EU in sofinancerskih sredstev za pridobitev osnovnih sredstev se
porabljajo s prenašanjem med poslovne prihodke skladno z obračunano amortizacijo. Odloženi prihodki, iz
naslova prejetih nepovratnih sredstev EU in sofinancerskih sredstev za pokrivanje drugih stroškov, se porabljajo
s prenašanjem med poslovne prihodke skladno s pojavljanjem stroškov, za pokrivanje katerih so bila sredstva
prejete.
Dolgoročno odloženi prihodki so oblikovani tudi za sredstva, prejeta od unovčenih garancij za odpravo napak,
garancij za dobro izvedbo del in garancij za resnost ponudbe. Unovčeni zneski garancij služijo za pokrivanje
stroškov namena unovčitve oziroma v primeru unovčitve garancij za dobro izvedbo del tudi za odpravo napak v
garancijski dobi.
Dolgoročne finančne obveznosti do bank
Med dolgoročnimi finančnimi obveznostmi do bank se izkazujejo prejeta dolgoročna posojila za financiranje
investicijskih načrtov družbe.
Dolgoročne finančne obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v letu dni po dnevu bilance stanja, se izkazujejo kot
kratkoročne finančne obveznosti.
Dolgoročne finančne obveznosti se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo z zneski iz ustreznih listin o njihovem
nastanku, ki dokazujejo prejem denarnih sredstev. Dolgovi, izraženi v tujih valutah, se ob nastanku preračunajo
v domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske centralne banke.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 131
Na koncu poslovnega leta se dolgoročne finančne obveznosti na osnovi prejetih tujih posojil prevrednotijo po
referenčnem tečaju Evropske centralne banke na zadnji dan poslovnega leta.
Plačila obresti od najetih dolgoročnih posojil za financiranje investicijskih načrtov družbe povečujejo nabavno
vrednost osnovnega sredstva, dokler je osnovno sredstvo, za katero so bili krediti najeti, v pridobivanju. Po
usposobitvi osnovnega sredstva plačila obresti od najetih posojil predstavljajo finančne odhodke.
Družba se zadolžuje v svojem imenu in za svoj račun.
Družba uporablja izvedene finančne instrumente za varovanje pred tveganjem v primeru izpostavljenosti
spremenljivosti denarnih tokov.
Ob uvedbi varovanja pred tveganjem družba vodi formalne listine o razmerju varovanja pred tveganjem in o
namenu ravnanja s tveganjem v podjetju ter o strategiji projekta varovanja pred tveganjem, kot tudi metode, ki
se uporabijo pri ocenjevanju učinkovitosti razmerja pri varovanju pred tveganjem. Družba ocenjuje varovanje
pred tveganjem na ustaljen način in ob njegovi uvedbi, kadar se pričakuje zelo uspešno varovanje pred tveganjem
pri doseganju pobotanih sprememb poštene vrednosti ali denarnih tokov, ki se pripisujejo varovanemu tveganju.
Pri varovanju pred tveganji denarnih tokov mora biti predvideni posel, ki je predmet varovanja, zelo verjeten in
izpostavljen spremembam denarnih tokov, ki lahko odločilno vplivajo na poslovni izid.
Izpeljani finančni instrumenti se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti; stroški, povezani s poslom, se
pripoznajo v poslovnem izidu, in sicer ob njihovem nastanku. Po začetnem pripoznanju se izpeljani finančni
instrumenti merijo po pošteni vrednosti, pripadajoče spremembe pa se obravnavajo, kot je opisano v
nadaljevanju.
Varovanje denarnega toka pred tveganji
Ko se izpeljani finančni instrument določi kot varovanje pred tveganjem v primeru izpostavljenosti
spremenljivosti denarnih tokov, ki jih je mogoče pripisati posameznemu tveganju, povezanemu s pripoznanim
sredstvom ali obveznostjo ali zelo verjetnimi predvidenimi posli, ki lahko vplivajo na poslovni izid, se uspešni del
sprememb v pošteni vrednosti izpeljanega finančnega instrumenta pripozna v drugem vseobsegajočem donosu
obdobja in razkrije v rezervi za varovanje pred tveganjem oziroma postavki kapitala. Neuspešni del sprememb
poštene vrednosti izpeljanega finančnega instrumenta se pripozna neposredno v poslovnem izidu.
Znesek, pripoznan v kapitalu, se prenese v poslovni izid za isto obdobje, v katerem pred tveganjem varovana
postavka vpliva na poslovni izid. Družba predvidoma preneha obračunavati varovanje pred tveganjem, če
instrument za varovanje pred tveganjem ne zadošča več sodilom za obračunavanje varovanja pred tveganjem,
če se instrument za varovanje pred tveganjem proda, odpove ali izkoristi ali če družba prekliče označitev. Če
predvidenega posla ni več pričakovati, se znesek v drugem vseobsegajočem donosu mora pripoznati neposredno
v poslovnem izidu.
Če se ekonomsko razmerje v prihodnje v veliki meri spremeni oziroma izravna in varovano razmerje postane
učinkovito, se s tem izpolnijo pogoji za računovodsko obravnavo varovanja pred tveganjem. V tem primeru se z
mesecem izpolnitve pogojev spremeni računovodska obravnava in se instrument obračunava v skladu z določili
za obračunavanje varovanja pred tveganjem.
Dolgoročne obveznosti na podlagi obveznic
Dolgoročne obveznosti na podlagi izdanih obveznic se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo z zneski iz ustreznih
listin o njihovem nastanku, ki dokazujejo prejem denarnih sredstev.
Plačila kuponov od izdanih obveznic povečujejo nabavno vrednost osnovnega sredstva, dokler je osnovno
sredstvo, za katero so bile obveznice izdane, v pridobivanju. Po usposobitvi osnovnega sredstva plačila kuponov
od izdanih obveznic predstavljajo finančne odhodke.
Družba se zadolžuje v svojem imenu in za svoj račun.
Druge dolgoročne finančne obveznosti
Med drugimi dolgoročnimi finančnimi obveznostmi družba izkazuje:

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 132
- prejeta dolgoročna posojila od drugih tujih organizacij in izdane imenske zadolžnice za financiranje
investicijskih načrtov družbe prejeta od drugih tujih organizacij (glej usmeritve Dolgoročne finančne
obveznosti do bank) in
- dolgoročne obveznosti iz najema (glej usmeritve Najemi).
Poslovne obveznosti
Poslovni dolgovi so dobaviteljski krediti za kupljeno blago ali kupljene storitve, obveznosti do zaposlenih za
opravljeno delo, obveznosti do financerjev v zvezi z obrestmi in podobnimi postavkami, obveznosti do države iz
naslova javnih dajatev, ki so predpisane in obvezne ter vključujejo davke, prispevke in druge javne dajatve.
Podvrsta poslovnih dolgov so obveznosti do kupcev za dobljene predujme in prejete varščine.
Ob začetnem pripoznanju se ovrednotijo z zneski iz ustreznih listin, ki dokazujejo prejem blaga, storitev in
gradenj. Pozneje se obveznosti merijo po odplačni vrednosti. Obveznosti, izražene v tujih valutah, se na dan
nastanka preračunajo v domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske centralne banke.
Med dolgoročnimi poslovnimi obveznostmi je izkazana obveznost iz naslova nadomestila za stavbno pravico. Na
temelju Letne izvedbene pogodbe o izvajanju naročila na podlagi 4. člena ZDARS-1 se kratkoročni del dolgoročne
obveznosti prenese na kratkoročne obveznosti.
Kratkoročne finančne obveznosti
Kratkoročne finančne obveznosti zajemajo:
- kratkoročni del dolgoročnih finančnih obveznosti, ki zapadejo v plačilo v naslednjem letu,
- natečene in obračunane obresti na dan 31. decembra 2022 za najeta posojila in izdane obveznice za
financiranje investicijskih načrtov družbe ter natečene obresti za izpeljane finančne instrumente,
sklenjene za zavarovanje bančnih posojil pred tveganjem spremembe obrestnih mer in
- kratkoročne obveznosti iz najema.
Kratkoročne časovne razmejitve
Aktivne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno nezaračunane prihodke in kratkoročno odložene stroške, ki ob
svojem nastanku ne bremenijo dejavnosti, s katero se družba ukvarja, in ne vplivajo na poslovni izid. Kot aktivne
časovne razmejitve so med drugim izkazani odloženi stroški provizije prodajnim zastopnikom vinjet in odloženi
stroški tiskanja vinjet, ki se pripoznajo v ustreznem deležu vsakokratnega pripoznanega zneska prihodkov od
prodanih vinjet.
Pasivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo vnaprej vračunane stroške in kratkoročno odložene prihodke.
Vnaprej vračunani stroški so stroški, ki bremenijo poslovni izid tekočega poslovnega leta. Obveznost za plačilo se
pričakuje v naslednjem obračunskem obdobju. Kot vnaprej vračunane stroške družba izkazuje tudi stroške za
poslovno uspešnost uprave in vodilnih delavcev.
Kratkoročno odloženi prihodki nastanejo, če še niso opravljene sicer že zaračunane ali celo plačane storitve.
Kratkoročno odloženi prihodki družbe so bili oblikovani:
- za prihodke od prodaje cestnine v obliki dobroimetja, naloženega na naprave DarsGo. Naprave DarsGo
veljajo za vozila nad 3,5 tone največje dovoljene mase od 1. aprila 2018, ko je stopilo v veljavo
elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku. Prihodki bodo odloženi, dokler uporabniki storitev
ne bodo opravili cestninskega prehoda.
- za zaračunane vrednosti elektronskih vinjet, ki so delno ali v celoti veljavne za uporabo avtocest po letu
2022. Prihodki iz naslova elektronskih vinjet se pripoznavajo glede na število dni veljavnosti posameznih
elektronskih vinjet v obračunskem obdobju, v sorazmernem deležu glede na dneve veljavnosti
elektronskih vinjet.
Prihodki
Družba v skladu s SRS 15 uporablja petstopenjski model za določitev, kdaj pripoznati prihodke in do katere višine.
Postopek pripoznavanja prihodkov se izvaja v sosledju petih korakov:
1. korak: opredelitev pogodbe,
2. korak: opredelitev izvršitvenih obvez,
3. korak: določitev transakcijske cene,
4. korak: razporeditev transakcijske cene na izvršitvene obveze in

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 133
5. korak: izpolnitev izvršitvenih obvez oziroma pripoznanje prihodkov, ko je izpolnjena izvršitvena obveza.
V pogodbi, sklenjeni pisno, ustno ali v skladu z običajno prakso, se družba s kupcem dogovori o glavnih sestavinah
prodajnega posla in stranki se z dogovorom zavežeta, da izpolnita obveze, o katerih sta se dogovorili.
Pogodbena obveza je izvršitvena obveza družbe, da kupcu dobavi ali opravi pogodbeno dogovorjeno
(obljubljeno) blago ali storitve.
Prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bo družba zanje prejela nadomestilo. Transakcijska cena
je znesek nadomestila, za katerega družba pričakuje, da ga bo prejela v zameno, ko bo blago oziroma storitev
prenesla na kupca, razen zneskov, ki se zbirajo v imenu tretjih oseb.
Model opredeljuje, da se prihodki pripoznajo, ko družba prenese storitev oziroma blago na stranko, in sicer v
višini, do katere družba pričakuje, da je upravičena. Glede na izpolnjene kriterije se prihodki pripoznajo:
- v trenutku ali
- skozi obdobje.
Prihodki se pripoznajo v trenutku, ko družba izpolni izvršitveno obvezo, to je takrat, ko se na kupca prenese
obvladovanje nad storitvijo ali blagom. Obvladovanje pomeni, da kupec lahko usmerja uporabo sredstva in
prejema vse bistvene koristi iz sredstva ter lahko tudi prepreči drugim uporabo in prejemanje koristi iz sredstva.
Pri pogodbah, kjer družba izvaja storitev skozi daljše časovno obdobje, se prihodki pripoznajo razporejeno skozi
obdobje izvajanja storitve.
Družba dosledno sledi usmeritvi hkratnega pripoznavanja prihodkov in odhodkov v obdobju opravljene storitve
ali prodaje blaga ne glede na to, kdaj je plačilo realizirano.
Prihodki se razčlenjujejo na poslovne, finančne in druge prihodke.
Poslovni prihodki vključujejo zlasti:
- prihodke od cestnine,
- prihodke od zakupnin za oddajo površin za spremljajoče dejavnosti v zakup,
- prihodke od zapor in povračil za izredne prevoze,
- prihodke od služnosti za napeljevanje objektov in naprav javnega pomena ob avtocesti,
- prihodke od telekomunikacij,
- prihodke po pogodbi o izvajanju naročila,
- druge poslovne prihodke,
- usredstvene lastne proizvode in lastne storitve.
Prihodki od cestnine predstavljajo pretežen del poslovnih prihodkov, v poslovnem letu 2022 so predstavljali 97
odstotkov vseh prihodkov od prodaje. Za vsako uporabo cestninske ceste oziroma cestninskega odseka in
cestninskega cestnega objekta se plača cestnina, razen za vozila, ki so v skladu z Zakonom o cestninjenju
oproščena plačila cestnine.
Cestnina za uporabo cestninskih cest se za vozila nad 3.500 kg največje dovoljene mase obračuna glede
na prevoženo razdaljo po cestninski cesti (cestnina glede na prevoženo razdaljo- sistem DarsGo) in za
vozila do 3.500 kg največje dovoljene mase glede na dolžino časovnega obdobja, v katerem se
cestninska cesta uporablja (cestnina za določen čas – vinjetni sistem). Višino cestnine predpiše vlada, pri
čemer upošteva:
a) pri cestnini glede na prevoženo razdaljo:
- tip vozila oziroma cestninski razred vozila, s katerim se opravlja prevoz po cestninski cesti, emisijski
razred EURO.
Plačevanje cestnine glede na prevoženo razdaljo se izvaja z elektronskim sistemom cestninjenja v prostem
prometnem toku (sistem DarsGo). Za plačevanje cestnine stranka pridobi napravo DarsGo in jo namesti v vozilo
pred vstopom na cestninsko cesto.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 134
Pred začetkom uporabe sistema DarsGo je treba zagotoviti ustrezno finančno kritje za plačilo cestnine. Cestnino
je mogoče plačevati z dobroimetjem na računu vozila (predplačniški način plačevanja cestnine) ali s poznejšim
plačilom na podlagi izdanega računa (poplačniški način plačevanja cestnine).
V primeru predplačniškega načina plačevanja cestnine je potrebno pred začetkom uporabe naprave DarsGo na
račun vozila vplačati dobroimetje. Pri uporabi cestninskih cest se stanje na računu vozila zniža za cestnino glede
na prevoženo razdaljo in se pripoznajo prihodki iz naslova porabljenega dobroimetja.
V primeru poplačniškega načina plačila cestnine s sklenitvijo pogodbe o odloženem plačevanju cestnine se
strankam izstavi mesečni račun za cestnino in se pripoznajo prihodki na podlagi prevožene razdalje v
obravnavanem mesečnem obdobju.
Vlada je 13. decembra 2018 sprejela sklep o uvedbi pribitka k cestnini na določenih odsekih avtocestnega
omrežja, ki ga plačujejo cestninski zavezanci v okviru sistema DarsGo. Družba DARS kot upravljavec cestninskih
cest je obračunava pribitek na določenih odsekih cestninskih cest od 1. januarja 2019 dalje. Zbrana sredstva so
namenjena za zagotavljanje sredstev za financiranje gradnje drugega tira železniške proge Divača–Koper.
Zaračunan pribitek k cestnini se ne prikazuje kot del prihodkov družbe, ampak kot obveznost do Republike
Slovenije.
b) pri cestnini za določen čas:
- tip oziroma cestninski razred vozila;
- obdobje uporabe cestninske ceste (tedenska, mesečna, polletna in letna vinjeta).
S 1. 12. 2021 sta letno in polletno vinjeto v obliki nalepke nadomestili letna in polletna elektronska vinjeta,
prodaja mesečne in tedenske vinjete v obliki nalepke pa se je zaključila 31. 1. 2022. Prodaja mesečnih in tedenskih
elektronskih vinjet se je pričela 1. 1. 2022.
Letna elektronska vinjeta velja od dneva njenega nakupa ali od vključno dneva, ki ga določi cestninski zavezanec
ob njenem nakupu, do preteka dneva, ki ima isto številko dvanajst mesecev po dnevu nakupa ali določitvi začetka
njene veljavnosti, ali če v dvanajstem mesecu takšnega dneva, ni do preteka zadnjega dneva v dvanajstem
mesecu.
Polletna elektronska vinjeta velja od dneva njenega nakupa ali od vključno dneva, ki ga določi cestninski
zavezanec ob njenem nakupu, do preteka dneva, ki ima isto številko šest mesecev po dnevu nakupa ali določitvi
začetka njene veljavnosti, ali če v šestem mesecu takšnega dneva, ni do preteka zadnjega dneva v šestem mesecu.
Mesečna elektronska vinjeta velja od dneva njenega nakupa ali od vključno dneva, ki ga določi cestninski
zavezanec ob njenem nakupu, do preteka dneva, ki ima isto številko en mesec po dnevu nakupa ali določitvi
začetka njene veljavnosti, ali če v naslednjem mesecu takšnega dneva ni do preteka zadnjega dneva v mesecu.
Tedenska elektronska vinjeta velja sedem zaporednih dni od vključno dneva, ki ga določi cestninski zavezanec ob
nakupu elektronske vinjete.
Elektronske vinjete je možno kupiti tudi vnaprej, torej z datumom začetka veljavnosti, ki ni enak dnevu nakupa.
Začetek veljavnosti posamezne vinjete je možno določiti do 30 dni vnaprej od dneva nakupa (največ 30 dni pred
začetkom njene veljavnosti).
Če cestninski zavezanec ob nakupu elektronske vinjete določi dan začetka njene veljavnosti, ki ni enak dnevu
njenega nakupa, lahko cestninski zavezanec odstopi od prodajne pogodbe do začetka veljavnosti kupljene
elektronske vinjete in zahteva vračilo kupnine. V skladu z določbami Zakona o cestninjenju ima cestninski
zavezanec pod določenimi pogoji pravico do vračila sorazmernega dela vrednosti elektronske vinjete.
Prihodki iz naslova elektronskih vinjet se pripoznavajo glede na obdobje veljavnosti elektronske vinjete, v
posamičnem mesečnem obračunskem obdobju sorazmernem deležu glede na dneve veljavnosti elektronske
vinjete. V skladu z zahtevami SRS 15 in ob upoštevanju določil Zakona o cestninjenju je tako dan začetka
veljavnosti elektronske vinjete dogodek, ko se pričnejo pripoznavati prihodki iz naslova prodaje elektronske
vinjete.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 135
Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve se nanašajo na usredstvene lastne storitve, izvedene na avtocestah
(investicijska vlaganja, vlaganja v povečanje prometne varnosti na avtocestah). Nabavna vrednost v družbi
izdelanega sredstva zajema stroške materiala, neposredne stroške dela in ostale stroške, ki jih je mogoče
neposredno pripisati usposobitvi sredstva za nameravano uporabo.
Drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki, so subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije in
podobni prihodki. Državne podpore, prejete za pridobitev osnovnih sredstev oziroma pokrivanje določenih
stroškov, ostajajo začasno med odloženimi prihodki in se prenašajo med poslovne prihodke skladno z
amortiziranjem pridobljenih osnovnih sredstev oziroma nastajanjem stroškov, za katerih pokrivanje so
namenjene.
Prihodki iz naslova obračunanih zamudnih obresti in z njimi povezane terjatve se ob nastanku pripoznajo, če je
verjetno, da bodo gospodarske koristi, povezane s poslom pritekale v družbo.
Zneski, zbrani v korist tretjih oseb, kot so obračunani davek na dodano vrednost in druge dajatve, niso sestavina
prihodkov od prodaje.
Finančni prihodki so prihodki iz naslova obresti in pozitivnih tečajnih razlik. Finančni prihodki se pripoznajo, če ne
obstaja utemeljen dvom o njihovi velikosti in plačljivosti. Obresti se obračunavajo v sorazmerju s pretečenim
obdobjem ter glede na neodplačni del glavnice in veljavno obrestno mero.
Druge prihodke sestavljajo neobičajne postavke, ki v obravnavanem poslovnem letu povečujejo poslovni izid
(prejete odškodnine, nagrade za zaposlovanje invalidov nad predpisano kvoto ipd.).
Odhodki
Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem
sredstev ali povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti. Odhodki se razvrščajo na poslovne,
finančne in druge odhodke.
Poslovni odhodki se pripoznajo, ko je porabljen material oziroma opravljena storitev, in sicer v obdobju, na katero
se nanašajo. Poslovni odhodki družbe zajemajo odhodke, povezane z gradnjo, obnavljanjem ter upravljanjem in
vzdrževanjem avtocest, ter so sestavljeni iz:
- stroškov materiala in nabavne vrednosti prodanega blaga,
- stroškov storitev,
- stroškov dela,
- odpisov vrednosti (razkritja, povezana z obračunom amortizacije, so prikazana v sklopu razkritij
neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev),
- drugih poslovnih odhodkov.
Stroški materiala in storitev se pripoznajo na podlagi listin, ki dokazujejo, da so praviloma povezani z nastalimi
gospodarskimi koristmi. Zmanjšanje vrednosti zalog materiala na njihovo čisto iztržljivo vrednost ne poveča
izkazanih stroškov materiala, temveč poveča prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi z zalogami. Stroški
materiala, ki se pred uporabo zadržujejo v zalogah, se izkazujejo v zneskih, ki so pred nastankom potroškov
materiala oblikovali vrednost zalog. Zaloge se vrednotijo po metodi zaporednih cen (fifo). Stroški materiala in
storitev, ki se pred uporabo ne zadržujejo v zalogah, se izkazujejo v dejanskih zneskih ob nabavi takšnega
materiala. Ocenjeni znesek vnaprej vračunanih stroškov materiala in storitev se izkazuje v postavkah, v katerih bi
se sicer izkazovali takšni dejanski stroški materiala in storitev. Če se pri letnem popisu materiala ugotovijo
presežki ali primanjkljaji, za katere ni nihče osebno odgovoren, presežki zmanjšujejo do tedaj pripoznane stroške,
primanjkljaji pa jih povečujejo.
Stroški dela so vse oblike zaslužkov, ki jih daje družba zaposlenim v zameno za njihovo službovanje. Stroški dela
so plače, nadomestila plač, dajatve naravi, darila in nagrade zaposlenim, odpravnine, ki pripadajo zaposlenim, ko
nehajo delati v družbi, in drugi dohodki, ki pripadajo zaposlenim skladno z zakonom, kolektivno pogodbo ali
pogodbo o zaposlitvi skupaj z dajatvami, ki se dodatno obračunajo in bremenijo družbo. Rezervacije za jubilejne
nagrade in odpravnine ob upokojitvi se obravnavajo kot stroški dela. Nadomestila plač, ki bremenijo družbo, so
nadomestila za določeno število dni odsotnosti med boleznijo, letni dopust, državne praznike in izredni dopust
ter druga nadomestila skladno s predpisi, kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Povračila zaposlenim, ki

