Graphics
Ljubljana, april 2024
LETNO POROČILO 2023

Graphics
I Poslovno poročilo
II Računovodsko poročilo

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 3
Vsebina
I Poslovno poročilo ..................................................................................................................................... 7
Izjava o odgovornosti uprave .............................................................................................................................. 8
I.1 Podatki o družbi in ključni poslovni podatki .............................................................................................. 9
I.2 Pismo uprave ........................................................................................................................................... 15
I.3 Poslanstvo, vizija, vrednote in strateške usmeritve, politika integriranega sistema vodenja ................. 17
I.4 Izjava o upravljanju družbe DARS............................................................................................................. 20
I.5 Nefinančno poročanje v družbi DARS ...................................................................................................... 34
I.6 Analiza poslovanja.................................................................................................................................... 35
I.7 Pomembni poslovni dogodki v poslovnem letu 2023 .............................................................................. 38
I.8 Upravljanje tveganj .................................................................................................................................. 42
I.8.1 Integriteta in skladnost poslovanja ................................................................................................. 45
I.8.2 Zagotavljanje varnosti in zdravje pri delu ....................................................................................... 45
I.8.3 Varovanje informacij in neprekinjeno poslovanje ........................................................................... 46
I.8.4 Finančno poslovanje in upravljanje finančnih tveganj .................................................................... 46
I.9 Predstavitev poslovnih aktivnosti družbe ................................................................................................ 50
I.9.1 Uspešnost poslovanja in doseganja načrtov ................................................................................... 50
I.9.2 Cestninjenje ..................................................................................................................................... 51
I.9.3 Vzdrževanje avtocest in hitrih cest .................................................................................................. 52
I.9.4 Upravljanje infrastrukture ............................................................................................................... 55
I.9.5 Investicije ........................................................................................................................................ 58
I.9.6 Odplačilo dolga ................................................................................................................................ 68
I.10 Avtoceste in hitre ceste v RS ter prometne obremenitve ................................................................... 69
I.11 Vlaganja v razvoj in obnavljanje avtocest ............................................................................................ 74
I.11.1 Investicije v imenu RS in za njen račun ........................................................................................... 74
I.11.2 Investicije v imenu družbe DARS in za njen račun ........................................................................... 74
I.12 Mednarodno sodelovanje in pridobivanje evropskih nepovratnih sredstev ....................................... 75
I.13 Integrirani sistem vodenja ................................................................................................................... 76
I.14 Notranja revizija .................................................................................................................................. 77
I.15 Trajnostni razvoj .................................................................................................................................. 78
I.15.1 Strateško upravljanje trajnostnega razvoja v družbi DARS ............................................................. 78
I.15.2 Aktivnosti družbe na področju raziskav in razvoja .......................................................................... 80
I.15.3 Korporativna integriteta .................................................................................................................. 81
I.15.4 Odgovoren odnos do kupcev in zadovoljstvo uporabnikov ............................................................ 82
I.15.5 Promet in skrb za varnost ................................................................................................................ 84
I.15.6 Varnost v predorih .......................................................................................................................... 86
I.15.7 Projekti na področju vodenja prometa in skrb za varnost uporabnikov ......................................... 87
I.15.8 Upravljanje človeških virov .............................................................................................................. 91
I.15.9 Odgovornost do naravnega okolja .................................................................................................. 97
I.15.10 Vključenost v širšo družbo ............................................................................................................... 98
I.15.11 Odgovornost do dobaviteljev/izvajalcev ......................................................................................... 99
I.15.12 Komuniciranje ............................................................................................................................... 101
I.16 Poročilo nadzornega sveta za leto 2023 ............................................................................................ 102
II Računovodsko poročilo ........................................................................................................................ 106

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 4
Kratice in okrajšave
AC Avtocesta
ACB Avtocestna baza
ASECAP L'Association Européenne des Concessionnaires d'Autoroutes et d'Ouvrages à Péage
(Evropsko združenje avtocestnih koncesionarjev in upravljavcev cestninskih cest)
BMS Bridge Management System (sistem upravljanja mostov)
CI Civilna iniciativa
C-ITS Cooperative Intelligent Transport Systems (kooperativni inteligentni transportni sistemi)
CP Cestninska postaja
DARS Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d.
DDV Davek na dodano vrednost
DGD Projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja
DIIP Dokument identifikacije investicijskega projekta
DPN Državni prostorski načrt
DRI Družba za razvoj infrastrukture
DRSI Direkcija RS za infrastrukturo
DRSV Direkcija RS za vode
EBITDA Poslovni izid pred obrestmi, davki in amortizacijo (Earnings before interest, taxes,
depreciation and amortization)
EETS European Electronic Toll Service (evropsko elektronsko cestninjenje)
EFSI European Fund for Strategic Investments (Evropski sklad za strateške naložbe)
ESO Elektrostrojna oprema
EUCARIS European Car and Driving Licence Information System (Evropski informacijski sistem za
avtomobile in vozniška dovoljenja)
EuroRAP European Road Assessment Programme (Evropski program ocene varnosti cest)
GD Gradbeno dovoljenje
GJI Gospodarska javna infrastruktura
GNC Glavni nadzorni center
GTE Gradbeno-tehnični elaborat
GURS Geodetska uprava Republike Slovenije
HC Hitra cesta
HHŠ Hidrološko-hidravlična študija
IDP Idejni projekt
IGD Integralno gradbeno dovoljenje
ITS Inteligentni transportni sistemi
JN Javno naročilo
KIOP Komisija za pregled in oceno investicijske dokumentacije na področju državnih cest, javne
železniške infrastrukture, letalstva in pomorstva
MK Ministrstvo za kulturo
MMP Mednarodni mejni prehod
MNVP Ministrstvo za naravne vire in prostor
MO Mestna občina
MOK Mestna občina Koper
MOP Ministrstvo za okolje in prostor
MORS Ministrstvo za obrambo RS
MZI Ministrstvo za infrastrukturo
NDM Največja dovoljena masa
NKS Nadzorno-krmilni sistem
NPIA Nacionalni program izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji
NUP Nosilci urejanja prostora
OP Okoljsko poročilo
OPN Občinski prostorski načrt
OPPN Občinski podrobni prostorski načrt
PGD Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja
PHO Protihrupna ograja

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 5
PIARC World Road Association (Svetovno cestno združenje)
PIC Prometnoinformacijski center za državne ceste
PIZ Predinvesticijska zasnova
PLDP Povprečni letni dnevni promet
PMS Pavement Management System (sistem upravljanja pločnikov)
PVO Poročilo o vplivih na okolje
PZI Projekt za izvedbo
R2 Motorna vozila z dvema osema, katerih največja dovoljena masa presega 3500 kilogramov
R3 Motorna vozila z dvema ali tremi osmi, katerih največja dovoljena masa presega 3500
kilogramov, in skupine vozil z dvema ali tremi osmi, katerih največja dovoljena masa vlečnega
vozila presega 3500 kilogramov
R4 Motorna vozila z več kot tremi osmi, katerih največja dovoljena masa presega 3500
kilogramov, in skupine vozil z več kot tremi osmi, katerih največja dovoljena masa vlečnega
vozila presega 3500 kilogramov
ReNPIA Resolucija o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji
ReNPRP30 Resolucija o Nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta
2030
RNC Regionalni nadzorni center
RS Republika Slovenija
RSA Road Safety Audit (Smernica za preverjanje varnosti v prometu)
SDH Slovenski državni holding, d. d.
SIEM Security Incident and Event Management (upravljanje varnostnih informacij in dogodkov)
SNVP Sistem za nadzor in vodenje prometa
SRS Slovenski računovodski standardi
ŠV Študija variant
TMP Traffic management plans (načrti upravljanja prometa)
ZDARS Zakon o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (ZDARS-UPB1) (Uradni list RS, št. 20/2004)
ZDARS-1 Zakon o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 97/2010 – ZDARS-1)
ZDIJZ Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno
besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 7/18 in 141/22)
ZGD-1 Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11,
91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C,
18/21)
ZJN-3 Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 – odl. US,
100/22 – ZNUZSZS, 28/23 in 88/23 – ZOPNN-F)
ZPKFAP Zakon o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti družbe DARS, d. d., iz naslova kreditov in
dolžniških vrednostnih papirjev, najetih oziroma izdanih za financiranje avtocestnih projektov
v višini do 392,44 milijona evrov (Uradni list RS, št. 54/22)
ZUJF Zakon o uravnoteženju javnih financ (Uradni list RS, št. 40/2012)

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 6
Pomembnejši podatki in nekateri kazalniki poslovanja družbe
Leto 2022
Leto 2023
Iz izkaza poslovnega izida za leto (v EUR)
Prihodki
516.882.574
546.004.108
Odhodki
350.690.060
376.542.665
Poslovni prihodki*
512.306.743
535.740.263
Poslovni odhodki*
319.413.231
340.144.831
Poslovni izid iz poslovanja*
192.893.512
195.595.433
EBITDA*
393.778.810
402.777.728
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja*
135.132.702
140.467.680
Kazalniki poslovanja družbe
ROE (v %)*
4,3
4,3
EBITDA marža (v %)*
79,6
76,7
Neto finančni dolg / EBITDA
3,20
2,78
Stopnja lastniškosti financiranja
62,00
64,53
Bruto dodana vrednost na zaposlenega (v EUR)
360.597
368.194
Iz bilance stanja na dan 31.12. (v EUR)
Skupna vrednost aktive
5.159.975.244
5.166.555.559
Osnovna sredstva
4.583.353.613
4.590.793.300
Finančne naložbe
502.612.756
483.305.977
Terjatve
68.299.184
84.923.130
Kapital
3.199.015.617
3.333.743.669
Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve
157.228.217
167.194.803
Finančne obveznosti
1.633.890.370
1.508.731.990
Poslovne obveznosti
134.154.248
111.692.826
Davek od dohodkov pravnih oseb (v EUR)
33.111.310
32.843.353
Stanje zadolženosti na dan (v EUR)
1.620.432.760
1.490.499.562
Vračilo glavnice (v EUR)
181.200.328
129.933.199
Plačilo obresti (v EUR)
31.704.975
34.530.608
Realizacija investicij v imenu in za račun DARS (v EUR)
138.025.592
215.751.619
Število zaposlenih na dan 31. 12.
1.256
1.250
Poraba električne energije (v MWh)
21.835
21.742
Skupni indeks zadovoljstva s slovenskimi AC**
79,9
69,5
Zadovoljstvo zaposlenih
3,36
3,5
Dolžina izvedenih gradbenih del pri obnavljanju AC (v km)
37,7
65,8
Delež bolniške odsotnosti
7,55
6,82
Obseg izobraževanj v urah na zaposlenega
12,5
19,7
* Metodologija izračuna je pod tabelo 1 na strani 11.
** Zaradi spremenjene metodologije merjenja v letu 2023, rezultat ni primerljiv z letom 2022.
Metodologija izračuna:
Neto finančni dolg / EBITDA = (finančni dolg – denarna sredstva – kratkoročne finančne naložbe) / EBITDA
Stopnja lastniškosti financiranja = kapital / skupna vrednost aktive * 100
Bruto dodana vrednost na zaposlenega = (poslovni prihodki – stroški materiala – stroški storitev – drugi poslovni
odhodki) / povprečno število zaposlenih iz ur

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 7
I Poslovno poročilo

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 8
Izjava o odgovornosti uprave
Člani Uprave DARS, odgovorni za sestavo letnega
poročila družbe DARS za leto 2023, zagotavljamo,
da je pričujoče letno poročilo z vsemi sestavnimi
deli, vključno z izjavo o upravljanju družbe, po
našem najboljšem vedenju sestavljeno in
objavljeno skladno z Zakonom o gospodarskih
družbah, z Zakonom o trgu finančnih instrumentov
in s Slovenskimi računovodskimi standardi.
Letno poročilo družbe DARS za leto 2023 z
računovodskimi izkazi in pojasnili daje resnično in
pošteno sliko sredstev in obveznosti, finančnega
položaja ter poslovnega izida družbe DARS.
Uprava prav tako izjavlja, da so računovodski izkazi
družbe pripravljeni ob predpostavki nadaljevanja
poslovanja družbe v prihodnosti, da se izbrane
računovodske usmeritve dosledno uporabljajo in
da so razkrite njihove morebitne spremembe.
Uprava je odgovorna za ustrezno vodenje
računovodstva, za sprejetje ustreznih ukrepov za
zavarovanje in ohranjanje vrednosti premoženja
družbe DARS ter za preprečevanje in odkrivanje
prevar ter drugih nepravilnosti oziroma
nezakonitosti.
Celje, 28. marec 2024
Mag. David Skornšek Alenka Muhič Mag. Andrej Ribič Rožle Podboršek
predsednik uprave članica uprave član uprave član uprave / delavski direktor

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 9
I.1 Podatki o družbi in ključni poslovni
podatki
NAZIV
Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d.
DARS d.d.
SEDEŽ
Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje
Telefon: (03) 426 40 71
Telefaks: (03) 544 20 01
IZPOSTAVA
Dunajska 7, 1000 Ljubljana
Telefon: (01) 300 99 02
Telefaks: (01) 300 99 01
SPLETNE STRANI
www.dars.si
www.promet.si
www.darsgo.si
evinjeta.dars.si
LETO USTANOVITVE
1993
REGISTRSKI VLOŽEK
1/06158/00, Okrožno sodišče v Celju
ORGANIZIRANOST DRUŽBE
Delniška družba
USTANOVITELJ IN DELNIČAR
Republika Slovenija
MATIČNA ŠTEVILKA
5814251000
IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA ZA DDV
SI92473717
OSNOVNI KAPITAL
2.086.559.144,07 EUR
ŠTEVILO IZDANIH DELNIC
55.650.231 imenskih kosovnih delnic
Družba DARS je bila ustanovljena na podlagi ZDARS leta 1993, poslovati pa je začela 1. 1. 1994. Do 31. 12. 2003
je imela status javnega podjetja v obliki delniške družbe, od 1. 1. 2004 pa ima položaj delniške družbe kot
gospodarske družbe. Edina ustanoviteljica in delničarka družbe DARS je Republika Slovenija, ki jo skladno z novim
Zakonom o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1/Ur. l. RS, št. 25/2014) zastopa Slovenski državni holding,
d. d. (v nadaljevanju SDH). Družba DARS pri svojem poslovanju upošteva sprejeti Kodeks korporativnega
upravljanja družb s kapitalsko naložbo države, Kodeks upravljanja javnih delniških družb ter Priporočila in
pričakovanja SDH kot upravljavca kapitalskih naložb RS, katerih cilj je vzpostaviti boljši sistem korporativnega
upravljanja kapitalskih naložb države, urejenost družb in posledično boljše poslovanje družb.
Konec leta 2010 je začel veljati ZDARS-1, v skladu s katerim družba DARS:
- v imenu RS in za njen račun opravlja posamezne naloge v zvezi s prostorskim načrtovanjem in
umeščanjem avtocest v prostor ter naloge v zvezi s pridobivanjem nepremičnin za potrebe gradnje
avtocest;
- izvaja gradnjo avtocest v svojem imenu in za svoj račun;
- upravlja in vzdržuje avtocestne odseke, za katere pridobi koncesijo za gradnjo.
Država prek razvojnih dokumentov ohranja strateški nadzor nad razvojem avtocest z določanjem novih odsekov
in rokov, v katerih morajo biti ti novozgrajeni odseki predani v promet.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 10
ZDARS-1 določa status, naloge in obveznosti družbe DARS ter ureja stvarnopravna razmerja v zvezi z avtocestami.
Družba DARS se je s tem zakonom preoblikovala v koncesionarja, ki mu je bila za obdobje trajanja koncesijskega
razmerja podeljena stavbna pravica na zemljiščih, na katerih bo gradil, in prevzema vse finančne obveznosti,
povezane z gradnjo avtocestnih odsekov. ZDARS-1 prav tako določa, da družba DARS v imenu RS in za njen račun
opravlja posamezne naloge, povezane s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem avtocest v prostor, ter naloge
v zvezi s pridobivanjem nepremičnin za potrebe gradnje avtocest. Zakon nadalje določa, da družba DARS
nadaljuje gradnjo avtocest in hitrih cest, ki so se začele graditi pred uveljavitvijo ZDARS-1, ter da še naprej upravlja
in vzdržuje obstoječe avtoceste in hitre ceste v RS.
Skladno z ZUJF, ki je začel veljati leta 2012, je stavbna pravica, ustanovljena v korist družbe DARS, odplačna.
Tabela 1: Ključni poslovni podatki po letih
Ključni poslovni podatki po letih
Leto 2019
Leto 2020
Leto 2021
Leto 2022
Leto 2023
Indeks
2023/2022
Prihodki
523.120.872
416.754.677
489.290.314
516.882.574
546.004.108
106
Odhodki
350.751.597
344.149.420
350.817.714
350.690.060
376.542.665
107
Čisti prihodki od prodaje
480.750.876
398.581.556
469.535.406
494.473.636
525.295.410
106
Poslovni prihodki
522.055.233
416.199.166
487.309.052
512.306.743
535.740.263
105
Poslovni odhodki
311.065.228
307.244.219
318.141.965
319.413.231
340.144.831
106
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT)
210.990.006
108.954.947
169.167.087
192.893.512
195.595.433
101
EBITDA
422.009.626
321.804.934
390.145.355
393.778.810
402.777.728
102
Čisti poslovni izid obračunskega
obdobja
139.611.455
59.526.614
112.703.369
135.132.702
140.467.680
104
Osnovni kapital
2.086.559.144
2.086.559.144
2.086.559.144
2.086.559.144
2.086.559.144
100
Kapital na dan 31. 12.
2.863.136.410
2.922.963.531
3.041.652.197
3.199.015.617
3.333.743.669
104
Skupna vrednost aktive na dan 31. 12.
5.307.039.906
5.175.871.112
5.079.282.602
5.159.975.244
5.166.555.559
100
Stanje zadolženosti na dan 31. 12.
2.056.619.825
1.895.258.439
1.711.633.087
1.620.432.760
1.490.499.562
92
Odplačilo dolga – glavnica
212.849.148
238.361.387
183.625.351
181.200.328
129.933.199
72
Plačilo obresti*
37.889.189
35.786.115
32.283.754
31.704.975
34.530.608
109
Št. zaposlenih
1.257
1.269
1.234
1.256
1.250
100
Marža iz poslovanja
43,9 %
27,3 %
36,0 %
39,0 %
37,2 %
95
EBITDA marža
87,8 %
80,7 %
83,1 %
79,6 %
76,7 %
96
Neto marža
29,0 %
14,9 %
24,0 %
27,3 %
26,7 %
98
Donosnost na kapital (ROE)
4,8 %
2,1 %
3,8 %
4,3 %
4,3 %
99
* Podatek se nanaša na dejanske odlive za obresti od prejetih kreditov in obveznic v posameznem letu.
Družba DARS za prikaz rezultatov poslovanja uporablja tudi alternativna merila uspešnosti poslovanja (APM), kot
jih opredeljuje ESMA. Alternativna merila uspešnosti družba uporablja tudi pri načrtovanju poslovanja in pri
poročanju za interne potrebe spremljanja izvajanja planov.
Metodologija izračuna:
Poslovni prihodki = čisti prihodki od prodaje + drugi poslovni prihodki + usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
Poslovni odhodki = stroški materiala + stroški storitev + stroški dela + odpisi vrednosti + drugi poslovni odhodki
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) = poslovni prihodki – poslovni odhodki
Dobiček iz poslovanja pred odpisi vrednosti (EBITDA) = poslovni prihodki – poslovni odhodki + odpisi vrednosti
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja = prihodki – odhodki – davek iz dobička – odloženi davki
Donosnost na kapital (ROE) = čisti poslovni izid obračunskega obdobja / povprečni lastniški kapital obdobja
EBITDA marža = EBITDA / čisti prihodki od prodaje
Marža iz poslovanja = poslovni izid iz poslovanja / čisti prihodki od prodaje
Neto marža = čisti poslovni izid obračunskega obdobja / čisti prihodki od prodaje

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 11
Slika 1: Gibanje skupnih prihodkov, odhodkov in čistega poslovnega izida družbe DARS v obdobju 2019–2023
Slika 2: Gibanje čistega prihodka od prodaje in denarnega toka iz poslovanja (EBITDA) v obdobju 2019–2023
523,1
416,8
489,3
516,9
546,0
350,8
344,1
350,8 350,7
376,5
139,6
59,5
112,7
135,1
140,5
0,0
20,0
40,0
60,0
80,0
100,0
120,0
140,0
160,0
0
100
200
300
400
500
600
2019 2020 2021 2022 2023
v mio. EUR
v mio. EUR
Prihodki Odhodki Čis poslovni izid
480,8
398,6
469,5
494,5
525,3
422,0
321,8
390,1
393,8
402,8
0
50
100
150
200
250
300
350
400
450
500
550
2019 2020 2021 2022 2023
v mio. EUR
Čis prihodki od prodaje EBITDA

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 12
Slika 3: Stanje zadolženosti na dan 31. decembra, odplačilo glavnic in plačilo obresti v obdobju 2019–2023
Slika 4: Struktura prihodkov družbe DARS v letu 2022
212,8
238,4
183,6
181,2
129,9
37,9
35,8
32,3
31,7
34,5
0
500
1000
1500
2000
2500
0
50
100
150
200
250
300
2019 2020 2021 2022 2023
Dolg v mio. EUR
Odplačila v mio. EUR
Odplačilo dolga glavnica Plačilo obres Stanje dolga na 31.12.
Prihodki iz pogodbe o
naročilu
0,1 %
Prihodki od cestnin
92,8 %
Prihodki od zakupnin
1,8 %
Prihodki od zapor in
prekomernih
obremenitev
0,3 %
Prihodki od služnos
0,1 %
Prihodki od zakupa
op čnih vlaken
0,2 %
Drugi prihodki od prodaje
0,4 %
Drugi poslovni prihodki
3,2 %
Finančni prihodki
0,9 %
Drugi prihodki
0,0 %
Usredstveni lastni
proizvodi in lastne
storitve
0,3 %

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 13
Slika 5: Struktura prihodkov družbe DARS v letu 2023
Slika 6: Struktura prihodkov družbe DARS brez cestnine v letu 2023
Prihodki iz pogodbe o
naročilu
0,1 %
Prihodki od cestnin
93,3 %
Prihodki od zakupnin
1,9 %
Prihodki od zapor in
prekomernih
obremenitev
0,2 %
Prihodki od služnos
0,2 %
Prihodki od zakupa
op čnih vlaken
0,2 %
Drugi prihodki od prodaje
0,4 %
Drugi poslovni prihodki
1,4 %
Finančni prihodki
1,8 %
Drugi prihodki
0,1 %
Usredstveni lastni
proizvodi in lastne
storitve
0,5 %
Prihodki iz pogodbe o naročilu
0,8 %
Prihodki od zakupnin
27,6 %
Prihodki od zapor in
prekomernih obremenitev
3,7 %
Prihodki od služnos
2,5 %
Prihodki od zakupa
op čnih vlaken
2,9 %
Drugi prihodki od
prodaje
6,2 %
Drugi poslovni
prihodki
20,4 %
Finančni
prihodki
26,9 %
Drugi prihodki
1,0 %
Usredstveni lastni
proizvodi in lastne
storitve
8,0 %

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 14
Slika 7: Struktura odhodkov družbe DARS v letu 2022
Slika 8: Struktura odhodkov družbe DARS v letu 2023
Stroški materiala
3,9 %
Stroški storitev
13,5 %
Stroški dela
15,4 %
Odpisi vrednos
57,3 %
Drugi poslovni odhodki
1,0 %
Finančni odhodki
8,9 %
Drugi odhodki
0,1 %
Stroški materiala
4,4 %
Stroški storitev
14,7 %
Stroški dela
15,6 %
Odpisi vrednos
55,0 %
Drugi poslovni odhodki
0,5 %
Finančni odhodki
9,4 %
Drugi odhodki
0,2 %

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 15
I.2 Pismo uprave
Poslovanje družbe DARS je bilo v tudi v letu 2023
stabilno. Dosegli smo rekordne finančne rezultate,
kar pomeni, da družba DARS tudi vnaprej ostaja v
dobri finančni kondiciji. To priča o našem
vztrajnem in predanem vodenju družbe skozi
nenehne izzive ter o uresničevanju naših ciljev na
področjih gradnje, vzdrževanja, upravljanja in
cestninjenja avtocest in hitrih cest
Rast prometa na našem avtocestnem omrežju se
odraža tudi v povečanih cestninskih prihodkih, ki
predstavljajo večino prihodkov družbe DARS. To je
ključno za našo finančno stabilnost, saj nam
omogoča izpolnjevanje obveznosti odplačevanja
kreditov za gradnjo in vzdrževanje avtocestnega
omrežja ter zagotavljanje ustrezne ravni storitev za
naše uporabnike. Uspeli smo tudi s predlogom za
delno uskladitev cen vinjet z inflacijo s 15. junijem
2023, kar bo prispevalo k našim prihodkom tudi v
letu 2024.
Z uspešno realizacijo poslovnega načrta smo leta
2023 izboljšali vse ključne poslovne kazalnike.
Družba je leta 2023 ustvarila 525,3 milijona evrov
čistih prihodkov od prodaje ter 140,5 milijona
evrov čistega dobička, kar je štiri odstotke več kot
leta 2022.
V letu 2023 je družba ustvarila več kot 400
milijonov evrov EBITDA, kar ji omogoča izvedbo
zastavljenih investicij. Prav tako je bila realizacija
investicij v letu 2023 nad 200 milijonov evrov.
Dobri poslovni rezultati kažejo na naše pravočasno
odzivanje na izzive v našem okolju in na
sposobnost učinkovitega upravljanja finančnih
sredstev.
Trenutno največji investiciji, ki ju izvajamo, sta
izgradnja druge cevi predora Karavanke in tretja
razvojna os, ki bo povezala severni in jugovzhodni
del Slovenije z obstoječim avtocestnim omrežjem.
To bo pomembno prispevalo k razvoju
infrastrukture in izboljšanju povezljivosti naše
države. Leta 2023 je stekla tudi gradnja
avtocestnega priključka Dragomer na odseku
primorske avtoceste med Brezovico in Vrhniko, s
katerim želimo razbremeniti priključek Brezovica,
kjer zastoji segajo na območje razcepa Kozarje, ter
zahodno in južno ljubljansko obvoznico. Poleg
navedenega aktivno rešujemo prometno
problematiko v Slovenski Istri, kjer letos
pristopamo h gradnji serminske vpadnice, nekoliko
pozneje še bertoške vpadnice, obenem pa aktivno
nadaljujemo projekte umeščanja odsekov Koper–
Dragonja in Postojna–Jelšane v prostor. Z občino
Piran usklajujemo optimizacije na novi cestni
povezavi Jagodje–Lucija. Poleg gradbenega
dovoljenja za serminsko vpadnico nam je lani
jeseni uspelo pridobiti tudi gradbeno dovoljenje za
novo cestno povezavo Markovci–Gorišnica, kjer
bodo letos prav tako stekla gradbena dela.
Izvajamo vrsto projektov za zagotavljanje večje
pretočnosti na avtocestnem omrežju na območju
Ljubljane in njene okolice, ki je prometno najbolj
obremenjeni del slovenskega avtocestnega
omrežja. Tako smo že uredili priključka Letališke in
Leskoškove ceste ter priključek Ljubljana zahod
(Vič), v sklopu rekonstrukcije severne ljubljanske

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 16
obvoznice med Zadobrovo in Novimi Jaršami pa
smo v letu 2023 razširili razcep Zadobrova. Potem
ko nam je v letu 2023 uspelo pridobiti gradbeno
dovoljenje, bodo letos lahko stekla gradbena dela
za dokončanje priključnih poti, ki avtocestni predor
Šentvid povezujejo s Celovško cesto.
Na avtocestnih vpadnicah na ljubljanski obroč in na
samem obroču smo leta 2023 z dodatno
spremenljivo prometno signalizacijo opremili več
kot 50 lokacij. Projekt, ki bo zaključen v letu 2024,
bo zagotovil pokritost vseh odsekov na tem
območju s spremenljivo signalizacijo. Sistem bo
namenjen upravljanju hitrosti vožnje in večji
pretočnosti. Dokazano je, da se na ta način poveča
pretočnost, vendar je zelo pomembno, da se bodo
vozniki, ki uporabljajo ljubljanski obroč, hitrostnih
omejitev tudi držali.
Nadaljevali smo z obsežnejšim obnavljanjem
avtocestnega omrežja in njegovim posodabljanjem,
ohranili smo visoko raven rednega vzdrževanja ter
z ustreznimi aktivnostmi nadzora in upravljanja
prometa skrbeli tudi za čim večjo možno varnost in
pretočnost avtocestnega omrežja.
Če je nekoč veljalo, da je avtocestno omrežje v
Republiki Sloveniji razmeroma nova avtocestna
infrastruktura, danes to ne drži več. Smo v
obdobju, v katerem je več kot polovica
avtocestnega omrežja starejšega od 20 let,
srečujemo se s povečevanjem prometnih
obremenitev ter zasičenostjo in
preobremenjenostjo avtocestnih odsekov.
Slovensko avtocestno omrežje se torej stara. Naš
cilj je, da ga ohranjamo v dobri kondiciji, varnega in
nadvse pretočnega, zato načrtujemo letno obnoviti
oziroma nadgraditi vsaj 55 km smernih vozišč
avtocest in hitrih cest. Leta 2023 smo cilj presegli
za 21 odstotkov in jih obnovili kar 65,8 km.
Leta 2023 smo zaključili gradbena dela prenove
malih avtocestnih počivališč, ki zdaj s poenoteno
podobo našim uporabnikom zagotavljajo boljšo
uporabniško izkušnjo ter počitek v prijetnem
okolju.
V družbi DARS se zavedamo, da lahko visoke cilje,
ki smo si jih zastavili, dosežemo le z aktivnim
sodelovanjem vseh zaposlenih. Zato posvečamo
veliko pozornosti stalnemu izobraževanju,
usposabljanju in izpopolnjevanju svojih zaposlenih.
Naši sodelavci so srce in duša organizacije in
prepričani smo, da njihovo znanje, predanost in
strokovnost predstavljajo ključno konkurenčno
prednost. Z veseljem opažamo nenehen razvoj in
rast svojih zaposlenih, kar krepi našo sposobnost,
da se soočimo z izzivi prihodnosti. V letu 2023 smo
začeli tudi projekt vzpostavitve ciljnega vodenja v
povezavi z merjenjem delovne uspešnosti. Skrbno
sledenje aktivnosti in doseženih rezultatov
tovrstnega pristopa ter predvsem nenehno
vsebinsko vrednotenje postavljenih ciljev odpirata
nove smernice razmišljanja in predvsem
spremembe v razvoju kompetenc vodij na vseh
ravneh vodenja. Spreminja se kultura družbe.
S postavljenimi cilji z upoštevanjem pripravljenosti
okolja, v katero pristop umeščamo (organiziranost,
komuniciranje, kompetence, nagrajevanje,
informacijska podpora …) želimo povečati delovno
uspešnost, zadovoljstvo in motivacijo za doseganje
ciljev.
Hvala vsem zaposlenim, partnerjem in vsem
drugim za trud in predanost, ki sta omogočila te
dobre dosežke. S skupnimi močmi bomo tudi v letu
2024 gradili boljše in varnejše avtocestno omrežje
za prihodnost Slovenije.
Mag. David Skornšek Alenka Muhič Mag. Andrej Ribič Rožle Podboršek
predsednik uprave članica uprave član uprave član uprave / delavski direktor

