LETNO POROČILO 2023
Kratkoročne aktivne in pasivne časovne razmejitve
Aktivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno odložene stroške (odhodke) in kratkoročno
nezaračunane prihodke. Kratkoročno odloženi stroški vsebujejo zneske, ki ob svojem nastanku še ne bremenijo
dejavnosti, s katero se podjetje ukvarja.
Pasivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo vnaprej vračunane stroške (odhodke), ki so pričakovani, pa se še
niso pojavili in se nanašajo na obdobje, za katero se ugotavlja poslovni izid.
Pripoznavanje prihodkov
Prihodki se pripoznajo, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano s povečanjem sredstev
ali z zmanjšanjem dolga in je povečanje mogoče zanesljivo izmeriti.
Prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov, če ti niso uresničeni že ob nastanku.
Prihodki od prodaje
Prihodki od prodaje so tisti, ki izhajajo iz pogodb s kupci o prodaji blaga ali storitev. Prihodki od prodaje odražajo
prenose (dobave) pogodbeno dogovorjenega blaga ali storitev kupcem, in sicer v višini pričakovanih nadomestil, do
katerih bo organizacija upravičena v zameno za to blago ali storitve. Razčlenjujejo se na prihodke od prodaje lastnih
poslovnih učinkov (proizvodov in storitev) ter prihodke od prodaje trgovskega blaga in materiala. Zneski, zbrani v
korist tretjih oseb, kot so obračunani davek na dodano vrednost in druge dajatve, ki se obračunajo ob prodaji, niso
sestavina prihodkov od prodaje. Podobno tudi zneski, zbrani v korist zastopanega, niso sestavina prihodkov od prodaje
(prihodek od prodaje je samo tisti del nadomestila, ki pripada zastopniku za opravljeno storitev zastopanja).
Blago oziroma storitev je prenesena, ko ga/jo kupec pridobi (ali pridobiva) v obvladovanje. Kupec pridobi v
obvladovanje blago ali storitev, ko pridobi pravico do odločanja o njegovi/njeni uporabi, in pravico do praktično vseh
njegovih/njenih preostalih koristi. Takšno obvladovanje vključuje tudi sposobnost preprečevanja drugim, da usmerjajo
uporabo blaga ali storitve in pridobijo koristi iz njegovega/njenega naslova. Koristi iz naslova blaga oziroma storitev
so morebitni denarni tokovi (prejemki ali prihranki pri izdatkih), ki se lahko pridobijo neposredno ali posredno na
različne načine.
Organizacija prenese obvladovanje blaga ali storitve in s tem izpolni oziroma izpolnjuje izvršitveno obvezo, in sicer
v določenem trenutku ali postopoma.
Ob sklenitvi pogodbe s kupcem mora organizacija opredeliti vse v pogodbi vsebovane izvršitvene obveze. Kot
samostojna (ločena) izvršitvena obveza se opredeli vsaka obveza za prenos blaga ali storitve kupcu: a) ki jo je po
sodilih SRS v kontekstu pogodbe mogoče opredeliti ločeno od drugih pogodbenih obvez za prenos blaga ali storitev
in b) kupec lahko pogodbeno dogovorjeno blago ali storitev uporablja samostojno ali skupaj z drugimi razpoložljivimi
oziroma enostavno dostopnimi viri (sredstvi). Dejstvo, da organizacija redno prodaja blago ali storitev ločeno, bi na
primer kazalo, da lahko kupec uporablja blago ali storitev samostojno ali v povezavi z drugimi enostavno dostopnimi
viri.
Prihodki od prodaje se pripoznajo v znesku, ki odraža transakcijsko ceno, ki se razporedi na samostojno izvršitveno
obvezo. Transakcijska cena je znesek nadomestila, do katerega organizacija pričakuje, da bo upravičena v zameno za
prenos blaga ali storitev na kupca, razen zneskov, ki se zbirajo v imenu tretjih oseb.
Finančni prihodki
Finančni prihodki so prihodki od naložbenja. Pojavljajo se v zvezi s finančnimi naložbami pa tudi v zvezi s terjatvami.
Sestavljajo jih obračunane obresti in deleži v dobičku drugih. Obresti se obračunavajo v sorazmerju s pretečenim
obdobjem ter glede na neodplačni del glavnice in efektivno obrestno mero.
Razčlenjujejo se na finančne prihodke, ki niso odvisni od poslovnega izida drugih (obresti) in finančne prihodke, ki
so odvisni od poslovnega izida drugih (dividende).
Državne podpore, subvencije, dotacije, regresi, premije in podobni prihodki
Državne podpore se pripoznajo po pošteni vrednosti, vendar ne, dokler ne obstaja sprejemljivo zagotovilo, da bo
družba Melamin d.d. Kočevje izpolnila pogoje v zvezi z njimi in podpore prejela. Državne podpore se pripoznajo kot
prihodki v obdobjih, v katerih se vzporejajo z zadevnimi stroški, ki naj bi jih nadomestile. Če se državna podpora
nanaša na določeno sredstvo, se pripozna kot razmejeni prihodek, ki se pripozna v izkazu poslovnega izida v obdobju
pričakovane dobe uporabnosti sredstva v enakih letnih obrokih. Državne podpore se prikazujejo med dolgoročnimi
pasivnimi časovnimi razmejitvami.
Družba pripozna prihodke od zavarovalnic šele ko prejme zagotovilo da bo prejela denarna sredstva.
Pogojno sredstvo je možno sredstvo, ki izhaja iz preteklih dogodkov in katerega obstoj potrdi le pojavitev ali
nepojavitev enega ali več negotovih prihodnjih dogodkov, ki jih podjetje ne obvladuje v celoti. Se ne pripoznavajo v