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 136
se obravnavajo kot stroški dela in so v neposredni zvezi z opravljanjem dela, so na primer zneski za prevoz na
delo in z njega, zneski za povračilo stroškov prehrane med delom in drugi. Potni stroški v zvezi s službenimi
potovanji, stroški dela na terenu, šolnine in štipendije, ki so v neposredni zvezi s poslovanjem družbe, se
obravnavajo kot stroški storitev. Družba je v letu 2022 izplačevala plače na podlagi Podjetniške kolektivne
pogodbe DARS, plače uprave družbe pa tudi v skladu z Zakonom o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih
družbah v večinski lasti RS in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZPPOGD, Ur. l. RS, št. 21/2010). Družba v letu
2022 ni imela stroškov storitev v zvezi z agencijami za posredovanje delovne sile. Za zahteve zaposlenih po
izplačilih na podlagi določb zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta organizacije ali pogodbe o zaposlitvi,
katerim pa organizacija nasprotuje, so vloženi tožbeni zahtevki s strani delavcev. Rezervacije za obveznosti za
tožbe družba oblikuje na podlagi ocene o verjetnem izidu tožb, in sicer takrat, ko je verjetnost za negativen izid
spora za družbo več kot 50-odstotna.
Finančni odhodki so odhodki iz naslova obresti iz prejetih posojil in izdanih obveznic, odhodki iz izpeljanih
finančnih instrumentov za varovanje pred finančnimi tveganji, iz negativnih tečajnih razlik, zamudnih obresti in
oslabitve finančnih naložb. Finančni odhodki se pripoznajo po obračunu, in to ne glede na plačila, ki so povezana
z njimi.
Druge odhodke sestavljajo neobičajne postavke, ki v obravnavanem poslovnem letu zmanjšujejo poslovni izid.
Med drugimi poslovnimi odhodki družba evidentira:
- plačilo odškodnin po sodbah,
- povračila stroškov revizijskih postopkov,
- ostale denarne kazni.
Davek od dohodka pravnih oseb in odloženi davek
Davek od dohodka je obračunan po Zakonu o davku od dohodka pravnih oseb. Davek od dohodka za leto 2022
je obračunan po 19-odstotni stopnji na obdavčljivi dobiček, ki ga je ustvarila družba v davčnem obdobju.
Odloženi davek je namenjen pokrivanju začasne razlike, ki nastane med davčno vrednostjo sredstev in obveznosti
ter njihovo knjigovodsko vrednostjo, in se izračunava z metodo obveznosti po trenutno veljavnih davčnih
stopnjah.
Odložena terjatev za davek se pripozna v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na razpolago prihodnji
obdavčljiv dobiček, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev.
Izkaz denarnih tokov
Izkaz denarnih tokov je sestavljen po posredni metodi (različica II) iz podatkov iz bilance stanja na dan
31. decembra 2022 in 31. decembra 2021, iz podatkov izkaza poslovnega izida za leto 2022 ter iz dodatnih
podatkov, ki so potrebni za prilagoditev pritokov in odtokov.
Izkaz denarnih tokov sestavljajo denarni tokovi pri poslovanju, investiranju in financiranju.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 137
II.5 Pojasnila k računovodskim izkazom
II.5.1 Pojasnila k bilanci stanja
II.5.1.1 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne
razmejitve
Kot neopredmetena sredstva vodi družba računalniške programe.
Pregled gibanja neopredmetenih sredstev v letu 2022
V EUR (brez centov)
Računalniški programi
Neopredmetena osnovna
sredstva v gradnji
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2021
52.156.572
92.880
52.249.452
Nabave
0
3.235.257
3.235.257
Premiki med postavkami
70.980
0
70.980
Aktiviranje
2.864.156
–2.864.156
0
Izločitve (odtujitve, odpisi)
–116.554
0
–116.554
Stanje na dan 31. 12. 2022
54.975.154
463.980
55.439.134
Popravek vrednosti
Stanje na dan 31. 12. 2021
21.853.761
0
21.853.761
Amortizacija
6.093.393
0
6.093.393
Premiki med postavkami
36.472
0
36.472
Izločitve (odtujitve, odpisi)
–116.554
0
–116.554
Stanje na dan 31. 12. 2022
27.867.073
0
27.867.073
Sedanja vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2021
30.302.811
92.880
30.395.691
Stanje na dan 31. 12. 2022
27.108.082
463.980
27.572.062
Pregled gibanja neopredmetenih sredstev v letu 2021
V EUR (brez centov)
Računalniški programi
Neopredmetena sredstva v
gradnji
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2020
44.051.232
1.732.722
45.783.954
Nabave
0
6.138.883
6.138.883
Premiki med postavkami
375.753
0
375.753
Aktiviranje
7.778.725
–7.778.725
0
Izločitve (odtujitve, odpisi)
–49.138
0
–49.138
Stanje na dan 31. 12. 2021
52.156.572
92.880
52.249.452
Popravek vrednosti
Stanje na dan 31. 12. 2020
17.057.591
0
17.057.591
Amortizacija
4.698.339
0
4.698.339
Premiki med postavkami
146.969
0
146.969
Izločitve (odtujitve, odpisi)
–49.138
0
–49.138
Stanje na dan 31. 12. 2021
21.853.761
0
21.853.761
Sedanja vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2020
26.993.641
1.732.722
28.726.363
Stanje na dan 31. 12. 2021
30.302.811
92.880
30.395.691

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 138
V letu 2022 smo nadgradili in aktivirali naslednja večja neopredmetena osnovna sredstva:
- licence za priključitev programske opreme video nadzornega sistema v višini 187.550 evrov,
- programska oprema orodje mobilne komunikacije C-ITS v višini 72.745 evrov,
- nadgradnja programske opreme za projekt elektronskih vinjet: e-VIN centralni, prodajni in nadzorni
sistem v višini 853.590 evrov,
- nadgradnja dokumentnega sistema na tehnološki rešitvi M-Files v višini 125.503 evrov,
- nadgradnja aplikacije za vodenje mednarodnega prometa v višini 255.200 evrov,
- nadgradnja programske opreme sistema DarsGo v višini 205.490 evrov ter
- nadgradnja programske opreme KAŽIPOT II. v višini 331.094 evrov.
Neopredmetena osnovna sredstva v gradnji predstavlja programska oprema, vezana na vzpostavitev
inteligentnih transportnih sistemov na avtocestah in hitrih cestah.
Neopredmetena dolgoročna sredstva družbe na dan 31. decembra 2022 niso zastavljena kot jamstvo za
obveznosti in ne izkazujejo znakov slabitev, saj gre večinoma za novo nabavljena neopredmetena osnovna
sredstva.
Pogodbene obveze za neopredmetena sredstva na 31. 12. 2022 znašajo 515.616 evrov in se pretežno nanašajo
na nakup programske opreme ter licenc.
Dolgoročne aktivne časovne razmejitve v višini 12.970 evrov se nanašajo na preostanek stroškov razvoja in
registracije lastne blagovne znamke DarsGo. Družba je za potrebe identifikacije Elektronskega cestninskega
sistema v prostem prometu ter naprav, ki so nameščene v kabine težkih vozil, razvila in na Uradu za intelektualno
lastnino registrirala lastno blagovno znamko DarsGo z dobo veljavnosti do junija 2027. Ker v organizaciji
ustvarjene blagovne znamke ni mogoče pripoznati kot neopredmeteno sredstvo, je skupni strošek razvoja in
registracije pripoznan kot dolgoročna aktivna časovna razmejitev in se bo ves čas veljavnosti sorazmerno
mesečno prenašal na stroške.
II.5.1.2 Opredmetena osnovna sredstva
Opredmetena osnovna sredstva vključujejo zemljišča, zgradbe, opremo ter opredmetena osnovna sredstva v
gradnji in izdelavi.
Zemljišča predstavljajo zemljišča vzdrževalnih avtocestnih baz, poslovnih in stanovanjskih stavb, počitniških
kapacitet, počivališč in viškov ob avtocesti ter pravice na nepremičninah.
Stavbna pravica je bila v skladu z ZDARS-1 ustanovljena v korist družbe, na zemljiščih v lasti Republike Slovenije,
na katerih so avtoceste kot objekti, ki so bili zgrajeni ali so se pričeli graditi pred uveljavitvijo ZDARS-1. Stavbna
pravica je ustanovljena za 50 let (od 4. decembra 2010 do 4. decembra 2060) kot neodplačna. Z Zakonom o
uravnoteženju javnih financ je stavbna pravica postala odplačna in se zanjo plačuje letno nadomestilo v skladu z
letno izvedbeno pogodbo za izvajanje naročila na podlagi 4. člena ZDARS-1.
Stavbna pravica ima končno dobo koristnosti in jo amortiziramo v dobi koristnosti, to je v obdobju, za katero je
ustanovljena. Doba koristnosti stavbne pravice je doba, v kateri jo ima družba pravno pravico izrabljati.
Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin je 29. februarja 2016 na zahtevo Ministrstva za infrastrukturo
dopolnil Poročilo o oceni vrednosti nadomestila za ustanovitev stavbne pravice na dan 31. 5. 2012, ki sedaj znaša
190.760.000 evrov brez DDV. Družba DARS je izvedla uskladitev vrednosti stavbne pravice na novo ocenjeno
vrednost, ki je sedaj za 50.787 evrov nižja od prvotno ocenjene. Neodpisana vrednost stavbne pravice na dan
31. 12. 2022 znaša 149.201.513 evrov.
Zgradbe so sestavljene iz avtocest (spodnji ustroj, zgornji ustroj, objekti, cestna infrastruktura) in ostalih zgradb
(avtocestne baze, cestninske postaje, poslovna stavba v Celju, počitniške enote, stanovanja).
Slovenski računovodski standardi ne določajo podrobno, kateri stroški sestavljajo nabavno vrednost spodnjega
ustroja avtoceste, zato je to opredelitev sprejela družba sama. Razmejitev stroškov, ki sestavljajo nabavno
vrednost spodnjega in zgornjega ustroja avtoceste, je prikazana v poglavju računovodske usmeritve.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 139
Oprema predstavlja premično opremo, namenjeno za opravljanje dejavnosti upravljanja, vzdrževanja in
pobiranja cestnine.
Med opredmetenimi osnovnimi sredstvi družba vodi naprave DarsGo s pomočjo katerih se izvaja cestninjenje v
sistemu DarsGo. Cestninjenje v prostem prometnem toku se izvaja samo s predpisano nameščeno in delujočo
napravo DarsGo v vozilu cestninskega zavezanca. V skladu s 25. členom Zakona o cestninjenju je naprava DarsGo
v lasti upravljavca cestninskih cest. Družba DARS lahko od stranke kadar koli zahteva vračilo in zamenjavo naprave
DarsGo.
Na dan 31. 12. 2022 je znašala nabavna vrednost naprav DarsGo 6.049.302 evrov in knjigovodska vrednost
2.418.658 evrov. Naprava DarsGo se iz zalog blaga prenese med osnovna sredstva s prvo izročitvijo naprave
DarsGo cestninskemu zavezancu.
Če je nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva pomembna, jo družba v skladu s SRS razdeli na
pomembnejše sestavne dele takega osnovnega sredstva. Če imajo ti deli različne dobe koristnosti in/ali vzorce
uporabe, pomembne v razmerju do celotne nabavne vrednosti opredmetenega sredstva, se obravnava vsak del
posebej.
V letu 2022 smo aktivirali naslednja večja opredmetena osnovna sredstva:
- vlaganja v avtoceste in ostale zgradbe v višini 43.786.430 evrov,
- vlaganja v ostalo opremo za opravljanje dejavnosti družbe (kot na primer računalniška oprema,
pisarniško pohištvo, stroji, naprave, orodja, priklopna vozila, tovorna in kombinirana vozila ter najem
osebnih vozil) v višini 4.179.487 evrov,
- vlaganja v opremo sistema e Vinjeta v višini 696.136 evrov,
- naprave DarsGo v višini 1.087.614 evrov.
V letu 2022 smo izločili naslednja večja opredmetena osnovna sredstva iz naslova:
- rekonstrukcije avtocestnih odsekov v višini nabavne vrednosti 7.355.003 evrov,
- obnove in prenove zgradb v višini nabavne vrednosti 992.968 evrov,
- trajne izločitve osnovnih sredstev iz uporabe z odvozom na javna odlagališča odpadkov zaradi
dotrajanosti, poškodb ter zastarelosti v višini nabavne vrednosti 2.648.168 evrov,
- izločitev vrnjenih sredstev v najemu zaradi poteka najemne pogodbe v višini nabavne vrednosti 298.611
evrov in
- izločitev naprav DarsGo zaradi izgube in dotrajanosti v višini nabavne vrednosti 184.013 evrov.
V letu 2022 smo izvedli premike med postavkami opredmetenih osnovnih sredstev, in sicer:
- premike znotraj postavke Zgradbe, ki se nanaša predvsem na delitev cestninskih postaj CP Log, CP Dane
in CP Drnovo na sestavne dele v skupni vrednosti 3.137.535 evrov. Izvedli smo premike iz postavke
Avtoceste in postavke Zgradbe na postavke Oprema in drobni inventar ter Neopredmetena osnovna
sredstva v skupni vrednosti 72.040 evrov.
Opredmetena osnovna sredstva v gradnji zajemajo projekte gradnje in obnove odsekov avtocest in hitrih cest.
Med investicijami v teku vodimo razširitev v 6-pasovnico na območju Koseze – Kozarje, 3. razvojno os sever
Velenje–Slovenj Gradec, 3. razvojno os sever Šentrupert–Velenje, 3. razvojno os jug Novo mesto–Maline (I. etapa
– etapi 3 in 4), dograditev predora Karavanke, priključek Dragomer, Bertoška vpadnica – razširitev v
štiripasovnico, cestno povezavo Ptuj–Markovci–Gorišnica–Ormož, rekonstrukcijo priključkov na AC obroču
(Leskoškova) in druge, ki so v postopku pridobivanja dokumentacije ali se gradnja nadaljuje ali pa je zanje
predviden pričetek gradnje v prihodnjih letih in se izvajajo pripravljalni postopki.
Opredmetena osnovna sredstva družbe na dan 31. decembra 2022 niso zastavljena kot jamstvo za obveznosti.
Opredmetenim osnovnim sredstvom, ki so bila aktivira v letu 2022, ni bilo pripisanih stroškov izposojanja. Stroški
izposojanja pripisani opredmetenim osnovnim sredstvom v pridobivanju v letu 2022 znašajo 743.871 evrov,
skupaj stroški izposojanja za opredmetena osnovna sredstva v pridobivanju na dan 31. 12. 2022 znašajo
5.428.787 evrov.
Družba enkrat letno preveri knjigovodsko vrednost opredmetenih osnovnih sredstev, da ugotovi, ali so prisotni
znaki oslabitve. Če takšni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva. Kot nadomestljiva vrednost
se upošteva čista prodajna vrednost ali vrednost pri uporabi, in sicer tista, ki je večja. Oslabitev sredstva se