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 17
I.3 Poslanstvo, vizija, vrednote in
strateške usmeritve, politika
integriranega sistema vodenja
Poslanstvo
S sodobnimi pristopi ter odgovorno do okolja in deležnikov izboljšujemo pretočnost prometa, zagotavljamo
prometno varnost ter nudimo zanesljive in pravočasne storitve na slovenskem avtocestnem omrežju.
Vizija
Povezani v prihodnost
Vodilo našega trajnostnega in digitalnega delovanja je povezanost vseh strateških smernic.
Naša vizija je usmerjena na:
- uporabnike, varno mobilnost ter zanesljive in pravočasne storitve, podprte s pametnimi rešitvami;
- okolje, v katerem delujemo trajnostno, ter izpolnjevanje potreb in pričakovanj vseh ključnih deležnikov;
- zaposlene, ki jim zagotavljamo varno, ustvarjalno in razvojno naravnano delovno okolje.
Temeljne vrednote
Varnost
Skrbimo za varno okolje, v katerem delujemo: varno delovno okolje zaposlenih, varno počutje poslovnih
partnerjev in uporabnikov slovenskega avtocestnega omrežja (smo njihov zanesljiv partner na cesti) ter ohranitev
varnega naravnega okolja.
Odgovornost
Odgovorno do sebe in širše družbe skrbimo za prevzete delovne obveznosti in kakovostno uresničevanje zadanih
nalog z mislijo na uporabnike, okolje (harmonizacijo naših aktivnosti z zmožnostmi in potrebami naravnega
okolja) in druge deležnike, s katerimi poslujemo (dobavitelji, izvajalci, drugi poslovni partnerji, lastnik, lokalna
skupnost – smo zanesljiv poslovni partner).
Trajnostna naravnanost
Pri svojem delovanju upoštevamo vse tri vidike trajnostnega poslovanja (gospodarski, okoljski in družbeni). Pri
tem poleg dolgoročno uspešnega in učinkovitega poslovanja še posebej izpostavljamo zmanjševanje negativnih
okoljskih vplivov ter vzajemno sodelovanje z deležniki in njihovo vključevanje v trajnostno delovanje družbe.
Zanesljivost
Zavedamo se, da smo za uspešno in nemoteno življenje, delo in uresničevanje ciljev posameznikov, podjetij,
ustanov in družbe kot celote vsak trenutek soodgovorni, zato se pri vsakodnevnem delu in procesih družbe
držimo dogovorov. Z deležniki sodelujemo na način, ki spodbuja medsebojno spoštovanje in zaupanje.
Sodelovanje
Pri svojem delovanju smo ves čas naklonjeni odprtosti, povezovanju, ekipnemu duhu in iskanju najboljših rešitev
za skupno dobro, tako med sodelavci družbe kot tudi z aktivnim vključevanjem zunanjih deležnikov, s čimer
uspešno izpolnjujemo naše poslanstvo.
Vodenje z zgledom
Zavezani smo k integriteti in se pogumno soočamo z izzivi. Pričakovanja, ki jih imamo do naših sodelavcev ter
drugih deležnikov, uresničujemo tudi sami, saj se zavedamo pomena vodenja in delovanja z lastnim zgledom. S
poslovanjem, ki je skladno in pregledno, namreč družba DARS gradi svojo integriteto, ki je ključnega pomena za
ohranjanje dobrega imena družbe, kot tudi za doseganje trajnega poslovnega uspeha.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 18
Strateške usmeritve družbe DARS
Slika 9: Strateška mapa družbe DARS
Zagotavljanje varnosti, pretočnosti ter zanesljivih in pravočasnih storitev za uporabnike avtocestnega
omrežja
- Zagotavljanje prometne varnosti.
- Zagotavljanje pretočnosti prometa.
- Nadaljevanje gradnje novih ter modernizacija obstoječih odsekov AC in HC.
- Zagotavljanje zanesljivih in pravočasnih uporabniških storitev.
Dolgoročna poslovna stabilnost in trajnostna naravnanost
- Zagotovitev dolgoročno stabilnega poslovanja.
- Digitalna preobrazba družbe.
- Razvoj trajnostne infrastrukture in krožnega gospodarstva.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 19
Zavzeti in kompetentni zaposleni
- Nenehna krepitev zavzetosti in kompetentnosti zaposlenih.
- Razvoj voditeljstva.
- Zagotavljanje varnosti delavcev pri delu in krepitev njihovega zdravja.
Politika integriranega sistema vodenja
Vodstvo in vsi zaposleni v družbi bomo s strokovnim in odgovornim opravljanjem svojega dela naredili vse, da
bomo izpolnili zahteve in pričakovanja naših deležnikov: uporabnikov, lastnika, zaposlenih, okolja in druge
zainteresirane javnosti. Naš poslovni uspeh je skrbno načrtovan, voden in nadzorovan. Zavezujemo se k
nenehnemu izboljševanju vseh poslovnih procesov ter njihovemu neprekinjenemu poslovanju, s poudarkom na
preventivnem delovanju in upravljanju tveganj.
Naš cilj je kakovostno, okoljsko, energetsko učinkovito in družbeno odgovorno delovanje ter zaposlenim,
zunanjim izvajalcem ter uporabnikom varna, razpoložljiva in celovita storitev.
Politiko sistema vodenja uresničujemo na naslednji način:
- z odgovornim odločanjem na podlagi konkretnih informacij in dejstev,
- z vzpostavljanjem dobrih pogojev in odnosov vseh deležnikov znotraj in zunaj družbe,
- s spodbujanjem proaktivnega delovanja s poudarkom na inovativnosti zaposlenih,
- z upravljanjem prepoznanih tveganj in udejanjanjem zaznanih priložnosti,
- z zagotavljanjem želene ravni zaupnosti, celovitosti in razpoložljivosti informacij in informacijskih
sredstev,
- s povečevanjem učinkovitosti rabe vseh vrst materialov in energije v celotnem življenjskem ciklu
storitve,
- z zagotavljanjem neprekinjenosti poslovanja kritičnih informacijskih sistemov,
- z doslednim spoštovanjem zakonodaje, drugih obvezujočih zahtev in razvojnih usmeritev,
- z vzajemno koristnim sodelovanjem s partnerji in drugimi zunanjimi izvajalci,
- s podpiranjem razvoja stroke ter pridobivanjem novih znanj in veščin,
- z aktivnim komuniciranjem znotraj družbe in z zunanjimi javnostmi,
- z zavezanostjo preprečevanja poslabšanja zdravja zaposlenih in poškodb,
- z vzpostavljanjem in doseganjem merljivih ciljev izboljšav na vseh področjih poslovanja,
- pri nabavi izdelkov in storitev ter pri načrtovanju novih rešitev načrtno upoštevamo vse vidike
poslovanja (okolje, energija, kakovost, varovanje informacij, neprekinjenosti poslovanja, varnost,
ekonomika).
Uprava se zavezuje, da bo po svojih najboljših močeh in s svojim osebnim zgledom vztrajala doseči navedene
cilje.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 20
I.4 Izjava o upravljanju družbe DARS
V skladu s petim odstavkom 70. člena Zakona o
gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006
in nadaljnje), Statutom DARS, sprejetim junija
2021, ter določili Kodeksa upravljanja javnih
delniških družb in Kodeksa korporativnega
upravljanja družb s kapitalsko naložbo države kot
del Letnega poročila družba DARS podaja naslednjo
IZJAVO O UPRAVLJANJU:
Izjava o upravljanju je sestavni del Letnega poročila
za leto 2023 in je za obdobje od 1. 1. 2023 do
dneva objave v letu 2024 dostopna v elektronski
obliki na spletnih straneh Ljubljanske borze
(SEOnet) in na uradnih spletnih straneh družbe
DARS (www.dars.si).
1. Sklicevanje na kodeksa upravljanja in
priporočila
Družba DARS pri svojem delu in poslovanju v
največji mogoči meri spoštuje naslednje kodekse
ter priporočila poslovne prakse vodenja in
upravljanja:
- Slovenski kodeks upravljanja javnih
delniških družb, 9. 12. 2021, dostopen na
spletni strani Ljubljanske borze
http://www.ljse.si;
- Kodeks korporativnega upravljanja družb s
kapitalsko naložbo države, junij 2022,
dostopen na spletni strani Slovenskega
državnega holdinga http://www.sdh.si; ter

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 21
- Priporočila in pričakovanja Slovenskega
državnega holdinga, maj 2023, dostopna
na spletni strani Slovenskega državnega
holdinga http://www.sdh.si.
Po uveljavitvi Zakona o Slovenskem državnem
holdingu Republika Slovenija kot edini delničar
izvršuje svoje pravice prek SDH, ki pravice izvršuje z
uresničevanjem glasovalnih pravic na skupščini, z
nastopanjem pred sodišči in drugimi organi ter s
sklicevanjem skupščine.
Pri izvajanju navedenih kodeksov in priporočil v
letu 2023 v družbi večjih odstopanj ni bilo, v
nadaljevanju pa družba pojasnjuje odstopanja od
posameznih priporočil. Družba DARS pri svojem
poslovanju spoštuje interne akte in Etični kodeks
družbe ter si pri poslovanju prizadeva za izboljšanje
prakse korporativnega upravljanja.
2. Družba DARS pri upravljanju odstopa od
naslednjih določb:
Posamezna odstopanja od zgoraj navedenih
kodeksov in priporočil so skupaj z navedbo
razlogov razkrita v nadaljevanju te izjave.
a) Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških
družb
Okvir upravljanja družb
Tč. 1: Upoštevamo delno. Statut družbe vsebuje
glavne cilje in vključuje cilje, ki jih je kot strateške
definiral Državni zbor RS z Odlokom o strategiji
upravljanja kapitalskih naložb države (Uradni list
RS, št. 53/15). Poleg tega ima družba cilje
definirane tudi v Strategiji družbe DARS in drugih
dokumentih družbe.
Izjava o upravljanju in izjava o skladnosti s
kodeksom
Tč. 5.6: Družba pri presoji ustreznosti izjave o
upravljanju ne uporablja ostalih zunanjih
neodvisnih institucij, saj izjavo pregleda več
strokovnih služb znotraj družbe. Prav tako ima
družba vzpostavljeno notranjo revizijo, ki izvaja
neodvisen nadzor nad urejenostjo in
gospodarnostjo poslovanja družbe DARS skladno s
predpisi in notranjimi akti.
Trajnostno poslovanje
Tč. 7: Družba že vrsto let izvaja številne aktivnosti s
področja trajnostnega razvoja in v določenem
obsegu tudi v Trajnostnih poročilih razkriva
tovrstne informacije v skladu z zahtevami
standardov GRI (Global Reporting Initiative) od leta
2017 za osnovno raven. Identificirane imamo
ključne deležnike družbe, ki so opredeljeni v
dokumentu Potrebe in pričakovanja deležnikov, s
prepoznanim vplivom deležnika na družbo,
potrebami in pričakovanji deležnika, odgovornimi
osebami za odnose in sodelovanje z njimi ter
načinom spremljanja dojemanja deležnika. Vse
pomembne deležnike smo vključili v določitev
matrike bistvenosti in s tem določili, katere so
najpomembnejše bistvene vsebine, ter tem
vsebinam namenimo večjo pozornost tako pri
pripravi trajnostne strategije kot posledično v
okviru trajnostnega poročanja.
Strategija DARS za obdobje 2021–2025 povezuje
vizijo in njene deležnike s tremi ključnimi
strateškimi smernicami. V strategiji smo poudarili
velik prispevek družbe DARS h globalnemu razvoju,
z upoštevanjem ciljev globalnega trajnostnega
razvoja (Sustainable Development Goals). Vodilo
našega trajnostnega delovanja, s poudarkom na
digitalni preobrazbi, se prepleta skozi strateške in
operativne cilje.
Z namenom razogljičenja družbe DARS do leta
2030 in s pogledom do leta 2050 smo pripravili
Strategijo energetske in snovne učinkovitosti ter
trajnostnega razvoja DARS, katere ukrepi se
odražajo v okoljsko-energetskih ciljih in programih,
s katerimi bomo dosegli oziroma presegli
zastavljene strateške cilje, ki jih posodabljamo po
izvedenih letnih strateških konferencah družbe.
Direktiva glede poročanja podjetij o trajnostnosti
prvič prinaša zakonsko določene standarde
poročanja, zato smo v letu 2023 pristopili k pripravi
aktivnosti za izvedbo analize obstoječega stanja s
pripravo analize vrzeli ter skladno s standardi ESRS
tudi s pripravo matrike dvojne pomembnosti, kjer
je le-ta opredeljena v standardih kot pomembno
orodje strateškega upravljanja odnosov z deležniki
in je tudi pomemben vhodni podatek za pripravo
Trajnostnega poročila in dokumenta Politika
trajnostnega poslovanja DARS.
Tč. 7.1, 7.2 in 7.3: V okviru uskladitve trajnostnega
poročanja z novimi standardi ESRS bo v letu 2024
izdelana tudi Politika trajnostnega poslovanja.
Skupščina delničarjev
Tč. 10.1 do 10.4: Ne upoštevamo, vendar bo
družba v primeru skupščine, izvedene z uporabo
elektronskih sredstev brez fizične prisotnosti,
pravila za udeležbo in glasovanje na skupščini
objavila na svojem uradnem mestu objave
najpozneje ob sklicu skupščine.
Tč. 10.5: Pooblastila se ne zbirajo, saj ima družba
samo enega delničarja.
Tč. 10.6: Pooblastila in prijave se ne zbirajo, saj ima
družba samo enega delničarja.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 22
Tč. 10.13: Predstavnik pooblaščenega revizorja do
zdaj na skupščino ni bil vabljen. Predstavnik je
redno vabljen na sejo nadzornega sveta in
revizijske komisije nadzornega sveta ob potrditvi
letnega poročila.
Sestava in imenovanje nadzornega sveta
Tč. 11: V družbah, v katerih SDH izvršuje najmanj ¾
vseh glasovalnih pravic, nadzorni sveti ne
oblikujejo posebnih komisij, pristojnih za izvedbo
postopkov iskanja in ocenjevanja kandidatov za
člane nadzornega sveta družbe. V teh družbah je
naborna pot, ki jo uporabi nadzorni svet družbe,
predlog kandidatov, ki ga nadzornemu svetu
posreduje SDH. Nadzorni svet je v letu 2018 sprejel
Politiko raznolikosti, v kateri je zapisano, da si za
izpolnjevanje prizadevajo delničarji, nadzorni svet
in svet delavcev.
Postopek izbire kandidatov za člane nadzornega
sveta
Tč. 12: V družbah, v katerih SDH izvršuje najmanj ¾
vseh glasovalnih pravic, nadzorni sveti ne
oblikujejo posebnih komisij, pristojnih za izvedbo
postopkov iskanja in ocenjevanja kandidatov za
člane nadzornega sveta družbe. V teh družbah je
naborna pot, ki jo uporabi nadzorni svet družbe,
predlog kandidatov, ki ga nadzornemu svetu
posreduje SDH.
Izjava o neodvisnosti
Tč. 13.1: Vsi člani nadzornega sveta enkrat letno
izpolnijo in podpišejo izjavo o neodvisnosti, se pa
medsebojno ne seznanijo z vsebino izjav o
neodvisnosti. Podpisane izjave se objavijo na
spletnih straneh družbe.
Usposabljanje članov nadzornega sveta
Tč. 15.1: Letni načrt usposabljanja članov
nadzornega sveta in komisij ni opredeljen enkrat
letno, temveč člani nadzornega sveta sproti
presodijo, katero izobraževanje potrebujejo. Člani
nadzornega sveta se usposabljajo ter zagotavljajo,
da znanje, izkušnje in veščine članov ustrezajo
potrebam družbe. Okvirni stroški izobraževanja so
zagotovljeni v letnem poslovnem načrtu družbe.
Vrednotenje nadzornega sveta
Tč. 16: Sestava nadzornega sveta se je v letih 2022
in 2023 spreminjala, zato se je postopek izvedbe
samoocene začel januarja 2024.
Tč. 16.4: Zunanja presoja do zdaj še ni bila
opravljena zaradi omejitev trajanja mandatov.
Predsednik nadzornega sveta
Tč. 17.8: Skupščina ima samo enega delničarja, ki je
seznanjen z delom nadzornega sveta čez celotno
leto, saj je prisoten na sejah nadzornega sveta in
prejema tudi vsa gradiva, zato ni prisoten na
skupščini.
Plačilo nadzornega sveta
Tč. 19.1: Podan je bil nov predlog skupščinskega
sklepa, ki bo uredil plačila, ki bodo skladna s
Politiko prejemkov.
Strategija komuniciranja družbe
Tč. 30: Družba ima izdelano in veljavno splošno
Strategijo komuniciranja družbe DARS, izdelan in
veljaven Pravilnik o varovanju poslovnih skrivnosti,
poleg tega tudi Pravilnik o načinu dajanja
informacij za medije ter Navodilo odgovarjanja
uporabnikom avtocest. Priporočilo se upošteva
delno, saj visokokakovostni standardi pripravljanja
računovodskih, finančnih in nefinančnih informacij
niso posebej opredeljeni.
Javna objava pomembnih informacij
Tč. 32.1: Družba sproti poroča o finančnem in
pravnem položaju družbe z javnimi objavami,
vendar ne poroča o ocenah poslovanja, saj v
primeru skladnosti poslovanja z veljavno strategijo
in letnim načrtom dela to ni smiselno. V primeru
odstopanj bi družba nemudoma z javnimi objavami
obvestila javnost o drugih poslovnih dogodkih in
vplivih ter odstopanjih.
Tč. 32.5: Računovodski izkazi družbe s pojasnili in
razkritji najpomembnejših kategorij so pripravljeni
v skladu z računovodskimi ter poročevalskimi
zahtevami SRS, upoštevaje določila ZGD-1 in
ZDARS-1.
Tč. 32.7: Ne upoštevamo, saj družba na svoji
spletni strani javno ne objavlja poslovnikov
organov nadzora. Gre za dokumente, ki se redno
posodabljajo in so namenjeni izključno delu teh
organov. Vsako zunanje ocenjevanje primernosti
teh dokumentov s strani tretjih oseb bi bilo zaradi
nepoznavanja potreb teh organov neprimerno.
b) Kodeks korporativnega upravljanja družb s
kapitalsko naložbo države
Nadzorni svet
Tč. 6.5.1, 6.8 in 6.8.1 in 6.9: V družbah, v katerih
SDH izvršuje najmanj ¾ vseh glasovalnih pravic,
nadzorni sveti ne oblikujejo posebnih komisij,
pristojnih za izvedbo postopkov iskanja in
ocenjevanja kandidatov za člane nadzornega sveta
družbe, razen če ni s posebno zakonodajo drugače
določeno. V teh družbah je naborna pot, ki jo

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 23
uporabi nadzorni svet družbe, predlog kandidatov,
ki ga nadzornemu svetu posreduje SDH.
Preglednost poslovanja in poročanje
Tč. 8.4: V Letnem poročilu niso razkriti stroški
delovanja nadzornega sveta, kot je navedeno.
Razkritje obsega prejemke članov NS, vključno s
potnimi stroški in obračunanimi bonitetami.
Revizija in sistem notranjih kontrol
Tč. 9.2.7: Upošteva se delno, saj se roki za
priporočila notranjih revizorjev izjemoma
podaljšajo zaradi objektivnih razlogov. Odgovorne
osebe podajo utemeljene razloge za podaljšanje
rokov.
c) Priporočila in pričakovanja Slovenskega
državnega holdinga
Nabava blaga in storitev, sponzorstvo in
donatorstvo
Tč. 3.1: Transparentnost se v postopkih javnega
naročanja zagotavlja z upoštevanjem ZJN-3 in
Pravilnika o izvajanju nabavnih postopkov, pri
čemer se za evidenčna naročila praviloma pridobijo
tri ponudbe (izjemoma ena zaradi objektivnih
razlogov). Gospodarnost poslovanja se zagotavlja s
sprejemom poslovnega načrta in načrta nabav.
Nadzor nad javnimi naročili je opredeljen v ZJN-3 in
Pravilniku o izvajanju nabavnih postopkov, ki je
usklajen z notranjo revizijo. Izvajanje javnih naročil
je predmet rednih in izrednih revizij, na podlagi
katerih se uvajajo izboljšave. S skrbništvom
pogodbe se zagotavlja, da so storitve dejansko
opravljene.
Tč. 3.2: Izogibamo se sklepanju pavšalnih pogodb,
pavšali so določeni zgolj v posebnih primerih (npr.
pavšal za odzivnost pri reševanju napak za
zagotavljanje čim bolj nemotenega poslovanja).
Tč. 3.5: Postopki javnih naročil so poleg objave na
portalu javnih naročil in TED objavljeni tudi na
spletni strani DARS (dostopne objave od leta 2007),
za evidenčna naročila se vabilo posreduje zgolj
vabljenim ponudnikom po elektronski pošti, v
skladu z ZJN-3 se na portalu javnih naročil
posredujejo podatki o oddanih naročilih, neizbrane
ponudnike je treba obveščati o tem, komu je bilo
evidenčno naročilo oddano.
Tč. 3.8: Upoštevamo delno. Pogodbe v postopkih
javnih naročil objavimo na portalu javnih naročil v
30 dneh po sklenitvi, evidenčne pogodbe pa enkrat
letno, skladno z ZJN-3. Skladno z 11. odstavkom 10.
člena ZDIJZ na svoji spletni strani objavimo
informacije javnega značaja, ki se nanašajo na
donatorske, sponzorske, svetovalne in druge
avtorske ali druge intelektualne storitve, v petih
dneh od sklenitve posla.
Tč. 3.9: Upoštevamo delno. Podatki se s portala
javnih naročil sproti objavljajo na spletni strani
https://ejn.gov.si/statist, ki omogoča izpis
vrednosti tudi strukturirano po vrsti posla. Za
evidenčna naročila se vrednost o skupni vrednosti
storitev objavi enkrat letno na portalu javnih
naročil, seznam pogodb z navedbo predmeta
naročila se objavi skladno s 106. členom ZJN-3
enkrat letno na spletni strani družbe DARS,
podatka o vrednosti strukturirano po vrsti poslov
ni.
Tč. 3.11: Upoštevamo delno. Sponzorska sredstva
smo namenili: Inženirski zbornici Slovenije za
dogodek Slovenski inženirski dan 2023 ter
Cestnemu podjetju Ptuj za 49. Zimske športne igre
cestarjev. Letni skupni znesek donacij je presegel
0,03 odstotka prihodka družbe za preteklo
poslovno leto, predvsem zaradi donacije Ustanovi
Radio 1 – Fundacija Preprosto blizu za izvedbo
dobrodelnega dogodka za pomoč prizadetim v
poplavah.
Upravljanje korporativne kulture
Tč. 5.2: V letu 2023 je bil prenovljen Kodeks
ravnanja DARS, s katerim so se bistveno razširile
vrednote, ki jih je treba v družbi DARS spoštovati. V
okviru teh vrednot je bilo izpostavljeno tudi
vodenje z zgledom, ki ga vodilni delavci spoštujejo,
saj anomalije na tem področju niso bile zaznane.
Tč. 5.5: V Aktu nadzornega sveta o določitvi meril
za izplačilo spremenljivega prejemka uprave DARS
to merilo ni predvideno.
Skupščine družb
Tč. 6.1: Edini delničar družbe DARS je Republika
Slovenija, ki jo na podlagi določila 18. člena Zakona
o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS,
št. 25/2014) zastopa Slovenski državni holding, d.
d. Ker je skupščina univerzalna, ni treba spoštovati
določil ZGD-1 glede sklicnega roka in objave
dnevnega reda skupščine.
Tč. 6.4: Upoštevamo delno. Objavi se dnevni red,
gradivo s prilogami pa se posreduje edinemu
delničarju.
Trajnostno poslovanje družb
Tč. 7.4: Poteka usklajevanje z novimi standardi
ESRS, po katerih bomo poročali v letu 2025 za leto
2024. Skladno s tem potekata analiza razkoraka in
izdelava matrike dvojne pomembnosti, v okviru
katere bomo na novo opravili prepoznavo vplivov,
kot to zahtevajo novi standardi, in določili bistvene
teme. Pri tem pa bomo upoštevali tudi celotno

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 24
dobavno verigo prek vplivov svojih proizvodov
in/ali storitev.
Tč. 7.6, 7.7: V okviru standardov GRI pripravljamo
Matriko bistvenosti, ki nam je bila osnova za
pripravo Trajnostnih poročil. Z novimi standardi
ESRS je potreba po izdelavi kompleksnejše matrike
dvojne pomembnosti, ki pa je v fazi priprave in bo
osnova za razvrstitev vplivov po pomembnosti ter
pri tem upoštevane izhodiščne vrednosti.
Tč. 7.9: Poteka uskladitev z novimi standardi ESRS,
po katerih bomo poročali v letu 2025 za leto 2024.
Skladno s tem potekata analiza razkoraka in
izdelava matrike dvojne pomembnosti, v okviru
katere bomo na novo ocenili ter po potrebi
dopolnili tveganja in priložnosti, kot to zahtevajo
novi standardi.
Tč. 7.10: Po izdelavi matrike dvojne pomembnosti in
analizi razkoraka se bodo v letu 2024 določili ukrepi
in aktivnosti s časovnico, na osnovi katerih bo
razvidno, katere negativne vplive bomo zmanjševali
prioritetno in katere pozitivne vplive bomo razvijali.
Spoštovanje človekovih pravic pri poslovanju
Tč. 8, 8.1. in 8.2: Čeprav skrbni pregled s področja
človekovih pravic v družbi ni bil opravljen,
človekove pravice v družbi dosledno spoštujemo
ob upoštevanju veljavne zakonodaje (Ustava RS,
konvencije ILO, Zakon o varstvu pred
diskriminacijo, ZDR-1), Darsovega kodeksa ravnanja
ter internih aktov družbe, ki zadevajo predvsem
nediskriminacijo na delovnem mestu, mobing ter
človekove temeljne ekonomske in socialne pravice.
V družbi se vseskozi spodbujajo novi inovativni in
sodobni pristopi za povečanje spoštljivega ravnanja
in komuniciranja na delovnem mestu ter do
poslovnih partnerjev, s čimer želimo zagotoviti
zavest in kulturo, ki prispeva k spodbujanju
najboljšega v vsakem sodelavcu.
Družba DARS bo priporočilom Slovenskega
kodeksa upravljanja javnih delniških družb,
Kodeksa korporativnega upravljanja družb s
kapitalsko naložbo države ter Priporočilom in
pričakovanjem Slovenskega državnega holdinga
sledila tudi v prihodnje ter skladno s tem
izpolnjevala svoj sistem korporativnega
upravljanja.
3. Sistem skladnosti poslovanja in integritete
Služba za skladnost poslovanja in integriteto ima
naslednje odgovornosti in pristojnosti:
- preverjanje poslovanja družbe z vidika
skladnosti z zakonodajo, drugimi pravili,
priporočili in internimi akti družbe;
- svetovanje upravi in področjem pri
uskladitvi poslovanja družbe z
obveznostmi, ki jih določajo zakonodaja
ter druga za družbo veljavna pravila
oziroma priporočila;
- vodenje postopkov obravnave prijav
domnevnih nepravilnosti s področja
skladnosti poslovanja in integritete;
- korespondenca s Komisijo za
preprečevanje korupcije;
- izvajanje nalog nosilca priprave načrta
integritete in skrbništvo nad
uresničevanjem v načrtu predvidenih
ukrepov;
- skrb za področje varovanja osebnih
podatkov ter korespondenca z
Informacijskim pooblaščencem kot
nadzornim organom za varstvo osebnih
podatkov;
- skrb za sistem izvajanja nalog in
postopkov, vezanih na preprečevanje
pranja denarja in financiranja terorizma v
družbi;
- skrb za sistem notranjih kontrol za
omejevanje tveganj prepovedanega
trgovanja z notranjimi informacijami;
- skrb za izobraževanje in usposabljanje
zaposlenih glede vsebin s področja dela
službe.
Družba ima sprejete naslednje interne akte na
področju skladnosti poslovanja in integritete:
- Darsov kodeks ravnanja,
- Pravilnik o obvladovanju internih aktov,
- Pravilnik o vodenju postopka obravnave
domnevnih nepravilnosti s področja
korporativne integritete,
- Pravilnik o varovanju poslovnih skrivnosti,
- Pravilnik za izvajanje nalog in postopkov s
področja Zakona o preprečevanju pranja
denarja in financiranja terorizma v DARS,
- Pravilnik o varstvu osebnih podatkov,
- Pravilnik o omejitvah in dolžnostih v zvezi
s sprejemanjem daril,
- Pravilnik o omejevanju nasprotja
interesov in lobiranja.
V letu 2022 je bil izdelan tudi Načrt integritete
DARS z veljavnostjo 1. 1. 2023.
4. Glavne značilnosti sistemov notranjih
kontrol in upravljanja tveganj v družbi v
povezavi s postopkom računovodskega
poročanja
Uprava družbe je odgovorna za vzpostavljanje in
zagotavljanje delovanja notranjega kontroliranja in
notranjih računovodskih kontrol, za izbiranje in

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 25
uporabljanje računovodskih usmeritev ter za
varovanje premoženja družbe.
Sistem notranje kontrole je skupek različnih
usmeritev in politik, ki jih vzpostavi in sprejme
uprava z namenom, da bi kar najbolje upravljala
tveganje, povezano z računovodskim poročanjem.
Namen sistema notranje kontrole je zagotoviti
učinkovitost in uspešnost delovanja, zanesljivost
računovodskega poročanja in skladnost z
veljavnimi zakoni ter drugimi zunanjimi in
notranjimi predpisi.
Družba ima vzpostavljen sistem obvladovanja
tveganja, povezan z računovodskim poročanjem.
Pravilnost, popolnost in resničnost računovodskega
poročanja zagotavljamo z izvajanjem naslednjih
vrst notranje kontrole:
- kontrola pravilnosti računovodskih
podatkov, ki jih zagotavljamo na različne
načine, na primer z usklajevanjem postavk
s kupci in dobavitelji;
- kontrole popolnosti zajemanja podatkov
(npr. zaporedje dokumentacije, številčenje
dokumentov);
- kontrola razmejitev dolžnosti in
odgovornosti (npr. ločeno izvajanje
evidentiranja in plačevanja);
- kontrola omejitve dostopa (pravice
dostopa do računovodskih evidenc so
selektivno dodeljene);
- kontrola nadziranja.
Proces računovodenja je informacijsko podprt, zato
so vse zgoraj naštete vrste notranje kontrole
povezane tudi s sistemi kontrole, vgrajenimi v okvir
informacijske tehnologije, ki obsegajo tako
kontrolo omejitev dostopa do omrežja, podatkov,
aplikacij kot tudi kontrolo točnosti in popolnosti
zajemanja in obdelovanja podatkov.
V poglavju Upravljanje tveganj poslovnega poročila
so podrobneje predstavljeni upravljanje tveganj in
kontrolni mehanizmi v povezavi z oceno
posamezne vrste tveganja. Menimo, da je sedanji
sistem kontrol v družbi DARS v letu 2023
zagotavljal učinkovito in uspešno doseganje
poslovnih ciljev, delovanje v skladu z zakonskimi
določili ter pošteno, transparentno poročanje v
vseh pomembnih pogledih.
5. Delovanje skupščine in njene ključne
pristojnosti, opis pravic delničarjev in način
uveljavljanja njihovih pravic
Družba ima položaj delniške družbe kot
gospodarske družbe po ZGD-1.
Delovanje skupščine, njene ključne pristojnosti in
pravice delničarjev ter način njihovega
uveljavljanja podrobneje opredeljuje Statut DARS.
Edini ustanovitelj in delničar družbe DARS je
Republika Slovenija (v nadaljevanju RS), ki jo po
uveljavitvi Zakona o Slovenskem državnem
holdingu zastopa Slovenski državni holding. Svoje
pravice delničarja, ki jih opredeljujeta ZGD-1 in
Statut DARS, RS uresničuje na skupščini delničarjev.
Skupščino sklicuje uprava DARS na lastno pobudo,
na zahtevo nadzornega sveta ali na zahtevo
delničarja družbe.
Skupščino je treba sklicati v zakonsko določenih
primerih, vendar najmanj enkrat letno.
6. Sestava in delovanje organov vodenja in
nadzora ter njihovih komisij
Uprava družbe
Sestavo in delovanje uprave družbe podrobneje
določa Statut DARS. Po Statutu DARS lahko ima
uprava družbe največ pet članov. Za predsednika
oz. člana uprave je lahko imenovana oseba, ki
izpolnjuje pogoje iz 255. člena ZGD-1 in točke 7.2.2
Statuta DARS. Predsednika in vse člane uprave
imenuje nadzorni svet za največ pet (5) let ter so v
delovnem razmerju z družbo.
Uprava družbe DARS je v letu 2023 delovala v
sestavi:
- predsednik uprave mag. Valentin
Hajdinjak, nastop na funkcijo 10. 7. 2020,
odhod 6. 11. 2023,
- član uprave mag. David Skornšek, nastop
na funkcijo 1. 1. 2023, od 7. 11. 2023
nastop na funkcijo predsednika uprave,
- član uprave mag. Andrej Ribič, nastop na
funkcijo 1. 1. 2023,
- članica uprave dr. Lidija Kegljevič Zagorc,
nastop na funkcijo 1. 1. 2023, odhod 7. 12.
2023,
- član uprave / delavski direktor Rožle
Podboršek, nastop na funkcijo 9. 5. 2019.
Dne 15. 1. 2024 je bila za članico uprave imenovana
Alenka Muhič.
Natančneje so vse podrobnosti, ki se nanašajo na
člane uprave v letu 2023, navedene v tabeli z
naslovom Sestava uprave v poslovnem letu 2023,
ki je sestavni del te izjave o upravljanju družbe in je
bila izdelana skladno s prilogo C.1 Slovenskega
kodeksa upravljanja javnih delniških družb.
Uprava vodi družbo v korist družbe, neodvisno in
na lastno odgovornost; pri vodenju ravna s
skrbnostjo vestnega in poštenega

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 26
gospodarstvenika ter varuje poslovne skrivnosti
družbe. Pri uresničevanju nalog vodenja uprava
sprejema ukrepe in izvaja postopke, ki jih določata
zakon in statut družbe.
Če ima uprava več kot dva člana, družbo zastopa
predsednik uprave skupaj s članom uprave.
Uprava sprejema odločitve, ki so v njeni
pristojnosti, z večino glasov vseh članov uprave.
Vsak član uprave ima en glas. V primeru enakega
števila glasov je odločilen glas predsednika uprave.
Uprava sprejme poslovnik o svojem delu, h
kateremu daje soglasje nadzorni svet.
Nadzorni svet družbe
V skladu s točko 7.3.1 Statuta DARS nadzorni svet
sestavlja devet članov, od katerih so trije člani
nadzornega sveta predstavniki zaposlenih.
V skladu s Statutom DARS nadzorni svet sprejme
poslovnik o svojem delu. Nadzorni svet voli
predsednika in namestnika predsednika.
Nadzorni svet mora biti sklican vsaj enkrat v
četrtletju. Nadzorni svet je sklepčen, če sta pri
sklepanju navzoči dve tretjini članov, med katerimi
mora biti tudi predsednik nadzornega sveta ali
njegov namestnik.
V skladu s Statutom DARS nadzorni svet nadzira
vodenje poslov, odloča o imenovanju in odpoklicu
uprave ter njihovih prejemkih, lahko sklicuje
skupščino, pregleduje in preverja knjige ter
dokumentacijo družbe, njeno blagajno, shranjene
vrednostne papirje in zaloge blaga ter druge stvari,
daje upravi predhodno soglasje k poslom iz točke
7. 2. 12 statuta družbe, seznani se z odločitvijo
uprave glede ustanavljanja in ukinitev hčerinskih
družb, skupščini predlaga imenovanje revizorja,
imenuje revizijsko komisijo nadzornega sveta in
druge komisije v skladu z ZGD-1, seznani se z
odločitvijo uprave glede nakupa in odprodaje
deležev ali delnic drugih družb, daje soglasje na
letni poslovni načrt družbe ter na triletni poslovni
in finančni načrt družbe ter ostale planske
dokumente, usklajuje besedilo statuta z veljavnimi
sklepi skupščine, obvešča organe družbe in
delničarja o svojih stališčih in predlogih, obravnava
in odloča o vseh drugih zadevah, za katere je
pristojen po zakonu, drugih predpisih, po
pooblastilu skupščine in statuta družbe.
Nadzorni svet mora preveriti letno poročilo skupaj
z revizorjevim poročilom in predlog uprave za
uporabo bilančnega dobička. O rezultatih
preveritve mora sestaviti pisno poročilo za
skupščino.
Določbe, ki se nanašajo na skupščino, upravo,
nadzorni svet in vrednostne papirje družbe, so
povzete po statutu, ki je bil sprejet na skupščini
8. 6. 2021.
Različnost in enake možnosti
Nadzorni svet družbe je že v letu 2018 sprejel
Politiko raznolikosti družbe DARS in jo v letu 2022
tudi noveliral. Politika določa pristop k raznolikosti
v upravi in nadzornem svetu (vključno s komisijami
nadzornega sveta). S politiko se spodbuja
doseganje raznolikosti uprave in nadzornega sveta
ter postavljajo merila, ki nadzornemu svetu
omogočajo utemeljitev njihovega izbora. Treba je
upoštevati vse ustrezne vidike raznolikosti za
zagotovitev, da je v upravi ter nadzornem svetu
dovolj različnih mnenj ter strokovnega znanja in
izkušenj, potrebnih za dobro razumevanje
trenutnega dogajanja, obvladovanje tveganj in
prepoznavanja priložnosti, povezanih s
poslovanjem družbe.
Cilj te politike je spodbujanje raznolikosti članstva v
upravi in nadzornem svetu v znanju, veščinah,
izkušnjah, poklicni usposobljenosti, starosti, spolu,
načinu dela in drugih vidikih. Tako raznoliko
sestavljena uprava in nadzorni svet delujeta v
dobro družbe.
Namen politike je doseči večjo učinkovitost uprave
in nadzornega sveta, kar prispeva k izboljšanju
poslovanja in povečanju ugleda družbe. Prednost
raznovrstne sestave organov vodenja ter njenih
nadzornih organov je na tej ravni eden od bistvenih
elementov pri ohranjanju razvojnih in
konkurenčnih prednosti družbe. Za izpolnjevanje
politike raznolikosti si v družbi prizadevajo delničar
pri imenovanju članov nadzornega sveta, nadzorni
svet pri imenovanju članov komisij nadzornega
sveta ter kadrovska komisija nadzornega sveta pri
imenovanju članov uprave in svet delavcev pri
izboru delavskega direktorja.
Za postopke izbora kandidatov oziroma naborne
poti, ki omogočajo pritegnitev dovolj širokega
nabora različnih kandidatov, ima nadzorni svet več
možnosti, in sicer neposredno iskanje, javni razpis
ali kombinacija javnega razpisa in neposrednega
iskanja.
Izbrani vidiki raznolikosti so:
- strokovna raznolikost članov,
- interdisciplinarna znanja,
- kontinuiteta dela in starostna struktura
- zastopanost spolov.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 27
Tabela 2: Struktura organov upravljanja po spolu (stanje 31. 12. 2023)
Telo/organ
Skupaj
Starostna struktura po
spolu
Starostna struktura po letih
Moški
Ženske
% žensk
Do
40 let
41 do
50 let
51 do 60
let
60 in več
let
Nadzorni svet
9
7
2
22
1
2
2
4
Kadrovska komisija NS
4
2
2
50
0
2
1
1
Revizijska komisija NS
4
3
1
25
0
0
2
2
Investicijska komisija NS
5
5
0
0
1
1
1
2
Uprava
3
3
0
0
0
1
1
1
Direktorji področij
6
4
2
33
1
1
4
0
Svet delavcev
15
12
3
20
1
8
5
1
Skupaj
46
36
10
22
4
15
16
11

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 28
Tabela 3: Sestava nadzornega sveta v poslovnem letu 2023
Ime ni priimek
Funkcija
Začetek
funkcije (prvi
nastop na
funkcijo)
Zaključek
funkcije /
mandata
Predstavnik
kapitala /
delavcev
Udeležba na sejah
Nadzornega sveta /
skupno število sej
Nadzornega sveta
Spol
Državljanstvo
Letnica
rojstva
Izobrazba
Neodvisnost po
23. čl. Kodeksa
upravljanja javnih
delniških družb
Obstoj nasprotja
interesa v
poslovnem letu
2023
Članstvo v
organih
nadzora
drugih družb
Martin Stožir
Član
9. 5. 2019
5. 6. 2020
nov mandat
5. 6. 2024
Predstavnik
delavcev
16/16
Moški
Slovensko
1983
Magister
inženir
logistike
Da
Ne
Ne
Članstvo v komisijah NS
Funkcija v komisijah Nadzornega sveta
Udeležba na sejah komisij Nadzornega sveta / skupno število sej komisij
Nadzornega sveta
Investicijska komisija
član od 7. 10. 2022
11/11
Ime ni priimek
Funkcija
Začetek
funkcije (prvi
nastop na
funkcijo)
Zaključek
funkcije /
mandata
Predstavnik
kapitala /
delavcev
Udeležba na sejah
Nadzornega sveta /
skupno število sej
Nadzornega sveta
Spol
Državljanstvo
Letnica
rojstva
Izobrazba
Neodvisnost po
23. čl. Kodeksa
upravljanja javnih
delniških družb
Obstoj nasprotja
interesa v
poslovnem letu
2023
Članstvo v
organih
nadzora
drugih družb
Nataša Ivančevič
Članica
4. 7. 2020
4. 7. 2024
Predstavnica
delavcev
16/16
Ženski
Slovensko
1974
Višja
ekonomistka
Da
Ne
Ne
Članstvo v komisijah NS
Funkcija v komisijah Nadzornega sveta
Udeležba na sejah komisij Nadzornega sveta / skupno število sej komisij
Nadzornega sveta
Kadrovska komisija
Članica od 7. 10. 2022
7/7
Ime ni priimek
Funkcija
Začetek
funkcije (prvi
nastop na
funkcijo)
Zaključek
funkcije /
mandata
Predstavnik
kapitala /
delavcev
Udeležba na sejah
Nadzornega sveta /
skupno število sej
Nadzornega sveta
Spol
Državljanstvo
Letnica
rojstva
Izobrazba
Neodvisnost po
23. čl. Kodeksa
upravljanja javnih
delniških družb
Obstoj nasprotja
interesa v
poslovnem letu
2023
Članstvo v
organih
nadzora
drugih družb
Branko Švigelj
Član
4. 7. 2020
4. 7. 2024
Predstavnik
delavcev
14/16
Moški
Slovensko
1964
Poklicni voznik
Da
Ne
Ne
Članstvo v komisijah NS
Funkcija v komisijah Nadzornega sveta
Udeležba na sejah komisij Nadzornega sveta / skupno število sej komisij
Nadzornega sveta
Kadrovska komisija
Član od 7. 10. 2022
7/7

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 29
Ime ni priimek
Funkcija
Začetek
funkcije (prvi
nastop na
funkcijo)
Zaključek
funkcije /
mandata
Predstavnik
kapitala /
delavcev
Udeležba na sejah
Nadzornega sveta /
skupno število sej
Nadzornega sveta
Spol
Državljanstvo
Letnica
rojstva
Izobrazba
Neodvisnost po
23. čl. Kodeksa
upravljanja javnih
delniških družb
Obstoj nasprotja
interesa v
poslovnem letu
2023
Članstvo v
organih
nadzora
drugih družb
Anton Guzej
Član
24. 6. 2020
24. 6. 2024
Predstavnik
kapitala
16/16
Moški
Slovensko
1952
Univerzitetni
diplomirani
ekonomist
Da
Ne
Občina Šmarje
pri Jelšah,
Terme Olimia,
d. d.
Članstvo v komisijah NS
Funkcija v komisijah Nadzornega sveta
Udeležba na sejah komisij Nadzornega sveta / skupno število sej komisij
Nadzornega sveta
Revizijska komisija
Član do 16. 2., predsednik od 17. 2.
13/13
Ime ni priimek
Funkcija
Začetek
funkcije (prvi
nastop na
funkcijo)
Zaključek
funkcije /
mandata
Predstavnik
kapitala /
delavcev
Udeležba na sejah
Nadzornega sveta /
skupno število sej
Nadzornega sveta
Spol
Državljanstvo
Letnica
rojstva
Izobrazba
Neodvisnost po
23. čl. Kodeksa
upravljanja javnih
delniških družb
Obstoj nasprotja
interesa v
poslovnem letu
2023
Članstvo v
organih
nadzora
drugih družb
Mag. Andrej Šušteršič
Član
Predsednik
24. 9. 2022
7. 10. 2022
7. 10. 2022
24. 9. 2026
Predstavnik
kapitala
16/16
Moški
Slovensko
1956
Magister
znanosti
Da
Da
Ne
Članstvo v komisijah NS
Funkcija v komisijah Nadzornega sveta
Udeležba na sejah komisij Nadzornega sveta / skupno število sej komisij
Nadzornega sveta
Ime ni priimek
Funkcija
Začetek
funkcije (prvi
nastop na
funkcijo)
Zaključek
funkcije /
mandata
Predstavnik
kapitala /
delavcev
Udeležba na sejah
Nadzornega sveta /
skupno število sej
Nadzornega sveta
Spol
Državljanstvo
Letnica
rojstva
Izobrazba
Neodvisnost po
23. čl. Kodeksa
upravljanja javnih
delniških družb
Obstoj nasprotja
interesa v
poslovnem letu
2023
Članstvo v
organih
nadzora
drugih družb
Metod Dragonja
Član
Namestnik
predsednika
24. 9. 2022
7. 10. 2022
7. 10. 2022
15. 2. 2023
Predstavnik
kapitala
1/16
Moški
Slovensko
1954
Univerzitetni
diplomirani
ekonomist
Da
Ne
Ne
Članstvo v komisijah NS
Funkcija v komisijah Nadzornega sveta
Udeležba na sejah komisij Nadzornega sveta / skupno število sej komisij
Nadzornega sveta
Revizijska komisija
Investicijska komisija
Predsednik do 15. 2.
Član do 15. 2.
0/13
1/11

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 30
Ime ni priimek
Funkcija
Začetek
funkcije (prvi
nastop na
funkcijo)
Zaključek
funkcije /
mandata
Predstavnik
kapitala /
delavcev
Udeležba na sejah
Nadzornega sveta /
skupno število sej
Nadzornega sveta
Spol
Državljanstvo
Letnica
rojstva
Izobrazba
Neodvisnost po
23. čl. Kodeksa
upravljanja javnih
delniških družb
Obstoj nasprotja
interesa v
poslovnem letu
2023
Članstvo v
organih
nadzora
drugih družb
Janko Kramžar
Član
Namestnik
predsednika
24. 9. 2022
17. 2. 2023
24. 9. 2026
Predstavnik
kapitala
16/16
Moški
Slovensko
1957
Univerzitetni
diplomirani
ekonomist
Da
Ne
Ne
Članstvo v komisijah NS
Funkcija v komisijah Nadzornega sveta
Udeležba na sejah komisij Nadzornega sveta / skupno število sej komisij
Nadzornega sveta
Revizijska komisija
Investicijska komisija
Kadrovska komisija
Član
Predsednik
Član do 17. 2.
13/13
11/11
2/7
Ime ni priimek
Funkcija
Začetek
funkcije (prvi
nastop na
funkcijo)
Zaključek
funkcije /
mandata
Predstavnik
kapitala /
delavcev
Udeležba na sejah
Nadzornega sveta /
skupno število sej
Nadzornega sveta
Spol
Državljanstvo
Letnica
rojstva
Izobrazba
Neodvisnost po
23. čl. Kodeksa
upravljanja javnih
delniških družb
Obstoj nasprotja
interesa v
poslovnem letu
2023
Članstvo v
organih
nadzora
drugih družb
Dr. Nevenka Hrovatin
Članica
24. 9. 2022
24. 9. 2026
Predstavnica
kapitala
16/16
Ženski
Slovensko
1960
Doktorica
znanosti
Da
Ne
HSE, d. o. o.
Članstvo v komisijah NS
Funkcija v komisijah Nadzornega sveta
Udeležba na sejah komisij Nadzornega sveta / skupno število sej komisij
Nadzornega sveta
Kadrovska komisija
Predsednica
5/7
Ime ni priimek
Funkcija
Začetek
funkcije (prvi
nastop na
funkcijo)
Zaključek
funkcije /
mandata
Predstavnik
kapitala /
delavcev
Udeležba na sejah
Nadzornega sveta /
skupno število sej
Nadzornega sveta
Spol
Državljanstvo
Letnica
rojstva
Izobrazba
Neodvisnost po
23. čl. Kodeksa
upravljanja javnih
delniških družb
Obstoj nasprotja
interesa v
poslovnem letu
2023
Članstvo v
organih
nadzora
drugih družb
Sašo Rink
Član
16. 2. 2023
16. 2. 2027
Predstavnik
kapitala
15/16
Moški
Slovensko
1975
Univerzitetni
diplomirani
pravnik
Da
Da
Javni holding
Ljubljana, d. o.
o., od 18. 12.
Članstvo v komisijah NS
Funkcija v komisijah Nadzornega sveta
Udeležba na sejah komisij Nadzornega sveta / skupno število sej komisij
Nadzornega sveta
Kadrovska komisija
Investicijska komisija
Član
Član
5/7
9/11

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 31
Ime ni priimek
Funkcija
Začetek
funkcije (prvi
nastop na
funkcijo)
Zaključek
funkcije /
mandata
Predstavnik
kapitala /
delavcev
Udeležba na sejah
Nadzornega sveta /
skupno število sej
Nadzornega sveta
Spol
Državljanstvo
Letnica
rojstva
Izobrazba
Neodvisnost po
23. čl. Kodeksa
upravljanja javnih
delniških družb
Obstoj nasprotja
interesa v
poslovnem letu
2023
Članstvo v
organih
nadzora
drugih družb
Tomaž Kuntarič
Član
16. 2. 2023
16. 2. 2027
Predstavnik
kapitala
15/16
Moški
Slovensko
1966
Magister
znanosti
Da
Da
JP KPV, d. o. o.
Triglav
Fondovi, d. o.
o.
Članstvo v komisijah NS
Funkcija v komisijah Nadzornega sveta
Udeležba na sejah komisij Nadzornega sveta / skupno število sej komisij
Nadzornega sveta
Revizijska komisija
Investicijska komisija
Član
Član
9/13
9/11
Tabela 4: Zunanji člani v komisijah
Zunanji član v komisijah
Ime in priimek
Komisija
Udeležba na sejah /
skupno število sej
Spol
Državljanstvo
Letnica rojstva
Izobrazba
Članstvo v organih nadzora
drugih družb
Mojca Lahajner
Revizijska komisija
13/13
Ženski
Slovensko
1972
Diplomirana ekonomistka
Ne
Zunanji član v komisijah
Ime in priimek
Komisija
Udeležba na sejah /
skupno število sej
Spol
Državljanstvo
Letnica rojstva
Izobrazba
Članstvo v organih nadzora
drugih družb
Marko Žitnik
Investicijska komisija
11/11
Moški
Slovensko
1956
Univerzitetni diplomirani
inženir gradbeništva
Ne

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 32
Tabela 5: Sestava uprave v poslovnem letu 2023
Ime in priimek
Funkcija
Področje dela v Upravi
Začetek
funkcije (prvi
nastop na
funkcijo)
Zaključek
funkcije /
mandata
Spol
Državljanstvo
Letnica
rojstva
Izobrazba
Strokovni profil
Članstvo v organih
nadzora z družbo
nepovezanih družb
Rožle Podboršek
Član / delavski
direktor
Kadrovske in socialne zadeve,
varnost in zdravje pri delu, izvedba
srečanj zaposlenih
9. 5. 2019
8. 5. 2024
Moški
Slovensko
1974
Univerzitetni
diplomirani
pravnik
Organizacija in vodenje
družbe, razvojna vprašanja
družbe
Ne obstaja
Mag. Valentin Hajdinjak
Predsednik
Vodi in usmerja delo Uprave in
delovanje služb Uprave, poslovnega
področja, direktorjev področij
10. 7. 2020
6. 11. 2023
Moški
Slovensko
1973
Magister znanosti
Organizacija in vodenje
družbe, razvojna vprašanja
družbe
Ne obstaja
Mag. David Skornšek
Član uprave
Zadolžen za področje financ in
računovodstva, področje
cestninjenja
1. 1. 2023
6. 11. 2023
Moški
Slovensko
1973
Magister znanosti
Organizacija in vodenje
družbe, razvojna vprašanja
družbe
ELES, d. o. o., Elektro
Ljubljana (do 9. 4.
2023)
Mag. David Skornšek
Predsednik
Vodi in usmerja delo Uprave in
delovanje služb Uprave, direktorjev
področij, zadolžen za področje financ
in računovodstva, področje za
informatiko in digitalno poslovanje,
ter področje cestninjenja
7. 11. 2023
30. 4. 2024
Moški
Slovensko
1973
Magister znanosti
Organizacija in vodenje
družbe, razvojna vprašanja
družbe
ELES, d. o. o.
Mag. Andrej Ribič
Član uprave
Zadolžen za področje vzdrževanja,
upravljanja, poslovnega področja
1. 1. 2023
31. 12. 2027
Moški
Slovensko
1957
Magister znanosti
Organizacija in vodenje
družbe, razvojna vprašanja
družbe
ELES, d. o. o.
Dr. Lidija Kegljevič Zagorc
Članica uprave
Zadolžena za področje za
organizacijo gradenj in obnov
1. 1. 2023
7. 12. 2023
Ženski
Slovensko
1970
Doktorica
znanosti
Organizacija in vodenje
družbe, razvojna vprašanja
družbe
Občinski svet Velike
Lašče (do 27. 12.
2023)

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 33
Ljubljana, 28. marec 2024
Nadzorni svet DARS Uprava DARS
Mag. Andrej Šušteršič Mag. David Skornšek
predsednik predsednik uprave
nadzornega sveta
Alenka Muhič Mag. Andrej Ribič Rožle Podboršek
članica uprave član uprave član uprave /
delavski direktor

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 34
I.5 Nefinančno poročanje v družbi DARS
Samostojno Trajnostno poročilo družbe DARS za leto 2023 bo vsebovalo »Izjavo o nefinančnem poslovanju«, ki
smo jo kot javna družba dolžni objaviti na podlagi Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 z
dopolnitvami in spremembami). V trajnostnih poročilih sledimo mednarodnim standardom trajnostnega
poročanja GRI GS (Global Reporting Initiative Global Standards) za osnovno raven.
V poslovno poročilo, ki je sestavni del letnega poročila družbe, so vključene tudi ključne nefinančne informacije
o poslovnih, okoljskih, kadrovskih in družbenih zadevah, ki so potrebne za razumevanje položaja, uspešnosti in
razvoja družbe DARS.
Zavedamo se velike odgovornosti do ljudi, okolja in družbe ter trajnostno uresničujemo družbeno odgovornost
pri vseh projektih ter dolgoročnih načrtih in na vseh ravneh svojega delovanja. Ambiciozni in jasno določeni cilji
zagotavljajo, da bo javnost še naprej prepoznavala družbo DARS kot odgovorno in v prihodnost usmerjeno
podjetje.
Trajnostno poročilo družbe za leto 2023 bo v skladu z Zakonom o gospodarskih družbah objavljeno do 30. 6. 2024
na spletni strani družbe DARS.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 35
I.6 Analiza poslovanja
Prihodki družbe DARS
Tabela 6: Pregled prihodkov družbe DARS
Vrsta prihodkov
2022
(v EUR)
2023
(v EUR)
Indeks
2023/2022
Strukturni deleži
za leto 2023
Prihodki iz pogodbe o naročilu
288.164
287.541
100
0,1 %
Prihodki od cestnin
479.557.025
509.227.172
106
93,3 %
– vinjete
195.231.846
225.608.529
116
41,3 %
– tovorni promet
267.056.525
265.489.662
99
48,6 %
– predor Karavanke
17.268.654
18.128.981
105
3,3 %
Prihodki od zakupnin
9.463.637
10.159.704
107
1,9 %
Prihodki od zapor in prekomernih obremenitev
1.384.680
1.362.337
98
0,2 %
Prihodki od služnosti
751.278
905.886
121
0,2 %
Prihodki od zakupa optičnih vlaken
928.456
1.080.417
116
0,2 %
Drugi prihodki od prodaje
2.100.396
2.272.352
108
0,4 %
Drugi poslovni prihodki
16.350.549
7.489.359
46
1,4 %
Finančni prihodki
4.396.742
9.895.975
225
1,8 %
Drugi prihodki
179.089
367.870
205
0,1 %
Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
1.482.558
2.955.494
199
0,5 %
Skupaj prihodki
516.882.574
546.004.108
106
100,0 %
Prihodki družbe DARS so v poslovnem letu 2023 znašali 546,0 milijona evrov, kar je šest odstotkov več kot v letu
2022.
Prihodki od cestninjenja so v letu 2023 predstavljali 93,3 odstotka vseh prihodkov družbe in so znašali 509,2
milijona evrov, kar je za šest odstotkov več kot v letu 2022. Prihodki od cestninjenja vozil nad 3,5 tone največje
dovoljene mase (težkih vozil) so znašali 265,5 milijona evrov, prihodki od prodaje vinjet 225,6 milijona evrov,
prihodki od cestninjenja predora Karavanke pa 18,1 milijona evrov. V letu 2023 je bila prodaja vinjet količinsko
višja za 15 odstotkov kot v predhodnem letu, prav tako so se 15. junija cene vinjet delno uskladile z inflacijo.
Prihodki od elektronskih vinjet se pripoznavajo glede na obdobje veljavnosti elektronske vinjete, v posamičnem
mesečnem obračunskem obdobju sorazmernem deležu glede na dneve veljavnosti elektronske vinjete.
Drugi poslovni prihodki so nižji glede na predhodno leto zaradi izvedenega popravka porabe dolgoročno
odloženih prihodkov od evropskih in drugih sofinancerskih sredstev zaradi spremembe v izračunu povprečne
letne amortizacijske stopnje skupin sofinanciranih osnovnih sredstev.
Finančni prihodki izhajajo iz nalaganja likvidnostnih presežkov ob zagotavljanju razpršenosti v depozite bank.
Ostali prihodki predstavljajo majhne deleže v strukturi celotnih prihodkov.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 36
Odhodki družbe DARS
Tabela 7: Pregled odhodkov družbe DARS
Vrsta odhodkov
2022
(v EUR)
2023
(v EUR)
Indeks
2023/2022
Strukturni deleži
za leto 2023
Stroški materiala
13.511.562
16.732.049
124
4,4 %
Stroški storitev
47.296.117
55.516.427
117
14,7 %
Stroški dela
54.082.891
58.922.474
109
15,6 %
Odpisi vrednosti
200.885.298
207.182.295
103
55,0 %
Drugi poslovni odhodki
3.637.364
1.791.586
49 �
0,5 %
Finančni odhodki
31.052.998
35.501.354
114
9,4 %
Drugi odhodki
223.831
896.481
401
0,2 %
Skupaj odhodki
350.690.060
376.542.665
107
100,0 %
Odhodki družbe DARS so v letu 2023 znašali 376,5 milijona evrov in so bili za sedem odstotkov višji od
predhodnega leta. V letu 2023 so se zvišali vsi stroški razen drugih poslovnih odhodkov.
Stroški materiala so višji predvsem zaradi povišanja cen energentov (stroški električne energije in goriv) in večje
porabe posipnih materialov.
Stroški storitev so višji glede na predhodno leto zaradi višje količine prodanih vinjet, kar vpliva na porast stroškov
komisionarskih provizij za prodane vinjete ter stroškov plačilnega prometa in bančnih provizij. V letu 2023 je
povečana tudi vrednost zavarovalnih premij zaradi sklenjenega zavarovanja avtocestne infrastrukture od
1. septembra 2023. Na višje stroške pa so najbolj vplivali stroški vzdrževalnih del na asfaltnih voziščih.
Stroški dela so bili za devet odstotnih točk višji v primerjavi z letom 2022 in so bili nižji od načrtovanih.
Odpisi vrednosti predstavljajo največji delež v odhodkih, in sicer 55-odstotni. Amortizacija je v letu 2023 višja
glede na leto 2022 iz naslova obračunane amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev – avtocest in
prevrednotovalnih poslovnih odhodkih pri neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstvih, predvsem iz
naslova izločitev zgornjega ustroja avtocest in hitrih cest z ograjami ob izvedbi obnov in rekonstrukcij.
Drugi poslovni odhodki so nižji iz naslova nižjih dolgoročnih vnaprej vračunanih stroškov v zvezi z odškodninskimi
zahtevki za tožbe glede na leto 2022.
Poslovni izid
Čisti poslovni izid družbe DARS za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2023 znaša 140,5 milijona evrov in je
bil v primerjavi s čistim poslovnim izidom za leto 2022 višji za štiri odstotke.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 37
Tabela 8: Kazalniki poslovanja
31. 12.
2021
31. 12.
2022
31. 12.
2023
Kazalniki stanja financiranja
Stopnja lastniškosti financiranja v odstotkih
kapital
59,88
62,00
64,53
obveznosti do virov sredstev
Stopnja dolgoročnosti financiranja v odstotkih
kapital + rezervacije + dolgoročni dolgovi
94,48
94,49
93,02
obveznosti do virov sredstev
Stopnja kratkoročnosti financiranja v odstotkih
kratkoročni dolgovi (skupaj s kratkoročnimi PČR)
5,52
5,51
6,98
obveznosti do virov sredstev
Kazalniki stanja investiranja
Stopnja osnovnosti investiranja v odstotkih
osnovna sredstva (po neodpisani vrednosti)
90,95
88,32
88,37
sredstva
Stopnja dolgoročnosti investiranja v odstotkih
osnovna sredstva + naložbene nepremičnine +
dolg. finančne naložbe + dolg. poslovne terjatve
94,43
91,59
91,04
sredstva
Kazalniki vodoravnega finančnega ustroja
Pospešena pokritost s kratkoročnimi obveznostmi
v odstotkih (upoštevane pasivne časovne
razmejitve)
likvidnostna sredstva + kratkoročne terjatve
36,75
38,50
39,91
kratkoročne obveznosti
Kratkoročna pokritost kratkoročnih obveznosti v
odstotkih
kratkoročna sredstva + kratkoročne aktivne
časovne razmejitve
98,57
150,34
125,44
kratkoročne obveznosti + kratkoročne pasivne
časovne razmejitve
Kazalniki gospodarnosti
Gospodarnost poslovanja v odstotkih
poslovni prihodki
153,17
160,39
157,50
poslovni odhodki
Stopnja dobičkonosnosti poslovnih prihodkov v
odstotkih
poslovni dobiček
34,71
37,65
36,51
poslovni prihodki
Stopnja čiste dobičkonosnosti prihodkov v
odstotkih
čisti dobiček
23,03
26,14
25,73
prihodki
Kazalnik dobičkonosnosti
Čista dobičkonosnost kapitala
čisti dobiček v poslovnem obdobju
0,04
0,04
0,04
povprečna vrednost kapitala (brez čistega dobička
poslovnega obdobja)

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 38
I.7 Pomembni poslovni dogodki v
poslovnem letu 2023
Januar
Po preučitvi številnih vidikov v zvezi z osvetlitvijo avtocest in hitrih cest (razmere na trgu z električno energijo,
vpliv na varnost in pretočnost, pozivi partnerskih organizacij) je uprava DARS sprejela odločitev o odpravi ukrepa
zmanjšanja osvetljenosti avtocest, ki je bil sprejet konec oktobra 2022.
Predstavnik Evropske izvajalske agencije za podnebje, infrastrukturo in okolje (CINEA) José María Diez je po
zaključku projekta Crocodile 3 obiskal Regionalni nadzorni center Ljubljana. Skupaj s predstavnikoma
koordinatorja projekta Crocodile 3, Kalojan Daskalow in Damaris Anno Gruber so pregledali izvedene aktivnosti
na področju uvedbe inteligentnih transportnih sistemov na slovenskem avtocestnem omrežju, ki so bili
sofinancirani s strani EU.
Z vstopom Hrvaške v schengensko območje je odpravljen nadzor državne meje na mejnih prehodih Obrežje na
dolenjski avtocesti A2 in Gruškovje na podravski avtocesti A4.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 39
Februar
15. 2. 2023 je potekala 24. izredna seja skupščine družbe DARS. S tem dnem je bil odpoklican član Nadzornega
sveta DARS Metod Dragonja. Za nova člana nadzornega sveta, ki predstavljata kapital, sta bila izvoljena Sašo Rink
in Tomaž Kuntarič, in sicer za štiriletni mandat, z začetkom mandata 16. 2. 2023.
Pod okriljem Ministrstva za infrastrukturo je potekalo srečanje o projektu severnega dela tretje razvojne osi.
Ministrstvo za infrastrukturo je pristopilo s pobudo za aktivno koordinacijo deležnikov na ravni države, ki so
vključeni v projekt. To pomeni skupen dialog z deležniki, ki vodijo različne postopke, ki so pogoj za začetek
gradnje, v sodelovanju z drugima pristojnima ministrstvoma. Občine bodo pristopile k vzpostavitvi dialoga med
strankami v postopkih in občinskimi institucijami. DARS se je zavezal, da bo pri pogodbenih partnerjih zahteval
dosledno izpolnjevanje pogodbenih rokov.
Marec
Sklenjena je bila pogodba za gradnjo sklopov B in H – Škalsko jezero ter Konovo – na odseku med Velenjem in
Slovenj Gradcem. Dela bo za pogodbeno vrednost 55,45 milijona evrov (brez DDV) izvedel konzorcij Strabag
gradbene storitve, d. o. o., in ljubljanska podružnica Strabag AG.
Stekla so dela za celovito obnovo odseka severne ljubljanske obvoznice med Zadobrovo in Novimi Jaršami.
Pridobljeno je bilo pravnomočno gradbeno dovoljenje za gradnjo polnega priključka na Celovško cesto. Projekt
bomo izvedli skupaj z Direkcijo RS za infrastrukturo in Mestno občino Ljubljana.
Stekla so dela za obnovo odseka gorenjske avtoceste A2 med priključkoma Hrušica (Jesenice zahod) in Lipce
(Jesenice vzhod). Dela obsegajo tudi zaščito odseka pred padajočim kamenjem s pobočja. Z obnovo vozišča ter
viaduktov Podmežakla 3 in Podmežakla 4 (gre za štiri objekte, po dva na vsakem smernem vozišču avtoceste) bo
obnovljen celoten odsek gorenjske avtoceste, ki poteka ob pobočju Mežakle, saj je bil preostali del avtoceste
med priključkoma Hrušica (Jesenice zahod) in Lipce (Jesenice vzhod) celovito obnovljen v letih 2017 in 2018.
Pričela so se dela za obnovo vozne površine odseka istrske hitre ceste H5 med Škofijami in razcepom Sermin. Dela
obsegajo obnovo vozne površine na trasi hitre ceste H5 Škofije–Sermin v razdalji približno 3 km, in sicer obeh
smernih vozišč, proti Kopru in proti Italiji, ter na priključkih Škofije, Plavje in Sermin (Dekani) ter na delu razcepa
Sermin. Zamenjana bo tudi kažipotna signalizacija na priključkih Koper center (Slavček), Bertoki, Izola, nameščeni
bodo blažilniki trkov na priključkih Koper center (Slavček) in Semedela in izvedle se bodo izletne cone na
priključkih Bertoki (proti Kopru in proti Serminu) ter na priključku Škofije (proti Kopru).
Po zimski prekinitvi se je pričelo z nadaljevanjem del za preplastitev štajerske avtoceste A1 na delu odseka med
Šentiljem in razcepom Dragučova ter pomurske avtoceste med razcepom Dragučova in Pernico. Dela bodo
potekala predvidoma do začetka julija letos. Projekt obnove cestišča obsega na območju avtoceste A1 dela za
preplastitev vozišča v debelini 4,5 cm, vključno s kraki razcepa Dragučova, na območju avtoceste A5 pa izvedbo
nadgradnje vozišča v debelini 10 cm. Na nevarnih mestih ob vozišču se bo vgradila nova varnostna ograja. Na
območju avtoceste A5 bo urejen sredinski ločilni pas avtoceste in vgrajena nova jeklena varnostna ograja z višjim
nivojem varovanja.
Nadaljevala so se tudi dela za preplastitev gorenjske avtoceste A2 med Lescami in Podtaborom. Dela obsegajo
preplastitev voziščne konstrukcije med nadvozom v Vrbi in viaduktom Peračica ter na priključkih Lipce, Lesce,
Radovljica in Brezje. Lani jeseni je bila izvedena preplastitev smernega vozišča proti Ljubljani, sedaj pa sledi še
preplastitev smernega vozišča proti Karavankam.
Na podlagi določil Pravil Ljubljanske borze in veljavne zakonodaje je družba objavila nerevidirane računovodske
izkaze za leto 2022.
April
Stekla so pripravljalna dela za obsežnejšo obnovo odseka dolenjske avtoceste A2 med Ivančno Gorico in Bičem.
Rekonstrukcija cestišča obsega ureditev srednjega ločilnega pasu s postavitvijo betonske varovalne ograje z višjo
ravnjo zadrževanja, sanacijo vozišča s postopkom hladne reciklaže in izvedbo treh asfaltnih plasti v skupni
debelini 20,5 cm, razširitev odstavnih pasov, izvedbo novih talnih obeležb, ureditev odvodnjavanja in bankin