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 140
pripozna v primeru, ko njegova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost. Oslabitev se izkaže v
izkazu poslovnega izida. Če družba posluje z zadostnim dobičkom in v okviru poslovnih načrtov, ni razlogov za
oslabitev. Na podlagi izračunane zahtevane stopnje donosnosti sredstev ugotavljamo, da slabitev sredstev ni
potrebna. Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi so razkriti v poglavju
II.5.2.6 Odpisi vrednosti.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 141
Pregled gibanja opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2022
V EUR (brez centov)
Zemljišča
Zgradbe-
NAJEMI
Avtoceste (spodnji
ustroj, zgornji ustroj,
objekti, druga
avtocestna
infrastruktura)
Zgradbe (AC baze,
CP, poslovna stavba
Celje ...)
Opredmetena
osnovna sredstva
v gradnji-zgradbe
Oprema in
drobni inventar
Oprema-NAJEMI
Opredmetena
osnovna
sredstva v
pridobivanju -
oprema
Skupaj
Zemljišča
Zemljišča-
NAJEMI
Stavbna
pravica
Nabavna vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2021
8.545.234
36.250
190.760.000
2.728.025
5.785.765.454
74.504.795
110.340.907
158.554.489
2.718.420
557.835
6.334.511.409
Nabave v letu 2022
0
0
0
0
0
0
129.234.077
0
0
5.556.257
134.790.334
Odpis investicij v teku
0
0
0
0
0
0
–797.723
0
0
0
–797.723
Premiki med postavkami
0
0
0
0
–70.980
–1.060
0
1.060
0
0
–70.980
Aktiviranja
0
0
0
291.476
42.000.180
1.786.250
–44.077.907
5.319.561
643.676
–5.963.237
0
Izločitve/odtujitve/odpisi v letu 2022
–57.491
0
0
–129.208
–7.355.003
–992.968
0
–2.832.181
–298.611
0
–11.665.461
Stanje na dan 31. 12. 2022
8.487.743
36.250
190.760.000
2.890.293
5.820.339.652
75.297.018
194.699.354
161.042.929
3.063.486
150.855
6.456.767.579
Popravek vrednosti
Stanje na dan 31. 12. 2021
0
10.875
37.632.131
1.529.405
1.567.486.410
21.679.161
0
115.684.860
1.181.465
0
1.745.204.308
Amortizacija v letu 2022
0
3.625
3.926.356
511.378
169.980.162
2.864.574
0
10.493.288
598.847
0
188.378.230
Oslabitev v 2022
0
0
0
0
0
0
0
643
0
0
643
Premiki med postavkami
0
0
0
0
–36.472
0
0
0
0
0
–36.472
Izločitve/odtujitve/odpisi v letu 2022
0
0
0
–45.223
–2.937.290
–366.234
0
–2.743.624
–298.611
0
–6.390.981
Stanje na dan 31. 12. 2022
0
14.500
41.558.487
1.995.561
1.734.492.810
24.177.502
0
123.435.167
1.481.701
0
1.927.155.727
Sedanja vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2021
8.545.234
25.375
153.127.869
1.198.620
4.218.279.044
52.825.634
110.340.907
42.869.629
1.536.956
557.835
4.589.307.102
Stanje na dan 31. 12. 2022
8.487.743
21.750
149.201.513
894.733
4.085.846.842
51.119.516
194.699.354
37.607.762
1.581.785
150.855
4.529.611.852

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 142
Pregled gibanja opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2021
V EUR (brez centov)
Zemljišča
Zgradbe-
NAJEMI
Avtoceste
(spodnji ustroj,
zgornji ustroj,
objekti, druga
avtocestna
infrastruktura)
Zgradbe (AC
baze, CP,
poslovna
stavba Celje ...)
Opredmetena
osnovna
sredstva v
gradnji-zgradbe
Oprema in
drobni inventar
Oprema-
NAJEMI
Opredmetena
osnovna
sredstva v
pridobivanju -
oprema
Skupaj
Zemljišča
Zemljišča-
NAJEMI
Stavbna pravica
Nabavna vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2020
9.280.483
36.250
190.760.000
2.677.672
5.747.636.229
65.859.867
95.279.587
150.888.529
2.312.414
489.026
6.265.220.056
Nabave v letu 2021
0
0
0
0
0
0
108.170.095
0
0
9.621.707
117.791.802
Odpis investicij v teku
0
0
0
0
0
0
–19.300
0
0
0
–19.300
Premiki med postavkami
–794.298
0
0
0
–3.409.922
1.633.894
0
1.400.276
0
0
–1.170.050
Aktiviranja
60.915
0
0
50.353
83.805.889
9.172.318
–93.089.474
8.889.436
663.462
–9.552.899
0
Izločitve/odtujitve/odpisi v letu 2021
–1.866
0
0
0
–42.266.742
–2.161.283
0
–2.623.752
–257.456
0
–47.311.099
Stanje na dan 31. 12. 2021
8.545.234
36.250
190.760.000
2.728.025
5.785.765.454
74.504.795
110.340.907
158.554.489
2.718.420
557.835
6.334.511.409
Popravek vrednosti
Stanje na dan 31. 12. 2020
0
7.250
33.705.776
1.016.161
1.415.911.513
19.129.231
0
105.950.057
850.113
0
1.576.570.101
Amortizacija v letu 2021
0
3.625
3.926.356
513.244
165.753.524
2.702.329
0
11.162.715
588.808
0
184.650.600
Oslabitev v 2021
0
0
0
0
0
0
0
2.661
0
0
2.661
Premiki med postavkami
0
0
0
0
–1.539.012
524.787
0
867.257
0
0
–146.969
Izločitve/odtujitve/odpisi v letu 2021
0
0
0
0
–12.639.615
–677.185
0
–2.297.830
–257.456
0
–15.872.086
Stanje na dan 31. 12. 2021
0
10.875
37.632.131
1.529.405
1.567.486.410
21.679.161
0
115.684.860
1.181.465
0
1.745.204.308
Sedanja vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2020
9.280.483
29.000
157.054.224
1.661.511
4.331.724.716
46.730.635
95.279.587
44.938.471
1.462.302
489.026
4.688.649.955
Stanje na dan 31. 12. 2021
8.545.234
25.375
153.127.869
1.198.620
4.218.279.044
52.825.634
110.340.907
42.869.629
1.536.956
557.835
4.589.307.102

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 143
II.5.1.3 Naložbene nepremičnine
Gibanje naložbenih nepremičnin v letu 2022
V EUR (brez centov)
Zemljišča - najem
Zemljišča - ni
določene prihodnje
uporabe
Zgradbe - najem
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2021
1.363.906
21.390.843
989.781
23.744.530
Povečanja
0
2.560.429
0
2.560.429
Premiki med postavkami
0
0
0
0
Zmanjšanje
0
–1.715.120
0
–1.715.120
Stanje na dan 31. 12. 2022
1.363.906
22.236.152
989.781
24.589.839
Popravek vrednosti
Stanje na dan 31. 12. 2021
0
0
131.146
131.146
Amortizacija
0
0
29.693
29.693
Stanje na dan 31. 12. 2022
0
0
160.839
160.839
Sedanja vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2021
1.363.906
21.390.843
858.635
23.613.384
Stanje na dan 31. 12. 2022
1.363.906
22.236.152
828.941
24.429.000
Gibanje naložbenih nepremičnin v letu 2021
V EUR (brez centov)
Zemljišča - najem
Zemljišča - ni
določene prihodnje
uporabe
Zgradbe - najem
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2020
1.363.906
21.341.663
989.781
23.695.350
Povečanja
0
371.945
0
371.945
Premiki med postavkami
0
0
0
0
Zmanjšanje
0
–322.765
0
–322.765
Stanje na dan 31. 12. 2021
1.363.906
21.390.843
989.781
23.744.530
Popravek vrednosti
Stanje na dan 31. 12. 2020
0
0
101.452
101.452
Amortizacija
0
0
29.693
29.693
Stanje na dan 31. 12. 2021
0
0
131.145
131.145
Sedanja vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2020
1.363.906
21.341.663
888.329
23.593.898
Stanje na dan 31. 12. 2021
1.363.906
21.390.843
858.636
23.613.385
Namen pridobljenih naložbenih nepremičnin je pridobivanje prihodkov od najemnin. Prihodki od najemnin od
naložbenih nepremičnin so v letu 2022 znašali 26.162 evrov. Stroške povezane z naložbenimi nepremičninami
krijejo najemniki.
Med naložbenimi nepremičninami vodi družba med drugim zemljišča počivališč, ki se oddajajo za namen
spremljajočih dejavnosti. Po namenski rabi so to površine cest z zelo omejeno rabo, in sicer so po državnem
prostorskem načrtu namenjene zgolj in samo površinam za spremljajoče dejavnosti, zaradi česa poštene
vrednosti ni mogoče pridobiti iz tržnih podatkov. Družba izkazuje med naložbenimi nepremičninami tudi
zemljišča, ki so bila pridobljena za namene graditve avtocest in za gradnjo niso bila v celoti porabljena. Ta
zemljišča se nahajajo izven cestnega zemljišča, vendar je njihova uporaba omejena, zaradi česar njihove poštene
vrednosti ni mogoče pridobiti iz tržnih podatkov.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 144
Med naložbene nepremičnine se v skladu s SRS razvrstijo nepremičnine, ki bodo namenjene prodaji in za katere
družba ne določi prihodnje rabe. Zemljišča v vrednosti 2.560.429 evrov je družba pridobila od Republike Slovenije
na podlagi 14. člena ZDARS-1. Zemljišča v skupni vrednosti 1.715.120 evrov so bila v letu 2022 prenesena na
sredstva namenjena prodaji.
Družba je vodila zemljišča, ki jih je prejela od države v letu 2010 in za katera prihodnja raba ni bila določena, med
zemljišči. Ker prihodnja raba teh zemljišč ni določena ali pa so zemljišča namenjena prodaji, jih mora družba
izkazovati med naložbenimi nepremičninami.
II.5.1.4 Pravica do uporabe sredstva
Za vsa sredstva, ki jih ima družba v najemu, se pripozna pravica do uporabe sredstva med sredstvi, obveznosti iz
najema pa se pripoznajo med finančnimi obveznostmi. Družba najema zemljišča, poslovne prostore, optična
vlakna, vozila in opremo. Povprečna doba trajanja najema znaša 5,1 let. Družba nima možnosti, da določeno
opremo, ki je v najemu odkupi po nominalni vrednosti po koncu obdobja najema. Obveznosti iz najema so
zavarovane z lastninsko pravico najemodajalca na opredmetenih osnovnih sredstvih, ki so v najemu.
Gibanje sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe, za leto 2022
V EUR (brez centov)
Zemljišča
Zgradbe
Oprema in drobni
inventar
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje na dan 31.12.2021
36.250
2.728.025
2.718.420
5.482.695
Nabave v letu 2022
0
291.476
643.676
935.153
Izločitve v letu 2022
0
–129.208
–298.611
–427.819
Stanje na dan 31. 12. 2022
36.250
2.890.293
3.063.486
5.990.029
Popravek vrednosti
Stanje na dan 31.12.2021
10.875
1.529.405
1.181.465
2.721.744
Amortizacija v letu 2022
3.625
511.378
598.847
1.113.850
Izločitve v letu 2022
0
–45.223
–298.611
–343.834
Stanje na dan 31. 12.2022
14.500
1.995.561
1.481.700
3.491.761
Sedanja vrednost
Stanje na dan 31.12.2021
25.375
1.198.620
1.536.956
2.760.951
Stanje na dan 31.12.2022
21.750
894.733
1.581.785
2.498.268
Gibanje sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe, za leto 2021
V EUR (brez centov)
Zemljišča
Zgradbe
Oprema in drobni
inventar
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2020
36.250
2.677.672
2.312.414
5.026.336
Nabave v letu 2021
0
50.353
663.462
713.815
Izločitve v letu 2021
0
0
–257.456
–257.456
Stanje na dan 31. 12. 2021
36.250
2.728.025
2.718.420
5.482.695
Popravek vrednosti
Stanje na dan 31. 12. 2020
7.250
1.016.161
850.112
1.873.523
Amortizacija v letu 2021
3.625
513.244
588.808
1.105.677
Izločitve v letu 2021
0
0
–257.456
–257.456
Stanje na dan 31. 12. 2021
10.875
1.529.405
1.181.465
2.721.744
Sedanja vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2020
29.000
1.661.511
1.462.302
3.152.813
Stanje na dan 31. 12. 2021
25.375
1.198.620
1.536.956
2.760.951

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 145
Družba sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe meri po nabavni vrednosti, ki je enaka sedanji vrednosti
prihodnjih najemnin. Za dobo koristnosti sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe upošteva obdobje trajanja
najemne pogodbe.
Zneski, pripoznani s pravico do uporabe sredstva, razvrščeno med opredmetena osnovna sredstva v izkazu
poslovnega izida
Med kratkoročne najeme so razvrščeni najemi delovnih vozil in ostale opreme, katerih najem je krajši od enega
leta, med najeme manjše vrednosti so uvrščeni tisti najemi pri katerih vrednost novega osnovnega sredstva, ki je
predmet najema, ne presega 10.000 evrov.
Na dan 31. decembra 2022 ima družba 25.297 evrov obveznosti iz naslova kratkoročnih najemov in najemov
majhnih vrednosti. Nobena od sklenjenih najemnih pogodb za najem, ne vključuje spremenljive najemnine, ki bi
bila vezana na ustvarjeno prodajo v teh najetih nepremičninah.
Znesek plačanih najemnin od najemov, ki se vodijo kot pravica do uporabe, je v letu 2022 znašal 1.161.380 evrov.
Prikaz učinka najemov v letu 2022 na izkaz poslovnega izida
V EUR (brez centov)
2022
2021
Amortizacija Pravice do uporabe sredstva
–1.113.850
–1.105.677
Odhodki za obresti na obveznosti iz najema
–43.176
–58.338
Prihodki nastali pri zaključku najema
52.987
54.789
Stroški nastali pri zaključku najema
0
–6.024
Stroški najema v zvezi s kratkoročnimi najemi
–52.164
–2.420
Stroški najema v zvezi z najemi sredstev majhnih vrednosti
–90.414
–49.813
Skupaj
–1.246.617
–1.167.484
Družba DARS nima sklenjenih pogodb s spremenljivimi najemninami, zato vsi zgoraj navedeni zneski predstavljajo
nespremenljive pogodbe za leto 2022. Družba v letu 2022 ni ustvarila prihodkov iz podnajema pravice do uporabe
sredstva in družba ni ustvarila dobičkov oziroma izgub iz transakcij prodaje s povratnim najemom.
II.5.1.5 Dolgoročne finančne naložbe
Dolgoročna posojila drugim na dan 31. decembra 2022 v višini 144.000.000 evrov vključujejo:
- dolgoročne depozite pri bankah v višini 144.000.000 evrov z zapadlostjo od 440 do 829.
V EUR (brez centov)
2022
2021
Stanje na dan 1.1.
153.000.000
93.000.000
Sklenitev novih depozitov
164.000.000
112.000.000
Prenos iz kratkoročnih finančnih naložb
0
116.000.000
Prenosi na kratkoročne finančne naložbe
173.000.000
168.000.000
Stanje na dan 31. 12.
144.000.000
153.000.000
Dolgoročne finančne naložbe niso izpostavljene kreditnemu tveganju oziroma obstaja le minimalno tveganje, da
nasprotna stranka ne bo izpolnila obveznosti. Knjigovodska vrednost dolgoročnih finančnih naložb do drugih je
enaka pošteni vrednosti.
II.5.1.6 Dolgoročne poslovne terjatve
Dolgoročne poslovne terjatve do drugih v višini 529.437 evrov se nanašajo na natečene obresti od dolgoročnih
depozitov pri bankah.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 146
Družba je na dan 31. 12. 2021 med dolgoročnimi poslovnimi terjatvami do drugih izkazovala tudi 9.693.094 evrov
dolgoročni del terjatev za vstopni DDV iz naslova nadomestila za ustanovitev stavbne pravice, ki ga na dan 31.
12. 2022 izkazuje v zunajbilančni evidenci. Stanje dolgoročnih poslovnih terjatev do drugih na dan 31. 12. 2021
je znašalo 56.088 evrov.
II.5.1.7 Odložene terjatve in obveznosti za davek
Pregled gibanja odloženih terjatev za davek v letu 2022
V EUR (brez centov)
31. 12. 2021
Pripoznano v izkazu
poslovnega izida
Pripoznane v
izkazu drugega
vseobsegajočega
donosa
31. 12. 2022
Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade
394.164
–21.034
0
373.131
Varovanje denarnega toka iz naslova obrestnih zamenjav
1.683.150
0
–1.683.150
0
Popravek vrednosti terjatev
4.765
23.389
0
28.154
Osnovna sredstva
4.288.075
2.049.492
0
6.337.567
6.370.154
2.051.847
–1.683.150
6.738.852
Pregled gibanja odloženih terjatev za davek v letu 2021
V EUR (brez centov)
31. 12. 2020
Pripoznano v
izkazu
poslovnega
izida
Pripoznane v
izkazu drugega
vseobsegajočega
donosa
31. 12. 2021
Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade
397.069
–2.905
0
394.164
Varovanje denarnega toka iz naslova obrestnih zamenjav
2.991.854
0
–1.308.704
1.683.150
Popravek vrednosti terjatev
11.538
–6.773
0
4.765
Osnovna sredstva
2.810.160
1.477.916
0
4.288.075
6.210.621
1.468.237
–1.308.704
6.370.154
Pregled gibanja odloženih obveznosti za davek v letu 2022
V EUR (brez centov)
31. 12. 2021
Pripoznano v izkazu
poslovnega izida
Pripoznane v
izkazu drugega
vseobsegajočega
donosa
31. 12. 2022
Varovanje denarnega toka iz naslova obrestnih zamenjav
0
0
3.281.757
3.281.757
0
0
3.281.757
3.281.757
Odložene terjatve in obveznosti za davek so izračunane na podlagi začasnih razlik po metodi obveznosti po bilanci
stanja glede na stopnjo obdavčitve dohodka pravnih oseb v naslednjih letih. V obravnavanem obdobju je
dohodek pravnih oseb obdavčen z 19-odstotno davčno stopnjo.
II.5.1.8 Sredstva za prodajo
Med kratkoročnimi sredstvi so evidentirane nepremičnine v vrednosti 1.727.729 evrov, ki jih družba ne namerava
uporabljati v poslovne namene in za katere je uprava družbe sprejela sklep o njihovi prodaji. Ta je predvidena v
naslednjih dvanajstih mesecih.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 147
Pregled gibanja sredstev za prodajo v letu 2022
V EUR (brez centov)
Zemljišča
Zgradbe
Skupaj
Stanje 31. 12. 2021
416.605
0
416.605
Prerazporeditev na sredstva za prodajo
1.825.288
32.863
1.858.151
Prodaja
514.164
32.863
547.027
Prerazporeditev na osnovna sredstva ali
naložbene nepremičnine
0
0
0
Stanje 31. 12. 2022
1.727.729
0
1.727.729
Pregled gibanja sredstev za prodajo v letu 2021
V EUR (brez centov)
Zemljišča
Zgradbe
Skupaj
Stanje 31. 12. 2020
453.379
19.278
472.657
Prerazporeditev na sredstva za prodajo
287.622
18.000
305.622
Prodaja
324.396
37.278
361.674
Prerazporeditev na osnovna sredstva ali
naložbene nepremičnine
0
0
0
Stanje 31. 12. 2021
416.605
0
416.605
II.5.1.9 Zaloge
Med zalogami materiala so evidentirane zaloge materiala, nadomestnih delov, drobnega inventarja in embalaže.
V strukturi zalog predstavljajo največji, 67-odstotni delež zaloge materiala, v okviru teh pa največji delež
prestavljajo zaloge posipnih materialov (52 odstotkov), zaloge ograj (15 odstotkov) in zaloge goriv (15 odstotkov).
V EUR (brez centov)
31. 12. 2022
Delež
31. 12. 2021
Indeks
Material
3.253.909
67 %
2.819.432
115
Nadomestni deli
495.893
10 %
478.123
104
Drobni inventar in embalaža
562.031
12 %
408.641
138
Trgovsko blago
566.141
12 %
509.499
111
Skupaj
4.877.973
100 %
4.215.695
116
V skladu s SRS 4.41 se je zaloga neprodanih tedenskih in mesečnih vinjet v obliki nalepke z letnico 2022, katerih
prodaja se je zaključila 31. 1. 2022, odpisala v breme prevrednotovalnih poslovnih odhodkov v višini 34.115 evrov,
kar predstavlja znesek nabavne vrednosti vinjet.
Pri letnem popisu zalog materiala in zalog drobnega inventarja je bil ugotovljen primanjkljaj v višini 1.045 evrov
in višek v višini 111.709 evrov, znesek kala je znašal 1.722 evrov.
Zaloge trgovskega blaga sestavljajo med drugim:
- zaloge naprav DarsGo v višini 555.235 evrov in
- zaloge nosilcev za naprave DarsGo v višini 3.368 evrov.
Naprave DarsGo se ob izdaji stranki prenesejo med opredmetena osnovna sredstva. V skladu s 25. členom Zakona
o cestninjenju je naprava DarsGo v lasti upravljavca cestninskih cest.
Zaloge družbe na dan 31. decembra 2022 predstavljajo tekoče zaloge in niso bile zastavljene kot jamstvo za
obveznosti. Knjigovodska vrednost zalog ne presega iztržljive vrednosti.
V višini 10.245 evrov je bila evidentirana slabitev zalog materiala, ki ni bil več primeren za nadaljnjo uporabo v
poslovnih procesih.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 148
II.5.1.10 Kratkoročne finančne naložbe
Kratkoročna finančne naložbe zajemajo:
- depozite pri bankah v višini 293.000.000 evrov z zapadlostjo od 28 do 363 dni,
- izvedene finančne instrumente v višini 17.272.407 evrov. Izvedeni finančni instrumenti so podrobneje
razkriti v poglavju o kratkoročnih finančnih obveznostih.
Gibanje kratkoročnih depozitov v letu 2022
V EUR (brez centov)
2022
2021
Stanje na dan 1.1.
168.000.000
208.000.000
Sklenitev novih depozitov
130.000.000
0
Vračila depozitov
178.000.000
92.000.000
Prenosi iz dolgoročnih finančnih naložb
173.000.000
168.000.000
Prenos na dolgoročne finančne naložbe
0
116.000.000
Stanje na dan 31. 12.
293.000.000
168.000.000
Družba likvidnostne presežke ob zagotavljanju razpršenosti v pretežnem delu vlaga v depozite bank v Republiki Sloveniji
in Evropski uniji. Kratkoročne finančne naložbe niso izpostavljene kreditnemu tveganju oziroma obstaja le
minimalno tveganje, da nasprotna stranka ne bo izpolnila obveznosti. Knjigovodska vrednost kratkoročnih
finančnih naložb do drugih je enaka pošteni vrednosti.
II.5.1.11 Kratkoročne poslovne terjatve
V EUR (brez centov)
31. 12. 2022
Delež v odstotkih
31. 12. 2021
Indeks
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev:
31.468.473
52 %
31.186.958
101
- terjatve za cestnino
28.799.451
47 %
29.737.748
97
- terjatve za povračila za spremljajoče dejavnosti ob avtocesti
969.196
2 %
770.153
126
- kupci za zapore
54.565
0 %
61.206
89
- druge kratkoročne terjatve
1.804.870
3 %
642.930
281
- popravek Vrednosti kratkoročnih terjatev do kupcev
–159.609
0 %
–25.078
636
Kratkoročne poslovne terjatve do drugih:
29.562.422
48 %
19.279.579
153
- za dane predujme za obratna sredstva
930
0 %
1.586
59
- kratkoročne terjatve iz poslovanja za tuj račun
16.240.274
27 %
15.663.512
104
- popravek vrednosti kratkoročnih terjatev tuj račun
0
0 %
0
0
- kratkoročne terjatve povezane s finančnimi prihodki
898.048
1 %
115.479
778
- terjatve za vstopni DDV
1.302.169
2 %
872.761
149
- druge kratkoročne terjatve do državnih institucij
10.325.730
17 %
2.038.414
507
- ostale kratkoročne terjatve
804.116
1 %
2.312.608
35
- popravek vrednosti ostalih kratkoročnih terjatev
–8.845
0 %
–1.724.781
1
Skupaj
61.030.895
100 %
50.466.537
113
Večinski delež kratkoročnih poslovnih terjatev do drugih predstavljajo:
- terjatve do domačih komisionarjev ter tujih prodajnih zastopnikov v višini 8.399.037 evrov;
- terjatve do RS v skupni višini 5.606.982 evrov, ki se nanašajo na poslovanje za tuj račun za posle iz 4.
člena ZDARS-1 v višini 5.495.971 evrov in na nadomestilo po pogodbi o izvajanju naročila v višini 110.800
evrov. Na podlagi 4. člena ZDARS-1 družba DARS opravlja posle v imenu države in za njen račun. Te posle
v poslovnih knjigah izkazuje kot posle za tuj račun. Gre za naloge prostorskega načrtovanja in umeščanja
avtocest v prostor ter pridobivanja nepremičnin za potrebe gradnje avtocest, ki jih družba opravlja