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 40
ter postavitev nove jeklene varnostne ograje. V sklopu rekonstrukcije trase bo obnovljen tudi avtocestni
priključek Bič.
Zaposlitveni portal MojeDelo.com je družbo DARS že osmič uvrstil med najuglednejše slovenske delodajalce.
Družba je na podlagi določil Pravil Ljubljanske borze in veljavne zakonodaje objavila revidirano Letno poročilo
DARS za leto 2022.
Junij
Vlada RS je podprla predlog družbe DARS za delno uskladitev cen vinjet z inflacijo s 15. junijem 2023.
Odprtje rekonstruiranega priključka Leskoškova cesta na severni ljubljanski obvoznici.
Sklenjena je bila pogodba za izgradnjo avtocestnega priključka Dragomer na odseku primorske avtoceste med
Brezovico in Vrhniko. Dela bo za pogodbeno vrednost 28,5 milijona evrov (brez DDV) izvedel konzorcij Trgograd,
d.o.o., Litija in GP Krk, d.d., Krk (Hrvaška).
Ministrstvo za infrastrukturo kot nosilni organ izvajanja Načrta za okrevanje in odpornost (NOO) je z družbo DARS
sklenilo pogodbo o sofinanciranju projekta Digitalizacija avtocestnega omrežja v Sloveniji. Z uvedbo digitalnih
rešitev bo upravljavec prometa pridobil možnost prilagajanja omejitev hitrosti v realnem času, s čimer bo lahko
zmanjšal možnost nastanka prometnih nesreč in zastojev ter prispeval k zmanjšanju izpustov toplogrednih
plinov.
V času akcije Varno brez alkohola, pred začetkom šolskih poletnih počitnic ter povečanja obsega tranzitnega in
turističnega prometa so partnerji projekta Ustvarimo reševalni pas na avtocestnem počivališču Lom organizirali
skupno akcijo. Zavod Reševalni pas, Agencija za varnost prometa, Ministrstvo za infrastrukturo, DARS, Policija,
Zavod Vozim, AMZS, gasilci in reševalci so z akcijo obeležili deseto obletnico dogodka, ki je prelomno vplival na
začetek izvajanja projekta Ustvarimo reševalni pas.
21. junija 2023 so stekla dela na preureditvi priključka Ljubljana zahod (Vič) na južni ljubljanski obvoznici. Dela
bodo obsegala tudi ureditev priključevanja na križišču s in na Tržaško cesto.
Družba je na podlagi določil Pravil Ljubljanske borze in veljavne zakonodaje objavila revidirano Trajnostno
poročilo DARS za leto 2022.
Julij
Po pregledu stanja poškodb je družba DARS sprejela odločitev o interventni sanaciji pokritega vkopa Malečnik, ki
bo zagotovila ustrezne standarde varnosti in omogočila v najkrajšem možnem času sprostiti promet skozi
poškodovano cev.
V družbi DARS, na Ministrstvu za infrastrukturo in Ministrstvu za notranje zadeve se zavedamo pomembnosti
ohranjanja in izboljšanja pretočnosti avtocest in hitrih cest. Problematika naraščanja prometa predstavlja izziv za
celotno družbo, zato je uprava družbe DARS v torek, 11. julija 2023, v Regionalnem nadzornem centru Ljubljana
gostila ministrico za infrastrukturo Alenko Bratušek in ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja.
V znak skupnega interesa pri izgradnji sončnih elektrarn ob avtocestah sta družbi Soške elektrarne Nova Gorica
in DARS podpisali dogovor o izvedbi projekta sončnih elektrarn ob primorskem kraku avtocestnega križa
Republike Slovenije. Gre za prvi tovrstni primer medsektorskega sodelovanja in pomemben korak na poti
zelenega prehoda Slovenije.
Avgust
Družba DARS se je nemudoma odzvala na poplave in svoje proste kapacitete (mehanizacija, zaposleni) ponudila
Republiškemu štabu Civilne zaščite. V približno mesecu dni smo pomagali v vsaj 15 občinah, pri tem je sodelovalo
skoraj sto zaposlenih, vzdrževalcev avtocest, in skupaj opravilo 4805 delovnih ur.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 41
21. 8. 2023 je potekala 25. seja skupščine družbe DARS. Skupščina delničarjev se je seznanila z letnim poročilom
družbe za poslovno leto 2022 ter z mnenjem revizorja in s poročilom nadzornega sveta o rezultatih preveritve
letnega poročila DARS za poslovno leto 2022 ter s Poročilom o prejemkih članov organov vodenja in nadzora
družbe v predstavljenem obsegu. Bilančni dobiček, ki za leto 2022 znaša 48.138.757,60 evra, se po sklepu
skupščine ne izplača in se v celotni višini razporedi v druge rezerve iz dobička. Skupščina je podelila razrešnico
upravi družbe in nadzornemu svetu za poslovno leto 2022. Skupščina je odobrila tudi dokument Politika
prejemkov članov organov vodenja in nadzora v družbi DARS, d. d.
Bonitetna agencija Standars & Poor's (S&P) Global Ratings je družbi DARS ponovno dodelila dolgoročno bonitetno
oceno »A+« in kratkoročno »A-1« s stabilnimi obeti ter zvišala bonitetno oceno DARS kot samostojnega podjetja
z bb+ na bbb-.
Družba DARS je na podlagi 112. in 113. člena Zakona o trgu finančnih instrumentov objavila nerevidirano poročilo
o poslovanju družbe DARS v prvem polletju 2023.
September
Na severni ljubljanski obvoznici H3 se je zaključila dolgotrajnejša celostna obnova odseka med Tomačevim in
Zadobrovo, del projekta je bila tudi rekonstrukcija priključka Leskoškove ceste na hitro cesto H3.
Oktober
Družbi DARS je uspelo pridobiti tudi gradbeno dovoljenje za odsek med Markovci in Gorišnico. S tem je bil
izpolnjen glavni pogoj, da lahko po njegovi pravnomočnosti in izboru izvajalca del steče gradnja 16 kilometrov
dolge glavne ceste Markovci–Gorišnica–Ormož.
November
Nadzorni svet družbe DARS se je na izredni seji 6. novembra seznanil z odstopno izjavo, ki jo je podal predsednik
uprave DARS mag. Valentin Hajdinjak. Nadzorni svet je za predsednika uprave za šest mesecev imenoval člana
uprave DARS, pristojnega za področje financ in računovodstva, mag. Davida Skornška.
December
Skupščina družbe DARS je 6. decembra na izredni seji potrdila predlog Slovenskega državnega holdinga za
izvedbo posebne revizije za preveritev vodenja posameznih poslov družbe v preteklem petletnem obdobju. V
njej bodo preverili načrtovanje poslov z vidika upravičenosti in transparentnosti ter postopke sklepanja aneksov.
S funkcije članice uprave družbe DARS je 7. decembra odstopila dr. Lidija Kegljevič Zagorc, saj jo je Vlada RS
imenovala za državno sekretarko na Ministrstvu za naravne vire in prostor.
Družbi DARS je uspelo pridobiti gradbeno dovoljenje za serminsko vpadnico. Cesta bo namenjena neposrednemu
dostopu tovornih vozil z avtocestnega omrežja do novega vhoda v pristanišče Luke Koper, kar bo razbremenilo
preobremenjeno bertoško cesto. Po njegovi pravnomočnosti in izboru izvajalca del bo gradnja lahko stekla.
Pomembni poslovni dogodki v poslovnem
letu 2024
Januar
Nadzorni svet družbe DARS je s 15. januarjem za petletni mandat imenoval za članico uprave Alenko Muhič.
Marec
Nadzorni svet družbe DARS je na seji 29. 2. 2024 na osnovi sklepa Sveta delavcev DARS in statuta družbe DARS
imenoval Rožleta Podborška, zaposlenega v DARS, za člana uprave/delavskega direktorja družbe DARS za dobo
pet let. S funkcijo nastopi 9. 5. 2024.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 42
I.8 Upravljanje tveganj
Neprestano in hitro spreminjanje družbenega in poslovnega okolja, tehnološki napredek ter nepričakovani
dogodki za gospodarske družbe pomenijo priložnosti in hkrati tveganja. V družbi DARS pozorno spremljamo vse
spremembe in sproti prilagajamo svoje odzive. Ključno za uspešnost prilagajanja na spremembe je pravočasno
prepoznavanje tveganj, povezanih s spremembami, zato temu področju namenjamo veliko pozornosti.
Učinkovitost upravljanja tveganj nevtralizira grožnje za doseganje ciljev, ki izhajajo iz zunanjega in notranjega
poslovnega okolja. Proces upravljanja tveganj zagotavlja, da so ključna tveganja pravočasno prepoznana,
ocenjena in čim bolj obvladovana.
Proces upravljanja tveganj
V letu 2023 je bil prenovljen in noveliran interni
akt, ki ureja proces upravljanja tveganj v družbi
DARS. Proces upravljanja tveganj predstavlja
neprekinjen postopek izvajanja korakov, ki
omogočajo nenehno izboljševanje upravljanja
tveganj.
Odgovornost za upravljanje tveganj v družbi DARS
izvajamo na treh obrambnih linijah. Proces
obvladovanja tveganj koordinira pooblaščena
oseba za upravljanje tveganj.
V procesu upravljanja tveganj so jasno
opredeljene vloge deležnikov s ciljem zagotoviti
pregleden in učinkovit način pretoka informacij o
obvladovanju tveganj ter razdelitev dolžnosti,
pristojnosti in odgovornosti. Vloge so razdeljene
med lastnike in skrbnike tveganj ter svet za
upravljanje tveganj. Svet za upravljanje tveganj
vodi pooblaščena oseba za upravljanje tveganj.
Prepoznana tveganja ter ukrepi za upravljanje
tveganj se vodijo v registru tveganj. Lastniki
tveganj so dolžni četrtletno poročati o tveganjih in
ukrepih Svetu za upravljanje tveganj. Svet za
upravljanje tveganj se sestaja četrtletno ali po
potrebi. Svet četrtletno poroča upravi in revizijski
komisiji nadzornega sveta. Poročilo vsebuje
Register tveganj ter Akcijski načrt za upravljanje
tveganj.
Na podlagi novelacije procesa upravljanja tveganj v letu 2023 so bila tveganja razvrščena v naslednje skupine:
- varnostna tveganja,
- tveganja, povezana z nestabilnim gospodarskim okoljem,
- IT tveganja,
- investicijska tveganja,
- finančna tveganja,
- organizacijska tveganja,
- tveganja zagotavljanja pretočnosti AC/HC,
- tveganja s področja skladnosti poslovanja in integritete in
- kadrovska tveganja.
Proces upravljanja tveganj je podprt z informacijsko rešitvijo, v kateri so identificirana tveganja. To pomeni, da
se na enem mestu vodijo vsi podatki o posameznem tveganju: zaporedna številka tveganja, ime tveganja, opis in
skupina tveganja, lastnik tveganja, skrbnik tveganja, verjetnost, vpliv in ocena tveganja.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 43
Strategija upravljanja tveganj
Tesno povezan s procesom upravljanja tveganj je razvoj kulture v podjetju na področju upravljanja tveganj. To
pomeni, da ima vsaka oseba v organizaciji, od zaposlenih do članov uprave, skupne vrednote, prepričanja, znanje
in stališča o tveganju. V okviru aktivnosti za razvoj organizacijske kulture na področju tveganj so bila izvedena
strokovna izobraževanja, katerih cilj in namen je bil razvoj kompetenc zaposlenih v procesu prepoznavanja in
ocenjevanja tveganj, kar bomo nadaljevali tudi v prihodnjih letih, saj je okolje tveganj čedalje bolj kompleksno.
Tveganja v družbi DARS
Tveganja v družbi DARS ocenjujemo s kvalitativno metodo, ki temelji na merljivih finančnih ocenah. Tveganja
glede na stopnjo označujemo na način semaforja: (1) nizko, (2) srednje in (3) zelo visoka.
V nadaljevanju so predstavljena tveganja po posameznih skupinah v zadnjem četrtletju leta 2023.
Tveganja zagotavljanja pretočnosti AC/HC
Tveganja zagotavljanja pretočnosti AC/HC so vsa tveganja, katerih uresničitev bi pomenila nepretočnost
Tveganje
Vpliv tveganja
Ukrepi za obvladovanje tveganja
Okvare na sistemih za
upravljanje s prometom
Izpad prihodkov
Nadomeščanje starejše opreme, redno pregledovanje in
vzdrževanje naprav, zagotavljanje alternativnih naprav
(video – analitika) za zaznavanje anomalij na AC in HC
Dvig cen posipnih
materialov
Povišanje stroškov
Racionalna raba posipnih materialov, modernizacija
opreme za aplikacijo uporabe posipnih materialov,
spremljanje alternativnih dobaviteljev
Neusklajenost pri
planiranju del na AC in
HC in s tem povezani
zastoji
Izpad prihodkov
Vzpostavljen sistem avtomatske napovedi prometa,
vzdrževanje in razvoj sistema Kažipot, aplikacija Promet
ter načrtovanje terminov postavljanja prometnih zapor
Investicijska tveganja
Investicijska tveganja so tveganja, ki se navezujejo na izpolnitev investicijskih načrtov.
Tveganje
Vpliv tveganja
Ukrepi za obvladovanje tveganja
Realizacija investicij
Povišanje stroškov
Redne koordinacije z izvajalci in inženirji, izdelovalci
projektne dokumentacije
Dodatna nepredvidljiva
dela v času trajanja
pogodbe.
Višji stroški
Recenzije projektne dokumentacije, oblikovanje ustrezne
ocene nepredvidenih del glede na naravo predmeta
pogodbe, proaktivna udeležba naročnika
Odvisnost od zunanjih
izvajalcev/dobaviteljev
Izpad prihodkov
Spremenjeni razpisni pogoji v postopkih JN, vzdrževanje
je del osnovne pogodbe, vzpostavitev sistemske
platforme
Tveganja, povezana z nestabilnim gospodarskim okoljem
Tveganja, povezana z nestabilnim gospodarskim okoljem, so vsa tveganja, ki so zaradi nestabilnih razmer v
gospodarstvu težko predvidljiva in na njihov nastanek neposredno ne moremo vplivati.
Tveganje
Vpliv tveganja
Ukrepi za obvladovanje tveganja
Dvig cen storitev ali
posledično tveganje
prekinitve pogodb.
Prekinitev pogodb
pomeni vpliv na
varnosti in
pretočnost AC in
HC ter s tem
povezan izpad
prihodkov
Izvajanje pravilnika o izvajanju nabavnih postopkov,
spremljanje dobave materiala pri dobaviteljih, vključitev
ustreznih klavzul v pogodbe
Povišanje cen gradbenih
materialov
Višji stroški
investicij in obnov
zaradi povečanih
Podrobna analiza in usklajevanje prejetih zahtevkov za
podražitve in pogajanja s ponudniki, spremljanje
indeksov podražitev

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 44
Tveganje
Vpliv tveganja
Ukrepi za obvladovanje tveganja
cen gradbenih
materialov
Nihanja cen energentov
Povišanje stroškov
Postopen prehod na LED razsvetljavo, optimizacija jalove
energije in odjemnih mest, postavitve sončnih elektrarn
na strehe objektov, nižanje končnih moči
Organizacijska tveganja
Organizacijska tveganja so vsa tveganja, ki se navezujejo na organizacijsko strukturo, izvajanje procesov,
poslovne odločitve in pretok informacij.
Tveganje
Vpliv tveganja
Ukrepi za obvladovanje tveganja
Uvedba direktive EETS
(elektronsko
cestninjenje)
Višji stroški –
plačilo kazni EU
zaradi
nepravočasne
uvedbe EETS
Imenovanje interne projektne skupine za uvedbo EETS,
poročanje Ministrstvu za infrastrukturo o napredku,
izvedba delavnic in izvajanje aktivnosti za implementacijo
ponudnikov za EETS, izkazan interes za implementacijo
EETS s strani večjega števila ponudnikov, potrjena
metodologija višine nadomestila za ponudnike storitev
cestninjenja težkih vozil
Nabave dražjih
materialnih sredstev in
sistemov niso poenotena
Višji stroški zaradi
netipiziranih vrst
sredstev in
sistemov
Tipizacija opreme
IT tveganja
IT tveganja so vsa tveganja, ki se navezujejo na informacijsko varnost in bi ob uresničitvi lahko povzročila izgubo
zaupnosti, celovitosti ali razpoložljivosti podatkov.
Tveganje
Vpliv tveganja
Ukrepi za obvladovanje tveganja
Namestitev zlonamerne
programske opreme
Povišanje stroškov
Redno izvajanje varnostnih in penetracijskih testov,
uvedba profesionalnega orodja SIEM, uporaba
dvonivojske avtentikacije, varnostno posodabljanje
opreme in uporaba protivirusne zaščite, redno
izobraževanje in usposabljanje uporabnikov s področja
informacijske varnosti, vzpostavljeni postopki
varnostnega arhiviranja
Napad na spletne
aplikacije (Web
application attacks),
e-vinjeta, sistem DarsGo
Povišanje stroškov
Požarne pregrade, ki skrbijo za nadzor in onemogočajo
nezaželen promet, vaje neprekinjenega delovanja
sistemov, redno izvajanje varnostnih in penetracijskih
testov, uvedba profesionalnega orodja SIEM, uporaba
dvonivojske avtentikacije, varnostno posodabljanje
opreme in uporaba protivirusne zaščite, redno
izobraževanje in usposabljanje uporabnikov s področja
informacijske varnosti, vzpostavljeni postopki
varnostnega arhiviranja
Vdor in nedovoljeno
pregledovanje/kopiranje
podatkov iz IT sistema
Povišanje stroškov
Požarne pregrade, ki skrbijo za nadzor in onemogočajo
nezaželen promet, vaje neprekinjenega delovanja
sistemov, redno izvajanje varnostnih in penetracijskih
testov, uvedba profesionalnega orodja SIEM, uporaba
dvonivojske avtentikacije, varnostno posodabljanje
opreme in uporaba protivirusne zaščite, redno
izobraževanje in usposabljanje uporabnikov s področja
informacijske varnosti, vzpostavljeni postopki
varnostnega arhiviranja

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 45
Varnostna tveganja
Varnostna tveganja so tveganja, ki se navezujejo na naravne in druge nesreče.
Tveganje
Vpliv tveganja
Ukrepi za obvladovanje tveganja
Nevarnost požara
Povišanje stroškov
Vzpostavljen sistem za zaznavanje požara, spremljanje
vozil, ki prevažajo nevarne snovi, nameščen termo scen
tovornih vozil pred daljšimi predori, sklenjeno požarno
zavarovanje
Naraščanje števila
prometnih nesreč in s
tem nastajanje zastojev
ter posledično škoda
Izpad prihodkov
Komunikacija med nadzornim centrom in področjem
vzdrževanja, navzočnost policije na avtocestnem omrežju
Teroristična tveganja
Izpad prihodkov,
poškodovanje ali
uničenje
infrastrukture
-
Kadrovska tveganja
Kadrovska tveganja so tveganja, povezana z zadržanjem in pridobivanjem kadra, neustreznimi kompetencami
zaposlenih oziroma nerazpoložljivostjo zadostnega števila in/ali ustrezno kvalificiranega kadra. Tveganje
obvladujemo z dodatnim finančnim in nefinančnim nagrajevanjem zaposlenih, razvojem in pridobivanjem
kompetenc zaposlenih, sodelovanjem z mladimi ter razpisi za kadrovske štipendije, z načrtno gradnjo znamke
uglednega delodajalca ter s sodelovanjem s socialnimi partnerji.
I.8.1 Integriteta in skladnost poslovanja
Del celovitega sistema upravljanja tveganj v družbi DARS je tudi veljavni Načrt integritete DARS. Nosilec priprave
načrta integritete je Služba za skladnost poslovanja in integriteto. V Načrtu integritete so podrobneje opredeljena
predvsem tveganja in ukrepi na področju skladnosti poslovanja (delovanje v skladu z zakonodajo, drugimi pravili
in internimi akti, preprečevanje pranja denarja, varovanje poslovnih skrivnosti, varstvo notranjih informacij),
etike in integritete, nasprotja interesov, sprejemanje daril, vplivov in zahtev ter nabave. V obravnavani načrt so
bili skladno z navodilom SDH med drugimi vključeni tudi sistemski ukrepi, kot jih predvideva Pravilnik o izvajanju
nabavnih postopkov, ki preprečujejo favoriziranje določenih ponudnikov storitev pri nabavah. Namen in cilj
načrta integritete je krepitev integritete in transparentnosti, preprečevanje in odpravljanje korupcije, nasprotja
interesov, protipravnih in drugih neetičnih ravnanj. Načrt integritete omogoča pravočasno identifikacijo tveganj
iz področja skladnosti poslovanja in integritete, katerih uresničitev bi lahko onemogočila dosego zastavljenih
ciljev družbe.
Junija 2023 se je pristopilo k izdelavi nove ocene tveganj, pri čemer so v postopek prenove načrta integritete
vključeni sodelavci in odgovorne osebe iz vseh področij ter služb uprave. Sprejem novega načrta integritete se
načrtuje za drugo četrtletje leta 2024.
I.8.2 Zagotavljanje varnosti in zdravje pri delu
Vzdrževanje avtocest in hitrih cest ob vse gostejšem prometu je velik izziv, s katerim se vsakodnevno srečujemo
v Darsu. Promet se povečuje, zahteve uporabnikov so vsak dan večje, ceste pa je treba vzdrževati. Tveganj za
poškodbe pri delu in izgubo delovne sposobnosti delavcev se zavedamo in izvajamo ukrepe, s katerimi bi bila ta
tveganja zmanjšana na najmanjšo možno mero. Absolutne varnosti pa delavcem v takšnih razmerah ni mogoče
zagotoviti.
Spremljamo razvoj novih delovnih postopkov in nabavljamo delovno opremo, ki zagotavlja večjo varnost
delavcev pri delu. Vso opremo redno vzdržujemo in pregledujemo. Ob načrtovanju rekonstrukcij in gradenj novih
cest in objektov v največji možni meri upoštevamo tudi zahteve po zagotovitvi varnosti pri vzdrževanju. Zeleni
sredinski ločilni pas ukinjamo in s tem pridobivamo prostor za širitev preozkih odstavnih pasov. Jeklene varnostne
ograje v ločilnem pasu nadomeščamo z betonskimi, ki ne potrebujejo vzdrževanja.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 46
Z ukrepi zagotavljanja prometne varnosti (zamenjava dotrajane signalizacije, nameščanje obvestilnih znakov na
portale čez cesto) in z nameščanjem dodatne spremenljive prometne opreme za obveščanje uporabnikov (v letu
2023 je bilo postavljenih 40 portalov za vodenje in nadzor prometa) hkrati zmanjšujemo tudi tveganja za nalet
na vzdrževalce.
Delavce usposabljamo za varno delo, osveščamo o pomenu izvajanja del na varen način in ob ugotovljenih
pomanjkljivostih tudi opozarjamo. V letu 2023 smo obnovili usposabljanja vzdrževalcev in organizirali
usposabljanja za upravljanje specialnih strojev s pomočjo zunanjih izvajalcev. Preverili smo ocene požarne
ogroženosti v vseh svojih stavbah. V najbolj ogroženih (srednja do povečana požarna ogroženost) smo obnovili
tudi usposabljanje delavcev iz varstva pred požarom in izvedli evakuacijske vaje.
I.8.3 Varovanje informacij in neprekinjeno poslovanje
Na podlagi Zakona o informacijski varnosti (Uradni list RS, št. 30/18 in 95/21) smo kot izvajalec bistvenih storitev
zavezani upoštevati vsa določila, ki jih narekuje zakon. Tveganja s področja varovanja informacij in
neprekinjenosti poslovanja upravljamo v skladu z zahtevami standarda ISO/IEC 27001 (sistem varovanja
informacij) in zahtevami standarda ISO 22301 (sistem neprekinjenosti poslovanja). Prepoznana tveganja imamo
opredeljena v Registru informacijskih tveganj in tveganj neprekinjenosti poslovanja.
I.8.4 Finančno poslovanje in upravljanje finančnih tveganj
V družbi DARS aktivno spremljamo negotovost in spremenljivost finančnega okolja, saj le-to predstavlja različne
vrste finančnih tveganj. Finančna tveganja lahko negativno vplivajo na sposobnost ustvarjanja prihodkov,
obvladovanja odhodkov, ohranjanja vrednosti sredstev ter izpolnjevanja obveznosti. V družbi DARS zato prav tem
kategorijam tveganj posvečamo posebno pozornost.
Glavni cilji upravljanja finančnih tveganj so doseganje stabilnosti poslovanja, povečanje finančnih prihodkov,
zmanjšanje finančnih odhodkov, povečanje vrednosti kapitala družbe ter zmanjšanje učinka nepredvidenih
škodnih dogodkov. Za varovanje pred temi tveganji izvajamo aktivnosti na poslovnem, naložbenem in finančnem
področju.
Za družbo DARS so ključne vrste finančnih tveganj obrestno, kreditno in likvidnostno tveganje. Z upravljanjem
teh tveganj skušamo doseči optimalno stabilnost poslovanja in zmanjšati izpostavljenost posameznim vrstam
tveganja, da bodo le-ta sprejemljiva. Naš cilj je doseči stabilen denarni tok, ki omogoča pravočasno poravnavanje
obveznosti iz naslova zadolževanja za gradnjo avtocest.
Tabela 9: Ocena tveganja
Zap.
št.
Opis tveganja
Ocena tveganja
Stopnja
tveganja
Upravljanje tveganja (nadzor)
Verjetnost
nastanka
tveganja
Posledice
nastanka
tveganja
1
2
3
4
5 = 3 x 4
6
1
Valutno tveganje
1
1
1
Uporaba naravne zaščite izenačevanja denarnih
tokov, redno spremljanje deviznih trgov, varovanje z
uporabo ustreznih finančnih instrumentov
2
Obrestno tveganje
2
3
6
Spremljanje gibanja obrestnih mer, pogajanje s
kreditnimi institucijami, varovanje z uporabo
ustreznih finančnih instrumentov
3
Kreditno tveganje
2
2
4
Spremljanje izpostavljenosti do posameznega
partnerja ter njegove poslovne in finančne bonitete
4
Likvidnostno tveganje
2
2
4
Nadzor nad denarnimi tokovi, načrtovanje potreb po
likvidnih sredstvih, vnaprej dogovorjeni okvirni
krediti in limiti, spremljanje in redno analiziranje
vzdržnosti kreditnega portfelja družbe, spremljanje
finančnih zavez
Verjetnost nastanka tveganja: majhna (1), srednja (2), velika (3)

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 47
Valutno tveganje
Valutno tveganje praktično ne obstaja, saj so nabava in prodaja, terjatve in obveznosti ter prihodki in odhodki
pretežno v evrih. Tako izpostavljenost valutnim tveganjem ocenjujemo kot nizko, zato ni potrebe po uporabi
tovrstnih instrumentov zavarovanja. Na matičnih DarsGo servisih je mogoče plačevati tudi s tujimi valutami, ki se
takoj konvertirajo v evro, vendar je z uvedbo elektronskega cestninskega sistema teh plačil malo. Kljub temu v
družbi redno spremljamo dogajanje na deviznih trgih.
Obrestno tveganje
V zadnjih nekaj letih smo veliko pozornost namenili obrestnim tveganjem, ki imajo za posledico zmanjšanje
gospodarskih koristi družbe zaradi spremembe višine obrestnih mer na trgu. V družbi DARS tekoče spremljamo
izpostavljenost obrestnemu tveganju. Cilj upravljanja obrestnih tveganj je stabilen denarni tok z namenom
izpolnjevanja obveznosti družbe.
ECB je decembra pustila vse tri ključne obrestne mere nespremenjene. Obrestna mera za operacije glavnega
refinanciranja ter obrestni meri za odprto ponudbo mejnega posojila in odprto ponudbo mejnega depozita so
ostale nespremenjene in so 31. 12. 2023 znašale 4,50 %, 4,75 % oziroma 4,00 %.
31. 12. 2021 je šestmesečni EURIBOR znašal –0,546 %, nakar je strmo porasel in 31. 12. 2023 znašal 3,861 %.
Skupna obrestna mera, po kateri se zadolžuje družba DARS (povprečna ponderirana obrestna mera), je
31. 12. 2023 znašala 2,50 %.
Obrestno tveganje je nepredvidljivo in glede na obseg dolga vpliva na poslovni izid družbe. Del spremenljivih
obrestnih mer dolgoročnih kreditov je zaščiten z uporabo ustreznih izvedenih finančnih instrumentov, s pomočjo
katerih je bila variabilna obrestna mera spremenjena v fiksno. Pri odločitvi o dodatnem zavarovanju upoštevamo
napovedi gibanj obrestnih mer in se glede na razmere na finančnem trgu odločimo, kdaj bomo izvedli dodatno
zavarovanje. Obrestne mere v EMU so bile dolgo na zgodovinsko nizkih ravneh in so se konec leta 2021 pričele
dvigovati. Kljub temu v letih 2022 in 2023 zaradi naravnega zapadanja kreditov s spremenljivo obrestno mero in
predčasnega odplačila nekaterih kreditov z variabilno obrestno mero, s ciljem upravljanja presežne likvidnosti
družbe, ni bilo potrebe po sklenitvi novih poslov zavarovanja obrestnih tveganj.
Družba je izpostavljenost obrestnemu tveganju v obdobju nizkih obrestnih mer zmanjševala tudi preko novega
zadolževanja po nespremenljivi obrestni meri in z naravnim zapadanjem glavnic dolga s spremenljivo obrestno
mero. V preteklih petih letih smo v družbi DARS okrepili delež kreditov, ki imajo fiksno obrestno mero oziroma
so zavarovani z izvedenimi finančnimi instrumenti. Njihov delež je 31. 12. 2023 zajemal 88,1 % kreditnega
portfelja družbe DARS, delež kreditov v višini 11,5 % je izpostavljen spremenljivi obrestni meri, medtem ko 0,4 %
kreditnega portfelja predstavlja brezobrestni dolg. Z upoštevanjem brezobrestnega dolga ima družba pred
obrestnimi tveganji zaščitenih skupaj 88,5 % kreditnega portfelja.
Simulacija tveganja spremembe obrestne mere na spremembo finančnih odhodkov glede na stanje zadolženosti
družbe DARS in strukturo obrestnih mer 31. 12. 2023 kaže, da bi zvišanje EURIBOR-a za eno odstotno točko na
letni ravni pomenilo povečanje finančnih odhodkov za okoli 1,71 milijona evrov. Spremembe EURIBOR-a tako
pomembno vplivajo na poslovni izid družbe.
Kreditno tveganje
Finančne naložbe DARS niso izpostavljene kreditnemu tveganju oziroma obstaja le minimalno tveganje, da
nasprotna stranka ne bo izpolnila obveznosti. DARS zasleduje konservativno politiko upravljanja finančnih naložb,
zato poleg vlaganja presežnih denarnih sredstev v depozite bank z ustrezno bonitetno oceno v Republiki Sloveniji
in Evropski uniji zasleduje tudi cilj razpršenosti finančnih naložb.
Posebno pozornost je družba namenila kreditnim tveganjem, ki zajemajo vsa tveganja, pri katerih se zaradi
neporavnanih pogodbenih obveznosti poslovnih partnerjev zmanjšajo gospodarske koristi družbe. Glavni vir
izgube pri tem tveganju je nespodobnost poslovnih partnerjev, da bi poravnali svoje obveznosti do družbe DARS,
ki se zrcali v različnih dogodkih (na primer zamujanje s plačili, prisilna poravnava, stečaj). Tako družba ves čas
nadzira odprte terjatve do posameznih poslovnih partnerjev in po potrebi ustrezno ukrepa. Glavno tveganje je
identificirano pri plačevanju cestnine v sistemu DarsGo za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3500
kilogramov in za katera se plačilo izvede za pretekli mesec na podlagi izstavljenega zbirnega računa pogodbenim
poplačnikom ali izdajateljem plačilnih kartic. Identificirano je tudi tveganje pri prodaji vinjet prek prodajnih

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 48
zastopnikov. Za določen segment poslovnih partnerjev so zahtevani instrumenti finančnega zavarovanja.
Vzpostavljeni so natančno določeni postopki spremljanja bonitetnih ocen poslovnih partnerjev (ob vsakokratnem
podaljšanju pogodbe, redna spremljava objavljenih stečajev, likvidacij, insolvenčnih postopkov). V primeru
nesprejemljivih kreditnih tveganj se uporabijo pogodbeno dogovorjeni mehanizmi (na primer ustavitev
zagotavljanja storitve (cestninjenje) in dobave blaga (vinjete), prekinitev pogodbe), v primeru zamud pri plačilu
pa se aktivirajo postopki izterjave dolga.
Z uvedbo sistema DarsGo in ukinitvijo možnosti plačevanja cestnine na cestninskih postajah se je pojavilo
tveganje neplačevanja cestnine v smislu, da vozniki tovornih vozil uporabljajo avtoceste brez naprave DarsGo ali
nimajo ustreznega finančnega kritja na računu vozila. Za zmanjšanje omenjenega tveganja je ustrezno organiziran
cestninski nadzor. Dodaten ukrep za obvladovanje tveganja neplačil je, da se spodbuja poplačniško plačevanje
cestnine z bencinskimi karticami, kjer večino tveganja prevzema izdajatelj bencinske kartice. Tveganja neplačila
pri poplačniškem plačevanju cestnine pri poslovnih partnerjih, ki poplačniške pogodbe sklepajo neposredno z
družbo DARS, se obvladuje tako, da se spremljajo njihove bonitetne ocene in se, če so te podpovprečne, zahteva
ustrezna bančna garancija. Če pride do zamude pri plačilu, se aktivira postopek unovčitve, naprave DarsGo za vsa
vozila take stranke pa se uvrstijo v predplačniški način plačevanja cestnine. Vsi novi pogodbeni poplačniki morajo
prvi dve leti sodelovanja predložiti bančno garancijo ne glede na bonitetno oceno.
Dodatno tveganje pri plačevanju cestnine za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3500 kilogramov, je
tudi morebitno nedelovanje obcestne opreme (cestninski in nadzorni portali). V primeru izpada večjega števila
portalov cestnine ne bi bilo mogoče pobrati ne glede na to, da bi bila vsa vozila opremljena z DarsGo napravami
in bi imela zagotovljeno finančno kritje. V primeru izpada enega ali dveh zaporednih cestninskih portalov je
zaračunavanje cestnine zagotovljeno s t. i. premoščanjem vrzeli. Sicer pa ima družba DARS vzpostavljene
mehanizme, s katerimi dnevno spremlja delovanje obcestne opreme, preverja kakovost izvajanja storitev
(merjenje SLA) v okviru za to vzpostavljene službe, ravno tako pa ima sklenjeno pogodbo z neodvisnim
nadzornikom kakovosti. Izvajalec sistema DarsGo ima, v skladu s pogodbenimi zahtevami, vzpostavljeno 24-urno
spremljanje delovanja sistema in mehanizme za odpravljanje morebitnih incidentov.
Tveganja, da bi uporabniki vozil do 3500 kilogramov uporabljali cestninske ceste brez plačila cestnine, kar bi
pomenilo neposreden izpad prihodka, obvladujemo z izvajanjem cestninskega nadzora. Z uvedbo elektronskih
vinjet se je cestninski nadzor nadgradil z dodatno nadzorno opremo, ki jo sestavljajo stacionarna oprema
(kamere, nameščene na portalih in drogovih), prenosne oziroma mobilne kamere (nameščene v vozilih
cestninskega nadzora) in ročne naprave (za nadzor na počivališčih). Nadzorne kamere delujejo zanesljivo, so
visoko zmogljive, sistem pa deluje stabilno. Drugi del izvajanja cestninskega nadzora (sama izvedba
prekrškovnega postopka) zaradi učinkovitega sankcioniranja tujih kršiteljev še vedno poteka predvsem na terenu.
Domače kršitelje po uvedbi elektronske vinjete lahko obravnavamo tudi na daljavo, ko na podlagi posnetkov, ki
jih pridobimo z nadzorno opremo, plačilni nalog in račun za elektronsko vinjeto pošljemo tudi po pošti. Se je pa
zaradi dodatnih možnosti izvajanja nadzora nad uporabo elektronske vinjete na daljavo delež domačih kršiteljev
povečal v primerjavi z njihovim deležem pred uvedbo elektronskih vinjet, še vedno pa večino kršiteljev
predstavljajo tujci. Za namen izvajanja cestninskega nadzora na daljavo za državljane EU smo vzpostavili
povezavo z EUCARIS za potrebe izdaje retroaktivne e-vinjete (račun za e-vinjeto za nazaj, če z nadzornimi
kamerami ugotovimo, da vozilo ni imelo e-vinjete). Prve račune (ne pa tudi plačilnih nalogov za globe) za
retroaktivne e-vinjete smo državljanom EU poslali v drugem kvartalu leta 2023, predvsem z namenom
preverjanja odziva in preverbe kakovosti podatkov. Odziv na poslane račune je bil polovičen, odkrili pa smo tudi
precej pomanjkljivosti pri podatkih, ki smo jih v nadaljevanju, ko smo uredili povezovanje z EUCARIS tudi za
izvajanje prekrškovnega postopka, delno odpravili. Od septembra 2023 pošiljamo v države EU mesečno
povprečno 2000 plačilnih nalogov in računov na podlagi podatkov, pridobljenih iz EUCARIS. Odziv pri plačilu
računov je približno 50-odstoten. Za izterjavo neplačanih računov v EU bomo v letu 2024 skušali skleniti pogodbo
s specializirano mednarodno agencijo.
Likvidnostno tveganje
Tveganja plačilne sposobnosti zajemajo tveganja, povezana s primanjkljajem razpoložljivih finančnih virov in
posledično z nesposobnostjo družbe, da pravočasno poravna svoje obveznosti. Zaradi uspešnega poslovanja,
učinkovitega gospodarjenja s sredstvi in trajne sposobnosti ustvarjanja denarnih tokov iz poslovanja se to
tveganje ocenjuje kot zmerno. Izpostavljenost likvidnostnemu tveganju uravnavamo z višino naložb v obliki
depozitov in s skrbnim načrtovanjem ter spremljanjem denarnih tokov. Za pokrivanje dodatnih potreb po
likvidnosti imamo vnaprej sklenjene kreditne linije pri bankah. Osnovno načelo zadolževanja in upravljanja