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 149
skladno s pogodbo o izvajanju naročila. Za opravljene posle družba evidentira terjatve do RS. Sredstva
za te posle se v skladu z 10. členom ZDARS-1 zagotavljajo v proračunu RS;
- kratkoročne terjatve do Policije iz naslova neporabljenih sredstev nakazanih za sofinanciranja delovanja
Avtocestne policije v višini 9.769.010 evrov.
Razčlenitev pomembnejših postavk kratkoročnih poslovnih terjatev po zapadlosti
V EUR (brez centov)
Nezapadle
Do 90 dni
Nad 90 dni
Skupaj
Kratkoročne terjatve iz poslovanja za tuj račun
15.378.413
826.004
35.856
16.240.274
Oblikovani popravki vrednosti terjatev iz poslovanja
za tuj račun
0
0
0
0
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev
31.167.652
148.974
311.456
31.628.083
Oblikovani popravki vrednosti poslovnih terjatev do
kupcev
0
0
–159.609
–159.609
Ostale terjatve
13.319.462
974
10.556
13.330.992
Oblikovani popravki vrednosti ostale terjatve
0
–85
–8.759
–8.845
V letu 2022 je družba oblikovala popravek vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatev v znesku 146.389 evrov in
odpisala terjatve v višini 1.704.964 evrov. Odpisi terjatev se nanašajo na odpise terjatev iz naslova neplačanih
glob in plačilnih nalogov za sodne takse, ki jih ni bilo mogoče izterjati preko Finančne uprave Republike Slovenije,
so bile globe izrečene tujcem in je ni bilo mogoče izterjati, je bila sodna taksa znižana oziroma je bil postopek
ustavljen. Odpisi terjatev iz naslova glob in taks se evidentirajo neposredno v breme kratkoročnih obveznosti do
države iz naslova glob in taks.
V EUR (brez centov)
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Stanje 1. 1.
1.749.859
1.785.507
Odpisi terjatev
1.704.964
39.991
Odprava popravkov
22.830
5.765
Oblikovanje
146.389
10.109
Stanje 31. 12.
168.454
1.749.859
Terjatve družbe na dan 31. decembra 2022 niso bile zastavljene kot jamstvo za obveznosti. Kratkoročne poslovne
terjatve družbe predstavljajo tekoče terjatve družbe in so v višini 8.487.085 evrov zavarovane z bančnimi
garancijami in izvršnicami.
Družba je na dan 31. 12. 2021 med kratkoročnimi poslovnimi terjatvami za vstopni DDV izkazovala tudi 3.784.209
evrov kratkoročnega dela terjatev za vstopni DDV iz naslova nadomestila za ustanovitev stavbne pravice, ki ga na
dan 31. 12. 2022 izkazuje v zunajbilančni evidenci.
II.5.1.12 Denarna sredstva
V EUR (brez centov)
31. 12. 2022
Delež
31. 12. 2021
Indeks
Denarna sredstva v bankah
17.594.439
36 %
31.836.153
55
Depozit na odpoklic
30.000.000
62 %
20.000.000
150
Nočni depozit v bankah
62.625
0 %
26.263
238
Denarna sredstva v blagajni in prejeti čeki
1.141
0 %
795
143
Denarna sredstva v blagajnah na cestninskih postajah
288.100
1 %
304.810
95
Denar na poti
312.224
1 %
260.507
120
Sredstva na računu PayPal
81.820
0 %
148.795
-
Denarna sredstva skupaj
48.340.349
100 %
52.577.322
92

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 150
Postavka depoziti na odpoklic predstavlja stanje depozitov, ki jih je mogoče kadarkoli odpoklicati. Postavka nočni
depozit v bankah predstavlja kratkoročni depozit pri banki, vezan čez noč, v višini 62.625 evrov.
Postavka denar na poti predstavlja denar od pobrane cestnine, ki še ni bil položen na transakcijski račun družbe. Po
opravljenem letnem popisu stanja denarja od pobrane cestnine na poti na dan 30. novembra 2022 je družba
uskladila izkazano stanje v poslovnih knjigah z dejanskim stanjem.
II.5.1.13 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve
V EUR (brez centov)
31. 12. 2022
Delež
31. 12. 2021
Indeks
Kratkoročno odloženi stroški - ostalo
249.893
30 %
583.463
43
Kratkoročno odloženi stroški - provizija prodajnim zastopnikom od
prodanih vinjet za leto 2022
581.825
70 %
131.070
444
Kratkoročno odloženi stroški - nabavni strošek prodanih vinjet za leto
2022
0
0 %
30
0
Kratkoročno nezaračunani prihodki
0
0 %
1.500
-
Skupaj
831.718
100 %
716.063
116
II.5.1.14 Kapital
Gibanje kapitala je prikazano v Izkazu gibanja kapitala za obdobje od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2022, iz
katerega so razvidni tudi razlogi za vsako spremembo posameznih postavk kapitala.
Osnovni kapital
Osnovni kapital družbe znaša 2.086.559.144 evrov in je razdeljen med 55.650.231 navadnih imenskih kosovnih
delnic, katerih edini lastnik je RS. Knjigovodska vrednost delnice je na dan 31. decembra 2022 znašala 57,48 evra.
Izračunana je kot razmerje med celotno vrednostjo kapitala in številom delnic.
Kapitalske rezerve
Kapitalske rezerve v višini 31.429.279 predstavljajo:
- znesek prenesenega stvarnega premoženja za opravljanje nalog upravljanja in vzdrževanja avtocest, ki
ga je zagotovila RS ob preoblikovanju družbe leta 2004, v višini 26.202.240 evrov,
- splošni prevrednotovalni popravek kapitala, ki je bil 1. januarja 2006 ob prehodu na SRS 2006 prenesen
v kapitalske rezerve, v višini 225.817 evrov,
- presežek sredstev, ki predstavlja razliko med stvarnim vložkom RS leta 2010 in vrednostjo novo izdanih
delnic družbe, v višini 27 evrov,
- razlike pri pripojitvi hčerinskega podjetja DELKOM d. o. o. v letu 2015 v višini 148.410 evrov,
- presežek sredstev, ki predstavlja razliko med stvarnim vložkom RS leta 2017 in vrednostjo novo izdanih
delnic družbe, v višini 35 evra in
- zneske naknadnih vplačil RS v kapital družbe na podlagi sklepov Vlade RS, izdanih na podlagi 16. člena
ZDARS-1, s katerim so se ugotovile in konkretizirale nepremičnine, ki so bile v lasti RS, in katere je v
skladu s 14. členom ZDARS-1 pridobila družba DARS, v višini 4.852.750 evrov. Naknadna vplačila ugotovi
uprava družbe s sklepom.
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti v višini 12.299.688 evrov, se nanašajo na:
- spremembo presežka iz prevrednotenja za aktuarske primanjkljaje in presežke.
Kot aktuarski presežek ali primanjkljaj se izkazujejo spremembe sedanje vrednosti obveznosti do
zaposlencev zaradi sprememb v aktuarskih predpostavkah. Konec leta 2022 je primanjkljaj iz
prevrednotenja znašal 9.891 evrov;
- uspešni del sprememb v pošteni vrednosti izpeljanega finančnega instrumenta za zavarovanje pred
obrestnimi tveganji, ki je razviden iz izkaza vseobsegajočega donosa ter konec leta 2022 znaša, zmanjšan
za odložene davke, 12.289.797 evrov. Izpeljani finančni instrumenti so podrobneje razkriti pri
usmeritvah in pojasnilih v okviru drugih dolgoročnih finančnih obveznosti.
Gibanje posamezne sestavine postavke presežka v letu 2022 je razvidno v Izkazu drugega vseobsegajočega
donosa za leto 2022.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 151
Preneseni čisti dobiček
Delničarji so na 21. seji skupščine družbe DARS dne 30. 8. 2022 sprejeli sklep o uporabi bilančnega dobička
poslovnega leta 2021 v višini 40.143.774 evrov, ki se je po sklepu razporedil v druge rezerve iz dobička.
Druge spremembe prenesenega čistega dobička v višini 6.365 evrov predstavljajo zmanjšanje prenesenega
čistega dobička, ki se nanaša na prenos sorazmernega dela zneska aktuarskih izgub, vezanih na porabo rezervacij
za odpravnine ob upokojitvi.
Čisti poslovni izid poslovnega leta
Čisti poslovni izid leta 2022 znaša 135.132.702 evrov. Ob sestavi letnega poročila je družba skladno s Statutom
DARS in 64. ter 230. členom ZGD-1 oblikovala zakonske rezerve v višini 6.756.317 evrov, statutarne rezerve v
višini 32.092.505 evrov in druge rezerve iz dobička v višini 48.138.758 evrov.
Dobiček na delnico
V EUR (brez centov)
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja
135.132.702
112.703.369
Število vseh delnic
55.650.231
55.650.231
Število navadnih delnic
55.650.231
55.650.231
Osnovni in popravljalni čisti dobiček na delnico
2,43
2,03
Osnovni čisti dobiček na delnico je izračunan tako, da čisti poslovni izid obračunskega obdobja delimo s tehtanim
povprečnim številom navadnih delnic.
Vse delnice, ki jih je izdala družba DARS so navadne imenske kosovne delnice, zato je kazalnik popravljalni čisti
dobiček na delnico enak osnovnemu dobičku na delnico.
Dividendna politika
Cilj družbe je zagotavljanje finančno vzdržne izgradnje avtocestnih odsekov in finančne stabilnosti, zato se bo
družba prizadevala, da se bodoči bilančni dobiček do zaključka vlaganj DARS v skladu z Resolucijo o nacionalnem
programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030 razporedi med rezerve družbe, s čimer
se zagotavljajo sredstva za razvoj avtocestne infrastrukture.
II.5.1.15 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve
Gibanje rezervacij in dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev v letu 2022
V EUR (brez centov)
Stanje na
dan 31. 12.
2021
Poraba v
letu 2022
Odprava v
letu 2022
Dodatno
oblikovanje v
letu 2022
Stanje na dan
31. 12. 2022
Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi
3.012.068
88.668
204.958
202.122
2.920.563
Rezervacije za jubilejne nagrade za zaposlene
1.429.940
132.740
0
428.534
1.725.735
Rezervacije za tožbene zahtevke iz delovnih razmerij
28.174
0
0
47.211
75.385
Rezervacije za tožbene zahtevke s področja gradnje in obnov
757.488
38.230
0
3.001.644
3.720.902
Brezplačne pridobitve osnovnih sredstev
213.071
44.641
0
6.900
175.330
Zakup optičnih vlaken
354.288
324.153
0
1.892.013
1.922.148
Unovčene garancije
3.746.864
139.572
0
57.378
3.664.670
Nepovratna sredstva EU in drugih
145.737.846
8.626.774
0
5.912.413
143.023.484
Skupaj
155.279.738
9.394.777
204.958
11.548.214
157.228.217
Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine so oblikovane na podlagi:

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 152
- zakonskih predpisov, kolektivne pogodbe in internih aktov, iz katerih izhaja zaveza k plačilu jubilejnih
nagrad in odpravnin zaposlenim ob upokojitvi, in
- aktuarskega izračuna, ki ga pripravi pooblaščeni aktuar.
Ob zaključku vsakega poslovnega leta se preveri višina oblikovanih rezervacij in se ustrezno povečajo ali
zmanjšajo. Aktuarski izračun na dan 31. decembra 2022 se je opravil za vsakega zaposlenega, tako da so se
upoštevali stroški odpravnine ob upokojitvi in stroški vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve.
Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontiranih
na koncu poročevalskega obdobja. Pri aktuarskem izračunu so bile upoštevane naslednje predpostavke:
- nominalna dolgoročna obrestna mera se ocenjuje v višini 4,10 odstotka glede na povprečno dospetje v
družbi, ki znaša 14,1 let;
- trenutno veljavne višine odpravnin ob upokojitvi in jubilejnih nagrad, določenih v internih aktih;
- pričakovana dolgoročna rast višine jubilejnih nagrad in neobdavčljivih zneskov v izračunu znaša 3,5
odstotek letno;
- fluktuacija zaposlenih, ki je odvisna predvsem od njihove starosti;
- pričakovana smrtnost delavcev v skladu s tablicami smrtnosti za Slovenijo 2007, ločena po spolih;
- prihodnja dolgoročna nominalna rast plač v višini 3,5 odstotka letno.
Na podlagi aktuarskega izračuna so na dan 31. decembra 2022 oblikovane rezervacije za jubilejne nagrade v višini
1.725.735 evrov in rezervacije za odpravnine ob upokojitvi v višini 2.920.563 evrov.
Družba na osnovi pridobljenih pravnih mnenj in na podlagi ocene poslovodstva izkazuje rezervacije v višini
3.720.902 evrov za tožbe v zvezi s tožbenimi zahtevki s področja gradnje in obnov ter v višini 75.385 evrov za
tožbene zahtevke iz delovnih razmerij. Rezervacije za obveznosti po tožbah so oblikovane na podlagi ocene
verjetnega izida, ki je opravljena z visoko stopnjo previdnosti. Datuma zapadlosti obveznosti ni mogoče določiti.
Tožbe, za katere so oblikovane rezervacije, so v različnih fazah postopka.
V preteklih letih so bile oblikovane dolgoročne pasivne časovne razmejitve iz donacij v višini nabavne vrednosti
počitniških objektov in stanovanj, ki služijo pokrivanju stroškov amortizacije počitniških objektov z opremo in
stanovanj v celotni življenjski dobi. Na dan 31. 12. 2022 so brezplačne pridobitve osnovnih sredstev znašale
175.330 evrov.
Med dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami družba izkazuje dolgoročno razmejeni prihodek iz naslova
vnaprej plačanega zakupa optičnih vlaken s strani uporabnikov v višini 1.922.148 evrov.
Družba oblikuje dolgoročno odložene prihodke za sredstva, prejeta od unovčenih garancij za odpravo napak,
garancij za dobro izvedbo del in garancij za resnost ponudbe. Unovčeni zneski garancij služijo za pokrivanje
stroškov namena unovčitve oziroma v primeru unovčitve garancij za dobro izvedbo del tudi za namen garancije
za odpravo napak v garancijski dobi. Na dan 31. 12. 2022 je znašal znesek prejetih unovčenih garancij 3.664.670
evrov.
Družba ima oblikovane dolgoročno odložene prihodke za nepovratna sredstva EU in sofinancerska sredstva,
prejeta za financiranje priprave prostorske in projektne dokumentacije ter graditve avtocest oziroma s tem
povezane naloge (izboljšanje prometne varnosti – graditev sistemov nadzora in vodenja prometa).
Vrednost dolgoročno odloženih prihodkov se zmanjšuje za znesek amortizacije osnovnih sredstev in za zneske
drugih vrst stroškov, za katere so bila sredstva prejeta.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 153
V EUR (brez centov)
Stanje 31. 12.
2021
Povečanja
Zmanjšanja
Stanje 31. 12.
2022
Kohezijski sklad EU: Slivnica - Draženci
3.378.316
267.351
3.110.966
Kohezijski sklad EU: Pluska - Ponikve
20.415.421
1.328.236
19.087.185
Kohezijski sklad EU: Ponikve - Hrastje
8.983.629
595.934
8.387.694
Kohezijski sklad EU: Gradnja PHO
17.465.076
1.507.555
15.957.521
Kohezijski sklad EU: Rekonstrukcije AC odsekov
16.225.183
966.808
15.258.374
Kohezijski sklad EU: AC Draženci - MMP Gruškovje
53.396.682
2.522.100
50.874.582
Druga evropska sredstva: TEMPO - connect (ITS, nosilec MzP) in
EasyWay - faza I in II
738.219
107.261
630.958
Druga evropska sredstva: TEN T: Draženci - Gruškovje PGD in PZI
2.457.118
83.949
2.373.168
Druga evropska sredstva: TEN T: CROCODILE I
676.015
69.602
606.413
Druga evropska sredstva: CEF PGD/PZI Karavanke
2.646.415
2.646.415
Druga evropska sredstva: CEF CROCODILE 2
601.668
107.419
494.249
Druga evropska sredstva: CEF C-Roads
1.146.687
290.716
215.349
1.222.054
Druga evropska sredstva: CEF CROCODILE 3
435.710
229.962
104.665
561.007
Druga evropska sredstva: CEF AC predor Karavanke, gradnja 2. cevi
2.240.170
2.069.111
4.309.282
Evropski sklad za regionalni razvoj: 3. razvojna os jug: Maline–
Metlika (Črnomelj) - 2. odsek
312.117
312.117
Druga evropska sredstva: CEF Srminska vpadnica
1.014.500
1.014.500
Evropski sklad za regionalni razvoj: 3. razvojna os sever: Velenje–
Slovenj Gradec
8.340.290
1.975.005
10.315.295
Druga sofinancerska sredstva
6.591.249
21.000
750.545
5.861.704
Skupaj:
145.737.846
5.912.413
8.626.774
143.023.485
II.5.1.16 Dolgoročne finančne obveznosti
V EUR (brez centov)
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Dolgoročne finančne obveznosti iz zadolževanja za financiranje investicijskih načrtov
1.481.799.561
1.556.119.813
Dolgoročne obveznosti iz najema
1.408.469
1.749.151
Skupaj
1.483.208.030
1.557.868.964
a) Dolgoročne finančne obveznosti iz zadolževanja za financiranje investicijskih načrtov
Družba se za potrebe poslovanja zadolžuje na mednarodnih in domačih finančnih trgih. Namen zadolževanja je
financiranje investicijskih načrtov ter refinanciranje obstoječega dolga. Z izjemo treh kreditov so vse obveznosti
iz naslova zadolževanja 100 zavarovane s poroštvom RS. Kredita Evropske investicijske banke za vzpostavitev
sistema DarsGo v višini 51 milijonov evrov in izgradnjo druge cevi predora Karavanke v višini 90 milijonov evrov
imata jamstvo Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) oziroma InvestEU risk-sharing mehanizma. Kredit
pri banki KfW za vzpostavitev sistema DarsGo v višini 51 milijonov evrov pa je edini kredit, ki nima niti poroštva
države, niti jamstva Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) oziroma InvestEU risk-sharing mehanizma.
Obrestne mere in načini obračunavanja obresti za najeta posojila so pogodbeno določene ter predstavljajo
poslovno skrivnost. Ponderirana letna obrestna mera celotnega dolga družbe DARS je na dan 31. decembra 2022
znašala 2,11 odstotka. Obrestna mera celotnega dolga družbe DARS je bila na dan 31. decembra 2022 v intervalu
od 0 do 4,96 odstotka.
V EUR (brez centov)
31. 12. 2022
Delež
Dolgoročno dobljena posojila pri domačih bankah
482.683.077
33 %
Dolgoročno dobljena posojila pri tujih bankah
737.165.606
50 %
Dolgoročno dobljena posojila pri tujih podjetjih
6.369.910
0 %

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 154
Posojilo na osnovi zadolžnice Schuldschein
37.780.000
2 %
Izdane imenske zadolžnice NSV
100.000.000
7 %
Izdane dolgoročne obveznice
117.800.967
8 %
Skupaj
1.481.799.561
100 %
Dolgoročne finančne obveznosti po zapadlosti
V EUR (brez centov)
31. 12. 2022
Delež
Dolgoročne finančne obveznosti z zapadlostjo do pet let
698.839.360
47 %
Dolgoročne finančne obveznosti z zapadlostjo nad pet let
782.960.200
53 %
Skupaj
1.481.799.561
100 %
Gibanje dolgoročnih finančnih obveznosti v letu 2022
Dolgoročne finančne obveznosti
Stanje na dan
31. 12. 2021
Povečanje v letu 2022
Prenos na kratkoročne
finančne obveznosti 2022
Stanje na dan
31. 12. 2022
Evropska investicijska banka
577.150.435
90.000.000
53.104.622
614.045.814
Nova Ljubljanska banka
245.684.615
0
38.778.205
206.906.410
Kreditanstalt für Wiederaufbau
145.505.208
0
22.385.417
123.119.792
Regione Autonoma Friuli Venezia
9.554.866
0
3.184.955
6.369.910
Deutsche Pfandbriefbank
10.714.286
0
10.714.286
0
UniCredit Banka Slovenija (in
Addiko bank)
7.298.029
0
7.298.029
0
Konzorcij slovenskih bank
7.674.739
0
7.674.739
0
Intesa Sanpaolo
74.666.667
0
5.333.333
69.333.333
Schuldschein
37.780.000
0
0
37.780.000
Nova KBM
38.240.000
0
5.880.000
32.360.000
SKB banka
40.000.000
0
6.666.667
33.333.333
Unicredit in Intesa Sanpaolo
94.050.000
0
3.300.000
90.750.000
SID banka
50.000.000
0
0
50.000.000
NSV
100.000.000
0
0
100.000.000
Obveznice
117.800.967
0
0
117.800.967
Skupaj
1.556.119.812
90.000.000
164.320.252
1.481.799.561
b) Dolgoročne obveznosti iz najema
V EUR (brez centov)
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Dolgoročne obveznosti iz najema - glavnica
1.429.315
1.794.956
Dolgoročne obveznosti iz najema - obresti
–20.846
–45.805
Skupaj
1.408.469
1.749.151
V EUR (brez centov)
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Dolgoročne obveznosti iz najema - glavnica
1.429.315
1.794.956
Kratkoročne obveznosti iz najema - glavnica
1.148.923
1.103.986
Skupaj
2.578.238
2.898.941

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 155
Ročnost obveznosti iz najemov
V EUR (brez centov)
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Do 1 leta
1.148.923
1.103.986
od 1 do 5 let
1.429.315
1.754.063
nad 5 let
0
40.892
Skupaj
2.578.238
2.898.941
II.5.1.17 Dolgoročne finančne obveznosti do bank
Stanje dolgoročnega dela glavnice bančnih posojil po posameznih posojilodajalcih
Posojilodajalec
Stanje na dan
31. 12. 2022
Delež
Intesa Sanpaolo
69.333.333
6 %
UniCredit Banka Slovenija in Intesa Sanpaolo
90.750.000
7 %
NLB
206.906.410
17 %
Nova KBM
32.360.000
3 %
SKB banka
33.333.333
3 %
SID banka
50.000.000
4 %
Evropska investicijska banka
614.045.814
50 %
Kreditanstalt für Wiederaufbau
123.119.792
10 %
Skupaj
1.219.848.683
100 %
a) Posojila konzorcija slovenskih bank
Družba DARS je v letih 1996–2004 pri konzorciju domačih bank najela sedem posojil. V letu 2022 je bilo v celoti
predčasno odplačano posojilo Konzorcija bank VII.
Dolgoročne obveznosti do konzorcija bank ter roki odplačila posojil
Vrsta
Obdobje odplačevanja
V EUR (brez centov)
VII
od 2012 do 2024
0
Skupaj
0
b) Posojila UniCredit Banke Slovenija
V letih 2005 in 2009 je družba DARS najela dve posojili pri UniCredit Banki Slovenija. Dne 31. 12. 2021 je UniCredit
Banka Slovenije prevzela terjatve Addiko bank iz naslova vseh treh kreditnih pogodb sklenjenih z Addiko bank.
Posojila UniCredit Banke Slovenija prevzeta od Addiko Bank so bila v celoti predčasno odplačana v letu 2022.
Posojilo UniCredit Banke Slovenija je bilo prav tako v celoti predčasno odplačano v letu 2022.
Dolgoročne obveznosti do UniCredit Banke Slovenija ter roki odplačila posojil
Vrsta
Obdobje odplačevanja
V EUR (brez centov)
I
od 2011 do 2023
0
III
od 2011 do 2023
0
IV
od 2012 do 2024
0
V
od 2014 do 2023
0
Skupaj
0
c) Posojilo Intesa Sanpaolo
V letu 2016 je družba DARS najela posojilo pri banki Intesa Sanpaolo II v višini 80 milijonov evrov, namenjeno za
refinanciranje obstoječega dolga. Posojilo Intesa Sanpaolo je bilo v letu 2022 odplačano v skupnem znesku
5.333.333 evrov.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 156
Dolgoročna obveznost do banke Intesa Sanpaolo ter roki odplačila posojila
Vrsta
Obdobje odplačevanja
V EUR (brez centov)
II
od 2021 do 2036
69.333.333
Skupaj
69.333.333
d) Posojila NLB
V letih 2007, 2008 in 2013 je družba DARS najela tri posojila pri NLB, ki jih je v celoti uporabila za financiranje
gradnje avtocest. V letu 2016 sta bila reprogramirana kredita NLB I in NLB II z namenom podaljšanja ročnosti
posojila. Posojila NLB so bila v letu 2022 odplačana v skupnem znesku 38.778.205 evrov.
Dolgoročna obveznost do NLB ter roki odplačila posojil
Vrsta
Obdobje odplačevanja
V EUR (brez centov)
I
od 2020 do 2027
114.150.000
II
od 2020 do 2025
42.756.410
III
2028
50.000.000
Skupaj
206.906.410
e) Posojilo Nova KBM
Leta 2015 je družba DARS najela posojilo pri banki Nova KBM (prej Abanka) v višini 50 milijonov evrov, namenjeno
za refinanciranje oziroma predčasno odplačilo kreditov. Posojilo NKBM je bilo v letu 2022 odplačano v skupnem
znesku 5.880.000 evrov.
Dolgoročna obveznost do Nove KBM (prej Abanke) ter rok odplačila posojila
Vrsta
Obdobje odplačevanja
V EUR (brez centov)
I
od 2021 do 2029
32.360.000
Skupaj
32.360.000
f) Posojilo SKB
Leta 2015 je družba DARS najela posojilo pri SKB banki v višini 50 milijonov evrov, namenjen za refinanciranje
oziroma predčasno odplačilo kreditov. Posojilo SKB banke je bilo v letu 2022 odplačano v skupnem znesku
6.666.667 evrov.
Dolgoročna obveznost do SKB banke ter rok odplačila posojila
Vrsta
Obdobje odplačevanja
V EUR (brez centov)
I
od 2021 do 2028
33.333.333
Skupaj
33.333.333
g) Posojilo UniCredit Banke Slovenija in banke Intesa Sanpaolo
V letu 2016 je družba DARS najela posojilo pri UniCredit Banki Slovenija in Intesa Sanpaolo v skupni višini 99
milijonov evrov, z namenom refinanciranja oziroma predčasnega odplačila kreditov. Posojilo UniCredit Banke
Slovenija in banke Intesa Sanpaolo je bilo v letu 2022 odplačano v skupnem znesku 3.300.000 evrov.
Dolgoročna obveznost do UniCredit Banke Slovenija in banke Intesa Sanpaolo ter rok odplačila posojila
Vrsta
Obdobje odplačevanja
V EUR (brez centov)
I
od 2021 do 2036
90.750.000
Skupaj
90.750.000
h) Posojilo SID
Leta 2016 je družba DARS najela posojilo pri SID banki v višini 50 milijonov evrov, namenjeno za refinanciranje
oziroma predčasno odplačilo kreditov.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 157
Dolgoročna obveznost do SID banke ter rok odplačila posojila
Vrsta
Obdobje odplačevanja
V EUR (brez centov)
I
od 2024 do 2036
50.000.000
Skupaj
50.000.000
i) Posojila Evropske investicijske banke (EIB)
Posojila Evropske investicijske banke, najeta v obdobju 2003–2022, končna zapadlost posojil je med letoma 2027
in 2044. Družba DARS je v 2022 črpala novo posojilo EIB XI v višini 90 milijonov evrov. Posojila EIB so bila v letu
2022 odplačana v skupnem znesku 53.104.622 evrov.
Dolgoročne obveznosti do Evropske investicijske banke ter roki odplačila posojil
Vrsta
Obdobje odplačevanja
V EUR (brez centov)
V
od 2007 do 2027
21.000.000
VI
od 2012 do 2029
34.760.000
VII
od 2014 do 2037
148.863.636
VIII
od 2015 do 2034
155.944.444
IX
od 2022 do 2041
133.846.153
X
od 2019 do 2028
29.631.579
XI
od 2022 do 2044
90.000.000
Skupaj
614.045.814
j) Posojila Kreditanstalt für Wiederaufbau (KfW)
V letu 2008 je družba DARS pri banki Kreditanstalt für Wiederaufbau najela posojilo, ki je bilo namenjeno
financiranju gradnje avtocest. V letu 2019 je družba DARS pri banki Kreditanstalt für Wiederaufbau najela
posojilo, ki je bilo najeto za vzpostavitev sistema DarsGo. Posojili pri banki sta bili v letu 2022 odplačani v
vrednosti 22.385.417 evrov.
Dolgoročne obveznosti do Kreditanstalt für Wiederaufbau ter roki odplačila posojil
Vrsta
Obdobje odplačevanja
V EUR (brez centov)
I
od 2013 do 2029
91.953.125
II
od 2020 do 2029
31.166.667
Skupaj
123.119.792
k) Posojila Deutsche Pfandbriefsbank
Leta 2006 je družba DARS najela dve posojili pri Deutsche Pfandbriefbank v skupnem znesku 225.000.000 evrov.
Posojilo Deutsche Pfandbriefbank I je bilo v letu 2022 v celoti predčasno odplačano.
Dolgoročne obveznosti do Deutsche Pfandbriefbank ter roki odplačila posojil
Vrsta
Obdobje odplačevanja kreditov
V EUR (brez centov)
I
od 2014 do 2024
0
Skupaj
0
Izpolnjevanje finančnih zavez
Določene banke, ki so odobrile posojila, zahtevajo vzdrževanje v posojilnih pogodbah opredeljenih vrednosti
finančnih zavez. Na dan poročanja 31. december 2022 so bile vse finančne zaveze izpolnjene.
II.5.1.18 Dolgoročne finančne obveznosti na podlagi obveznic
Družba DARS ima za financiranje gradnje in obnavljanja avtocest izdani dve obveznici. Obveznosti iz izdanih
obveznic so zavarovane s poroštvom RS.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 158
Izdaja
Zapadlost
Velikost izdaje
v EUR (brez centov)
DRS1
2024
56.042.047
DRS2
2025
61.758.920
Skupaj
117.800.967
a) Obveznice DARS prve emisije (DRS1)
Družba DARS je leta 2004 izdala obveznice prve emisije z oznako DRS1 v skupni nominalni vrednosti 56.042.047
evrov. Glavnica v celoti zapade v letu 2024, letna kuponska obrestna mera je 5,1 odstotka. Z obveznicami se
trguje na Ljubljanski borzi.
b) Obveznice DARS druge emisije (DRS2)
Družba DARS je v letu 2005 izdala obveznice druge emisije z oznako DRS2 v skupni nominalni vrednosti
61.758.920 evrov. Glavnica v celoti zapade v letu 2025, letna kuponska obrestna mera je 4,5 odstotka. Z
obveznicami se trguje na Ljubljanski borzi.
II.5.1.19 Druge dolgoročne finančne obveznosti
a) Posojilo Regione Autonoma Friuli Venezia
Posojilo družbe DARS pri podjetju Regione Autonoma Friuli Venezia je bilo pridobljeno na podlagi memoranduma
o soglasju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Italije za gradnjo avtocestnih objektov, potrebnih
za povezavo slovenskega avtocestnega omrežja z italijanskim. Posojilo je bilo najeto leta 2000. V letu 2022 je bilo
posojilo Regione Autonoma Friuli Venezia odplačano v znesku 3.184.955 evrov.
Dolgoročne obveznosti do Regione Autonoma Friuli Venezia ter rok odplačila posojila
Vrsta
Obdobje odplačevanja kreditov
V EUR (brez centov)
I
od 2011 do 2025
6.369.910
Skupaj
6.369.910
b) Posojilo na osnovi zadolžnice Schuldschein
V letu 2015 je družba DARS najela posojilo na osnovi zadolžnice Schuldschein v višini 37,78 milijona evrov.
Posojilo je družba DARS najela za dobo 15 let. Schuldschein je sporazum o posojilu, s katerim se ne trguje na
organiziranem trgu.
Dolgoročne obveznosti iz naslova posojila Schuldschein ter rok odplačila posojila
Vrsta
Obdobje odplačevanja kreditov
V EUR (brez centov)
I
2030
37.780.000
Skupaj
37.780.000
c) Instrument Namenschuldverschreibung (NSV oziroma imenska zadolžnica)
V letu 2017 je družba DARS izdala instrument Namenschuldverschreibung (NSV oziroma imenska zadolžnica) v
višini 100 milijonov evrov. Glavnica v celoti zapade v letu 2037. Z instrumentom se ne trguje na borzi.
Namenschuldverschreibung je imenska zadolžnica, ki predstavlja hibrid med obveznico in kreditom, vendar je
bližje obveznici. Organizator izdaje vodi knjigo o imetnikih.
Dolgoročne obveznosti iz naslova imenske zadolžnice ter rok odplačila
Vrsta
Obdobje odplačevanja
V EUR (brez centov)
I
2037
100.000.000
Skupaj
100.000.000