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 49
kreditnega portfelja je uskladitev ciljev čim nižjega stroška zadolževanja z rokovno strukturo, ki zagotavlja čim
manjšo izpostavljenost likvidnemu tveganju. V letih 2020 in 2021 so se čutile posledice sprejetih ukrepov zaradi
epidemije covida-19, ki je prizadela praktično ves svet in je ni bilo mogoče vnaprej predvideti. Zaradi dobre
likvidnostne pozicije je poslovanje družbe v teh stresnih okoliščinah potekalo nemoteno, posledično je družba
svoje obveznosti poravnavala v roku.
Letne obveznosti iz naslova odplačila dolga porabljajo pomemben del denarnega toka iz poslovanja. Za namen
refinanciranja dolga je bil v letu 2015 sprejet krovni zakon za prestrukturiranje dolga (Zakon o poroštvu Republike
Slovenije za obveznosti družbe DARS iz naslova kreditov in dolžniških vrednostnih papirjev, najetih oziroma
izdanih za refinanciranje obstoječega dolga družbe DARS; Uradni list RS, št. 30/15). Sprejeti zakon omogoča
družbi DARS aktivno upravljanje obstoječega dolga, prestrukturiranje kreditnega portfelja ter pravočasno
zagotovitev vseh potrebnih virov sredstev za pokrivanje zapadlih obveznosti iz obstoječega dolga. Za namen
refinanciranja obstoječega dolga se družba DARS zadolžuje s 100-odstotnim poroštvom države. Družba je v letu
2023 odplačala 129,93 milijona evrov glavnic obstoječega dolga. Na podlagi ugotovitev in ocene, da dejanskih
potreb po dodatnih likvidnostnih sredstvih DARS v letu 2023 nima, je bil sprejet sklep uprave, da se refinanciranje
glavnic, ki zapadejo v letu 2023, ne izvede.
Ministrstvo za finance je potrdilo predviden program refinanciranja DARS za leto 2024. V letu 2024 je načrtovano
refinanciranje glavnic kreditov do višine 148 milijonov evrov, pod pogojem, da bo v letu 2024 prišlo do dejanskih
potreb po dodatnih likvidnostnih sredstvih.
V letu 2022 smo zaradi zamika pomembnejših investicij in omejenih možnosti plasiranja presežnih likvidnih
sredstev predčasno odplačali nekatere kredite in na ta način sprostili denarni tok v letih 2023, 2024 in 2025, ko
bo potreba po virih zaradi predvidenih investicijskih vlaganj višja.
Eden izmed pomembnih projektov je izgradnja druge cevi predora Karavanke, saj gre za mednarodni projekt. Za
financiranje gradnje se je pridobilo dolgoročno posojilo pri EIB v višini do 50 % ocenjene vrednosti investicije (pod
okvirom zavarovanja z EFSI oziroma InvestEU-risk sharing mehanizma). Črpanje kredita v višini 90 milijonov evrov
je bilo v celoti izvedeno oktobra 2022.
Za izvajanje bodočih investicijskih načrtov po ReNPRP30 je Državni zbor RS leta 2019 sprejel poroštveni zakon, ki
ureja podelitev državnega poroštva družbi DARS za financiranje izgradnje dveh odsekov, in sicer na 3. razvojni osi –
sever (Velenje–Slovenj Gradec) in na 3. razvojni osi – jug (Novo mesto vzhod−Osredek) v skupni vrednosti do 360
milijonov evrov, s čimer bo omogočeno pridobivanje virov financiranja za predvideno dinamiko izvedbe. Skupna
ocenjena vrednost omenjenih odsekov po tekočih cenah (brez DDV in stroškov financiranja) znaša 720,03 milijona
evrov. Zaradi pravil Eurostata država ne sme zagotavljati poroštva za več kot 50 odstotkov vrednosti sredstev.
Aprila 2022 je bil sprejet Zakon o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti družbe DARS, d. d., iz naslova
kreditov in dolžniških vrednostnih papirjev, najetih oziroma izdanih za financiranje avtocestnih projektov v višini
do 392,44 milijona evrov (ZPKFAP). Na podlagi tega zakona je družba DARS dobila poroštvo Republike Slovenije
v višini 50 % vrednosti investicije za investicijske projekte na 3.tretji razvojni osi (jug, 3. in 4. etapa ter odsek
Šentrupert–Velenje jug), odseke Markovci–Gorišnica in Gorišnica–Ormož ter Koseze–Kozarje (širitev v 6–
pasovnico). Skupna ocenjena vrednost investicij po tekočih cenah (brez DDV in stroškov financiranja) znaša
784,89 milijona evrov.
Veliko pozornost posvečamo spremljanju denarnega toka tudi na področju načrtovanja prilivov iz cestnin, ki
predstavljajo temeljni vir za poravnavanje obveznosti iz naslova zadolženosti. Dnevno spremljamo gibanje
vrednosti prehodov tovornih vozil in mesečno prodajo vinjet (na samo višino nimamo vpliva, ker je odvisna
izključno od prometa), saj se na podlagi teh informacij lahko ustrezno prilagajajo napovedi prihodkov in
posledično sprejemajo ukrepi za obvladovanje drugih tveganj družbe. Epidemija covida-19 je bila nov dejavnik,
ki je povzročil, da bodo morale biti vse družbe v prihodnje še bolje pripravljene na obvladovanje likvidnostnih
tveganj. Družba DARS je bila s konservativnim pristopom upravljanja denarnih tokov in posledično z dobro
likvidnostno pozicijo ustrezno pripravljena na takšen dogodek.
Z vzdrževanjem likvidnostne rezerve v obliki depozitov tako zagotavljamo visok nivo likvidnosti družbe DARS, ki
je v vsakem trenutku sposobna izpolniti vse dospele obveznosti. Za dolgoročno vzdržnost poslovanja družbe pa
bo treba poleg refinanciranja obstoječega dolga vsakoletno prilagajati tudi cenik cestnine, ki bo omogočal
vzdrževanje ustreznega obsega prihodkov za pokritje infrastrukturnih stroškov in servisiranje dolga.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 50
I.9 Predstavitev poslovnih aktivnosti
družbe
I.9.1 Uspešnost poslovanja in doseganja načrtov
Naše ključno vodilo danes in v prihodnje je učinkovitost našega poslovanja, in sicer v vseh mogočih oblikah in do
vseh mogočih deležnikov. S to namero je nastala tudi Strategija družbe DARS 2021–2025, ki je ključni dokument
za strateško načrtovanje dolgoročnega uspešnega razvoja družbe DARS.
V našem poslovnem okolju je poleg zagotavljanja mobilnosti ljudi in blaga vedno bolj prisotno usmerjanje v
trajnostni razvoj, ki naše prihodnje aktivnosti osredotoča na naslednje:
• Upoštevanje okoljskega, družbenega in upravljavskega vidika pri načrtovanju in izvajanju investicij ter
drugih aktivnosti.
• Okoljska sprejemljivost in znatno zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje, ki jih povzročajo najrazličnejše
oblike prometa.
• Aktivno nadaljevanje aktivnosti digitalizacije prometa, nadzora infrastrukture in poslovanja družbe.
• Daljšanje življenjske dobe infrastrukture z optimalnim vzdrževanjem in prenavljanjem ter
nadgrajevanjem obstoječega sistema, v skladu z višanjem standardov.
• Dolgoročno stabilno poslovanje, odgovorno do okolja in družbe.

Graphics

LETNO POROČILO 2023 DARS 51
Na podlagi sprejete politike sistema vodenja ter iz izhajajočih strateških ciljev in kazalnikov uspešnosti poslovanja
(KPI), ki so opredeljeni v poslovnem načrtu družbe, določamo merljive operativne cilje. Sistem razvijamo tako, da
sta nenehno izboljševanje in inovativnost stalnica vseh zaposlenih na vseh organizacijskih ravneh.

S sodobnimi pristopi in odgovornostjo do okolja bomo, kot smo si tudi zadali v srednjeročnem strateškem načrtu,
optimizirali pretočnost prometa ter zagotavljali varnost in udobnost na slovenskem avtocestnem omrežju.

I.9.2 Cestninjenje

Prihodki od cestninjenja so v letu 2023 predstavljali 93,3 odstotka vseh prihodkov družbe in so znašali 509,2
milijona evrov, kar je za šest odstotkov več kot v letu 2022. Prihodki od cestninjenja vozil nad 3,5 tone največje
dovoljene mase (težkih vozil) so znašali 265,5 milijona evrov, prihodki od prodaje vinjet 225,6 milijona evrov,
prihodki od cestninjenja predora Karavanke pa 18,1 milijona evrov. V letu 2023 je bila prodaja vinjet vrednostno
višja za 16 odstotkov kot v predhodnem letu.

Cene vinjet so bile 15. 6. 2023 spremenjene prvič po letu 2013, in sicer za 6,8 odstotka, z začetkom leta se je
zvišala cestnina za uporabo cestnega predora Karavanke za osebna vozila za 0,20 evra na 7,80 evra. Višina
infrastrukturne pristojbine za težka vozila se tudi v letu 2023 ni zvišala in tako ostaja nespremenjena že od 1. 4.
2018.

Uporabniki, ki plačujejo cestnino v povezavi z bencinskimi karticami, so ustvarili 69,8 odstotka prihodkov, s 17,7
odstotka jim sledijo uporabniki, ki imajo z družbo DARS sklenjene pogodbe o odloženem plačevanju cestnine,
drugi pa plačujejo cestnino v predplačniškem načinu.

Na cestninskih cestah (brez predora Karavanke) je bilo v letu 2023 opravljenih 1.108.177.347 cestninskih
kilometrov, kar je v primerjavi z letom 2022 0,7 odstotka več, vrednost opravljenih prehodov cestninskih točk pa
je znašala 265.441.068 evrov in je za 0,4 odstotka nižja kot leta 2022. Rast vrednosti prehodov zaostaja za rastjo
cestninskih kilometrov zaradi zmanjševanja deleža cestninskih kilometrov vozil nižjih EURO emisijskih razredov.
Povprečna infrastrukturna pristojbina na prevoženi kilometer se je znižala za odstotek. V letu 2023 je bila v
primerjavi z letom 2022 v cestninskem razredu R4 nižja za 0,6 odstotka, v cestninskem razredu R3 za 1,5 odstotka,
v cestninskem razredu R2 pa se je znižala za 1,4 odstotka. Povprečna infrastrukturna pristojbina se tako še naprej
počasi približuje najnižji, ki je določena za emisijski razred vozil EURO VI, saj je bila zadnja uskladitev višine
infrastrukturne pristojbine izvedena 1. 4. 2018, vozni park uporabnikov avtocest pa se stalno posodablja.

Sistem DarsGo je tudi v letu 2023 še naprej deloval stabilno in učinkovito, ravno tako tudi sistem elektronske
vinjete. Oba sistema tekoče nadgrajujemo in optimiziramo glede na spremembe v poslovnem okolju.

Konec leta 2023 je bilo v sistemu DarsGo registriranih 106.201 strank iz 79 držav in 429.446 težkih vozil. Od
začetka delovanja sistema smo izdali 776.679 naprav DarsGo. Največ registriranih vozil je iz Poljske, sledijo pa jim
romunska, slovenska, nemška in madžarska vozila.

V letu 2023 so cestninski nadzorniki izdali 68.065 plačilnih nalogov (od tega 60.537 iz naslova neplačevanja
cestnine za vinjetna vozila, 5639 zaradi neplačila cestnine za tovorna vozila in 1887 po Zakonu o pravilih cestnega
prometa). Izdano je bilo za 13,5 odstotka več plačilnih nalogov kot v letu 2022. Povečalo se je število zahtev za
sodno varstvo zoper izdane plačilne naloge, in sicer z 283 v letu 2021 na 2159 v letu 2023. Indeks zahtev za sodno
varstvo je 762,9.

V letu 2023 je cestninski nadzor pričel uporabljati novo prekrškovno aplikacijo, ki v veliki meri omogoča
avtomatizacijo in digitalizacijo postopkov, ki jih kot prekrškovni organ vodijo pri odločanju o prekrških. Do konca
leta 2023 smo vzpostavili povezave do vseh ključnih nacionalnih baz podatkov lastnikov vozil in centralnega
registra prebivalstva, do evropskega distributerja lastnikov vozil EUCARIS in do zunanjih izvajalcev storitev
tiskanja in evidentiranja vročanj pisanj prekrškovnega organa.

V letu 2024 bodo vsi enostavni prekrškovni postopki z izdajo plačilnega naloga popolnoma avtomatizirani.


Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 52
I.9.3 Vzdrževanje avtocest in hitrih cest
Področje Vzdrževanja vzdržuje 625 km avtocest (AC) in hitrih cest (HC) s pripadajočimi objekti (predori,
premostitveni objekti, sanitarni objekti na malih počivališčih, objekti ACB …), priključki, razcepi in servisnimi
cestami. Temeljna zakonska podlaga za izvajanje dejavnosti vzdrževanje sta Zakon o cestah in Pravilnik o rednem
vzdrževanju javnih cest.
Temeljna zakonska podlaga za izvajanje dejavnosti vzdrževanja sta Zakon o cestah (ZCes-2) in Pravilnik o rednem
vzdrževanju javnih cest.
Vzdrževanje AC in HC izvajamo po dveh letnih načrtih:
- Letni načrt vzdrževanja avtocest in hitrih cest, ki je v uporabi med 1. 1. in 31. 12. tekočega leta ter zajema
opravila letnega in zimskega vzdrževanja.
- Izvedbeni program zimske službe, ki je v uporabi med 15. 11. do 15. 3. v naslednjem letu in natančno
opredeljuje naloge zimskega vzdrževanja. Vzdrževalna dela področja vključujejo 149 vrst opravil, ki so
razdeljena v štiri skupine, in sicer na redno vzdrževanje, v katerem je 64 vrst opravil, elektrostrojno
vzdrževanje (51 opravil), vzdrževanje mehanizacije in opreme (31 opravil) ter tri vrste interventnih
opravil.
Vzdržujemo več kot 1400 strojev in opreme za potrebe vzdrževanja AC/HC ter 202 tovornih vozil, 40 univerzalnih
delovnih vozil in 30 specializiranih vozil za urejanje cestnega in obcestnega sveta.
Področje izvaja tudi elektrostrojno vzdrževanje, kamor spadajo vzdrževanje razsvetljave, sistemov za nadzor in
vodenja prometa, vzdrževanje kamer in video naprav, telekomunikacijskih naprav ter prezračevalnih, alarmnih
in požarnih sistemov.
V letu 2023 smo opravili skoraj 840.000 vzdrževalnih delavčevih ur in več kot 490.000 ur dela z mehanizacijo. Za
različna opravila v povezavi z vzdrževanjem cest smo porabili 89 % delavčevih ur, za vzdrževanje elektrostrojne
opreme 5,5 % vseh ur, prav toliko pa tudi za vzdrževanje lastne mehanizacije. Največ dela smo izvedli v dnevnem
času, in sicer 77 % vseh opravljenih ur, v nočnem času pa 23 %.
Za zagotavljanje pretočnosti in prevoznosti AC in HC je bistveno, da 24 ur spremljamo stanje AC/HC, zato imamo
organizirano stalno dežurno službo, katere naloga je takojšen odziv na dogodke. S stalnimi dežurnimi službami
zagotavljamo minimalne odzivne čase, čim hitrejši prihod na mesto dogodka, kar je pomembno za čim hitrejšo
intervencijo, odpravo posledic dogodka ter čimprejšnjo vzpostavitev prevoznosti in pretočnosti AC/HC.
Tudi v letu 2023 smo se zaradi nestanovitnega stanja na trgih soočali z zahtevki o povišanju nabavnih cen
strateških surovin in storitev. Problematiko nam je uspelo obvladati in smo zagotovili, da so bile dobave
potrebnih resursov nemotene ter cilji in opravila vzdrževanja realizirani.
Letno vzdrževanje
V letno vzdrževanje AC/HC spadajo med drugimi naslednja opravila:
- vzdrževanje prometnih površin (pometanje, pobiranje smeti),
- vzdrževanje asfaltnih in betonskih površin (krpanja in sanacije),
- vzdrževanje naprav za odvodnjavanje,
- vzdrževanje signalizacije (vertikalne in horizontalne),
- vzdrževanje prometne opreme (jeklene varnostne ograje ter drugih varnostnih oz. varovalnih ograj …),
- vzdrževanje vegetacije,
- vzdrževalna dela v predorih,
- zavarovanje del, postavitev in vzdrževanje cestnih zapor.
Zagotavljanje pretočnosti v prometu je ena izmed glavnih prioritet področja, zato smo tudi leta 2023 nadaljevali
intenzivnejše izvajanje nočne košnje. V nekaj letih smo tako podvojili njen delež, ki znaša že 8,7 % opravljenih ur
celotne košnje.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 53
Vsa vzdrževalna dela, ki bi lahko povzročila daljše zastoje, skrbno načrtujemo v sodelovanju z ostalimi področji in
službami družbe DARS, redna vzdrževalna dela pa prilagajamo prometnim tokovom in prometnim konicam tako,
da so posledice naših del na pretočnost prometa na AC/HC minimalne, ob nepričakovanih zgostitvah prometa
nad pričakovanimi merami pa tovrstna dela po potrebi tudi začasno prekinemo.
Nekatera zahtevnejša opravila letnega vzdrževanja opravimo tudi s pomočjo kooperantov (asfalterska dela,
specialna dela na dilatacijah in ležiščih premostitvenih objektov, obsekavanje rastja na težko dostopnih terenih,
obnova vozil, večja popravila mehanizacije, vzdrževanje nadzorno-krmilnega sistema (NKS), vzdrževanje
avtomatske detekcije prometa (ADP) in ostalo).
Količinski obseg realizacije vzdrževalnih del z zunanjimi izvajalci v letu 2023 je bil glede na vrsto del za voziščne
konstrukcije in objekte naslednji:
- Večja vzdrževalna dela v obsegu 222.442 m
2
po dveh pogodbah v 148 delovnih dneh in v skupnem
znesku 10.650.574,20 evra, dela obsegajo popravila poškodovanih voziščnih konstrukcij (udarne jame,
mrežaste razpoke, posedki, neravnine) in amortiziranih (preplastitve) asfaltnih voziščnih konstrukcij.
Večji obseg del po predmetnih pogodbah kot v pretekli sezoni (+282 %) je posledica celoletne izvedbe
ter potrebnega večjega obsega del za zagotovitev prometne varnosti in prevoznosti.
- Sanacije vozišč po izrednih dogodkih v obsegu 1318 m
2
po dveh pogodbah v štirih delovnih dneh v
znesku 67.116,19 evra, dela obsegajo popravila poškodovanih voziščnih konstrukcij (sanacija pogorišč,
izredne poškodbe vozišč po neurjih).
- Sanacija betonskih vozišč predorov v znesku 655.995,38 evra, dela obsegajo sanacije poškodovanih
betonskih površin ter izravnavo diferenčnih posedkov med posameznimi ploščami). Večji obseg del po
predmetnih pogodbah kot v pretekli sezoni (+110 %) je posledica potrebnega večjega obsega del za
zagotovitev prometne varnosti in prevoznosti ter nadomeščanja realizacije iz pretekle sezone.
- Obnova žlebičenj voziščnih konstrukcij v obsegu 6669 m in v skupnem znesku 53.352,75 evra, dela
obsegajo obnovo obstoječih polj žlebičenja na niveletnih prevojih nivelete tras za zagotovitev
ustreznega odvodnjavanja in preprečitev akvaplaninga.
- Redno vzdrževanje objektov in opreme za odvodnjavanje v skupnem znesku 1.574.115,59 evra, dela
obsegajo vzdrževalna dela in zamenjavo dotrajanih elementov in sistemov za odvodnjavanje na trasah
(jaški in rešetke, litoželezni pokrovi, kanalizacijske cevi in kanalete, popravila jarkov …) in objektih
(izlivniki, kanalizacijske cevi …). Povečan obseg del kot v pretekli sezoni (+313 %) je bil potreben zaradi
odprave poškodb po neurjih v juniju in avgustu 2023.
- Redno vzdrževanje in sanacija betonskih površin AC objektov v znesku 98.969,49 evra, dela obsegajo
popravila poškodb (delaminacije, razpoke, degradacije …) vseh betonskih vidnih površin premostitvenih
objektov, podpornih in opornih objektov, predorov in ostale AB prometne opreme.
- Redno in intervencijsko vzdrževanje dilatacij in ležišč premostitvenih objektov v znesku 203.238,68 evra,
dela obsegajo redna vzdrževalna in servisiranja dilatacij in ležišč ter zamenjave posameznih dotrajanih
ali poškodovanih elementov.
- Zalivanje reg in razpok v obsegu 109.901 m in znesku 225.297,68 evra. Dela obsegajo zalivanje odprtih
reg in razpok voziščnih konstrukcij z bitumensko zalivno maso za preprečitev vdora meteorne vode v
spodnje asfaltne plasti in s tem hitrejše propadanje vozišč.
- Izvedle so se meritve spremljanja stanja tornih lastnosti vozišč na šestih odsekih AC v skupnem znesku
11.655,00 evra, dela sicer obsegajo hrapavljenje voznih površin za povečanje tornih lastnosti vozišč za
zagotovitev prometne varnosti.
Zimsko vzdrževanje
Med zimsko vzdrževanje spadajo predvsem naslednja opravila:
- pripravljalna dela in dela ob koncu zimske sezone,
- posipavanje in odstranjevanje snega.
V letu 2023 smo v sklopu priprav na zimsko sezono 2023/2024 opravili izobraževanje za ključne kadre na temo
»posipni materiali in tehnologije soljenja vozišč«. Prav tako smo tudi letos opravili več operativnih sestankov z
deležniki pri izvajanju del zimske službe (Nadzorni centri, Cestninski nadzor, Policija), izvedli smo sestanke s
predstavniki Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije, uvedli smo prisotnost
predstavnika Službe za podporo vodenja ACB v GNC s ciljem, da koordinira akcije na področju celotne Slovenije.
V primeru obilnejših snežnih padavin je bilo z vsemi deležniki usklajeno, da izločanje tovornih vozil izvajamo

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 54
preventivno, z namenom kontroliranega vodenja prometa. S ciljem izboljšanja odziva pri zimskih akcijah smo
koordinirali tudi pomoč med avtocestnimi bazami.
Spremembe v zimski službi v sezoni 2023/2024 glede na prejšnja leta:
Spremembe:
- v izvajanje del je na novo vključenih 35 novih tovornih vozil, opremljenih z najnovejšimi varčnimi in
ekološko sprejemljivimi motorji. Vozila so opremljena z vso potrebno zimsko opremo/mehanizacijo
(čelni plugi, bočni plugi, posipalniki, kesoni …) in razporejena po vseh AC bazah oz. izpostavah;
- na 15 fiksnih vzdrževalnih lokacijah imamo nameščene naprave/mešalnice za pripravo solnice, kar nam
sedaj omogoča, da se preventivno soljenje po celotnem AC in HC omrežju lahko izvaja po sistemu
tekočega soljenja, kar je ekonomsko in ekološko ugodnejše (manjša poraba soli, boljša izkoriščenost
solne raztopine, manjši negativni vpliv na okolico); prav tako pa ta postopek dovoljuje aplikacijo pri
hitrosti vozila cca 70 km/h, kar skoraj ne vpliva na pretočnost prometa;
- na območju ACB Ljubljana je bila formirana nova plužna skupina – plužna skupina 10 – ki pokriva
območje novega priključka Leskovškova in razcepa Zadobrova; plužna pot te skupine je med rondojem
Tomačevo–severna obvoznica–priključek Zaloška in v nasprotni smeri.
Dogovorjene novosti pri izločanju:
- zaradi neugodne konfiguracije trase AC sta opuščeni izločitveni coni na območju počivališča Starine–ACB
Novo mesto;
- zaradi vzpostavljenega gradbiščnega priključka Dragomer se skrajša izločitvena cona Sinja Gorica–
Brezovica;
- na priporočilo Policije sta bili oblikovani novi izločitveni coni, in sicer Višnja Gora–Ivančna Gorica in
neprekinjena cona Domžale–Blagovica;
- na sestankih s Policijo je bilo dogovorjeno, da se z odločitvijo o izločanju ne bo odlašalo;
- v fazi »izločanja« je bistvena in nujna pravočasna prisotnost vzdrževalcev z ustrezno opremo in
prometno signalizacijo na točki izločanja, prav tako je dogovorjeno, da vsi operativni deležniki izločanja
(vzdrževalci, cestninski nadzor in/ali Policija) odidejo skupaj na točko izločanja;
- po potrebi se bo tovorni promet po vzpostavitvi prevoznosti sproščal po sistemu »konvoja« za vozili
plužne skupine.
Med zimsko sezono smo zagotovili anekse k pogodbam z dobavitelji posipnih materialov. Na podražitve so
vplivale bistveno spremenjene gospodarske razmere na trgu vhodnih surovin, kemikalij, stroškov energentov v
proizvodnem procesu pa tudi povečanih stroškov dela, stroškov prevozov ter povečanih režijskih in
manipulativnih stroškov. Na spremembo cene so vplivale izrazite spremembe splošnih gospodarskih razmer v
Sloveniji in svetu od leta 2021, in sicer ne samo kot dolgoročna posledica spremenjenih gospodarskih in tržnih
razmer zaradi epidemije, temveč predvsem kot izrazita posledica splošnih sprememb v lokalnem in svetovnem
gospodarstvu (zaradi vojne v Ukrajini in Gazi).
V letu 2023 smo za posipanje cest porabili 20.679 ton soli in 226.766 litrov 23-odstotne raztopine kalcijevega
klorida.
Proces nabave mehanizacije
Na področju vzdrževanja se izvajajo številne nabave oz. javna naročila v skladu s pravilniki, poslovnim načrtom,
strategijami družbe in Zakonom o javnem naročanju. Le-ti opredeljujejo predvsem materijo nabave, višino
zagotovljenih sredstev, opredelitev vrste nabav ter zakonitosti pri izvedbi javnega naročila. Zato smo septembra
2023 zasnovali in uvedli vnaprej določen proces priprave razpisov za nabavo mehanizacije, s katerim želimo
zasledovati naslednje cilje:
- povečati transparentnost internega postopka priprave razpisne dokumentacije,
- vzpostaviti sled in zaporedje postopka nabave znotraj področja,
- vključiti vse deležnike, na katere se nanaša vsebina nabave,
- povečati pomen odgovornosti vseh deležnikov v procesu,
- povečati zadovoljstvo pri uporabnikih mehanizacije in ustrezno namembnost kupljene mehanizacije,
- večje poenotenje nakupov mehanizacije.
Z mehanizacijo ravnajo avtocestne baze, ki so razpredene po Sloveniji. Znotraj baz pa z njo ravnata vodja
vzdrževanja ter vodja mehanizacije s sodelavci. Zato smo pri pripravi seznama in tehničnih specifikacij v proces
vključili omenjene ključne deležnike.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 55
I.9.4 Upravljanje infrastrukture
Cestna infrastruktura
S pomočjo ekspertnega sistema za gospodarjenje z vozišči PMS DARS (Pavement Management System),
ekspertnega sistema za gospodarjenje s premostitvenimi objekti BMS DARS (Bridge Management System) in na
podlagi strokovnih analiz smo pripravili Prioritetni program ukrepov kot osnovo za določanje potrebnih obnov
infrastrukture, naprav in opreme v naslednjem triletnem obdobju. V letu 2023 smo naslov dokumenta
preimenovali iz Plana ukrepov v Prioritetni program ukrepov, ker je v dokumentu poudarek na programu potreb
investiranja v obnovo cestne infrastrukture. Terminsko planiranje in planiranje sredstev za izvedbo investiranja
v cestno infrastrukturo pa je predmet preostalih dokumentov o načrtovanju investicij. V ekspertnih sistemih PMS
DARS in BMS DARS smo na osnovi pridobljenih podatkov o stanju cestne infrastrukture posodobili vhodne
podatke in izvedli novo analizo.
V letu 2023 smo skladno s postopki javnega naročanja sklenili triletno pogodbo z DRI za strokovne svetovalne
storitve s področja upravljanja cest v upravljanju DARS. Na osnovi pogodbe smo izvajali redno mesečno
koordinacijo z DRI za spremljanje realizacije strokovnih nalog. Na podlagi pogodbe je DRI pripravil strokovne
podlage za novelacijo Prioritetnega programa ukrepov na cestni infrastrukturi, napravah in opremi za obdobje
2024–2026. Osnutek tega plana smo pozneje še aktivno usklajevali s Službo za obnove do usklajenega in od
uprave potrjenega Prioritetnega programa ukrepov za obdobje 2024–2026. Na DRI so začeli nov cikel ocenjevanja
stanja vozišč po metodologiji modificiranega švicarskega indeksa (MSI). Rezultati bodo po zaključku meritev
vključeni v posodobitev ekspertnega sistema za gospodarjenje z vozišči PMS DARS.
V sodelovanju s strokovnjaki z DRI smo v letu 2023 pripravili metodologijo za spremljanje stanja geotehničnih
objektov in nadaljevali pregledovanje zadrževalnikov.
Na podlagi pogodbe za osemletni geotehnični monitoring na celotnem avtocestnem omrežju (razen območja
Rebrnic, kjer se monitoring že izvaja), ki je bila sklenjena v letu 2015, so se v letu 2023 izvajale vse potrebne
meritve na geotehničnih objektih in spremljanja stanja zahtevnejših objektov. Posebej pozorni smo bili na
spremljanje stanja vozišč v predorih, kjer so bili izvedeni dodatni ukrepi za izboljšanje stanja.
Na podlagi Analize poplavne ogroženosti za ceste v upravljanju DARS, izdelane leta 2022, so bila v program
ukrepov vključena poplavno ogrožena območja oz. lokacije, ki so bile v sklopu analize zaznane kot problematične
glede na mehanizem pojavljanja dogodka in prioriteto odprave neustreznosti. Posamezna območja so bila zato
razvrščena v kategorije glede na stopnjo ogroženosti, določene prioritete in način izvajanja ukrepov morebitnega
reševanja problematičnih lokacij. Lokacije poplavne ogroženosti so bile v sodelovanju s Področjem vzdrževanja
dodatno preverjene po avgustovski ujmi leta 2023.
S področjem Vzdrževanje je bil v skladu s prejeto metodologijo izveden celovit pregled cestne infrastrukture s
poudarkom na opremi ceste. Potrebni ukrepi so bili uvrščeni v noveliran Prioritetni program ukrepov.
Skladno s pogodbo z zunanjim izvajalcem se je izvajalo spremljanje stanja premostitvenih objektov, na osnovi
katerega so se pridobili vhodni podatki za izvedbo analize stanja premostitvenih objektov in načrtovanje
potrebnih ukrepov. Na osnovi javnega naročila je bila v letu 2023 sklenjena pogodba za izvedbo izrednih
pregledov premostitvenih objektov. Za natančnejše spremljanje stanja zunanjih prednapetih kablov se je izvedlo
lasersko skeniranje zunanjih prednapetih kablov na petih premostitvenih objektih. Zaradi izrednega dogodka
(poplave v avgustu 2023) so se izvedli dodatni pregledi premostitvenih objektov v vplivnem območju izrednega
dogodka, kjer se je preverilo stanje premostitvenih objektov za zagotavljanje nadaljnje konstrukcijske varnosti.
Ukrepi za zmanjševanje porabe električne energije
Junija 2023 je bila podpisana pogodba za izvedbo ureditve pete faze cestne razsvetljave z rokom dokončanja del
junija 2024. Do konca leta 2023 je bilo več kot 70 % svetil zamenjanih z varčnejšimi s tehnologijo LED, kar
pripomore k zmanjšanju porabe električne energije.
Izvedla se je zamenjava obstoječe razsvetljave s svetili LED v pokritem vkopu Vipavski Križ.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 56
Podpisana je bila pogodba za izvedbo prve faze postavitve petih sončnih elektrarn na objektih družbe DARS,
katerih priključitev se bo izvedla v letu 2024.
Izvedeno je bilo JN za izvedbo razdelitve in ureditve odjemnih mest na stari hitri cesti skozi Maribor. Dela se bodo
izvedla v letu 2024.
Počivališča
Konec maja 2023 so bile še izvedene in predane v obratovanje tudi vse preostale lokacije mali počivališč na AC
omrežju. Izvedene so bile odprave napak, odpravljajo se tudi reklamacije. Izdane so garancije za dobro izvedbo
del. Najemnik urejuje in oskrbuje lokacije skladno s pogodbo.
Celovita funkcionalnost in opremljenost gostinskih objektov ter opremljenost s terminali za vozila na električni
pogon pa je odvisna od zagotovitve električnega napajanja na vseh malih počivališčih, kar bo v večini primerov
omogočeno z izgradnjo novih transformatorskih postaj, potekajo pridobivanja služnosti, sledi izbor za izvajalca
del.
Gospodarjenje z nepremičninami
V letu 2023 smo nadaljevali dela na področju postopkov obravnave prispelih vlog oziroma povpraševanj za
odprodajo presežnih nepremičnin v upravljanju oziroma lasti družbe DARS, na področju obveščanja
zainteresiranih strank, ugotavljanja presežnih zemljišč in drugih nepremičnin ter definiranja mogočih načinov
razpolaganja z nepremičninami, ki ležijo zunaj trase AC.
Za prodajo je bilo potrjenih skupaj 138 novih programov prodaje presežnih nepremičnin v lasti družbe DARS, od
tega 40 za kmetijska zemljišča in 98 za stavbna zemljišča. Objavljeni so bili trije razpisi javnega zbiranja ponudb
za prodajo presežnih nepremičnin v lasti družbe DARS.
V letu 2023 je bilo sklenjenih skupno 52 kupoprodajnih pogodb za prodajo presežnih nepremičnin v lasti družbe
DARS, katerih skupna vrednost znaša 2.237.784,02 evra. Na podlagi postopkov prodaje, začetih v letu 2023, je v
fazi sklenitve oz. končne realizacije še 32 prodajnih pogodb v skupni vrednosti 742.101,29 evra.
Izveden je bil projekt nove počitniške hiše na Rogli in narejena recenzija. V postopku pridobivanja gradbenega
dovoljenja smo izvedli več dopolnitev ter pozivov na občino Zreče za izdajo novega soglasja za projekt v povezavi
s skladnostjo z OPPN. Konec leta smo soglasje prejeli.
Služnosti
V letu 2023 so bile dodeljene tri dodatne lokacije za postavitev in obratovanja baznih postaj mobilne telefonije
družbi Telemach Slovenija, s katero je bila podpisana tudi nova pogodba.
Prihodki iz naslova podeljevanja služnosti oziroma za postavitev infrastrukture za potrebe baznih postaj mobilnih
telekomunikacij so se v primerjavi z letom 2022 zvišali za cca 15,5 %, predvsem zaradi povišanja stroška elektrike
in posledično povišanja nadomestil za uporabo električnih priključkov, zato je bil podpisan tudi aneks s
Telekomom Slovenija.
V letu 2023 je bilo v sklopu trženja telekomunikacij na podlagi prijav na javna naročila podpisanih osem novih
pogodb z ARNES-om. Poleg tega so bile podpisane štiri nove pogodbe z Rune Enia, MZI in Peter-s Teleurh.
Podpisani so bili štirje novi aneksi, in sicer s podjetji A1 Slovenija, Peter-s Teleurh, Telekom Slovenije in Rune Enia.
Oddanih je bilo 23 ponudb za telekomunikacijske storitve. Interesentom in strankam so bile ponujene storitve
zakupa optičnih vlaken, dostopa do spleta, možnosti za kolokacijo opreme in Wi-Fi dostop na počivališčih. Družba
DARS je poslala tri ponudbe v sklopu javnih naročil na ministrstva in šest ponudb v dinamični nabavni sistem na
portalu javnih naročil naročnika ARNES kot ponudnica zakupa optičnih vlaken.
Prihodki iz naslova telekomunikacij so v primerjavi z letom 2022 ostali na približno enaki ravni.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 57
Prometna varnost
Osnova za spremljanje stanja na področju prometne varnosti so aktivnosti, ki smo jih v družbi DARS že pred leti
prepoznali kot kazalnike za učinkovito in ekonomsko ugodne izbire ukrepov za izboljšanje prometne varnosti.
Med te aktivnosti spadajo program EuroRAP in uresničitev Direktive 2008/96 ES o varnosti cestne infrastrukture
ter nova Direktiva EU 2019/1936.
V letu 2023 so se nadaljevale aktivnosti, vezane predvsem na prometne ureditve na priključkih avtocest in hitrih
cest, z namenom ureditve vertikalne in horizontalne prometne signalizacije na način, da bo le-ta postavljena tako,
da jo udeleženci cestnega prometa pravočasno opazijo in dojamejo njen pomen. Obenem pa se s temi ukrepi
preprečujejo tudi vožnje v nasprotno smer.
V letu 2023 smo nadaljevali menjavo dotrajane vertikalne prometne signalizacije, ki ni v skladu s Pravilnikom o
prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah ter mora biti usklajena do leta 2026.
Postavitev prometne opreme za zavarovanje nevarnih mest (varnostne ograje, naletne zaključnice, izletne cone
in blažilniki trkov) se je v letu 2023 izvajala v sklopu večjih investicij pri obnovah in sanacijah voziščne konstrukcije
na območju celotnega AC/HC omrežja. Prav tako so se nekatere investicije izvajale kot samostojni projekti na
področju prometne varnosti.
Na podlagi analiz vzrokov za nastanek prometnih nesreč je hitrost poleg alkohola še vedno glavni povzročitelj
prometnih nesreč. Zato smo za zagotavljanje varnega in tekočega prometa v sodelovanju s policijo ponovno
pristopili k aktivnostim za vzpostavitev sistema sekcijskega merjenja hitrosti na štirih odsekih avtocest. Sekcijsko
merjenje se predvideva na odseku Vrhnika–Logatec (smer LJ), odseku Vodice–LJ (Brod) (smer KR), odseku
Grosuplje–Višnja Gora in odseku Vransko–Trojane ter odseku Trojane–Blagovica (smer MB).
V letu 2023 se je na avtocestah in hitrih cestah zgodilo 2235 prometnih nesreč. Življenje je izgubilo 13 oseb. Od
leta 2005 je bilo samo v dveh letih manj kot 13 smrtnih žrtev – leta 2008 (11) in leta 2020 (6). Težje se je
poškodovalo 40 oseb, kar je za 29 % manj kot v letu 2022 (56). Lažje se je poškodovalo 493 oseb, kar je za 12 %
manj kot v letu 2022.
Tabela 10: Podatki o prometnih nesrečah na AC in HC
Leto
Kategorija ceste
Lahka telesna poškodba
Huda telesna poškodba
Smrt
2022
AC
508
54
25
HC
51
2
1
2023
AC
438
32
13
HC
55
8
0
Pomemben segment prometne varnosti predstavljajo tudi preobtežena tovorna vozila. Merjenje
preobremenjenih vozil se izvaja na petih stalnih merilnih mestih. V letu 2023 je povprečni delež preobremenjenih
tovornih vozil na vseh petih merilnih mestih znašal 15,2 %. Poleg nevarnosti, ki jo ta vozila predstavljajo ostalim
udeležencem, nam kot upravljavcu povzročajo ogromno nepotrebne škode na prometni infrastrukturi. S policijo,
ki deluje v nadzornem centru v Dragomlju, skušamo kršitelje odkriti in čim več tudi kaznovati.
Za doseganje boljše prometne varnosti ter pretočnosti so pomembni tudi dobro usposobljeni zaposleni, zato v
družbi DARS usposabljamo nadzornike prometa tudi s simulatorjem sistemov za nadzor in vodenje prometa
(SNVP) ter predorskem simulatorju. S tem želimo doseči boljše odzivne čase ob intervencijah ter pravilne odzive
zaposlenih v nadzornih centrih. V letu 2023 so vsi nadzorniki prometa uspešno opravili usposabljanje na obeh
simulatorjih.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 58
I.9.5 Investicije
Družba DARS je v letu 2023 skladno s poslovnim načrtom organizirala in vodila projekte gradnje in obnove
avtocestnih odsekov.
Na področju prostorskega načrtovanja in umeščanja avtocest ter hitrih cest v prostor so se v letu 2023 izvajale
aktivnosti prostorskega umeščanja na naslednjih projektih.
HC Slovenj Gradec–Dravograd
- Novelirali so se idejni projekt in vse potrebne strokovne podlage.
- Dopolnjeno je bilo okoljsko poročilo (kumulativni in daljinski vplivi).
- Zaključena je bila izdelava dodatka na varovana območja.
- Zaključena je bila izdelava elaborata ZUKR.
- Zaključena je bila izdelava elaborata rušitev.
- Izdelane so bile strokovne podlaga s področja voda po prilogi 3 in prilogi 5 splošnih smernic DRSV.
- Zaključen je bil elaborat obremenitve s hrupom med gradnjo.
- Zaključena je bila analiza izgub kmetijskih zemljišč.
- Zaključena je bila analiza odpornosti projekta proti podnebnim spremembam.
- Izdelan je bil predlog alternativnega poteka kolesarske steze izven območja poplav.
- Hidrološko-hidravlična študija (HHŠ) se usklajuje s pripombami DRSV.
- Sodelovanje na sejah medresorske delovne skupine za spremljanje načrtovanja in gradnje
infrastrukturnega projekta 3. razvojne osi.
- Potekajo aktivnosti za pridobitev podatkov vezanih na poplavni dogodek avgusta 2023, ki so nujni za
zaključek HHŠ in ostalih strokovnih podlag.
V postopku priprave DPN nastaja zamuda zaradi potrjevanja HHŠ na DRSV.
HC Otiški vrh–Holmec (Prevalje)
- Izdelovale so se strokovne podlage za DPN: Elaborat optimizacij in preveritve smiselnosti izvedbe
štiripasovne ceste na prvem odseku državne ceste Otiški vrh–Ravne, izdelana predstavitev,
posredovanje Elaborata na MZI; idejni projekt; geološko-geotehnične raziskave; HHŠ; gradivo za potrebe
usklajevanja rešitev z DRSI železnice glede načrtovane nadgradnje železniške proge; preliminarna ocena
vrednotenja nevarnih lastnosti predvidenega zemeljskega izkopa na območju deponije železarne pri
priključku Dobja vas.
- Sprejeta je bila odločitev, da se na prvem pododseku Otiški vrh–Ravne načrtuje štiripasovnica (dopis
MZI št. 350-73/2010/133-02112043 z dne 8. 5. 2023).
- Priprava dokumentacije za izvedbo evidenčnega naročila za izdelavo RSA.
- Priprava dokumentacije za izvedbo javnega naročila za recenzijo IDP.
- Aktivnosti v zvezi s pridobitvijo stališča DRSV glede na stanje po avgustovskih poplavah (nova hidrološka
izhodišča, ureditev struge reke Meže …).
- Aktivnosti v zvezi z zagotovitvijo sanacije gozdnih vlak, po katerih so predvideni dostopi do lokacij
predvidenih geološko geotehničnih raziskav.
- Sodelovanje na sejah medresorske delovne skupine za spremljanje načrtovanja in gradnje
infrastrukturnega projekta 3. razvojne osi.
V postopku priprave DPN nastaja zamuda zaradi avgustovskih poplav – DRSV še ni podal stališča glede ustreznosti
obstoječih hidroloških izhodišč, na prvem pododseku Otiški vrh–Ravne ni bilo mogoče pričeti z izvedbo geološko-
geotehničnih raziskav (uničene dostopne vlake), ki predstavljajo izhodišče za izdelavo idejnega projekta.
GC Ptuj–Markovci
- Izdelana je bila ŠV/PIZ.
- Izdelane so bile strokovne podlage po Prilogi 5 splošnih smernic DRSV.
- ŠV/PIZ sta pregledali in potrdili komisija DARS za oceno investicijske dokumentacije in Uprava DARS.
- ŠV/PIZ je v potrjevanju na KIOP.
V postopku priprave DPN nastaja zamuda zaradi dolgotrajnega potrjevanja ŠV/PIZ na KIOP (MzI).

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 59
AC Postojna/Divača–Jelšane
- Izdelovale so se vse potrebne strokovne podlage, ŠV/PIZ in OP (nov krog vrednotenja): analiza smernic,
usklajevanje z NUP (MK, MORS); geološko-geotehnične raziskave; strokovne podlage za ŠV/PIZ (GTE,
OP, PRE, prometna študija, strokovna podlaga po Prilogi 4 splošnih smernic DRSV, elaborat ravnanja z
viški materiala); elaborat optimizacij vijolične variante; izdelava RSIA; izdelava Elaborata ravnanja z viški
materiala (gradivo za pridobitev dodatnih smernic); pridobivanje smernic NUP za lokacije vnosa viškov
materiala v tla; strokovna podlaga po Prilogi 4 splošnih smernic DRSV.
V postopku priprave DPN nastaja zamuda zaradi dolgotrajnega usklajevanja vijolične variante po predlogu Občine
Pivka in v nadaljevanju z nosilci urejanja prostora – MORS in MK (Polhova jama, zavarovana območja kulturne
dediščine) in zaradi dolgotrajnega pridobivanja smernic nosilcev urejanja prostora za območja lokacij za vnos
viškov materiala v tla.
HC Koper–Dragonja
- Dopolnjene so bile strokovne podlage na podlagi sprejetih stališč do pripomb in predlogov z javne
razgrnitve – 1. faza: izdelava idejnih rešitev optimizacije trase.
- Izvedene so bile geološko-geomehanske in hidrogeološke raziskave.
- Izdelane so bile geodetske podlage.
- Izdelana je bila mikroklimatska študija za območje Šalare.
- Izdelana je bila prometna študija.
- Sodelovanje z MZI v komunikaciji s civilno iniciativo in MOK, priprava opomnikov in informacij.
- Pridobitev načelnega strinjanja MZI glede predlaganih optimizacij (depresijski predor mimo Šalare,
optimizacija Derešnjak).
- Izdelano gradivo za pridobitev dopolnjenih smernic in usmeritev NUP.
V postopku priprave DPN nastaja zamuda, ker je bilo pridobljeno načelno strinjanje MZI glede predlaganih
optimizacij trase na podlagi sprejetih stališč do pripomb in predlogov z javne razgrnitve.
Ekodukt na AC odseku Unec–Postojna
- Izvedene so bile geološko-geomehanske raziskave in izdelano je bilo geološko-geomehansko
poročilo.
- Izdelana je idejna zasnova ekodukta.
- Izdelujejo se strokovne podlage in GTE za ŠV/PIZ.
V postopku priprave DPN nastaja zamuda zaradi neugodnih vremenskih razmer, ki so na začetku leta 2023
preprečevale izvedbo terenskih raziskav. Posledično so se zamaknili vsi roki, poleg tega je bil projektant DPN v
določenem trenutku nujno angažiran na drugem prioritetnem projektu, zato je prišlo do zamika pri izdelavi
strokovnih podlag za ŠV/PIZ.
Razširitev ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih avtocest
- Potekala so usklajevanja med MZI in DARS glede nadaljevanja projekta.
- Izdelan je bil elaborat Izhodišča za celostno načrtovanje ljubljanskega prometnega vozlišča.
- Začela se je izdelava novelacije elaborata glede opredelitve možnosti uporabe postopka VDJK za širitev
AC obroča in vpadnih avtocest.
MNVP ni začel postopka priprave DPN.
Plato Karavanke
- Izdelana je bila ŠV/PIZ.
- ŠV/PIZ sta pregledali in potrdili komisija DARS za oceno investicijske dokumentacije in Uprava DARS.
- ŠV/PIZ je bila v potrjevanju na KIOP.
V postopku priprave DPN je nastala zamuda zaradi dolgotrajne obravnave ŠV/PIZ na DARS in KIOP.
AC priključek Kranj sever
- Podpisana je bila pogodba za izdelavo strokovnih podlag za ŠV/PIZ, ŠV/PIZ, strokovnih podlag za DPN in
DPN.
- Izdelane so bile strokovne podlage za ŠV(UR)/PIZ.
o Geodetski načrt
o Prometna študija
o Podlaga za oceno učinka na varnost v prometu (RSIA)
o Elaborat voziščne konstrukcije

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 60
o Študija hrupa s predlogom protihrupnih ukrepov
o Ocena tal z analizo kakovosti izkopa
o Geološko-geotehnični elaborat in hidrogeološka analiza
- Začela se je izdelava OP in ŠV/PIZ.
Izvajale so se tudi številne druge naloge, vezane na prostorsko načrtovanje in umeščanje v prostor, kot so priprava
smernic in mnenj v primerih, ko ima MZI položaj nosilca urejanja prostora, in sodelovanje pri pripravi in
sprejemanju predpisov s področja prostorskega načrtovanja in umeščanja v prostor ter z njimi povezanih
predpisov. Med drugim so potekala usklajevanja in podana mnenja v zvezi s predlogom Programa upravljanja
območij NATURA 2000 za obdobje 2023–2028, predlogom Načrta zmanjševanja poplavne ogroženosti 2022–
2027, predlogom Pravilnika o OPN in OPPN, predlogom Uredbe o podrobnejših pravilih urejanja prostora za
umeščanje fotonapetostnih naprav in sprejemnikov sončne energije, predlogom Zakona o uvajanju naprav za
proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije ter predlogom Zakona o obnovi, razvoju in
zagotavljanju finančnih sredstev. Pripravljena so bila mnenja na predlog Sklepa o izvedbi DPN za polje vetrnih
elektrarn Griže – Veliko polje in polje vetrnih elektrarn Dolenja vas.
Poleg nalog prostorskega načrtovanja in umeščanja v prostor, ki se izvajajo v imenu in za račun RS, so se izvajale
tudi naloge, ki se izvajajo v imenu in za račun DARS:
- priprava strokovnih izhodišč za MZI, za smernice in mnenja k občinskim prostorskim aktom, kadar ima
MZI položaj NUP, ter projektnih pogojev in mnenj, ko ima družba DARS vlogo mnenjedajalca,
- izdelava idejnih zasnov za ureditev varnih in varovanih parkirišč na lokacijah počivališč Lom in Maribor
(izdelava 2. faze – idejne zasnove),
- aktivnosti v zvezi s postopkom presoje vplivov na okolje za projekt vzpostavitve tretjega prometnega
pasu na štajerski vpadnici in na primorski vpadnici.
Na področju projektne dokumentacije in pridobivanja nepremičnin za potrebe gradnje so v letu 2023 po
posameznih investicijah potekale naslednje glavne aktivnosti:
Odsek Jagodje–Lucija
Projektna dokumentacija PGD/PZI je bila v večini izdelana in delno recenzirana. Pridobljenih je 92 % površin,
potrebnih za gradnjo. Nadaljnji postopki izvajanja odkupov nepremičnin so bili v skladu z navodili MZI ustavljeni.
Potekajo aktivnosti za izdelavo optimizacije dela trase HC na odseku Valeta–Lucija v sodelovanju z lokalno
skupnostjo Občine Piran.
Odsek Koseze–Kozarje (razširitev v 6-šestpasovnico)
Poteka pridobivanje GD po integralnem postopku. V letu 2023 je bila PGD dokumentacija usklajena/dopolnjena
z mnenji mnenjedajalcev. 22. 9. 2023 je MNVP DARS seznanil, da so pridobljena vsa pozitivna mnenja. 27. 10.
2023 je MNVP opravila javno razgrnitev dokumentacije PDG/PVO za Razširitev AC A2 Karavanke–Obrežje, odsek
Koseze–Kozarje v šestpasovnico. Zaradi nerealiziranih ureditev, predvidenih v DPN za varovano parkirišče Brdo
Zahod, in zaradi lažjega pridobivanja zemljišč na območju bencinskega servisa Brdo Vzhod bo treba projektno
dokumentacijo na tem območju novelirati. Pridobljenih je 98 % potrebnih dokazil o pravici graditi. Urediti je treba
predvsem še nekaj razmerij za ureditev služnostnih pravic.
Šentvid–Koseze
Avgusta 2022 je bila podpisana pogodba za novelacijo projektne dokumentacije. Decembra 2022 je bila na MNVP
vložena zahteva za izdajo GD. Aprila 2023 je potekala recenzija izdelane PZI projektne dokumentacije. Julija 2023
je bila recenzija formalno zaključena, vsa PZI dokumentacija je bila septembra 2023 predana naročniku. 1. 2. 2023
je bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje, ki je 2. 3. 2023 postalo pravnomočno.
Priključek Dragomer
V letu 2023 so se zaključile aktivnosti priprave na gradnjo, pridobljeno je bilo dopolnilno gradbeno dovoljenje,
zaključena in prevzeta je bila dokumentacija PZI, pridobljena so bila vsa zemljišča in služnosti.
3. razvojna os – sever, odsek Velenje–Slovenj Gradec
Projekt je razdeljen na osem sklopov. Delitvi in prioritetam sledijo tudi izdelava projektne dokumentacije,
pridobivanje mnenj pristojnih mnenjedajalcev in pridobivanje gradbenih dovoljenj. Izvajale so se končne
recenzije PZI. Pridobljena so vsa mnenja, razen mnenje DRSV na treh sklopih. Investicijski program je bil izdelan
in potrjen v letu 2019.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 61
Na sklopu A je bila zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja vložena na MNVP 10. 8. 2023. Septembra in
decembra 2023 je bila zahteva za izdajo GD dopolnjena. Pridobljenih je 84 % vseh zemljišč, potrebnih za gradnjo.
Pridobljena so vsa mnenja razen mnenja DRSV.
Za sklop B ter sklop H je bilo za 1. pododsek med priključkom Škale in predorom Konovo dne 29. 4. 2022 izdano
GD, ki je 9. 6. 2022 postalo pravnomočno. Za 2. pododsek je bilo GD izdano 12. 6. 2023, vendar je bila zoper GD
avgusta 2023 vložena tožba. Postopek na upravnem sodišču še ni zaključen.
Za sklop C – Škale je bila v letu 2022 vložena zahteva za izdajo GD. V letu 2023 so bila pridobljena vsa mnenja,
manjka le še mnenje DRSV, za katero je bila vloga v letu 2023 večkrat dopolnjena. Pridobljena so vsa zemljišča,
potrebna za gradnjo.
Na sklopu D so se izvajala gradbena dela.
Za sklop E – Velunja je bila decembra 2021 vložena zahteva za izdajo GD. Zahteva je bila 14. 9. 2023 zavržena. 15.
11. 2023 je bilo pridobljeno še zadnje mnenje – DRSV. 20. 11. 2023 je bila zahteva za izdajo GD ponovno vložena.
Na sklopu F so se izvajala gradbena dela.
Na sklopu G – Podgorje je bila v letu 2022 na MOP oddana zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja, ki pa je bila
septembra 2023 zavrnjena. 22. 12. 2023 je bila na DRSV posredovana dopolnitev vloge za izdajo mnenja, ki je še
zadnje manjkajoče. Pridobljena so vsa zemljišča, potrebna za gradnjo.
3. razvojna os – sever, odsek Šentrupert–Velenje
V letu 2023 so potekale aktivnosti priprav na gradnjo, izdelava dokumentacije DGD/PZI in PVO. Vloga za
integralno gradbeno dovoljenje je bila na MNVP vložena 22. 4. 2022. Vloga je bila skladno z zahtevami
mnenjedajalcev dopolnjena 24. 6. 2022, 17. 2. 2023 in 29. 9. 2023. V postopku izdaje gradbenega dovoljenja je
MNVP DARS seznanil, da je prejel 13 mnenj, ki ugotavljajo sprejemljivost oz. ustreznost nameravane gradnje,
osem mnenj, ki ugotavljajo sprejemljivost oz. ustreznost nameravane gradnje pod določenimi pogoji, ki se
nanašajo na izvedbo gradnje, kasnejše faze projektne dokumentacije ter pet mnenj, iz katerih izhaja, da rešitve
niso ustrezne oz. so pomanjkljive, in na podlagi katerih je treba dopolniti dokumentacijo. Prejeti pa sta bili tudi
dvi negativni mnenji. 11. 4. 2023 je bil izdelan Elaborat faznost in etapnost gradnje. Nadaljeval se je odkup
nepremičnin, potrebnih za izvedbo projekta. Do konca leta 2023 je bila uspešno zaključena pridobitev 46 od 47
objektov, medtem ko poteka postopek razlastitve za preostali nepremičnini. Pridobljenih je 90 % dokazil o pravici
graditi za pridobitev GD.
1. in 2. etapa 3. razvojne osi – jug (priključek Novo mesto vzhod–priključek Osredek)
Vsa PGD in PZI projektna dokumentacija je bila že predhodno izdelana. Predhodno je bilo v letu 2021 že izdano
GD za traso in oba mostova, na katero so bile vložene štiri tožbe na upravno sodišče. Julija 2022 je Upravno
sodišče izdalo sodbo, s katero je odpravilo GD in zadevo vrnilo na MOP (sedaj MNVP) v ponovni postopek.
Zahteva za izdajo GD je bila dopolnjena in MNVP je 3. 7. 2023 ponovno izdal GD. 16. 8. 2023 je CI 3RO ponovno
vložila tožbo na izdano gradbeno dovoljenje. Odgovor na tožbo je bil na upravno sodišče poslan 23. 10. 2023.
Zaradi povečanja investicijske vrednosti projekta je bila novembra 2023 podpisana pogodba za novelacijo
investicijskega programa.
3. in 4. etapa 3. razvojne osi – jug (od priključka Osredek do Malin)
V recenzijo so predana GG poročila viškov materiala. Februarja 2023 sta bila izdelana DGD in PVO. PZI
dokumentacija je v izdelavi. Del PZI dokumentacije je predan v recenzijo. Sprejeta je bila odločitev, da se na
lokaciji Težka voda – zahod predvidi tip 2 spremljajočega objekta s parkiriščem za izločanje tovornih vozil. Na
lokaciji Težka voda – vzhod se predvidi tip 1 spremljajočega objekta, ki predvideva program in vsebino malih
počivališč. 5. 7. 2023 je MZI izdalo odločbo – odobritev odstopanj od projektnih pogojev iz Uredbe o tehničnih
normativih in pogojih za projektiranje cestnih predorov v Republiki Sloveniji za predor Gorjanci. Aneks za
podaljšanje vmesnih pogodbenih faznih rokov in končnega pogodbenega roka do konca leta 2024 je bil podpisan
11. 12. 2023.
Stanje pridobljenih dokazil o pravici graditi na 3. etapi je 90 %, na 4. etapi pa 74 % glede na potrebne površine.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 62
Zahteva za izdajo GD po integralnem postopku je bila vložena na MNVP 28. 2. 2023, dopolnitve pa 16. 3. 2023,
24. 4. 2023, 17. 5. 2023, 27. 12. 2023.
Pridobljeno je bilo gradbeno dovoljenje za razširitev avtocestne baze Novo mesto.
3. razvojna os – jug, 2. odsek od priključka Maline do MMP Metlika in do priključka Črnomelj – jug
V letu 2023 so bile izvedene vse parcelacije na terenu (za pododseka A in B). Izdelujejo se parcelacijski elaborati,
ki bodo oddani na GURS na začetku leta 2024, na njihovi podlagi bodo izdane parcelacijske odločbe. Odkupi
zemljišč se bodo pričeli po pridobitvi parcelacijskih odločb. Razpisna dokumentacija za izvedbo odkupov je bila
18. 10. 2023 objavljena na portalu javnih naročil. Odločitev o oddaji naročila je bila objavljena 20. 12. 2023.
Marca 2023 se je pričela izdelava geodetskega posnetka terena, ki je bil 27. 10. 2023 predan v recenzijo.
Za izdelavo DGD/PZI projektne dokumentacije za pododseka A in B sta bili pogodbi podpisani 19. 1. 2023. Za oba
odseka so bili pridobljeni že vsi projektni pogoji.
Pododsek A (od priključka Maline do priključka Metlika sever): 20. 6. 2023 je bila izvedena vmesna recenzija
umestitve niš in prometnih portalov. 27. 10. 2023 je projektant v vmesno recenzijo posredoval del PZI projektne
dokumentacije.
Pododsek B (od priključka Metlika sever do MMP Metlika): 24. 8. 2023 je projektant dopolnil predlog optimizacije
priključka Metlika jug. 18. 10. 2023 je bila predstavljena tehnologija gradnje pododseka A in B. IDZ navezave na
mejo z RH je bila decembra 2023 dopolnjena.
Za oba pododseka so v izdelavi PVO, DGD in elaborati vplivov na okolje. Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja
še ni bila vložena.
Izvedba investicijskih posegov na Šmarski cesti v Kopru na G1-11/1062 od priključka na H5 do ustrezne
navezave na obstoječe stanje, v sklopu katere se projektira tudi priključek Slavček
Skladno s sporazumom za izvedbo investicijskih posegov na Šmarski cesti Mestna občina Koper vodi in koordinira
postopek priprave na gradnjo. DARS je udeležen zgolj na 1. odseku od km 0+000 do km 0+940 (priključek Slavček).
Raven uslug na predmetnem odseku se znižuje hitreje, kot je bilo predvideno v prometni študiji iz leta 2018.
Zaradi spremenjenih prometnih razmer (vstop Republike Hrvaške v schengensko območje), sedanja predvidena
rešitev namreč ne zagotavlja ustrezne rešitve oz. poslabšuje prometne razmere za lokalni promet, je DARS
pristopil k izdelavi elaborata preveritve izvedbe krožnega križišča Šmarske in Istrske ceste (krožišče Vina Koper).
V elaboratu sta predvideni izdelava petih možnih scenarijev ureditve območja pri krožišču Vina Koper in izdelava
idejne zasnove najugodnejše variante.
Razširitev bertoške vpadnice v štiripasovnico
V skladu z dogovorom vse aktivnosti do gradnje vodi Mestna občina Koper, projektno dokumentacijo recenzira
družba DARS. Skladno s podpisanim dogovorom družba DARS v nadaljevanju refundira stroške izdelave projektne
dokumentacije. Aktivnosti v zvezi z zaključevanjem PZI dokumentacije so zaključene, izvedena je recenzija
projektne dokumentacije, pridobljene so izjave recenzentov ter družbe DARS.
Poteka izdelava investicijske dokumentacije. DIIP je bil že potrjen, pripravlja se investicijski program. Z naslova
zagotavljanja pravice graditi je bilo ugotovljeno, da MO Koper še ni pridobila vseh dokazil o pravici graditi.
Na sestanku junija 2023 med predstavniki Luke Koper se je ugotovilo, da sočasna gradnja s serminsko vpadnico
z vidika zagotavljanja pretočnosti predvsem tovornih vozil v in iz Luke Koper ni primerna. Predlagano je bilo, da
se najprej začne gradnja serminske vpadnice (predvideno v letu 2024), z zamikom predvidoma od devet do
dvanajst mesecev pa se začne razširitev bertoške vpadnice. Gradnja bi tako deloma potekala sočasno (dograditev
voznih pasov), v času rekonstrukcije križišč na bertoški vpadnici pa bi bil tovorni promet že preusmerjen na novo
serminsko vpadnico. Predlog je bil julija 2023 predstavljen predstavnikom MO Koper.
Predviden začetek postopka za JN za izbor izvajalca gradnje je odvisen od podpisa sofinancerskega sporazuma
med MZI, DRSI, MOK in DARS in zagotovitve sredstev v proračunu RS za del DRSI. Sofinancerski sporazum je v
usklajevanju med deležniki. DRSI je avgusta 2023 podala pripombe na sporazum, pri čemer je podan predlog, da

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 63
bo rok začetka in dokončanja investicijskih del določen glede na finančne možnosti proračuna Republike
Slovenije. Navedena nedorečenost glede časa financiranja vpliva na možnost dokončanja investicijskega
programa in posledično načrtovanja izvedbe investicije.
Serminska vpadnica
Projektne dokumentacije PGD/PZI, izdelane v preteklih letih, ni bilo več mogoče uporabiti v postopku pridobitve
GD, zato je bilo projektno dokumentacijo treba novelirati. V letu 2023 je potekalo dopolnjevanje izdelane
projektne dokumentacije DGD/PZI, ki je bila recenzirana. Izvajalec je pridobil tudi vsa mnenja. Na MNVP je bila
junija 2023 poslana vloga za izdajo GD, ki je bilo pridobljeno decembra 2023. Izdelana in potrjena (tudi na KIOP-
u) je bila novelacija investicijske dokumentacije. Podpisana sta bila sofinancerska sporazuma z Elektro Primorska
in Petrolom, medtem ko je z Rižanskim vodovodom (MO Koper) in DRSI sporazum še v usklajevanju.
DARS je skupaj z Luko Koper pridobil evropskih sredstev iz naslova CEF-2. Pridobili smo 50 % vseh potrebnih
sredstev za gradnjo, kar znaša nekaj več kot štiri milijone evrov.
Novembra 2023 je bil potrjen sklep o začetku postopka JN za izbiro izvajalca gradnje. Poteka priprava razpisne
dokumentacije za objavo na portalu JN. Gradnja se bo predvidoma začela v prvi polovici leta 2024 in bo trajala
22 mesecev.
Na področju gradenj so se izvajale naslednje aktivnosti:
Priključek Dragomer:
Uvedba v delo izvajalca predhodnih arheoloških raziskav je bila izvedena 17. 7. 2023.
Uvedba v delo izvajalca gradbenih del je bila izvedena 31. 7. 2023.
Uvedba v delo izvajalca zunanje kontrole kakovosti je bila izvedena 4. 8. 2023.
Na terenu so se večinsko izvajala pripravljalna in zemeljska dela ter nekaj del odvodnjavanja, izvajala so se dela
navezave krakov AC priključka: sečnja, odstranitev varovalne ograje, odriv humusa, široki izkop, priprava
temeljnih tal, polaganje ločilnega geosintetika, nasipne plasti, odvodni, zemeljski jarki. Izvajale so se
vodnogospodarske ureditve na Dolinarjevem jarku. Porušen je bil objekt ob križišču K6. Skladno z dopolnitvijo
PZI se je izvajal razširjen obseg vertikalnih gruščnatih slopov na južni strani AC (dev. 1-1) in monitoring posedkov.
Izvedene so bile zaščite in prestavitve elektro vodov. Izvedeni sta bili začasni prestavitvi SN in NN vodov na dev.
1-1. Izvajal se je monitoring v času gradnje in obratovanja: aktivirana sta bila dva piezometra za spremljanje
podzemnih vod. Na treh objektih je bila izvedena pasivna zaščita objektov. Na Deviaciji 1-1 je bil od P39 do konca
deviacije zaključen predobremenilni nasip višine 120 cm. Na deviaciji 1-2 so bila izvedena pripravljalna dela in
delno nasipi ter kamnita posteljica. Na prepustu 3-6b so bile zabetonirane talna plošča ter obe steni prve
kampade.
Podpisovanje pogodbe pri sofinancerjih se je nekoliko zavlekel. Dela na gradbišču so tekla po terminskem planu.
Odsek AC Koseze–Kozarje
Na odseku AC Koseze–Kozarje se aktivnosti, vezane na gradnjo za razširitev v 6-pasovnico, niso izvajale, ker še ni
bilo pridobljeno gradbeno dovoljenje.
Projekt Karavanke
Do 31. 12. 2023 so bila na projektu Karavanke izvedena dela izkopa in podporni ukrepi v:
- kaloti do 3055 m (od tega v letu 2023 – 698 m),
- stopnici do 3019 m (od tega v letu 2023 – 699 m),
- talnem oboku (brizgani beton) do 2806 m (od tega v letu 2023 – 516 m),
- dveh prečnikih EQ19 in GQ20 in v prezračevalnem prečniku LQ3.
Poleg navedenega so bila v predoru izvedena še naslednja dela:
- temelj notranje obloge – zahodna in vzhodna stran do 2513 m (od tega v letu 2023 – 2 x 513 m),
- talni obok (liti beton) m (od tega v letu 2023 – 285 m),
- polnilni beton do 2183 m (od tega v letu 2023 – 364 m),
- hidroizolacija predora do 2026 m (od tega v letu 2023 – 1722 m),
- notranja obloga predora do 1937 m (od tega v letu 2023 – 1637 m),
- stropna plošča predora do 895 m (vse v letu 2023).