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 159
d) Dolgoročne obveznosti iz najema
V EUR (brez centov)
2022
2021
Stanje na dan 1. 1.
1.749.151
2.166.437
Pridobitev novih obveznosti
954.035
793.661
Prenosi na kratkoročne finančne obveznosti
–1.294.716
–1.210.947
Stanje na dan 31. 12.
1.408.469
1.749.151
Izpostavljenost tveganju sprememb obrestnih mer
Družba DARS je izpostavljena obrestnemu tveganju, zato se je v preteklih letih – v skladu s politiko aktivnega
upravljanja s finančnimi tveganji – odločila, da bo zmanjšala izpostavljenost tveganju sprememb obrestnih mer
na trgu. Pregled izpostavljenosti obrestnemu tveganju je prikazan v spodnjih tabelah.
Pregled izpostavljenosti brez obrestne zaščite
(v odstotkih)
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Delež dolga z variabilno obrestno mero (brez obrestne zaščite)
32 %
39 %
Delež dolga s fiksno obrestno mero
67 %
60 %
Brezobrestni kredit
1 %
1 %
Skupaj
100 %
100 %
Pregled izpostavljenosti z obrestno zaščito
(v odstotkih)
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Delež dolga z variabilno obrestno mero (z obrestno zaščito)
13 %
18 %
Delež dolga s fiksno obrestno mero
86 %
81 %
Brezobrestni kredit
1 %
1 %
Skupaj
100 %
100 %
Analiza občutljivosti bančnih posojil na spremembe variabilnih obrestnih mer izkazuje, da morebitna sprememba
obrestne mere za 100 bazičnih točk ob razmerju fiksne in variabilne obrestne mere na dan poročanja bi
povečala/zmanjšala čisti poslovni izid za okoli 2,1 mio evrov.
Za zavarovanje pred obrestnimi tveganji uporabljamo izvedene finančne instrumente (navadna obrestna
zamenjava), s katerimi zagotavljamo dolgoročno stabilnost določenega dela variabilnih obrestnih mer. Namen
varovanja je fiksiranje obrestne mere, s čimer je dosežen nespremenljiv denarni tok. Pri sklepanju poslov
obrestnih zamenjav sledimo načelu, da imajo posli obrestne zamenjave primerljive značilnosti posla varovane
postavke (nominalni znesek, ročnost, obračunsko obdobje). V skladu s politiko aktivnega upravljanja s finančnimi
tveganji družba sledi, da se za sklenjene obrestne zamenjave uporablja računovodsko obračunavanje varovanja
pred tveganji, t. i. »hedge accounting«, kjer varovane postavke predstavljajo učinkovito varovalno razmerje.
Skupna poštena vrednost poslov obrestnih zamenjav na dan 31. 12. 2022 znaša 17.272.407 evrov.
Sklenjene pogodbe za obrestne zamenjave po ročnosti
V EUR (brez centov)
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Zapadlost v letu 2024
150.000.000
150.000.000
Zapadlost v letu 2026
90.000.000
96.666.667
Zapadlost v letu 2027
72.000.000
77.000.000
Skupaj
312.000.000
323.666.667

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 160
Nominalna in knjigovodska vrednost instrumentov za varovanje pred obrestnimi tveganji
V EUR (brez centov)
Nominalna vrednost
instrumentov varovanja
Knjigovodska vrednost instrumentov varovanja
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Skupaj
312.000.000
17.272.407
(10.499.391)
Knjigovodska vrednost instrumentov varovanja je enaka pošteni vrednosti, ki je izračunana po metodi skupne
srednje neto sedanje vrednosti, v skladu z amortizacijskim načrtom posla in ob upoštevanju tržnih cen. Pošteno
vrednost uvrščamo v raven 2 hierarhije poštene vrednosti (model vrednotenja, ki neposredno ali posredno
temelji na tržnih podatkih).
V EUR (brez centov)
Sprememba vrednosti instrumentov
varovanja pripoznana v izkazu
drugega vseobsegajočega donosa
Neučinkoviti instrumenti varovanja - znesek
pripoznan v izkazu poslovnega izida
31. 12. 2022
31. 12. 2022
Skupaj
24.430.237
3.341.561
II.5.1.20 Dolgoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
Družba ima na dan 31. 12. 2022 dolgoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev v višini 52.983 evrov, ki v
pretežnem delu predstavljajo pogodbeno zadržana sredstva za odpravo napak v garancijski dobi. Manjši del
obveznosti predstavljajo zadržana sredstva na podlagi prejetih sklepov o izvršbi, z rubežem denarne terjatve, ki
jo ima dobavitelj do družbe DARS.
II.5.1.21 Druge dolgoročne poslovne obveznosti
Med drugim je med dolgoročnimi poslovnimi obveznostmi izkazana obveznost iz naslova nadomestila za
ustanovitev stavbne pravice v višini 33.094.739 evrov. Na podlagi Letne izvedbene pogodbe (za izvajanje naročila
na podlagi 4. člena ZDARS-1 za leto 2023) se kratkoročni del dolgoročne obveznosti prenese na kratkoročne
obveznosti. Družba je na dan 31. 12. 2021 v znesku dolgoročnih obveznosti za stavbno pravico izkazovala tudi
9.693.094 evrov davka na dodano vrednost iz naslova nadomestila za ustanovitev stavbne pravice, ki ga na dan
31. 12. 2022 izkazuje v zunajbilančni evidenci. Stanje kratkoročnih poslovnih terjatev do drugih na dan 31. 12.
2021 je znašalo 44.072.538 evrov.
Stavbna pravica je bila v skladu z ZDARS-1 ustanovljena v korist družbe DARS na zemljiščih v lasti RS, na katerih
so avtoceste kot objekti, ki so bili zgrajeni ali so se pričeli graditi pred uveljavitvijo ZDARS-1. Stavbna pravica je
ustanovljena za 50 let (od 4. decembra 2010 do 4. decembra 2060) kot neodplačna. Po Zakonu o uravnoteženju
javnih financ se za stavbno pravico plačuje letno nadomestilo v skladu z letno izvedbeno pogodbo za izvajanje
naročila na podlagi 4. člena ZDARS-1.
Vrednost nadomestila za stavbno pravico je bila na podlagi mnenja pooblaščenega ocenjevalca vrednosti
nepremičnin, podanega 7. junija 2012, določena v znesku 190.810.787 evrov brez DDV. Pooblaščeni ocenjevalec
vrednosti nepremičnin je 29. februarja 2016 na zahtevo Ministrstva za infrastrukturo ponovno izvedel cenitev
stavbne pravice, ki znaša 190.760.000 evrov brez DDV. Družba DARS je izvedla uskladitev vrednosti stavbne
pravice na novo ocenjeno vrednost, ki je sedaj za 50.787 evrov nižja od prvotno ocenjene.
V skladu s ZGD-1 in SRS 2016 družba stavbno pravico vodi med opredmetenimi osnovnimi sredstvi v postavki
zemljišča.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 161
II.5.1.22 Kratkoročne finančne obveznosti
Kratkoročne finančne obveznosti v skupni višini 150.682.339 evrov predstavljajo:
a) kratkoročni del dolgoročnih finančnih obveznosti, ki zapadejo v plačilo v naslednjem letu, ter natečene
obresti iz posojil, izdanih obveznic in obveznosti iz naslova izpeljanih finančnih instrumentov v višini
149.556.318 evrov ter
b) kratkoročne obveznosti iz najema v višini 1.126.021 evrov.
Gibanje kratkoročnih finančnih obveznosti v letu 2022
Kratkoročne
finančne
obveznosti do
bank brez
obresti
Kratkoročne
finančne
obveznosti
za druga
posojila
brez obresti
Kratkoročne
finančne
obveznosti
do bank za
obresti
Kratkoročni
izvedeni
finančni
inštrumenti
Kratkoročne
finančne
obveznosti na
podlagi
obveznic za
obresti
Kratkoročne
finančne
obveznosti za
druga
posojila za
obresti
Kratkoročni
izvedeni
finančni
inštrumenti
za obresti
Kratkoročne
obveznosti
do banke za
negativne
obresti od
depozitov
Druge
kratkoročne
finančne
obveznosti
Skupaj
Stanje na dan 1. 1. 2022
152.328.319
3.184.955
5.465.262
10.499.391
3.117.571
1.553.070
724.879
8.611
1.060.325
177.942.384
Povečanje
17.462.551
5.220.118
3.183.591
2.601.781
29.494
1.199.397
29.696.933
Prenosi iz dolgoročnih
obveznosti
161.135.296
3.184.955
164.320.251
Kratkoročna odplačila
–178.015.372
–3.184.955
–16.703.680
–5.220.118
–3.183.591
–3.298.315
–38.106
–1.133.702
–210.777.838
Drugo
–10.499.391
–10.499.391
Stanje na dan
31. 12. 2022
135.448.243
3.184.955
6.224.133
0
3.117.571
1.553.070
28.346
0
1.126.021
150.682.339
Gibanje kratkoročnih finančnih obveznosti v letu 2021
Kratkoročne
finančne
obveznosti do
bank brez
obresti
Kratkoročne
finančne
obveznosti
za druga
posojila brez
obresti
Kratkoročne
finančne
obveznosti
do bank za
obresti
Kratkoročni
izvedeni
finančni
inštrumenti
Kratkoročne
finančne
obveznosti
na podlagi
obveznic za
obresti
Kratkoročne
finančne
obveznosti
za druga
posojila za
obresti
Kratkoročni
izvedeni
finančni
inštrumenti
za obresti
Kratkoročne
obveznosti
do banke za
negativne
obresti od
depozitov
Druge
kratkoročne
finančne
obveznosti
Skupaj
Stanje na dan 1. 1. 2021
180.440.397
3.184.955
5.797.633
18.918.262
3.112.385
1.550.582
653.480
0
1.032.108
214.689.802
Povečanje
18.536.250
5.633.924
3.732.592
4.501.017
62.945
1.131.101
33.597.830
Prenosi iz dolgoročnih
obveznosti
152.328.319
3.184.955
155.513.274
Kratkoročna odplačila
–180.440.396
–3.184.955
–18.868.622
–5.628.738
–3.730.103
–4.429.618
–54.333
–1.102.884
–217.439.650
Drugo
–8.418.871
–8.418.871
Stanje na dan 31. 12. 2021
152.328.319
3.184.955
5.465.262
10.499.391
3.117.571
1.553.070
724.879
8.611
1.060.325
177.942.384
Kratkoročne finančne obveznosti do bank v skupni višini 141.672.376 evrov predstavljajo:
a) del glavnice kratkoročnih bančnih posojil za financiranje investicijskih načrtov, ki zapadejo v plačilo v letu
2022
Posojilodajalec
Stanje na dan
Povečanja v letu
2022
Zmanjšanja v letu
2022
Stanje na dan
31. 12. 2021
31. 12. 2022
Evropska investicijska banka V
6.000.000
6.000.000
6.000.000
6.000.000
Evropska investicijska banka VI
6.270.000
6.270.000
6.270.000
6.270.000
Evropska investicijska banka VII
11.363.636
11.363.636
11.363.636
11.363.636
Evropska investicijska banka VIII
16.666.667
16.666.667
16.666.667
16.666.667
Evropska investicijska banka IX
3.717.949
7.435.897
3.717.949
7.435.897
Evropska investicijska banka X
5.368.421
5.368.421
5.368.421
5.368.421
Kreditanstalt für Wiederaufbau 267,5
16.718.750
16.718.750
16.718.750
16.718.750

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 162
Posojilodajalec
Stanje na dan
Povečanja v letu
2022
Zmanjšanja v letu
2022
Stanje na dan
31. 12. 2021
31. 12. 2022
Kreditanstalt für Wiederaufbau 51
5.666.667
5.666.667
5.666.667
5.666.667
Deutsche Pfandbriefbank I
7.142.857
10.714.286
17.857.143
0
Intesa Sanpaolo II
5.333.333
5.333.333
5.333.333
5.333.333
Konzorcij bank VII
5.116.493
7.674.739
12.791.231
0
UniCredit Banka I
3.332.168
1.666.084
4.998.251
0
UniCredit Banka III
1.250.874
1.876.311
3.127.186
0
UniCredit Banka IV
2.086.463
2.086.463
4.172.926
0
UniCredit Banka V
1.669.170
1.669.170
3.338.341
0
Nova Ljubljanska banka I
17.400.000
17.400.000
17.400.000
17.400.000
Nova Ljubljanska banka II
21.378.205
21.378.205
21.378.205
21.378.205
Nova KBM (prej Abanka)
5.880.000
5.880.000
5.880.000
5.880.000
SKB banka
6.666.667
6.666.667
6.666.667
6.666.667
UniCredit Banka in Intesa Sanpaolo
3.300.000
3.300.000
3.300.000
3.300.000
Skupaj glavnice
152.328.320
161.135.297
178.015.373
135.448.243
b) natečene obresti od dolgoročnih bančnih posojil na dan 31. decembra 2022 v višini 6.224.133 evrov.
Kratkoročne finančne obveznosti za obresti se nanašajo na obresti, natečene do 31. decembra 2022. Obrestne
mere in način obračunavanja obresti za sklenjene posle so pogodbeno določeni in so bili 31. decembra 2022 v
intervalu od 0 do 4,96 odstotka letno.
Kratkoročne finančne obveznosti na podlagi obveznic v višini 3.117.571 evrov se nanašajo na obresti, natečene
do 31. decembra 2022.
Druge kratkoročne finančne obveznosti v višini 5.892.392 evrov se nanašajo na:
V EUR (brez centov)
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Kratkoročni del glavnice posojila Regione Autonoma Friuli Venezia
3.184.955
3.184.955
Kratkoročne finančne obveznosti za natečene obresti od drugih
1.553.070
1.553.070
Obresti od izpeljanih finančnih instrumentov
28.346
724.879
Obveznosti iz izpeljanih finančnih instrumentov
0
10.499.391
Kratkoročne finančne obveznosti do drugih
0
8.611
Kratkoročne obveznosti iz najema - glavnica*
1.148.923
1.103.986
Kratkoročne obveznosti iz najema - obresti
–22.902
–43.660
Skupaj
5.892.392
17.031.231
*Obveznosti iz najema so razkrite v postavki Dolgoročnih finančnih obveznosti.
II.5.1.23 Kratkoročne poslovne obveznosti
V EUR (brez centov)
31. 12. 2022
Delež v
odstotkih
31. 12. 2021
Indeks
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev
57.746.111
59 %
37.531.572
154
Kratkoročne obveznosti za predujme
364.309
0 %
30.114
1.210
Kratkoročne obveznosti do delavcev
5.476.238
6 %
4.771.621
115
Kratkoročne obveznosti do države
32.301.292
33 %
41.963.254
77
- obveznosti za davek od dohodka pravnih oseb
8.143.980
8 %
14.308.269
57

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 163
V EUR (brez centov)
31. 12. 2022
Delež v
odstotkih
31. 12. 2021
Indeks
- obveznosti za obračunani DDV
6.816.550
7 %
6.911.332
99
- obveznosti za davke in prispevke izplačevalca iz
naslova plač in drugih prejemkov
2.341.113
2 %
2.134.148
110
- kratkoročna obveznost za stavbno pravico
10.964.780
11 %
17.200.948
64
- obveznosti iz naslova obračunanega pribitka k
cestnini
980.298
1 %
997.688
98
- druge obveznosti do države
3.054.571
3 %
410.869
743
Kratkoročne obveznosti do drugih
294.700
0 %
247.479
119
Kratkoročne obveznosti do podizvajalcev
1.531.159
2 %
1.330.088
115
Skupaj
97.713.809
100 %
85.874.128
114
Obveznosti družbe do dobaviteljev predstavljajo neplačane obveznosti za izvedena in obračunana dela pri gradnji
avtocest, ki so jih izvajali domači in tuji dobavitelji (vključno s pogodbeno zadržanimi zneski), obveznosti iz
naslova odškodnin pri pridobivanju zemljišč za posle v imenu RS in za njen račun, obveznosti iz poslovanja iz
naslova upravljanja in vzdrževanja avtocest ter druge kratkoročne poslovne obveznosti.
Pogodbeno zadržana sredstva predstavljajo varščino za dobro izvedbo del in se do izpolnitve vseh pogodbenih
obveznosti izvajalcev (prevzem del, odprava vseh pomanjkljivosti, predaja garancij za odpravo napak v garancijski
dobi) zadržijo v višini do največ petih oziroma dveh odstotkov pogodbene vrednosti. Sredstva se zadržujejo tudi
iz razloga nepredane dokumentacije, ki bi jo morali izvajalci v skladu s pogodbo priložiti situaciji. V pretežnem
delu gre za izjavo izvajalcev, na podlagi katere se v skladu z Zakonom o javnem naročanju neposredno plačuje
podizvajalcem, ki so vključeni v izvedbi pogodbenih del. Določena zadržana sredstva, ki jih družba izvajalcem še
zadržuje, služijo kot zavarovanje za poplačilo potencialnih finančnih obveznosti iz naslova prejetih zahtevkov
podizvajalcev, za kar so bili z izvajalcem sklenjeni sporazumi. Zadržana sredstva po sklenjenih pogodbah z izvajalci
pripadajo izvajalcem oziroma podizvajalcem in se nakažejo, ko izvajalci izpolnijo pogodbeno obveznost ter
investitorju dostavijo zahtevano dokumentacijo. V nasprotnem primeru se zadržijo do zaključka garancijske dobe
in sprostijo pod razveznim pogojem nastanka napak v garancijski dobi. Na zadnji dan leta 2022 so kratkoročne
obveznosti do dobaviteljev na podlagi zadržanih sredstev znašale 17.768.627 evrov in so predstavljale 31-
odstotni delež vseh obveznosti do dobaviteljev.
Obveznosti družbe do delavcev predstavljajo predvsem obračunane decembrske plače ter nadomestila plač in
povračila stroškov, povezanih z delom zaposlenih v družbi, izplačane januarja 2023.
Dolgovi do članov uprave in članov nadzornega sveta na dan 31. 12. 2022 predstavljajo obračunane decembrske
plače oziroma sejnine ter nadomestila plač in povračila stroškov, povezanih z delom v družbi, izplačane januarja
2023.
Med kratkoročnimi poslovnimi obveznostmi je tudi kratkoročni del dolgoročne obveznosti iz naslova nadomestila
za stavbno pravico, ki za leto 2023 v skladu z Letno izvedbeno pogodbo za izvajanje naročila na podlagi 4. člena
ZDARS-1 znaša 10.964.780 evrov. Družba je na dan 31. 12. 2021 v znesku kratkoročnih obveznosti za stavbno
pravico izkazovala tudi 3.784.209 evrov davka na dodano vrednost iz naslova nadomestila za ustanovitev stavbne
pravice, ki ga na dan 31. 12. 2022 izkazuje v zunajbilančni evidenci.
Vlada je 13. decembra 2018 sprejela sklep o uvedbi pribitka k cestnini na določenih odsekih avtocestnega
omrežja, ki ga plačujejo cestninski zavezanci v okviru sistema DarsGo. Družba DARS kot upravljavec cestninskih
cest je bila dolžna začeti obračunavati pribitek 1. januarja 2019. Zbrana sredstva so namenski prihodek proračuna
Republike Slovenije in se bodo lahko uporabila izključno za drugi tir železniške proge Divača–Koper. Pribitek se
obračunava vsem zavezancem z vozilom, katerega največja dovoljena masa presega 3,5 tone, ki prevozijo
cestninske odseke med Koprom in Ljubljano ter med Ljubljano in Šentrupertom. Na dan 31. 12. 2022 znaša
obveznost iz naslova obračunanega pribitka k cestnini 980.298 evrov.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 164
Pregled kratkoročnih poslovnih obveznosti do dobaviteljev po zapadlosti na dan 31. decembra 2022
V EUR (brez centov)
Nezapadle
do 60 dni
nad 60 dni
Skupaj
Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
(tekoče obveznosti)
40.344.742
303.763
–671.020
39.977.484
Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
(zadržani zneski)
17.768.627
0
0
17.768.627
Pregled obveznosti do dobaviteljev na dan 31. decembra 2022
V EUR (brez centov)
31. 12. 2022
Delež
CGP, d. d.
4.864.037
8,42 %
POMGRAD, d. d.
4.820.742
8,35 %
KOLEKTOR CPG, d. o. o.
4.452.153
7,71 %
CENGIZ INSAAT SANAYI VE TICARET ANONIM SIRKETI
4.105.511
7,11 %
GORENJSKA GRADBENA DRUŽBA, d. d.
3.253.770
5,63 %
CPK, d. d.
2.929.493
5,07 %
ALPINE BAU GMBH, Salzburg - Podružnica Celje
1.888.452
3,27 %
DRI upravljanje investicij, d. o. o.
1.707.849
2,96 %
MAPRI PROASFALT, d. o. o.
1.661.613
2,88 %
HIDROTEHNIK, d. o. o.
1.449.160
2,51 %
Ostali dobavitelji
26.613.333
46,09 %
Skupaj
57.746.111
100,00 %
II.5.1.24 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve
V EUR (brez centov)
31. 12. 2022
Delež
31. 12. 2021
Indeks
Kratkoročno vnaprej vračunani stroški
5.731.183
16 %
4.511.734
127
Kratkoročno odloženi prihodki
29.955.610
84 %
12.080.919
248
Skupaj
35.686.793
100 %
16.592.653
215
Med obveznostmi družbe so vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki, ki zajemajo vnaprej vračunane stroške:
- za izvedbo revizije računovodskih izkazov za leto 2022 v višini 40.464 evrov,
- za izvedbo aktuarskega izračuna rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine na dan 31. decembra 2022
v višini 540 evrov,
- stroške nadzornega inženirja za zaključene investicijske projekte v višini 140.445 evrov,
- izvedenih del na investicijah v letu 2022 v višini 4.107.984 evrov,
- stroške vzdrževanja asfaltnih vozišč v višini 383.460 evrov,
- stroške dela v višini 674.312 evrov, za spremenljivi prejemek uprave v višini 329.702 evrov in variabilni
del plače za zaposlene po individualni pogodbi v višini 23.521 evrov in
- stroške dežurstva gasilskih enot v višini 30.755 evrov.
Kratkoročno odloženi prihodki nastanejo, če še niso opravljene sicer že zaračunane ali celo plačane storitve.
Kratkoročno odloženi prihodki družbe so bili oblikovani:
- za v letu 2022 zaračunane elektronske vinjete, ki so delno ali v celoti veljavne za uporabo avtocest po
koncu leta 2022, v skupni vrednosti 25.334.839 evrov;
- dobroimetje naloženo na naprave DarsGo v znesku 4.417.769 evrov, zaračunano in plačano leta 2022,
ki mu niso sledili cestninski prehodi v istem letu. Prihodki so odloženi, dokler uporabniki storitev ne
opravijo cestninskega prehoda;
- drugi kratkoročno odloženi prihodki v višini 203.002 evrov.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 165
II.5.1.25 Zunajbilančna evidenca
Družba ima na dan 31. 12. 2022 v zunajbilančni evidenci izkazane naslednje postavke:
1. Znesek v višini 155.644.657 evrov predstavlja potencialna denarna sredstva oziroma terjatve iz naslova
prejetih garancij oziroma drugih instrumentov zavarovanja iz naslova kritja povračila škode in tveganja v
povezavi z javnim naročilom, izpolnitve pogodbenih obveznosti (dobra in pravočasna izvedba del, tveganje
neplačila v roku in skladno z dogovorjenimi pogodbenimi obveznostmi) ter odprave napak v garancijski dobi.
V EUR (brez centov)
31. 12. 2022
31. 12. 2021
Garancije za dobro izvedbo del
95.611.559
81.564.136
Garancije za odpravo napak
24.826.545
23.607.071
Finančna zavarovanja za dobro izvedbo del in plačilno finančno zavarovanje
1.317.600
1.317.600
Garancije za zanesljivost plačila
17.131.844
16.456.000
Garancije za resnost ponudbe
16.757.110
18.080.700
Skupaj
155.644.657
141.025.507
2. Vrednost zaloge vinjet za uporabo cestninskih cest v Republiki Avstriji, ki jih prodaja družba DARS, znaša
1.206.460 evrov.
3. Na dan poročanja je bilo proti družbi vloženih za 28.227.770 evrov tožb (glavnice), od katerih 96,6 % izhaja
s področja gradenj in obnov avtocest. Od navedenih tožb so bile na podlagi pridobljenih pravnih mnenj in
ocene poslovodstva oblikovane rezervacije iz naslova tožb v višini 3.796.287 evrov (glavnice in zamudne
obresti) (pojasnilo II.5.1.15, Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve). Možne obveznosti iz
naslova tožb, za katere se ocenjuje s 50 verjetnostjo ali manj, da bo tožnik uspel v tožbenem zahtevku,
na dan 31. 12. 2022 znašajo 24.496.409 evrov (glavnice). Zneska obveze iz navedenih tožbenih zahtevkov
prav tako ni mogoče dovolj zanesljivo izmeriti. Glede na potek postopkov je težko z zadostno stopnjo
verjetnosti napovedati čas zaključka posamezne zadeve.
4. 3.614.653 evrov predstavljajo terjatve, za katere se ocenjuje, da je verjetnost za kakršnokoli plačilo iz
stečajne mase v korist navadnih upnikov, med katere sodijo tudi terjatve družbe DARS, minimalna.
5. 9.693.094 evrov predstavlja obveznost za davek na dodano vrednost iz naslova stavbne pravice. Družba je
na dan 31. 12. 2021 obveznost za davek na dodano vrednost iz naslova stavbne pravice izkazovala na
dolgoročnih oziroma kratkoročnih terjatvah za vstopni davek na dodano vrednost in v znesku dolgoročnih
oziroma kratkoročnih obveznosti za stavbno pravico v znesku 13.477.303 evrov.
Nobena od naštetih obveznosti na dan 31. 12. 2022 ne izpolnjuje pogojev za pripoznanje med bilančne postavke,
družba pa iz tega naslova ne pričakuje materialnih posledic.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 166
II.5.2 Pojasnila k izkazu poslovnega izida
II.5.2.1 Čisti prihodki od prodaje
Čisti prihodki od prodaje po vrstah v letih 2022 in 2021
V EUR (brez centov)
2022
Delež
2021
Indeks
2022/2021
Prihodki od cestnin
479.557.025
97 %
456.235.915
105
- prihodki od prodaje vinjet
195.231.846
39 %
179.466.634
109
- prihodki od cestnine tovorni promet
267.056.525
54 %
262.765.664
102
- prihodki od tunela Karavanke
17.268.654
3 %
14.003.616
123
Prihodki od zakupnin za počivališča
9.463.637
2 %
8.347.355
113
Prihodki od zapor in prekomernih obremenitev
1.384.680
0 %
1.130.221
123
Prihodki od služnosti za bazne postaje in ostalo
751.278
0 %
572.513
131
Prihodki od zakupa optičnih vlaken
928.456
0 %
1.003.149
93
Prihodki po pogodbi o izvajanju naročila
288.164
0 %
321.312
90
Drugi prihodki od prodaje
2.100.396
0 %
1.924.942
109
Skupaj čisti prihodki od prodaje
494.473.636
100 %
469.535.406
105
Prihodki od pobrane cestnine so leta 2022 znašali 479.557.025 evrov in predstavljajo 97 odstotkov vseh
prihodkov od prodaje ter so za 5 odstotkov višji kot leta 2021. Od tega znašajo prihodki od cestninjenja vozil,
težkih do 3,5 tone (vinjetni sistem), 195.231.846 evrov in predstavljajo 39 odstotkov prihodkov, prihodki od
cestninjenja vozil, težjih od 3,5 tone, pa znašajo 267.056.525 oziroma 54 odstotkov prihodkov. Prihodki od
pobrane cestnine so podrobneje pojasnjeni v poglavjih I.6 in I.10.2.
Prihodkom od cestnine sledijo prihodki od zakupnin za počivališča, ki so leta 2022 znašali 9.463.637 evrov.
Prihodki od zakupnin nastanejo z oddajanjem v zakup pravice do uporabe zemljišč ob avtocestah za izvajanje
servisnih dejavnosti s področja gostinstva in postavitev bencinskih črpalk s servisi. V primerjavi z letom 2021 so
se povečali za 13 odstotkov.
Med prihodke od prodaje spadajo še prihodki od zapor in prekomernih obremenitev v višini 1.384.680 evrov,
prihodki od zakupa optičnih vlaken v višini 928.456 evrov in prihodki od zaračunanih služnosti v višini 751.278
evrov.
Prihodki po pogodbi za izvajanje naročila so leta 2022 znašali 288.164 evrov. Ti prihodki se nanašajo na izvajanje
nalog, ki jih družba DARS opravlja v imenu in za račun RS na podlagi letne izvedbene pogodbe in 4. člena ZDARS-
1. Naloge vključujejo prostorsko načrtovanje in umeščanje avtocest v prostor ter pridobivanje nepremičnin za
potrebne graditve avtocest.
Druge prihodke od prodaje v višini 2.100.396 evrov predstavljajo prihodki od provizije, ustvarjene pri prodaji
avstrijskih vinjet, prihodki od prodaje naprav DarsGo, prihodki od vlek, pluženja, reševanja prometnih nezgod,
prihodki iz naslova najemnin za počitniške kapacitete in stanovanja, prihodki od prodaje odpadnega materiala in
ostali prihodki.
Čisti prihodki od prodaje so bili v celoti ustvarjeni na domačem trgu.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 167
II.5.2.2 Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
Lastne storitve investicijskih vlaganj na avtocestah, ki jih ni zaračunala zunanjim izvajalcem storitev obnavljanja
avtocest, je družba v letu 2022 usredstvila. Prihodki od usredstvenih lastnih storitev so leta 2022 znašali
1.482.558 evrov.
II.5.2.3 Drugi poslovni prihodki
V EUR (brez centov)
2022
Delež
2021
Indeks
Odprava dolgoročnih rezervacij
229.651
1 %
3.537.789
6
Odškodnine od zavarovalnic
1.990.564
12 %
1.867.275
107
Prihodki od porabe dolgoročno odloženih prihodkov
8.784.325
54 %
8.590.776
102
Dobički od prodaje opreme in nepremičnin
1.347.881
8 %
624.143
216
Državna pomoč nadomestila plač covid-19 - drugo
101.348
1 %
225.606
45
Državna pomoč - povračilo nadomestila bolniških in drugih odsotnosti
1.419.719
9 %
1.048.620
135
Drugi poslovni prihodki
2.477.060
15 %
197.726
1.253
Drugi poslovni prihodki skupaj
16.350.549
100 %
16.091.935
102
Odprava dolgoročnih rezervacij v višini 229.651 evrov vključuje odpravo rezervacij za neizkoriščen letni dopust
za leti 2021 in 2022 v znesku 229.562 evrov.
Odškodnine zavarovalnic vključujejo odškodnine, prejete od zavarovalnic za odpravo škode, ki je nastala na
avtocestnih odsekih in objektih ob avtocestah. Leta 2022 jih je bilo za 1.990.564 evrov.
Prihodki od porabe dolgoročno odloženih prihodkov v višini 8.784.325 evrov se nanašajo na porabo prejetih
nepovratnih sredstev Evropske unije in sofinancerskih sredstev, prejetih za financiranje priprave prostorske in
projektne dokumentacije ter graditve avtocest oziroma s tem povezane naloge (izboljšanje prometne varnosti –
graditev sistemov nadzora in vodenja prometa) ter druge projekte in porabo sredstev unovčenih garancij ter
zadržanih sredstev izvajalcev. Vrednost dolgoročno odloženih prihodkov se zmanjšuje skladno z nastankom
stroškov (obračunane amortizacije osnovnih sredstev in za zneske drugih vrst stroškov, za katere so bila sredstva
prejeta) ter se prenaša v prihodke. Družba je v letu 2022 prenesla v prihodke dolgoročno odložene prihodke v
višini 7.876.229 evrov, ki jih je prejela v okviru kohezijskega sklada Evropske unije, projektov TEN T, CROCODILE
ter programov EasyWay in TEMPO-CONNECT. V višini 784.580 evrov je družba prenesla v prihodke prejetih
dolgoročno odloženih prihodkov iz naslova sofinanciranja občin (MOL), ELES-a in drugih financerjev projektov. Za
pokritje stroškov odprave napak izvajalcev gradnje in obnavljanja avtocest ter drugih namenskih stroškov je bilo
porabljenih 123.516 evrov sredstev unovčenih garancij.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 168
II.5.2.4 Stroški in poslovni odhodki
Pregled stroškov in odhodkov
V EUR (brez centov)
2022
Delež
2021
Indeks
Stroški materiala in nabavna vrednost prodanega blaga
13.511.562
4 %
9.472.198
143
Stroški storitev
47.296.117
15 %
38.878.394
122
Stroški dela
54.082.891
17 %
47.936.062
113
Amortizacija
194.501.316
61 %
189.378.633
103
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih
dolgoročnih sredstvih in opredmetenih OS
6.054.385
2 %
31.481.217
19
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih
329.597
0 %
118.418
278
Drugi poslovni odhodki
3.637.364
1 %
877.044
415
Poslovni odhodki skupaj
319.413.231
100 %
318.141.965
100
Razčlenitev stroškov materiala
V EUR (brez centov)
2022
Delež
2021
Indeks
Stroški materiala
2.095.475
16 %
3.516.131
60
Stroški energije
9.332.099
69 %
4.124.069
226
Stroški nadomestnih delov
669.074
5 %
684.657
98
Odpis drobnega inventarja
1.243.608
9 %
1.021.695
122
Drugi stroški materiala
171.305
1 %
125.645
136
Skupaj
13.511.562
100 %
9.472.198
143
Stroški materiala predstavljajo štiri odstotni delež vseh poslovnih odhodkov in so glede na leto 2021 višji za 43
odstotkov.
Razčlenitev stroškov storitev
V EUR (brez centov)
2022
Delež
2021
Indeks
Stroški nadzornega inženirja
810.792
2 %
751.353
108
Stroški vzdrževanja osnovnih sredstev
19.418.764
41 %
12.848.643
151
Najemnine
1.041.969
2 %
697.148
149
Stroški plačilnega prometa in zavarovalnih premij
4.664.868
10 %
3.749.458
124
Provizija od prodanih vinjet
5.801.134
12 %
6.941.296
84
Stroški študentskega dela
1.100.270
2 %
416.046
264
Stroški drugih storitev
14.458.320
31 %
13.474.450
107
Skupaj
47.296.117
100 %
38.878.394
122
Stroški storitev predstavljajo 15-odstotni delež vseh poslovnih odhodkov. Pomembnejše storitve v letu 2022 so
bili stroški vzdrževanja osnovnih sredstev (41-odstotni delež), provizije od prodanih vinjet (12-odstotni delež) ter
stroški plačilnega prometa in zavarovalnih premij (10-odstotni delež). Med stroški vzdrževanja so vključeni tisti
stroški investicijskih vzdrževalnih del na asfaltnih voziščih, ki ne izpolnjujejo pogojev pripoznanja po Slovenskem
računovodskem standardu 1, zato jih je potrebno pripoznati med stroški obdobja.
V EUR (brez centov)
2022
2021
Stroški prodaje (z amortizacijo)
37.899.116
35.469.368
Stroški splošnih dejavnosti (z amortizacijo)
271.492.769
250.195.918
- od tega amortizacija avtocestne infrastrukture
169.978.942
165.753.524
SKUPAJ
309.391.885
285.665.286
Podatki ne vključujejo prevrednotovalnih poslovnih odhodkov.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 169
II.5.2.5 Stroški dela
Stroški dela zavzemajo 17 odstotni delež v vseh poslovnih odhodkih družbe DARS. Leta 2022 so bili za trinajst
odstotkov višji kot leta 2021.
Vrsta stroškov dela
2022
Delež
2021
Indeks
Stroški plač
39.499.916
73 %
35.188.562
110
Stroški pokojninskih zavarovanj
4.140.171
8 %
3.751.669
110
Stroški drugih socialnih zavarovanj
3.548.596
6 %
3.155.690
109
Drugi stroški dela
6.894.208
13 %
5.840.140
118
Skupaj
54.082.891
100 %
47.936.061
113
Družba med stroški dela izkazuje tudi obračunane premije dodatnega pokojninskega zavarovanja v višini
1.001.037 evrov.
Na zadnji dan leta 2022 je bilo v družbi zaposlenih 1.256 delavcev. V povprečju je bilo leta 2022 v družbi
zaposlenih 1.242 delavcev (podatek je pridobljen na podlagi delovnih ur).
V letu 2022 je družba izplačevala plače na podlagi Podjetniške kolektivne pogodbe DARS, plače uprave družbe pa
tudi v skladu z Zakonom o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti RS in
samoupravnih lokalnih skupnosti (ZPPOGD, Ur. l. RS, št. 21/2010).
Povprečna plača v družbe DARS v letu 2022 (v evrih)
Povprečna bruto plača
Leto 2022
Leto 2021
DARS
2.593
2.337
Republika Slovenija
2.024
1.970
Število zaposlenih in izobrazbena struktura zaposlenih na dan 31. decembra 2022 sta prikazana v poslovnem delu
letnega poročila, v poglavju Upravljanje človeških virov (točka I.17.8).
Skupni obračunani bruto prejemki članov uprave družbe DARS so v letu 2022 znašali 1.303.791 evrov. V tabeli so
prikazani prejemki uprave DARS po posameznih članih.
v EUR (brez centov)
dr. Tomaž
Vidic
Gašper
Marc
Vili
Žavrlan
Marjan
Sisinger
Rožle
Podboršek
mag.
Valentin
Hajdinjak
dr. Peter
Gašperšič
Boštjan
Rigler
mag.
Romana
Fišer
SKUPAJ
predsednik
uprave
član uprave
član uprave
član uprave/
delavski
direktor
član uprave/
delavski
direktor
predsednik
uprave
član uprave
član uprave
članica
uprave
do 9. 7.
2020
do 9. 7.
2020
do 9. 7.
2020
do 8. 5. 2019
od 9. 5. 2019
od 10. 7.
2020
od 10. 7.
2020
od 10. 7.
2020
od 10. 7.
2020
Bruto plače
111.282
138.653
137.973
139.853
138.319
666.080
Izplačilo
spremenljivega
prejemka
58.934
59.208
58.823
10.438
44.126
20.185
49.635
50.254
49.804
401.407
Odpravnina poslovni
razlog
70.112
69.512
139.624
Odpravnina
upokojitev
22.948
22.948
Nadomestilo za
neizkoriščen dopust
3.224
4.298
7.522
Drugi prejemki
2.769
5.367
2.764
1.163
1.615
13.678
Regres
1.800
1.800
1.800
1.723
1.723
8.845
Bonitete
5.284
10.670
1.353
6.270
9.505
33.083
Povračila stroškov
1.250
1.419
1.435
1.282
1.395
6.781
Dodatno pokojninsko
zavarovanje
623
833
1.003
533
833
3.824
SKUPAJ
61.703
64.575
61.586
11.601
165.980
173.561
193.198
273.250
298.337
1.303.791
Zaposlenim na podlagi pogodbe o zaposlitvi, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, so bili v letu 2022
obračunani bruto prejemki v višini 778.122 evrov.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 170
Prejemki članov nadzornega sveta v letu 2022 so prikazani v spodnji tabeli.
Bruto znesek
Nadomestilo
za
opravljanje
funkcije v
nadzornem
svetu
Sejnine za
delo v
nadzornem
svetu
Nadomestilo
za
opravljanje
funkcije v
revizijski
komisiji
Sejnine za
delo v
revizijski
komisiji
Nadomestilo
za
opravljanje
funkcije v
kadrovski
komisiji
Sejnine za
delo v
kadrovski
komisiji
Nadomestilo
za
opravljanje
funkcije v
investicijski
komisiji
Sejnine za
delo v
investicijski
komisiji
Potni
stroški
Bonitete
Skupaj
Skupaj
bruto brez
bonitete
in potnih
stroškov
V EUR
(brez centov)
Pavle Hevka
18.538
5.170
480
880
480
1.056
1.044
314
27.960
26.603
dr. Robert
Rožič
11.638
3.410
2.644
440
881
186
19.200
18.133
Anton Guzej
13.000
5.390
3.250
2.332
2.769
1.760
2.427
186
31.114
28.501
Jožef Zimšek
10.580
3.410
2.374
1.716
3.561
1.760
1.269
186
24.855
23.400
Jože Oberstar
10.580
3.410
3.967
1.716
869
186
20.728
19.673
dr. Štefan
Šumah
9.167
3.410
3.967
440
794
314
18.092
16.984
mag. Andrej
Šušteršič
3.380
1.980
141
0
5.500
5.360
Metod
Dragonja
2.610
1.980
721
616
480
1.056
212
0
7.674
7.463
dr. Nevenka
Hrovatin
2.419
1.980
721
880
31
0
6.031
6.000
Janko
Kramžar
2.419
1.980
480
616
0
0
721
1.056
38
0
7.310
7.272
Nataša
Ivančevič
13.000
5.390
480
880
623
186
20.558
19.750
Stožir Martin
12.467
5.216
2.769
440
480
1.056
931
314
23.672
22.428
Branko Švigelj
13.000
5.115
480
880
763
186
20.423
19.475
Mojca
Lahajner
3.250
2.112
118
128
5.608
5.362
Iztok Černoša
2.769
1.496
0
0
4.265
4.265
Marko Žitnik
480
1.056
0
0
1.536
1.536
Skupaj
122.799
47.841
14.041
9.108
11.540
4.840
11.738
10.296
10.141
2.182
244.526
232.203
Na dan 31. 12. 2022 družba nima terjatev ali obveznosti do članov nadzornega sveta, razen obveznosti za
prejemke iz naslova sejnin in opravljanja funkcij iz meseca decembra, ki so bile izplačani v januarju 2023.
Na dan 31. 12. 2022 družba nima terjatev ali obveznosti do članov uprave, razen obveznosti za plače iz meseca
decembra, ki so bile izplačane v januarju 2023.
II.5.2.6 Odpisi vrednosti
Pregled prevrednotovalnih poslovnih odhodkov pri opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstvih v letu
2022
V EUR (brez centov)
2022
Delež
2021
Indeks
Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih sredstev
6.093.393
3 %
4.698.339
130
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev
183.338.024
91 %
176.619.328
104
Amortizacija stavbne pravice
3.926.356
2 %
3.926.356
100
Amortizacija naložbenih nepremičnin
29.693
0 %
29.693
100
Amortizacija najetih osnovnih sredstev
1.113.850
1 %
1.105.677
101
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih in
opredmetenih osnovnih sredstvih
6.054.385
3 %
31.481.217
19
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih
329.597
0 %
118.418
278
Skupaj
200.885.298
100 %
220.978.268
91
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev zajema tudi amortizacijo stavbne pravice in je v letu 2022 znašala
3.926.356 evrov. Stavbna pravica je bila v skladu z ZDARS-1 ustanovljena v korist družbe DARS na zemljiščih v
lasti RS, na katerih so avtoceste kot objekti, ki so bili zgrajeni ali so se pričeli graditi pred uveljavitvijo ZDARS-1.
Stavbna pravica je ustanovljena za obdobje 50 let.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 171
Amortizacija je v letu 2022 višja glede na leto 2021 predvsem iz naslova obračunane amortizacije opredmetenih
osnovnih sredstev – avtocest, ki so bila aktivirana v zadnjem tromesečju leta 2021 v višini 30.759.222 evrov.
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstvih se med drugim
nanašajo na:
- izgubo pri prodaji nepremičnin v višini 83.556 evrov,
- izgube pri izločitvi in pri ugotovljenih primanjkljajih premičnih osnovnih sredstev v višini 83.744 evrov,
- izgube zaradi oslabitve in uničenja naprav DarsGo v višini 44.477 evrov,
- izločitev zgornjega ustroja avtocest in hitrih cest z ograjami ob izvedbi obnov in rekonstrukcij v višini
4.358.556 evrov,
- izločitev sestavnih delov cestne infrastrukture, zaradi sanacije klica v sili in ECS portalov v skupni višini
60.740 evrov,
- izločitev sestavnih delov zgradb pri CP Log, CP Dane in CP Drnovo zaradi izvedbe obnov v višini 548.760
evrov,
- odpis investicije v teku v višini 797.723 evrov ter
- prevrednotenje sredstev za prodajo na pošteno vrednost zmanjšano za stroške prodaje v višini 76.829
evrov.
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih vključujejo predvsem oblikovanje popravkov vrednosti
in odpise terjatev v višini 285.214 evrov ter prevrednotenje zalog kratkoročnih vinjet z letnico 2022, katerih
prodaja je bila zaključena 31. januarja 2022, v višini 34.116 evrov. Slabitev vrednost nekurantnih zalog je znašala
10.245 evrov.
II.5.2.7 Drugi poslovni odhodki
V postavko drugi poslovni odhodki v višini 3.637.364 evrov (877.044 evrov v letu 2021) so vključeni:
- dolgoročno vnaprej vračunani stroški iz naslova pričakovanih izgub v zvezi z odškodninskimi zahtevki za
tožbe, povezane z gradnjo in obnavljanjem avtocest, v višini 3.001.644 evrov (85.200 evrov v letu 2021)
in za tožbe delavcev iz naslova delovnih razmerij v višini 47.211 evrov (6.179 evrov v letu 2021),
- stroški v višini 55.944 evrov (360.404 evrov v letu 2021), nastali v povezavi z vlaganji v druge državne
necestninske ceste, ki ne spadajo v omrežje avtocest in hitrih cest v pristojnosti upravljanja družbe DARS.
Ta vlaganja družbi ne prinašajo nobenih gospodarskih koristi, zato niso izkazana med opredmetenimi
osnovnimi sredstvi družbe. Po mnenju Ministrstva za infrastrukturo je Zakon za uravnoteženje javnih
financ (ZUJF), ki je posegel s spremembami in dopolnitvami tudi v Zakon o družbi za avtoceste v Republiki
Sloveniji (ZDARS-1), naložil družbi DARS tudi izgradnjo določenih državnih cest, ki niso avtoceste v smislu
Zakona o cestah in podzakonskih aktov o kategorizaciji, ki so bile načrtovane v Resoluciji o Nacionalnem
programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (ReNPIA). ZUJF je v definicijo pojma »avtocesta« poleg
avtocest in hitrih cest vključil tudi druge državne ceste, ki so bile načrtovane v nacionalnem programu,
ki ureja izgradnjo avtocest,
- drugi poslovni odhodki v višini 532.564 evrov (425.259 evrov v letu 2021).
II.5.2.8 Finančni prihodki iz danih posojil
Finančni prihodki iz danih posojil v višini 4.392.185 evrov (1.748.859 evrov v letu 2021) med drugim izhajajo iz
prevrednotenja izpeljanih finančnih instrumentov v znesku 3.341.561 evrov in nalaganja likvidnostnih presežkov
ob zagotavljanju razpršenosti v depozite bank v višini 1.049.550 evrov.
II.5.2.9 Finančni prihodki od poslovnih terjatev do drugih
Finančni prihodki od poslovnih terjatev do drugih v višini 4.557 evrov (54.451 evrov v letu 2021) zajemajo
finančne prihodke iz poslovnih terjatev, zaračunane zamudne obresti in pozitivne tečajne razlike.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 172
II.5.2.10 Finančni odhodki od posojil, prejetih od bank
Finančni odhodki v višini 18.567.142 evrov (18.536.250 evrov v letu 2021) predstavljajo obračunane obresti
dolgoročnih kreditov. Povprečna ponderirana obrestna mera dolgoročnih kreditov je na dan 31. decembra 2022
znašala 1,87 odstotka.
II.5.2.11 Finančni odhodki od izdanih obveznic
Finančni odhodki v višini 5.637.344 evrov (5.633.924 evrov v letu 2021) predstavljajo obračunane obresti iz
izdanih dolgoročnih vrednostnih papirjev. Povprečna ponderirana obrestna mera dolgoročnih vrednostnih
papirjev je na dan 31. decembra 2022 znašala 4,55 odstotka.
II.5.2.12 Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti
Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti v višini 6.833.622 evrov (8.233.609 evrov v letu 2021) se med
drugim nanašajo:
- v višini 3.194.259 evrov na negativne obresti iz izpeljanih finančnih instrumentov, ki so razlika med
variabilno obrestno mero zavarovanega posojila in fiksno obrestno mero izvedenega finančnega
instrumenta,
- v višini 3.544.728 evrov na obračunane obresti dolgoročnih kreditov prejetih od drugih,
- v višini 23.213 evrov na čiste obresti za rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine,
- v višini 43.176 evrov na obresti iz naslova najemov in
- v višini 24.722 na negativne obresti od depozitov.
II.5.2.13 Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti v višini 13.926 evrov (38.880 evrov v letu 2021) vključujejo predvsem
obračunane zamudne obresti iz naslova nepravočasno poravnanih obveznosti.
II.5.2.14 Drugi prihodki
Drugi prihodki v višini 179.089 evrov (177.951 evrov v letu 2021) predstavljajo odškodnine, prejete po sodbah,
zaračunane pogodbene kazni in podobno.
II.5.2.15 Drugi odhodki
Drugi odhodki v višini 223 831 evrov (233.086 evrov v letu 2021) vključujejo predvsem odškodnine, plačane po
sodbah, povrnjene stroške v revizijskih postopkih po zakonu o javnih naročilih, dane donacije in podobno.
II.5.2.16 Davek od dohodka pravnih oseb
Davek od dohodka pravnih oseb je obračunan po Zakonu o davku od dohodka pravnih oseb (ZDDPO-2). Davek
od dohodka za leto 2022 je obračunan po 19-odstotni stopnji na obdavčljivi dobiček, ki ga je ustvarila družba v
davčnem obdobju.
V EUR (brez centov)
2022
2021
1
Prihodki
516.882.574
489.290.314
2
Odhodki
350.690.060
350.817.714
3
Celotni dobiček (1 – 2)
166.192.513
138.472.599
4
Zmanjšanje prihodkov
7.786
35.481
5
Povečanje prihodkov
0
0
6
Zmanjšanje odhodkov za oblikovanje rezervacij in prevrednotenje terjatev
172.989
180.012