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 64
Zunaj predora so se izvajala dela na novi portalni stavbi. Do konca leta 2023 so bili izvedeni temeljna plošča
pogonske centrale vključno s stenami pritličja in medetažno ploščo, povezovalni hodnik pod voziščem in
stopnišče do prvega nadstropja vključno z izvedeno prvo fazo medetažne plošče. Izvedena so bila dela na kabelski
kanalizaciji za distribucijski srednjenapetostni vod v območju portalne zgradbe. Izvedla sta se temeljna plošča in
podzemni hodnik portalne stavbe. Izkopni material iz predora se je odvažal in vgrajeval v plasteh debeline 50 cm
na lokacijah odlagališč viškov materiala »4«, »C« in »G«. Deponiji materiala na lokacijah »C« in »M« sta bili
končno gradbeno zaključeni in oblikovani po zahtevah arhitekta.
Skupaj z Asfinag je bil uspešno izveden razpis za pridobitev izvajalca elektrostrojne opreme – paket 1. Pogodba z
izvajalcem je bila podpisana septembra. Sočasno so se pripravljali razpisna dokumentacija in projekti za razpis za
elektrostrojno opremo – paket 2.
3. razvojna os – sever, odsek Šentrupert–Velenje
Izvajale so se aktivnosti javnega naročanja. Za 1. etapo – Šentrupert je novembra postala pravnomočna odločitev
naročnika DARS o priznanju sposobnosti v 1. fazi postopka javnega naročanja za pridobitev izvajalca gradbenih
del. Novembra so se pričele tudi aktivnosti javnega naročanja za pričetek 1. faze za 2. etapo, Podgora–Velenje.
3. razvojna os – sever, odsek Velenje–Slovenj Gradec
Na posameznih sklopih so se izvajale aktivnosti javnega naročanja. Novembra je postala pravnomočna odločitev
naročnika DARS o priznanju sposobnosti v 1. fazi postopka javnega naročanja za pridobitev izvajalca gradbenih
del za sklop G – Podgorje na 3. razvojni osi – sever, med Velenjem in Slovenj Gradcem.
Nadaljevala oz. pričela se je gradnja po posameznih sklopih. Januarja je bilo za sklop D – Gaberke pridobljeno
uporabno dovoljenje. Na sklopu F – Jenina se je gradnja nadaljevala. Julija je bila v celotni dolžini zabetonirana
leva polovica konstrukcije viadukta Visočnik, oktobra pa je bila v celotni dolžini zabetonirana desna polovica
konstrukcije viadukta Jenina. Za sklop B – Škalsko jezero in sklop H – Konovo je bila marca podpisana pogodba za
izvedbo gradbenih del. Izvajalec je bil uveden v delo in pričel z deli.
1. in 2. etapa 3. razvojne osi – jug, odsek od priključka na AC Novo mesto vzhod do priključka Osredek
Po pridobitvi gradbenega dovoljenja oktobra 2021 je bilo objavljeno javno naročilo za izbor izvajalca gradbenih
del (2. faza). Pripravljal se je tudi razpis za izvajalca zunanje kontrole kakovosti. Postopek 2. faze javnega naročila
oddaje del je prekinjen do pravnomočnosti gradbenega dovoljenja. Prekinjen je tudi postopek za izvajalca
zunanje kontrole kakovosti.
Odprava napak v garancijski dobi
Izvajale so se aktivnosti v zvezi z odpravo napak v garancijski dobi na odsekih HC in AC, kjer so bile v izteku
garancijske dobe in ugotovljene pomanjkljivosti. Izvedena je bila sanacija fekalnega kanala pod HC v priključku
Semedela.
HC Razdrto–Vipava–Ajdovščina
Izvajale so se aktivnosti za izvedbo javnega naročila za pridobitev izvajalca protivetrnih ograj. Postopek javnega
naročila se vodi skupaj tudi z drugimi projekti na tem delu hitre ceste. Odločitev naročnika DARS o priznanju
sposobnosti v 1. fazi postopka javnega naročanja za pridobitev izvajalca gradbenih del je postala pravnomočna
marca. Izvajale so se tudi aktivnosti za pričetek 2. faze postopka JN (zbiranje ponudb).
Odsek Markovci–Gorišnica
Nadaljevale so se aktivnosti pridobivanja integralnega gradbenega dovoljenja (IGD). DARS je ponovno dopolnili
vlogo za IGD z novim katastrskim elaboratom in Vodilno mapo PGD. Na portalu eUprave je bila 21. 3. 2023
objavljena javna razgrnitev, ki je potekala do 20. 4. 2023, pripomb ni bilo tudi v nadaljevanju na ustni obravnavi.
Integralno gradbeno dovoljenje je bilo po več kot treh letih in pol končno pridobljeno 19. 10. 2023, poteka
odločitev o pravnomočnosti IGD. Potrjen je bil pričetek postopka 2. faze JN za izbor izvajalca gradnje skupaj z
odsekom Gorišnica–Ormož. Uprava je potrdila pričetek postopka JN za pridobitev izvajalca strokovnih in
inženirskih storitev za izvedbo gradnje ter po končani gradnji. Potekala je priprava razpisne dokumentacije za oba
razpisa za objavo na portalu JN. Aktivnosti gradnje se bodo pričele leta 2024 in bodo trajale 30 mesecev.
Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 65
Zaradi izredno dolgotrajnega pridobivanja IGD so nastale več kot triinpolletne zamude, ki se bodo odražale na
toliko poznejšem pričetku gradnje tega odseka. Zaradi velikih globalnih podražitev je bila izdelana novelacija
investicijske dokumentacije.
Odsek Gorišnica–Ormož
Projektna dokumentacija PZI je končana. Vsa gradbena dovoljenja so pridobljena. Potrjen je bil pričetek postopka
2. faze JN za izbor izvajalca gradnje skupaj z odsekom Gorišnica-Ormož. Uprava je potrdila pričetek postopka JN
za pridobitev izvajalca strokovnih in inženirskih storitev za izvedbo gradnje in po končani gradnji. Potekala je
priprava razpisne dokumentacije za oba razpisa za objavo na portalu JN. Aktivnosti gradnje se bodo pričele leta
2024 in bodo trajale 30 mesecev.
Zaradi izredno dolgotrajnega pridobivanja IGD za odsek Markovci–Gorišnica so nastale več kot triinpolletne
zamude, ki se bodo odražale na toliko poznejšem pričetku gradnje tudi tega odseka, saj se oba odseka, Markovci–
Gorišnica in Gorišnica–Ormož, gradita sočasno. Zaradi velikih globalnih podražitev je bila izdelana novelacija
investicijske dokumentacije.
AC Draženci–MMP Gruškovje
Končane so vse aktivnosti gradnje in predaje v uporabo na celotnem odseku AC od km 0,00 do km 13,03. V
nadaljevanju potekajo aktivnosti spremljave v okviru garancijskega roka. Potekajo še nekateri obratovalni
monitoringi, skladno z določili programa monitoringa v času uporabe AC.
Končana je gradnja dopolnilnih parkirišč za potrebe prodaje vinjet na MMP Gruškovje, za katera je bil izvajalec
uveden v delo 30. 8. 2022.
Arheološka najdišča
Na podlagi večletne pogodbe iz leta 2016 so se nadaljevale poizkopavalne obdelave arhivov najdišč za izvedena
zaščitna arheološka izkopavanja na avtocestnih odsekih in posameznih lokacij izkopavanj, kjer poizkopavalna
obdelava še ni bila izvedena, ter obdelava lončenine, pridobljene ob raziskavah ETP (ekstenzivnih arheoloških
pregledih) in ITP (intenzivnih arheoloških pregledih). Skupaj so bila do zdaj obdelana naslednja najdišča: Rogoza,
Dragomelj, Podgorica, Valmarin, Šušec, Gradišče nad Hraščami, Medvedjek, Zagorica, Bela cerkev, Draga pri Beli
cerkvi, Draga 3, Grofove njive, Pečina Skopice, Veliki Dol, Čatež Sredno Polje, Mokrice Na Špici, Obrežje, Ribnica,
Zadruga, Lavše, Dolge njive pri Stražgonjca, Trojane, Bohova 2, Sv. Urhi in Veliki Dol, Ribnica. Vsa dela bodo
dokončana do konca leta 2024.
Na področju obnov so bile izvedene naslednje aktivnosti in projekti:
V letu 2023 je bilo obnovljenih 65,8 km smernih vozišč odsekov in priključkov, kar vključuje nadaljevanje projekta
preplastitev na delu odseka Šentilj–Pesnica–Dragučova–Lenart, Lipce–Lesce–Podtabor ter nadaljevanje obnove
na delu odseka Vogrsko–Šempeter–Vrtojba in Hrušica–Lipce. Izvedena je bila rekonstrukcija na delu odsekov
Ivančna Gorica–Bič in Zadobrova–Šmartinska–Tomačevo, obnova vozne površine na delu odseka Škofije–Sermin
in Turnišče–Dolga vas ter preureditev priključka Ljubljana Zahod.
Skupaj so bila izvedena obnovitvena dela na 25 premostitvenih objektih, od tega je bilo v okviru obnov odsekov
delno obnovljenih 20 manjših premostitvenih objektov in trije viadukti. Samostojno je bil obnovljen nadvoz
Dunajska prek severne ljubljanske obvoznice ter menjane dilatacije in voziščna konstrukcija na viaduktu Močna.
Po požaru je bila izvedena interventna sanacija pokritega vkopa Malečnik.
Dokončani so bili dodatni ukrep na oporni konstrukciji OZ5 na območju razcepa Dragučova, kjer so se dela pričela
jeseni 2022 in se nadaljevala spomladi leta 2023. Izvedena je zaščita pobočja Mežakle pred padajočim kamenjem
in snežnimi plazovi ter pričela se je menjava in izvedba zaščitnih mrež na kamnitih vkopih primorske avtoceste,
ki se bodo nadaljevale tudi v letu 2024. Saniran je plaz pod viaduktom Ljubno. V sklopu obnov odsekov se je na
več lokacijah izvedla menjava dotrajanih varovalnih ograj za preprečitev prehoda divjadi prek AC.
Vse leto se izvajajo aktivnosti za zaključevanje preteklih projektov ter aktivnosti na področju priprave projektne
in druge potrebne dokumentacije za obnovitvena dela v prihodnjih letih. Večji projekti, ki so bili v letu 2023 v fazi
projektiranja, so:
- PZI za rekonstrukcijo ceste in objektov na odsekih AC A1/0036 in 0636 Fram–Slovenska Bistrica in 0461
priključek Slovenska Bistrica sever;
Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 66
- PZI za rekonstrukcijo odseka Slovenske Konjice–Dramlje od km 7,000 do km 7,600, vključno z
rekonstrukcijo viadukta Slatina-D VA0407 in zamenjavo viadukta Slatina-L VA0093;
- PZI za rekonstrukcijo ceste in objektov na AC A1 0039 in 0639 Dramlje–Celje, 0138 priključek Celje
Center, 0040 in 0640 Celje–Arja vas, 0191 priključek Celje Zahod in Most čez Hudinjo;
- PZI za rekonstrukcijo ceste in objektov na AC A1 0043/0643 Vransko–Trojane, 0067/0667 Trojane–
Blagovica, priključka 0105 Trojane ter za gradbeno obnovo predorov Ločica in Jasovnik;
- PZI za rekonstrukcijo cestnega telesa in objektov na odsekih AC A1/0046 in 0646 Domžale–Šentjakob,
A1/0047 in 0647 Šentjakob–LJ (Zadobrova), 0145 priključek LJ–Šentjakob in 0189 priključek LJ-Sneberje
z namenom vzpostavitve tretjega pasu;
- PZI za rekonstrukcijo dela odseka na AC A1 vključno z zamenjavo viadukta Dolgi most VA0045 v km 0,295
in VA0046 v km 0,280;
- PZI za rekonstrukcijo cestnega telesa in objektov na delih odsekov AC Ljubljana (Kozarje)–Brezovica–
Vrhnika–Logatec ter priključkih Brezovica in Vrhnika z namenom vzpostavitve tretjega pasu;
- PZI za rekonstrukcijo cestnega telesa na AC A1 0055 in 0655 Unec–Postojna, A1 0056 in 0656 Postojna–
Razdrto ter 0153 priključka Postojna;
- izdelava PZI za rekonstrukcijo vozišča na AC A1 0058 in 0658 Senožeče–Gabrk, 0156 razcep Gabrk, A1
0059 in 0659 Gabrk–Divača in A3 0068 Gabrk–Sežana V;
- PZI za obnovo voziščne konstrukcije in objektov na delih odsekov avtoceste 0002/0602 Hrušica–Lipce in
0003/0603 Lipce–Lesce, vključno s sanacijo viadukta VA0321 in galerije VA0322;
- PZI za rekonstrukcijo vozišča na AC A1/0061 Kozina–Črni Kal, A1/0661 Kozina–Črni Kal in 1640
počivališče Ravne;
- PZI za rekonstrukcijo delov odsekov na AC A2 0022 in 0622 Grosuplje–Ivančna Gorica, 0410 priključek
Ivančna Gorica, 0023 in 0623 Ivančna Gorica–Bič, 0411 priključek Bič ter 0072 in 0672 Bič–Trebnje vzhod;
- PZI za sanacijo dvoetažnega mostu čez reko Dravo v Mariboru VA0125 in rekonstrukcijo pokritega vkopa
Maribor–Tezno VA0126 in VA0127.
Izvedla se je obnova obstoječih PHO Blagovica–Krtina, Ajdovščina–Selo–Vogrsko, Pesnica–Maribor in Hrušica–
Lipce in LJ Zadobrova–Zaloška–Litijska–Malence. Naročena je bila študija hrupa za odseke Brnik–Vodice, Vodice–
LJ (Šmartno), LJ (Šmartno–Brod) in LJ (Brod–Šentvid). Tečejo aktivnosti za pridobitev PZI projektne dokumentacije
na posameznih lokacijah.
Nadaljevala se je rekonstrukcija priključka Leskoškova v okviru ureditve priključkov na območju BTC, ki je bil
predan prometu junija 2023. V nadaljevanju so bila vsa dela zaključena skupaj z rekonstrukcijo odseka hitre ceste
avgusta.
Elektrostrojna dela in ITS
V letu 2023 so se na segmentu elektrostrojnih del in inteligentnih transportnih sistemov (ITS) nadaljevale
aktivnosti priprave izvedbene dokumentacije projektov, izvedbe javnih naročil, izvedbe in dokončanja nekaterih
projektov in pričetek postopkov in projektov, ki se bodo izvajali in zaključili v letu 2024. Izpostavljene aktivnosti
so zajele predvsem naslednje:
Priprava projektne dokumentacije PZI za projekte:
- preureditev centra za upravljanje prometa Ljubljana (RNC Dragomelj), novelacija projektne
dokumentacije;
- obnova ESO opreme v predorih Debeli hrib in Mali vrh;
- obnova ESO opreme v predorih Kastelec, Dekani, Ločica in Jasovnik;
- Izvedba sistema za nadzor in vodenje prometa (SNVP) na AC A1 Štajerska in AC A5.
Izvedba javnih naročil:
- vzdrževanje komunikacijskih sistemov Ericsson (Mitel);
- zamenjava naprav UPS;
- vzdrževalna dela na optičnem telekomunikacijskem omrežju;
- izvedba nadgradnje predorskih podaljševalnikov radijskega sistema TETRA na območju vzhodne
Slovenije;
- vzdrževanje CVIS MDSS;
- nadgradnja signalnih tabel na vzdrževalnih vozilih za povezavo s C-ITS.
Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 67
Izvedba in dokončanje/zaključek projektov:
- obnova cestno-vremenskih postaj na 15 lokacijah; (Moste, Podmežakla II, Sava most, Sava – Brod most,
Tržiška Bistrica, Rupovščica, Sava Šentjakob, Verd, Mura, Hoče gramoznica, Devina, Mlake, Peračica,
Kozarje in klanec Karteljevo);
- zamenjava obstoječe razsvetljave z LED svetili v pokritem vkopu Vipavski Križ;
- sanacija korozijsko katodne zaščite premostitvenega objekta Slavček v Kopru;
- zamenjava naprav UPS na 37 lokacijah;
- ureditev razsvetljave na priključku Šmartinske ceste na ljubljanski severni obvoznici in nov
signalnovarnostni portal;
- vzpostavitev sistem detekcije nevarnih snovi ADR v predorih (Kastelec, Dekani, Markovec, Barnica,
Podnanos, Šentvid, Debeli hrib, Mali vrh, Podmilj, Trojane, Jasovnik, Ločica, Pletovarje, Golo rebro in
Cenkova);
- upravljanje prometa na vpadnicah v Ljubljano – periferna oprema;
- izvedba nadgradnje predorskih podaljševalnikov radijskega signala sistema Tetra na območju vzhodne
Slovenije;
- namestitev LED smernikov za vidno vodenje prometa v primeru megle na odseku Grosuplje–Ivančna
Gorica;
- avtomatski prenos dogodkov iz NKS v kažipot in C-ITS (drugi del);
- sanacija ESO opreme pokritega vkopa Malečnik po izrednem dogodku.
Pričetek izvedbe projektov, ki se bodo nadaljevali v letu 2024:
- nadaljevanje nadgradnje programske opreme obstoječega SNVP sistema;
- nadgradnja in integracija obstoječih sistemov NKS – NKS SCADA faza II;
- ureditev zunanje razsvetljave na območju avtocest (AC) in hitrih cest (HC) v RS, skladno z Uredbo o
mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja – 5. faza;
- izvedba gradbeno instalacijskih del in digitalnega videonadzora na AC v RS - IPK4 – izvedba JN;
- nabava nove računalniške in strežniške opreme na segmentu upravljanja prometa;
- nadgradnje, vzdrževanje in podpora IS Kažipot;
- prenova regionalnega nadzornega centra Ljubljana;
- upravljanje prometa na vpadnicah v Ljubljano – izdelava, vzdrževanje in nadgradnja integracijskega
vmesnika – izvedba JN;
- upravljanje s prometom na vpadnicah v Ljubljano – integracija nove periferne opreme v centralni del
SNVP – izvedba JN;
- nadgradnja obstoječega sistema nadzora in vodenja prometa (SNVP) na AC Vransko–Blagovica – izvedba
JN;
- obnova obstoječih portalov sistema za nadzor in vodenje prometa (SNVP) na AC A1 Klanec–Ankaran –
izvedba JN;
- dobava, montaža, priključitev in vzdrževanje C-ITS obcestnih enot RSU na območju Ljubljane in vpadnic
– izvedba JN.
Trajnostna mobilnost in alternativni pogonski energenti
Družba DARS sledi trendom razvoja elektromobilnosti tudi na področju elektrifikacije lastnega voznega parka in
s tem povezanega zagotavljanja oskrbe električnih vozil z energijo. V ta namen ima na 24 lokacijah, kjer izvaja
svoje dejavnosti, nameščenih 29 polnilnic skupne nazivne moči 616 kW. V letu 2023 je bila izdelana projektno-
tehnična dokumentacija za namestitev dodatnih 70 polnilnic skupne nazivne moči 1792 kW.
Prometna varnost
V letu 2023 so se izvajali projekti:
- postavitev blažilnikov trkov in naletnih zaključnic na priključkih na AC omrežju v RS in postavitev
montažnih prehodov pred predorom Cenkova,
- zamenjava kažipotne signalizacije, ureditev izletnih con in blažilnikov trka na priključkih HC H5 in H6.
Izvedena so bila naslednja javna naročila:
- zamenjava kažipotne signalizacije na AC med Žalcem in Krtino ter ureditev povratne ceste na počivališču
Lukovica (začetek del v 2024),
Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 68
- ureditev kraka A na priključku Logatec, zamenjava jeklenih varnostnih ograj (JVO) in varnostnih ograj
(VO) na odseku Logatec–Unec, zamenjava kažipotne signalizacije na priključkih Logatec in Unec ter
počivališčih Lom in Ravbarkomanda (začetek del leta 2024),
- dobava, vzpostavitev delovanja in vzdrževanje opreme sistemov sekcijskega merjenja hitrosti na odsekih
AC in HC v upravljanju DARS.
I.9.6 Odplačilo dolga
Družba DARS je v obdobju visokih letnih obveznosti iz naslova odplačila dolga. V letih do vključno 2028 zapade v
plačilo za 860 milijonov evrov glavnic kreditov. V tem obdobju bodo letne obveznosti iz naslova odplačila dolga
porabljale bistveni del denarnega toka iz poslovanja, zato bo del dolga ob izvajanju investicijskih načrtov treba
refinancirati. Upravljanje dolga je opredeljeno kot ena glavnih aktivnosti družbe za doseganje cilja družbe DARS,
da samostojno odplačuje oziroma poravnava vse svoje finančne obveznosti. Odločitev o izvedbi refinanciranja na
podlagi krovnega zakona o poroštvu (ZPKROD) je odvisna od ustvarjenih likvidnostnih rezerv (depoziti) in
prihodnjih obveznosti iz t. i. šestletnega operativnega načrta izvajanja investicij. Stanje finančnih sredstev v obliki
depozitov v letu 2023 ni izražalo potrebe po izvedbi refinanciranja. Tako je družba v tem letu odplačala za 129,93
milijona evrov glavnic in obresti v višini 34,5 milijona evrov. Skupni dolg družbe se je zmanjšal na 1490,5 milijona
evrov (stanje na dan 31. 12. 2023). V zadnjih petih letih se je skupna zadolžitev družbe znižala za 779 milijonov
evrov. Eden od razlogov za to je tudi pozitiven razvoj pri prihodkih od cestnin. Zaradi obsežnih novih investicijskih
projektov družba v naslednjih letih pričakuje ponovni dvig skupnega dolga.
Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 69
I.10 Avtoceste in hitre ceste v RS ter
prometne obremenitve
Republika Slovenija je leta 1994 s posebno pogodbo na družbo DARS prenesla upravljanje in vzdrževanje vseh
zgrajenih avtocest in infrastrukturnih objektov ter naprav na njih. RS je tako na družbo DARS prenesla 198,8
kilometra do takrat zgrajenih dvopasovnih in štiripasovnih avtocest in hitrih cest ter 67,5 kilometra priključkov.
Z izvajanjem NPIA se je omrežje v upravljanju in vzdrževanju družbe DARS postopno povečevalo. Ob koncu leta
2023 je družba upravljala 624,9 kilometra avtocest, 143,4 kilometra priključkov nanje, 22,3 kilometra razcepov
ter 40,8 kilometra drugih cest.
Tabela 11: Dolžina omrežja v upravljanju in vzdrževanju družbe DARS na dan 31. decembra 2023
OPOMBA: AC A4 še ni v celoti kategorizirana.
Skupno število cestninskih kilometrov tovornih vozil na omrežju cestninskih cest (brez predora Karavanke) je v
letu 2023 glede na leto 2021 zraslo za 0,4 odstotka.
Slika 10: Mesečni indeks cestninskih km vozil razredov R2, R3 in R4 2022/2023 na AC omrežju (brez predora
Karavanke)
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
110
120
130
jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec
[Indeks cestninskih km
]
[Mesec]
R2 R3 R4 skupaj 2022=100
Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 70
Delež cestninskih km tovornih vozil iz nižjih emisijskih razredov (EURO 0–III) upada zaradi povečevanja števila
čistejših tovornih vozil, predvsem razreda EEV in EVI, ki plačujejo najnižjo cestnino.
Slika 11: Delež cestninskih km po posameznih emisijskih razredih EURO v letih 2022 in 2023
V letu 2023 se je vrednost prehodov težkih vozil zmanjšala za 0,6 odstotka, kar je 1,05 odstotne točke manj kot
je zraslo število opravljenih cestninskih km.
Slika 12: Mesečni indeks vrednosti prehodov 2023/2022 vozil cestninskih razredov R2, R3 in R4 na AC
omrežju (brez predora Karavanke)
3%
3%
1%
1%
11%
9%
85%
87%
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
2022 2023
E0–3 E4 E5 EV, E6
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
110
120
130
jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec
[Indeks
vrednosti prehodov]
[Mesec]
R2 R3 R4 skupaj 2022=100
Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 71
Slika 13: Delež vrednosti prehodov po načinu plačila v letu 2023
Slika 14: Primerjava PLDP v letih 2022 in 2023 na izbranih odsekih avtoceste A1
V povprečju se je promet na A1 povečal za 3,2 %. Prav na vseh odsekih se je v primerjavi z letom 2022 promet
povečal, na večini od njih za več kot je znašala povprečna rast.
70%
18%
12%
poplačniki kartice
poplačniki pogodbe
predplačniki
-2%
0%
2%
4%
6%
8%
10%
0
10.000
20.000
30.000
40.000
50.000
60.000
70.000
80.000
90.000
[rast prometa v %]
[PLDP]
Naslov osi
PLDP 2022 PLDP 2023 Rast prometa 2023/2022
Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 72
Slika 15: Primerjava PLDP v letih 2022 in 2023 na izbranih odsekih avtoceste A2
Promet na A2 se je povečal predvsem na račun dolenjskega kraka, kjer je porast prometa 8 %, na celotni A2 pa
je rast prometa 3,6 %. Promet je bil nekoliko manjši na odseku Lipce–Brezje. Izpostaviti velja predvsem porast
tovornega prometa na dolenjski avtocesti, in sicer za 11 %. Povečanje števila tovornih vozil na dolenjskem kraku
sovpada z upadom na štajerskem kraku, procentualno pa je ta rast (na dolenjskem kraku) oziroma padec (na
štajerskem kraku) različen glede na celotno količino tovornih vozil na teh krakih.
Slika 16: Primerjava PLDP v letih 2022 in 2023 na izbranih odsekih hitre ceste H4
Na hitri cesti H4 je v povprečju promet zrastel za 3,3 % glede na leto 2022.
-5%
0%
5%
10%
15%
20%
0
10.000
20.000
30.000
40.000
50.000
60.000
70.000
80.000
90.000
100.000
[rast prometa v %]
[PLDP]
PLDP 2022 PLDP 2023 Rast prometa 2023/2022
0%
1%
2%
3%
4%
5%
6%
7%
-
5.000
10.000
15.000
20.000
25.000
Vipava Ajdovščina Ajdovščina Selo Vogrsko Šempeter Šempeter Vrtojba Vrtojba-MP Vrtojba
[rast prometa v %]
[PLDP]
PLDP 2022 PLDP 2023 Rast prometa 2023/2022
Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 73
Slika 17: Avtocestni sistem v Republiki Sloveniji, december 2023
Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 74
I.11 Vlaganja v razvoj in obnavljanje
avtocest
I.11.1 Investicije v imenu RS in za njen račun
Prostorsko dokumentacijo in pridobivanje nepremičnin za potrebe gradnje avtocest je družba DARS skladno s
4. členom ZDARS-1 izvajala v imenu RS in za njen račun. Navedene naloge so bile realizirane v višini 17,4 milijona
evrov. V letu 2023 je bilo na področju pridobivanja nepremičnin sklenjenih 670 pogodb in drugih listin, na podlagi
katerih so bile nepremičnine pridobljene v last Republike Slovenije. Vloženih je bilo 55 postopkov za razlastitev,
zaključenih pa je bilo 61 razlastitvenih postopkov.
Tabela 12: Realizirana vrednost izvedenih nalog v imenu RS in za njen račun (v evrih)
Prostorska dokumentacija in pridobivanje nepremičnin
Realizacija
2022*
Realizacija
2023*
Indeks
2023/2022
Prostorsko načrtovanje
1.292.586
2.304.814
178
Pridobivanje nepremičnin
19.033.514
15.066.744
79
Skupaj prostorska dokumentacija in pridobivanje nepremičnin
20.326.101
17.371.558
85
* Navedene naloge opravlja družba DARS v imenu in za račun RS, zato so vrednosti prikazane v bruto zneskih.
I.11.2 Investicije v imenu družbe DARS in za njen račun
Investicijska dejavnost se je v letu 2023 izvajala na način, da je vseskozi zagotovljena finančna stabilnost in
vzdržnost družbe DARS. Vrednost realizacije gradnje in obnov avtocestnih odsekov je v letu 2023 znašala 215,75
milijona evrov.
Tabela 13: Realizirana vrednost investicij v imenu družbe DARS in za njen račun (v evrih)
Razvoj avtocest
Realizacija
2022
Realizacija
2023
Indeks
2023/2022
Projektna dokumentacija
7.179.898
5.183.358
72
Pričetek gradnje
123.473
2.260.312
1831
Gradnja odsekov, za katere se je v letu 2023 pripravljala projektna dokumentacija
424.315
59.019
14
Nadaljevanje gradnje
46.306.430
59.055.714
128
Zaključna dela na AC, predanih prometu do vključno leta 2022
879.369
2.175.522
247
Ostale postavke
5.888.755
8.063.714
137
Gradbena dela pri obnavljanju avtocest
44.428.674
86.127.843
194
Elektrostrojna dela in ITS
6.479.005
13.986.964
216
Izboljšanje prometne varnosti
379.269
2.021.433
533
Preureditev malih počivališč na AC križu v RS
6.432.183
4.459.282
69
Varna in varovana parkirišča
0
30.974
-
Investicije na področju upravljanja in vzdrževanja
18.848.626
32.327.484
172
Avtocestna policija
655.595
0
0
Skupaj razvoj in obnavljanje avtocest
138.025.592
215.751.619
156
Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 75
I.12 Mednarodno sodelovanje in
pridobivanje evropskih nepovratnih
sredstev
Družba DARS že vrsto let sistematično gradi vedno boljše mednarodne povezave, k čemur jo zavezuje tudi vizija
podjetja, ki je usmerjena v povezovanja na najrazličnejših področjih. V letu 2023 smo sodelovali na več
mednarodnih dogodkih in s tem pripomogli tako k širši prepoznavnosti družbe kot tudi k pridobivanju informacij
z najrazličnejših področij. Sodelovali smo na konferenci o cestninjenju v Bruslju, na dogodku o prometni varnosti
v Salzburgu, na trajnostnem forumu na Dunaju, na dnevih ASECAP v Istanbulu, na konferenci svetovnega
cestnega združenja PIARC v Pragi. Prisotni smo bili na simpoziju o upravljanju cestninskih in necestninskih cest in
na finančni konferenci Euromoney, ki sta bila oba prav tako organizirana na Dunaju, ter na rednih polletnih
forumih baltsko-jadranskega in sredozemskega koridorja, ki sta potekala v Bruslju.
Prek sodelovanja v mednarodnem združenju ASECAP, v okviru katerega sodelujemo v posameznih odborih in
delovnih skupinah s področja cestninjenja, trajnostnega poslovanja, prometne varnosti in pametne mobilnosti,
sooblikujemo načrte dela združenja in sodelujemo pri aktivnostih, povezanih s pripravo evropske zakonodaje s
področja naše dejavnosti. Pomembno vlogo imamo pri zbiranju in analizi statističnih podatkov članov združenja
ASECAP, kjer vodimo odbor za statistiko. V okviru ASECAP smo vpeti tudi v pripravo trajnostnega poročila. V
združenju PIARC sodelujemo v tehničnih odborih Zimska služba in Financiranje, smo član platforme za
vzpostavitev evropskega elektronskega cestninjenja (EFP – EETS Facilitation Platform), sodelujemo pa tudi pri
delu organizacije upravljavcev državnih cest CEDR.
Družba DARS je v letu 2023 prejela skupaj 9.267.336,80 evra evropskih nepovratnih sredstev za dela, izvedena v
letih 2020 in 2023. Sredstva Instrumenta za povezovanje Evrope smo prejeli za čezmejni projekt gradnje cestnega
predora Karavanke v višini 1.317.995,87 evra, kar predstavlja 10 % upravičenih stroškov. Na področju čezmejnega
sodelovanja in harmonizacije aplikacij ITS smo za projekt Crocodile 3, ki je sofinanciran v višini 20 % upravičenih
stroškov in se je zaključil v letu 2022, prejeli 114.391,90 evra. Za projekt C-Roads Slovenija 2, ki je sofinanciran v
višini 50 %, smo prejeli 156.737,69 evra. Iz sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost smo prejeli
5.096.818,76 evra za izvedbo aktivnosti za vzpostavitev sistema za nadzor in vodenje prometa. Aktivnosti,
vključene v Načrt za okrevanje in odpornost, so v celoti financirane iz evropskih sredstev.
V okviru programa izvajanja Evropske kohezijske politike za obdobje 2014–2020 smo prejeli evropska sredstva
sklada za regionalni razvoj v višini 684.605,78 evra za izdelavo dokumentacije za izgradnjo hitre ceste za 2. odsek
3. razvojne osi – sever od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug in 1.896.786,79 evra za izdelavo
dokumentacije za 2. odsek 3. razvojne osi – jug na odseku od priključka Maline do mednarodnega mejnega
prehoda Metlika ter do priključka Črnomelj jug. Projekta sta sofinancirana v višini 80 % upravičenih stroškov.
Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 76
I.13 Integrirani sistem vodenja
Integrirani sistem vodenja vključuje vidik kakovosti po zahtevah standarda ISO 9001, vidik sistema varovanja
informacij po zahtevah standarda ISO/IEC 27001, vidik sistema neprekinjenosti poslovanja po zahtevah
standarda ISO 22301 in vidik sistema upravljanja energije po zahtevah standarda ISO 50001. Vsi vidiki skupaj
sestavljajo enovit sistem vodenja, ki je opisan v Poslovniku sistema vodenja in pripadajočih dokumentih.
Temelj integriranega sistema vodenja in zahtev standardov so nenehne izboljšave na podlagi pristopa PDCA
(načrtuj, izvedi, preveri in ukrepaj), ki je gonilo napredka in optimizacije poslovnih procesov na vseh področjih
delovanja družbe.
Konec leta 2023 smo začeli vzpostavitev sistem ravnanja z okoljem po zahtevah standarda ISO 14001, ki ga bomo
certificirali s strani zunanje akreditirane institucije v zaključku leta 2024.
Z namenom zagotavljanja kredibilnosti sistema vodenja kakovosti, varovanja informacij, neprekinjenosti
poslovanja in upravljanja energije po zahtevah standardov ISO 9001, ISO/IEC 27001, ISO 22301 in ISO 50001 le-
te vsakoletno in uspešno potrdi zunanja akreditirana institucija.
Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 77
I.14 Notranja revizija
V notranji reviziji smo delovali samostojno in neodvisno, organizacijsko smo podrejeni upravi, funkcijsko pa
revizijski komisiji nadzornega sveta. Dejavnost notranjega revidiranja v DARS izvajamo na osnovi Temeljne listine
o delovanju notranje revizije. Posle zagotavljanja in svetovanja smo opravljali skladno s Hierarhijo pravil
notranjega revidiranja.
Delo smo opravljali skladno s Strateškim načrtom notranje revizije in Letnim načrtom. Letni načrt dela smo med
letom prilagodili novonastalim tveganjem in sklepom nadzornega sveta. Tako Strateški kot Letni načrt dela
notranje revizije temeljita na tveganjih in vključujeta vse prepoznane in ocenjene vrste tveganj, ključne
dokumente družbe ter vhodne informacije vodstva in revizijske komisije. Strateški načrt notranje revizije kot tudi
Letni načrti dela notranje revizije je sprejela uprava družbe, pregledala ju je revizijska komisija nadzornega sveta
in potrdil nadzorni svet DARS.
Delovali smo s ciljem povečanja dodane vrednosti ter izboljšanja učinkovitosti in uspešnosti poslovanja. S
podajanjem objektivnih zagotovil upravi in revizijski komisiji DARS in svetovalnimi storitvami smo skrbeli za
krepitev in zaščito vrednosti organizacije. Na podlagi ocene tveganj smo podajali objektivna zagotovila in vodstvu