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 173
V EUR (brez centov)
2022
2021
7
Zmanjšanje odhodkov, drugi nepriznani odhodki
12.487.943
9.606.232
8
Povečanje priznanih odhodkov
210.336
287.372
9
Razlika med davčno priznanimi prihodki in odhodki
178.635.324
147.935.991
(1 –2 – 4 + 5 + 6 + 7 – 8)
10
Davčna osnova (9)
178.635.324
147.935.991
11
Sprememba davčne osnove zaradi spremembe računovodskih usmeritev in
popravkov napak
102.479
14.201
12
Povečanje davčne osnove za izkoriščene davčne olajšave
16.819
10.459
13
Olajšava za investiranje
2.354.692
3.135.644
14
Olajšava za zaposlovanje invalidov
485.126
419.735
15
Olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju
2.323
1.747
16
Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
1.001.037
960.185
17
Olajšava za donacije
124.000
88.247
18
Olajšava za vlaganje v digitalni in zeleni prehod po 55. c členu ZDDPO-2
316.264
0
19
Olajšava za zaposlovanje brezposelnih oseb po 55. b členu ZDDPO-2
199.294
0
20
Osnova za davek (10 + 11 + 12 – 13 – 14 – 15 –16 –17– 18–19)
174.271.886
143.355.092
21
Davek od dohodkov pravnih oseb
33.111.658
27.237.468
Celotni dobiček, ugotovljen v izkazu poslovnega izida, zmanjšan za obveznost za davek od dohodka pravnih oseb
za obračunsko obdobje ter za odložene davke, predstavlja čisti poslovni izid obračunskega obdobja.
V EUR (brez centov)
2022
2021
Obračunani davek
–33.111.658
–27.237.468
Odloženi davek
2.051.847
1.468.237
Davki
–31.059.811
–25.769.231
V EUR (brez centov)
2022
2021
Poslovni izid pred davki
166.192.513
138.472.599
Davki
–31.059.811
–25.769.231
Efektivna davčna stopnja
18,69 %
18,61 %
Terjatve za odloženi davek so pripoznane za zneske davka od dobička, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih.
Efektivna davčna stopnja, izračunana kot kvocient med celotnim davkom in celotnim poslovnim izidom pred
davki za leto 2022, znaša 18,69 odstotka.
II.5.3 Pojasnila k izkazu vseobsegajočega donosa
v EUR (brez centov)
2022
2021
19.
Čisti poslovni izid poslovnega leta
135.132.702
112.703.369
20.
Učinkoviti del sprememb v pošteni vrednosti instrumenta za varovanje
pred tveganjem pred spremenljivostjo obrestnih mer
24.430.237
6.887.916
Sprememba odloženih davkov
–4.964.907
–1.308.704
Skupaj učinek sprememb rezerv, nastalih zaradi prevrednotenja po
pošteni vrednosti
19.465.330
5.579.212
21.
Aktuarski čisti dobički/izgube iz naslova odpravnin ob upokojitvi
204.958
28.403
Druge sestavine vseobsegajočega donosa
204.958
28.403
22.
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja
154.802.991
118.310.984

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 174
Spremembe rezerv, nastalih zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti v višini 24.430.237 evrov predstavljajo
učinkoviti del sprememb v pošteni vrednosti instrumenta za varovanje pred tveganjem pred spremenljivostjo
obrestnih mer. Druge sestavine kapitala v višini –4.759.949 evrov pa sestavljajo sprememba odloženih davkov v
višini –4.964.907 evrov in aktuarski čisti dobički/izgube iz naslova odpravnin ob upokojitvi v višini 204.958 evrov.
II.6 Poslovna tveganja
Tveganja so predstavljena v poslovnem delu letnega poročila v poglavju I.9.
II.7 Posli z lastniki in njihovimi povezanimi
družbami
Edina ustanoviteljica in delničarka družbe DARS je Republika Slovenija, ki jo skladno z novim Zakonom o
Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1/Ur. l. RS, št. 25/2014) zastopa SDH.
Z lastniki povezane družbe so tiste, v katerih imata Republika Slovenija in SDH skupno neposredno najmanj 20 %
lastniški delež. Seznam teh družb je objavljen na spletni strani SDH (http://www.sdh.si/sl-si/upravljanje-
nalozb/seznam-nalozb).
Pregled transakcij za leto 2022 z družbami, kjer ima država posredno ali neposredno prevladujoč vpliv:
2022
Transakcije iz naslova prodaje
150.319.513
Transakcije iz naslova nabave
36.459.678
Transakcije iz kratkoročnih finančnih obveznosti
54.504.663
Transakcije iz dolgoročnih finančnih naložb
20.000.000
261.283.854
Večina prodaje se je nanašala na storitve povezane s cestninjenjem, največje nabave so se nanašale na strošek
energije, provizijo za prodane vinjete, stroške zavarovanj ter nadgradnjo sredstev sistema DarsGo, stroške
gradenj in obnove avtocest ter stroške storitev nadzornega inženirja.
Poleg navedenih terjatev in obveznosti na dan 31. 12. 2022 družba DARS izkazuje do družb, kjer ima država
posredno ali neposredno prevladujoč vpliv, naslednja stanja:
31. 12. 2022
Stanje kratkoročnih terjatev
8.301.716
Stanje kratkoročnih obveznosti
9.092.011
Stanje kratkoročnih finančnih obveznosti iz posojil
38.778.205
Stanje dolgoročnih finančnih obveznosti iz posojil
256.906.410
Stanje dolgoročnih naložb - depoziti
20.000.000
Stanje dolgoročnih finančnih naložb - IRS posli
2.057.673
335.136.015
Vse transakcije med povezanimi osebami potekajo po tržnih cenah.
Posli med DARS in Republiko Slovenijo so razkriti v okviru ostalih pojasnil.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 175
II.8 Dogodki po datumu bilance stanja
Pomembnejši poslovni dogodki po datumu sestavitve bilance stanja:
Januar 2023
Z uvedba schengenskega režima s 1. januarjem 2023 na meji s Hrvaško lahko v smislu cestninskih prihodkov
pričakujemo dva učinka:
- višja prodaja vinjet v kolikor bi postala Hrvaška bolj zanimiva za turiste iz Evropske unije. Ocenjujemo,
da bi šlo za manjši vpliv na višini prihodkov od prodaje vinjet;
- nakazuje se možnost, da se bo del tovornega prometa, ki poteka preko Slovenije na Madžarsko,
preusmeril v Ljubljani iz A1 (do mejnega prehoda Pince) na A2 (mejni prehod Obrežje) in pot nadaljeval
po Hrvaški, zaradi česar bodo tovorna vozila prevozila krajšo razdaljo po cestninskih cestah, kar bi lahko
imelo negativen vpliv na cestninske prihodke.
Dogodki, ki so se zgodili po datumu bilance stanja, niso vplivali na računovodske izkaze družbe DARS za leto 2022.
II.9 Revidiranje letnega poročila za leto
2022
Pogodbeni znesek storitve revidiranja letnega poročila za leto 2022 za družbo DARS znaša 39.400 evrov (brez
DDV) in znesek za druge storitve dajanja zagotovil v višini 1.440 evrov (brez DDV). Revizijo je opravila družba BDO
Revizija, d. o. o., Ljubljana.

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 176
II.10 Revizorjevo poročilo

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 177

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 178

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 179

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 180

Graphics
LETNO POROČILO 2022 DARS 181