svetovali z namenom, da se uresničijo zastavljeni cilji, ter spodbujali in omogočali nenehne izboljšave.
S pomočjo programa zagotavljanja in izboljševanja kakovosti smo skrbeli za razvoj notranje revizije. Skladno z
Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju smo v letu 2021 izvedli zunanjo presojo
kakovosti delovanja notranje revizije. Zunanja presojevalka je podala mnenje, da v notranji reviziji delujemo
skladno s standardi. Kakovost in izboljševanje delovanja notranje revizije se zagotavljata še z notranjimi presojami
ter s spremljanjem in merjenjem delovanja notranje revizije.
V notranji reviziji smo pomagali družbi DARS uresničevati njene cilje tako, da smo jih spodbujali k premišljenemu
upravljanju različnih vrst tveganj. V toku izvedbe poslov smo ocenjevali obstoj, delovanje in učinkovitost sistema
notranjih kontrol, obvladovanja tveganj in upravljanja ter podajali priporočila za ustrezno upravljanje tveganj. O
svojih ugotovitvah in priporočilih za izboljšanje učinkovitosti notranjih kontrol za obvladovanje tveganj in
upravljanje družbe smo redno poročali vodstvu revidiranega procesa, upravi in revizijski komisiji nadzornega
sveta.
V letu 2023 smo izvajali notranje revizijske posle in posle svetovanja skladno s potrjenim letnim načrtom dela.
Letni načrt dela smo med letom prilagodili novonastalim tveganjem in izvajali revizijske posle skladno s
prenovljenim načrtom dela in sklepi nadzornega sveta v povezavi s forenzično in posebno revizijo. Za revidirana
področja smo podali zagotovila, da je sistem notranjih kontrol vzpostavljen, deluje in je učinkovit. Pri izvajanju
revizijskih poslov so bile ugotovljene posamezne pomanjkljivosti oz. možnosti za izboljšave, na katere smo
opozorili in podali priporočila za vzpostavitev ali izboljšanje kontrol. Realizacijo priporočil smo spremljali
četrtletno ter o tem seznanjali upravo in revizijsko komisijo. Sodelovali smo kot svetovalec pri realizaciji
priporočil. Veliko časa smo namenili tudi svetovalnemu delu, aktivno sodelovali pri prenovi sistemskih
dokumentov in razvoju notranje revizije. Notranji revizorji smo izpopolnjevali svoja znanja in dopolnjevali
metodologijo ter skrbeli za strokovno in kakovostno delovanje notranjerevizijske dejavnosti.
Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 78
I.15 Trajnostni razvoj
V Trajnostnem poročilu družbe DARS za leto 2023, ki ga bomo objavili kot samostojen dokument, bomo podali
informacije o ekonomskih, okoljskih, družbenih in upravljavskih učinkih in rezultatih delovanja organizacije.
Strategija družbe DARS zasleduje dolgoročne cilje, usmerjene k trajnostnemu razvoju, in družbo usmerja k
družbeno odgovornemu delovanju v prihodnosti. S poročanjem o svojem trajnostnem delovanju družba po eni
strani svojim deležnikom zagotavlja kakovostne informacije o družbeno odgovornem ravnanju podjetja, po drugi
strani pa na podlagi sodelovanja in prepoznavanja potreb in interesov deležnikov tudi lažje oblikuje odločitve za
družbeno odgovorno ravnanje družbe v prihodnosti. Naše ključno vodilo je povezljivost našega poslovanja z
vsemi deležniki.
I.15.1 Strateško upravljanje trajnostnega razvoja v družbi
DARS
Družba DARS se zaveda velike odgovornosti do ljudi, okolja in družbe. Tako dejansko trajnostno uresničuje
družbeno odgovornost v vseh projektih in dolgoročnih načrtih ter na vseh ravneh. Ambiciozni in jasno določeni
cilji zagotavljajo, da bo javnost družbo DARS še nadalje prepoznavala kot odgovorno in v prihodnost usmerjeno
podjetje.
Strategija družbe DARS za obdobje 2021–2025, ki povezuje vizijo in njene deležnike s tremi ključnimi strateškimi
smernicami družbe DARS, je podrobneje razvidna s slike »Strateška mapa družbe DARS« v poglavju »I.3
Poslanstvo, vizija, vrednote in strateške usmeritve«, od katerih je osrednja dolgoročna poslovna stabilnost in
trajnostna naravnanost (usmerjena na okolje), ki se s svojo vsebino in strateškimi cilji pomembno navezuje tudi
na uresničevanje prve strateške smernice (zagotavljanje varnosti, pretočnosti ter zanesljivih in pravočasnih
storitev za uporabnike na avtocestnem omrežju) z uporabniki kot ciljnimi deležniki in tretje strateške smernice
(zavzeti in kompetentni zaposleni) z zaposlenimi kot ciljnimi deležniki.
Omeniti velja tudi vlogo oz. prispevek družbe DARS h globalnemu razvoju, to je z upoštevanjem ciljev globalnega
trajnostnega razvoja, t. i. »Sustainable Development Goals (SDG)«, sprejetih od držav članic Združenih narodov,
katerih namen je vlaganje napora v razvoj celotne družbe, ekonomijo, znanost in civilno družbo – kar bo igralo
pomembno vlogo v doseganju pomembnih ciljev celotne družbe do leta 2030.
Družba DARS s svojim delovanjem poskuša prispevati k osmim ciljem trajnostnega razvoja – povezljivost z vizijo
in strateškimi cilji družbe DARS je razvidna s spodnje slike.
Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 79
Združenje
avtoprevoznik
ov
Uporabniki
avtocestnega
omrežja
Zaposleni
Nevladne
organizacije
Zavodi
Slovenski
državni
holding
(predstavnik
lastnika)
Ministrstvo za
infrastrukturo
Komisija EU in
združenje
upravljavcev
AC
Mediji, RTV
Slovenija, STA
Agencija RS za
varnost
prometa
Nadzorni svet
Dobavitelji
(Telekom
Slovenije, d. d.)
Širša javnost,
lokalne
skupnosti, civilne
iniciative in
posamezniki
Slika 18: Povezljivost vizije in strateških ciljev družbe DARS z osmimi cilji trajnostnega razvoja (SDG)
I.15.1.1 Družba DARS in njeni deležniki
S svojimi deležniškimi skupinami sodelujemo korektno in uravnoteženo ter z njimi dvosmerno komuniciramo. Pri
uresničevanju svojega poslanstva prepoznavamo in spremljamo potrebe in interese deležnikov skozi splet
medsebojnih odnosov na strateški in operativni ravni. Tako krepimo razumevanje med posameznimi skupinami
deležnikov in družbo ter povečujemo medsebojno zaupanje.
Deležniki družbe DARS so identificirani in opredeljeni v dokumentu »Potrebe in pričakovanja deležnikov«, kjer so
za vse relevantne deležnike prepoznani vpliv deležnika na družbo, potrebe in pričakovanja deležnika, osebe, ki
so odgovorne za odnose z deležnikom, osebe, ki sodelujejo s posameznimi deležniki, in način spremljanja
dojemanja deležnika. Vključevanje in upravljanje deležnikov poteka na različne načine, in sicer glede na vpliv, ki
ga ima določen deležnik na družbo, ter glede na vpliv, ki ga ima družba na določeno skupino deležnikov.
Slika 19: Povezanost družbe DARS z deležniki
Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 80
I.15.2 Aktivnosti družbe na področju raziskav in razvoja
Na podlagi sprejete politike sistema vodenja in iz nje izhajajočih strateških ciljev na osnovi kazalnikov uspešnosti
poslovanja, opredeljenih v poslovnem načrtu družbe, spremljamo uspešnost izvajanja projektov in izboljšav in v
primeru odmikov sprejemamo ukrepe. Sistem razvijamo tako, da sta nenehno izboljševanje in inovativnost
stalnica vseh zaposlenih na vseh organizacijskih ravneh.
Tako s projekti kot z izboljšavami in inovacijami spremljamo novosti dobrih praks ter jih sistematično uvajamo v
sistem vodenja in delovne procese.
Družba DARS je v letu 2023 nadaljevala izvajanje projekta vpeljave gospodarjenja s cestami, ki so v njegovem
upravljanju. Ekspertna sistema PMS DARS za gospodarjenje z vozišči in BMS DARS za gospodarjenje s
premostitvenimi objekti, ki se izvajata s programskim orodjem dTIMS_CT (Deighton's Total Infrastructure
Management System with Concurrent Transformation), sta bila posodobljena v skladu z najnovejšimi dognanji
stroke in podatki o stanju infrastrukture.
Začeli smo izvajati pilotne projekte, ki bodo v prihodnje podlaga za digitalizacijo cest in avtonomno vožnjo.
Izvajajo se projekti na področju digitalizacije infrastrukture (uporaba tehnologij LIDAR, kontinuiran zajem
digitalnih ortofoto posnetkov, vnos fiksne in spremenljive prometne signalizacije v digitalne aplikacije),
digitalizacije prometnih podatkov prek detektorjev prometa (detekcijske termokamere, detekcija prek optičnih
vlaken), zaznavanja vremenskih razmer z vremenskimi postajami ter prenosa teh podatkov z infrastrukture na
uporabnika (IoT).
Pristopili smo k sistematični izboljšavi podatkov gospodarske javne infrastrukture (GJI) v okviru projekta
Digitalizacija podzemne GJI DARS z georadarskim snemanjem. Projekt bo izveden z neinvazivno metodo
georadarja in bo pripomogel k izboljšavi položajne natančnosti podatkov. Z izboljšanimi podatki bomo
preprečevali nastanek morebitnih poškodb GJI ob različnih posegih ter omogočali učinkovitejše delo različnih
področij DARS, katerih vsebine se nanašajo na obstoječo GJI.
Nadaljevali smo z mobilnim merjenjem retrorefleksije talnih označb, kar je pogoj za optimalno cestno
infrastrukturo, ki bo podpirala avtonomna vozila oz. asistenčne sisteme za avtonomno vožnjo.
Z namenom optimiziranja procesa spremljanja pomikov premostitvenih in geotehničnih objektov izvajamo pilotni
projekt, s katerim želimo preveriti uporabnost obstoječih podatkov LIDAR za zaznavanje pomikov objektov na
cestni infrastrukturi DARS. Takšen pristop bi lahko zmanjšal potrebne zapore za izvedbo klasičnih geodetskih
meritev za spremljavo pomikov in s tem ugodno vplival na prometne tokove.
V letu 2023 smo začeli razvojni projekt vzpostavitve enotnega informacijskega sistema za zbiranje in obdelavo
podatkov o avtomatiziranih meritvah na zahtevnih geotehničnih območjih na avtocestnem omrežju.
Informacijski sistem bo omogočal povezavo sistemov avtomatiziranih meritev na različnih lokacijah in oddaljeni
dostop do podatkov o avtomatiziranih meritvah, ki se uporabljajo pri spremljanju stanja in načrtovanju ustreznih
ukrepov na geotehničnih objektih.
V letu 2023 smo začeli razvojni projekt vzpostavitve enotnega informacijskega sistema za zbiranje in obdelavo
podatkov avtomatiziranih meritev infrastrukturnih objektov. Avtomatizirana oprema za spremljanje stanja
konstrukcij je vgrajena na nekatere geotehnične in premostitvene objekte, ki so zgrajeni na zahtevnih
geotehničnih območjih, kot so na primer pojavi zalednih premikov ali posedki temeljne podlage. Informacijski
sistem avtomatiziranih meritev, imenovan GeoP DARS (geotehnični portal DARS), bo omogočil povezavo do sedaj
ločenih sistemov avtomatiziranih meritev na različnih lokacijah in vzpostavil enovit oddaljeni dostop do podatkov
o avtomatiziranih meritvah. Hkrati bodo definirane potrebne lastnosti senzorske opreme, opreme za prenos
podatkov (komunikatorji, koncentratorji) ter strežniške in aplikativne opreme. Vzpostavljen bo tudi sistem stalnih
posodobitev, nadgradnje in vzdrževanja tega sistema.
Sistem GeoP DARS nadgrajuje obstoječe metode spremljanja stanja objektov in s tem pripomore k izboljšanemu,
predvsem pravočasnemu načrtovanju ustreznih ukrepov opazovanih infrastrukturnih objektov.
Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 81
Družba DARS je v obdobju 2016–2023 sodelovala pri mednarodnem projektu »C-Roads«, ki si prizadeva
izboljševati prometne in transportne razmere z implementacijo mednarodno usklajenih aplikativnih rešitev C-ITS
na koridorskem cestnem omrežju. V letu 2022 so bili predstavljeni dosežki uspešno zaključenega prvega dela
implementacije pilotnih projektov kooperativnih sistemov C-ITS z mobilno povezavo vozil in infrastrukture z
omrežji LTE in tudi z mikrovalovno povezavo (ITS-G5) prenosa informacij med infrastrukturo in vozili. V letu 2023
se je nadaljeval projekt C-Roads 2, ki zajema integracijo obstoječih sistemov upravljanja prometa in obveščanja
v C-ITS. Pokritost omrežja AC/HC s C-ITS storitvami prek mikrovalovne tehnologije se je povečala za dodatnih 120
km. Uspešno so se izvedla čezmejna testiranja hibridne C-ITS rešitve s sosednjimi državami z vidika
interoperabilnosti C-ITS sistemov.
Leta 2023 so se zaključile dejavnosti, povezane z evropskim projektom C-Roads. V tem sklopu smo med drugim
nadgradili hibridni sistem C-ITS in ga skupaj s še petimi državami v projektu tudi praktično preizkusili (t. i.
Middleware in Basic Interface). To pomeni, da so vsi podatki, ki tečejo med vozilom in infrastrukturo prek
mikrovalovne komunikacije, na voljo tudi prek mobilne komunikacije (in obratno), kjer je glavno simulacijsko
orodje v avtu aplikacija Promet+.
Del projekta vzpostavljanja C-ITS je tudi dokončanje usposobitve signalnih tabel na vzdrževalnih prikolicah, da
neposredno sporočajo stanje oz. informacije v osrednji hibridni C-ITS.
DARS je v letu 2023 tudi uspešno sodeloval pri prijavi in odobritvi mednarodnega evropskega projekta X4ITS.
I.15.3 Korporativna integriteta
Notranji sistem obravnave prijav domnevnih nepravilnosti s področja korporativne integritete
Komisija za obravnavo prijav domnevnih nepravilnosti s področja korporativne integritete (v nadaljevanju:
komisija) je v letu 2023 obravnavala 29 prijav domnevnih nepravilnosti s področja korporativne integritete, ki pa
so se po vsebinski obravnavi izkazale kot neutemeljene. V letu 2023 tako družba v okviru obravnave domnevnih
nepravilnosti s področja korporativne integritete ni podala predloga za naznanitev suma korupcije, prav tako niso
bile zaznane nepravilnosti predpisov s področja varstva osebnih podatkov, čeprav je bilo zoper DARS vodenih več
postopkov s strani Informacijskega pooblaščenca.
Inšpekcijski in prekrškovni postopki
V letu 2023 je bilo zoper DARS uvedenih enajst inšpekcijskih postopkov v zvezi s spoštovanjem zakonov in drugih
predpisov s področja okolja. Šest postopkov je bilo ustavljenih brez izdaje odločbe, v treh postopkih je prišlo do
izdaje odločb, pri dveh pa čakamo na formalno ustavitev. Prekrškovnih postopkov ni bilo uvedenih.
V postopkih inšpekcijskega nadzora nad spoštovanjem zakonov in drugih predpisov s področja cest in njihovega
vzdrževanja je bilo v letu 2023 vodenih osem postopkov, pet jih je bilo končanih brez izdaje odločbe, trije še
tečejo.
Prekrškovnih postopkov ni bilo uvedenih.
Revizijski postopki pred DKOM
Pravno varstvo zoper kršitve v postopkih javnega naročanja je zagotovljeno v predrevizijskem postopku, ki poteka
pred naročnikom, in v revizijskem postopku, ki poteka pred Državno revizijsko komisijo za revizijo postopkov
oddaje javnih naročil (v nadaljevanju: DKOM).
Iz tabele Objavljena in oddana javna naročila je razvidno, da je družba DARS v letu 2023 objavila 112 javnih
naročil, oddala pa 110.* Na podlagi Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega naročanja (Uradni list RS,
št. 43/11, 60/11 – ZTP-D, 63/13, 90/14 – ZDU-1I, 60/17 in 72/19) je bilo v letu 2023 pred DKOM obravnavanih 11
zahtevkov za revizijo, na DKOM pa je bilo izdanih devet odločitev (Tabela 14: Revizijski postopki pred DKOM). V
dveh postopkih DKOM še ni odločila.
* Vir podatkov je https://ejn.gov.si/statist, https://www.enarocanje.si/.
Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 82
Tabela 14: Revizijski postopki pred DKOM (podatki za DARS, d. d.)*
* Vir podatkov: www.dkom.si
Spoštovanje določil za družbo DARS relevantnih kodeksov in priporočil
Odstopanja od posameznih določil za družbo DARS relevantnih kodeksov in priporočil pojasnjujemo v Izjavi o
upravljanju, ki je v skladu s petim odstavkom 70. člena ZGD-1 del Letnega poročila družbe DARS za leto 2023.
Nasprotje interesov
Člani uprave, drugi sodelavci ter člani nadzornega sveta svoje službe ali položaja in informacij, ki jih pridobijo pri
opravljanju svojega dela, ne smejo uporabiti za to, da bi sebi ali komu drugemu uresničili nedovoljen zasebni
interes. Zloraba notranjih informacij in poslovnih skrivnosti je za družbo DARS nesprejemljiva, škodljiva in
prepovedana. Sodelavci družbe DARS so dolžni svoje nadrejene seznaniti z vsemi okoliščinami (poslovnimi,
družinskimi ali drugimi odnosi zunaj družbe), ki bi lahko vplivale na sprejemanje odločitev. V takem primeru velja
za dobro prakso, da je sodelavec izločen iz konkretnega delovnega procesa.
I.15.4 Odgovoren odnos do kupcev in zadovoljstvo
uporabnikov
Produkt družbe DARS in njegova cena
Glavni »produkt«, ki ga družba DARS nudi uporabnikom, je uporaba avtocest in hitrih cest v RS, plačilo za uporabo
cestninskih cest – cestnina – pa predstavlja večinski delež prihodkov družbe DARS.
Optimalna raven cestninskih prihodkov dolgoročno zagotavlja varno, pretočno in kakovostno omrežje avtocest
in hitrih cest, zato je odgovornost družbe DARS, da si prizadeva za temu ustrezno cenovno politiko cestninjenja
ter s tem za maksimalno varnost in mobilnost uporabnikov.
Družba DARS sledi cilju, da s cestninskimi prihodki pokrije vse oz. čim večji delež stroškov cestninskih cest. V
letnih stroških cestninskih cest predstavljajo največji delež stroški investicije v infrastrukturo, skupaj s stroški
financiranja, poleg teh se upoštevajo tudi tekoči stroški, povezani z upravljanjem, rednim in investicijskim
vzdrževanjem ter cestninjenjem. Višino cestnine in ceno vinjet določa Vlada RS, družba DARS kot upravljavec pa
ima možnost podati in utemeljiti svoje predloge.
Zaračunavanje uporabe infrastrukture in trajnostni razvoj
Normativno urejanje cestninjenja je v EU ne le orodje za dosego enotnega trga in nediskriminatornega pretoka
blaga, storitev in ljudi, temveč tudi odločno posega na področje trajnostnosti. Evropska unija spodbuja uporabo
načel »onesnaževalec plača« in »uporabnik plača« ter s tem spodbuja finančno in okoljsko trajnosten ter
družbeno pravičen cestni promet. Dne 24. marca 2022 je začela veljati Direktiva (EU) 2022/362, ki spreminja in
dopolnjuje Direktivo o evrovinjeti (1999/96/ES). V Zakon o cestninjenju bo njene določbe treba prenesti do 25.
marca 2024. V prihodnje bo pri cestninjenju težkih vozil obvezno razlikovanje višine infrastrukturne pristojbine
glede na emisije CO
2
ali, alternativno, zaračunavanje pristojbine za zunanje stroške za emisije CO
2
. Poleg tega bo
obvezna uvedba pristojbine za zunanje stroške onesnaževanja zraka in hrupa.
Višina cestnine za težka vozila (nad 3,5 t NDM) v Sloveniji temelji na prevoženih km ter na stroških vzpostavitve
in obratovanja cest, cene vinjet za lahka vozila (do vključno 3,5 t NDM) pa na trajanju uporabe infrastrukture.
2019
2020
2021
2022
2023
Število vloženih zahtevkov
16
19
17
9
11
Število delno ugodenih revizijskih zahtevkov
-
2
-
1
-
Število ugodenih revizijskih zahtevkov
5
5
7
4
6
Število razveljavljenih postopkov
1
-
-
-
-
Število zavrženih revizijskih zahtevkov
1
1
-
-
1
Število zavrnjenih revizijskih zahtevkov
8
10
10
3
2
Število ustavljenih postopkov
1
1
-
1
-
Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 83
Načelo »uporabnik plača« DARS poskuša implementirati pri določanju višine cestnine na temelju nadomestila
infrastrukturnih stroškov, skladno z veljavno Direktivo o evrovinjeti 1999/62/ES in z Uredbo o metodologiji za
izračun stroškov cestninskih cest (Uradni list RS, št. 46/19). Prizadevamo si za prilagajanje višine cestnine na ravni
optimalne (tj. maksimalne dopustne) višine cestnine. Le-ta je določena tako, da Darsu omogoča ohranjati varno
in kakovostno cestno infrastrukturo, hkrati pa uporabnikom zagotavlja, da za uporabo AC in HC ne bodo plačevali
neupravičeno visokih stroškov.
Načelo »onesnaževalec plača« DARS udejanja s svojo cenovno politiko cestninjenja težkih vozil, ki
infrastrukturno pristojbino diferencira glede na vpliv vozil na okolje (družbeni stroški onesnaževanja zraka) ter s
tem pozitivno vpliva na okolje in kakovost zraka, saj imajo uporabniki spodbudo, da za vožnjo po Sloveniji
uporabljajo vedno čistejša vozila. V letu 2023 je bilo na naših cestah 96,5 % prevoženih kilometrov z vozili, katerih
največja dovoljena masa presega 3,5 t, opravljenih s tistimi, ki spadajo v emisijske razrede EURO V, EEV in EURO
VI.
Zadovoljstvo z družbo DARS in njenimi storitvami
V letu 2023 smo v skladu s ciljem digitalne preobrazbe, ki je predviden v Strategiji družbe DARS 2021–2025, pri
voznikih osebnih vozil vpeljali sodoben digitaliziran način merjenja uporabniške izkušnje. Na osnovi
avtomatiziranega pošiljanja anket se obdobno izračunava indeks zadovoljstva voznikov osebnih vozil. Digitaliziran
način nam omogoča, da bolje prepoznamo potrebe in želje voznikov ter ugotovimo, na katerih področjih se lahko
še izboljšamo. Tako se lahko učinkoviteje odzivamo in sprejemamo ustrezne ukrepe, ki izboljšujejo percepcijo
našega dela in truda na posameznem področju delovanja družbe DARS.
Z novim merjenjem zadovoljstva voznikov osebnih vozil sta se spremenila vzorec in metodologija. V vzorec je
vključenih več tisoč uporabnikov mesečno, ki ocenjujejo svojo izkušnjo pri zadnji vožnji po posameznem kraku
avtoceste. Percepcija zadovoljstva je tako bolj realna, kar znižuje vrednost izračunanega skupnega indeksa. Na
izračun skupnega indeksa ima večji vpliv ocena osebnih voznikov, saj so bolj zastopani v indeksu. Vozniki osebnih
vozil so tudi na splošno bolj občutljivi, posebej glede zastojev. V letu 2023 je na padec zadovoljstva dodatno
vplivalo več dejavnikov, med drugim: splošna rast prometa in daljši potovalni časi zaradi prometnih nesreč ter
več obsežnejših obnov na naših avtocestah in hitrih cestah in prepoved dostopa voznikom tovornjakov na
prenovljena mala počivališča in zaradi tega večja splošna obremenitev drugih počivališč. Vse to je rezultiralo v
daljših potovalnih časih, ki imajo najslabšo oceno.
Zaradi novega načina merjenja na področju osebnih vozil se je za leto 2023 izračunala tudi nova izhodiščna
vrednost indeksa, ki za leto 2023 znaša 69,5, kar pomeni visoko zadovoljstvo. 60 odstotkov anketirancev pa na
splošno ocenjuje delo družbe DARS kot uspešno.
Ker po obdobju pandemije zaznavamo trend rasti prometa, to zelo vpliva na pretočnost, zato uporabniki našega
avtocestnega omrežja področje potovalnih časov najslabše ocenjujejo. Percepcija potovalnega časa pa vpliva tudi
na slabšo ceno drugih področij, predvsem področja varnosti in obveščanja. V družbi DARS se trudimo in vseskozi
vpeljujemo izboljšave, ki prispevajo k skrajšanju potovalnih časov in lahko vplivajo na boljšo oceno tega področja.
Voznike tovornih vozil smo še vedno anketirali terensko na izbranih avtocestnih počivališčih. Anketiranje je
potekalo v dveh valovih, spomladi in jeseni. V izračun letnega skupnega indeksa sta bili vključeni obe skupini
voznikov. Na splošno zaznavamo, da so vozniki osebnih vozil manj zadovoljni kot vozniki tovornih vozil, domači
vozniki pa manj zadovoljni od tujih. Pri domačih voznikih zaznavamo nizek nivo zadovoljstva, pri tujih pa visok.
Domači vozniki osebnih vozil predstavljajo tudi velik del dnevnih migracij, še posebej v osrednjo Slovenijo in iz
nje, zato so precej bolj občutljivi na zastoje. Najslabši je indeks v obdobju jutranjih in popoldanskih prometnih
konic.
Med avtocestnimi kraki je najslabše ocenjen ljubljanski obroč, sledi mu primorski krak. Oba sta bila v letu 2023
precej obremenjena s turističnimi tokovi. Na severni ljubljanski obvoznici so potekala tudi obsežnejša
obnovitvena dela, tovorna vozila pa so bila v času teh del preusmerjena na južno obvoznico, kar je še povečevalo
zastoje. V letu 2023 še niso bila v celoti predana prometu mala počivališča, prenavljalo pa se je pomembno veliko
počivališče Barje na južni ljubljanski obvoznici. Posledično je to pomenilo večjo obremenjenost drugih počivališč.
Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 84
Še naprej si bomo prizadevali za čimprejšnji začetek izgradnje tretjega prometnega pasu na primorski in štajerski
avtocestni vpadnici na ljubljanski obroč. V izgradnji je avtocestni priključek Dragomer, ki bo razbremenil
priključek Brezovica na odseku primorske avtoceste med Ljubljano in Vrhniko. Načrtujemo postavitev dodatne
obvestilne signalizacije. Prav tako bomo pristopili k optimizaciji izvedbe delovnih zapor s ciljem spremembe
percepcije zapor s strani voznikov.
Slika 20: Indeks zadovoljstva uporabnikov s podindeksi po področjih v letu 2023
Slika 21: Indeks zadovoljstva po skupinah uporabnikov v letu 2023
I.15.5 Promet in skrb za varnost
V želji vsakoletnega izboljšanja prometne varnosti smo vse ukrepe, tako ustaljene kot nove, intenzivno nadaljevali
in skrbeli, da bomo uporabnikom nudili varno potovanje po AC/HC. Varnostne kampanje in sodelovanje z
deležniki na tem področju pozitivno vplivajo na prometno varnost, zato so aktivnosti na tem področju zelo široke
in kontinuirane. V nadaljevanju je razvidna primerjava izrednih dogodkov po letih ter posledice prometnih nesreč
na AC in HC po letih, s tem, da so zabeležene rasti izrednih dogodkov in padec števila oseb, ki so bile udeležene
v prometnih nesrečah in so imele neke posledice. Število huje poškodovanih in mrtvih je bilo v letu 2023 precej
manjše kot v letu 2022 (35 % manjše).
Število izrednih dogodkov (ovire na cesti in okvare vozil) se je glede na leto 2022 povečalo za devet odstotkov.
Ugotavljamo dva razloga za povečanje števila izrednih dogodkov. Prvi razlog je rast prometa, kar je pomemben
kazalnik pri generiranju izrednih dogodkov. Drugi razlog je boljše zaznavanje samih dogodkov zaradi stalnega
Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 85
posodabljanja in nadgradenj v skladu s tehnološkim razvojem na področju prometa in prometnih storitev
vključno z informiranjem.
Slika 22: Primerjava izrednih dogodkov po letih
Slika 23: Posledice prometnih nesreč na AC in HC po letih
2.997
4.098
4.843
5.834
6.887
7.389
7.704
8.558
8.582
10.612
12.977
14.131
0
2.000
4.000
6.000
8.000
10.000
12.000
14.000
16.000
2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023
št. izrednih dogodkov
[Leto]
73
67
66
44
57
60
53
48
69
52
27
34
56
40
19
20
18
16 16
15
26
18
15
16
6
17
26
13
0
100
200
300
400
500
600
700
800
900
0
10
20
30
40
50
60
70
80
2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023
št. lahkih telesnih poškodb
št. hudih telesnih poškodb/smrti
[Leto]
Huda telesna poškodba Smrt Lahka telesna poškodba
Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 86
I.15.6 Varnost v predorih
Izredni dogodki
V letu 2023 je bilo v predorih, daljših od 500 m, skupaj 44 nesreč in incidentov, ko je bilo potrebno ukrepanje
reševalnih služb in začasno izločiti celotne predore ali posamezne dele iz obratovanja. Glede na leto 2022 se je
število dogodkov zmanjšalo za več kot 25 %. Največkrat je šlo za prometne nesreče I. ali II. kategorije (34 %), za
okvare vozil (27 %) in za skupino nerazporejenih dogodkov (20 %), med katerimi so prevladovali dogodki s
previsokimi vozili in vstopom pešca v predor. Prišlo je tudi do štirih samovžigov na vozilih (2x osebno vozilo, 1x
osebno vozilo s prikolico in 1x tovorno vozilo). Zaradi dogodkov je bilo treba začasno povsem ali delno omejiti
promet skozi predore v skupnem času nekaj manj kot 31 ur. Glede na leto 2022 se je trajanje zapor zmanjšalo za
skoraj 34 %. V dogodkih so bila pretežno udeležena osebna vozila (61 %), v velikem deležu pa so bila udeležena
tudi tovorna vozila (23 %). Ena oseba je bila težko telesno poškodovana, ena oseba pa je poškodbam podlegla
(padec motorista v predoru Cenkova).
Učinkovitost odziva pristojnih služb DARS, reševalnih služb in policije na dogodke lahko ocenimo na podlagi
podatkov o potrebnem času začasne zapore pri posameznem dogodku. V zadnjih desetih letih beležimo trend
zmanjševanja, v letu 2023 je čas zapore v povprečju znašal približno 42 minut, kar predstavlja zmanjšanje za 11
% glede na leto 2022. Zapore pri požarnih dogodkih, od katerih sta bila dva z sorazmerno velikim požarnim
potencialom, kar pomeni veliko nevarnost za uporabnike in predor z vgrajeno opremo, so trajale v povprečju le
približno uro in 29 minut. Pri požaru vozila v predoru Karavanke na avstrijski strani je bila v praksi s strani
uporabnikov prvič preizkušena in potrjena uporabnost novozgrajenih prečnikov med obstoječo in novo
predorsko cevjo.
Med dogodki je treba izpostaviti padec motorista v predoru Cenkova, ki se je za udeleženca končal tragično.
Zaradi preiskave okoliščin dogodka s strani preiskovalnih organov je bil predor vnovič spuščen v redni promet po
treh urah in sedmih minutah.
Poleg navedenih dogodkov je bilo treba v prvi polovici leta zaradi burje šestkrat preventivno izločiti iz obratovanja
levo cev predora Kastelec v skupnem trajanju skoraj 82 ur.
Ugotavljamo:
- da se je število dogodkov po dveh letih naraščanja opazno zmanjšalo in da je sorazmerno majhno,
- da so bili dogodki večinoma posledica ravnanja uporabnikov, na kar družba DARS praktično ne more
neposredno vplivati,
- da se je pri dogodkih en udeleženec smrtno ponesrečil, en udeleženec pa je bil težje poškodovan,
- da gostitve dogodkov niso bile ugotovljene, nekaj več lažjih prometnih nesreč in okvar vozil je bilo
evidentiranih v predoru Karavanke v času povečane poletne obtežbe,
- da je bilo delovanje varnostnih sistemov predorov in odziv pristojnih služb ob izrednih dogodkih
učinkovito.
Poleg dogodkov v obravnavanih predorih > 500 m je prišlo dne 26. 6. 2023 v krajšem objektu, tj. v pokritem vkopu
Malečnik, do požarnega dogodka z udeleženimi tovornimi vozili in hipnim izbruhom požara. Odziv na dogodek s
strani DARS in reševalnih služb je bil kot pri dogodkih v daljših predorih. Uspešno so posredovali gasilci, ki sicer
niso vključeni v gasilsko oskrbo daljših predorov, in druge pristojne službe. Posledice dogodka so bile velika
materialna škoda na objektu in vozilih, a brez posledic za udeležence. Sanacija stanja je trajala več kot mesec, ko
se je promet odvijal skozi sosednjo cev dvosmerno.
Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 87
Slika 24: Nesreče in incidenti v predorih, daljših od 500 m, od leta 2013 do 2023
Reševalne vaje in izobraževanja zaposlenih za izredne dogodke v predorih
Izvedba vaj, urjenj enot DARS in skupnih urjenj vodij reševalnih služb za predore, ki so daljši od 500 m, je določena
v obratnih načrtih zaščite in reševanja.
V letu 2023 je bila predvidena izvedba sedmih reševalnih vaj, od tega petih manjših štabnih in dveh večjih
terenskih regijskih vajah. Zaradi poplavne ujme je bila regijska vaja v predoru Podnanos s strani organizatorja
URSZR-NG prestavljena na leto 2024, ostale predvidene vaje pa so bile izvedene. Med vajami je treba izpostaviti
praktično regijsko vajo MARKOVEC 23, ki je celovito preverila načrtovani sistem ukrepanja ob izrednem dogodku
v predoru. Vajo je organizirala pristojna izpostava URSZR ob sodelovanju DARS in vključenih reševalnih služb. V
letu 2023 se je izvedla večina predvidenih urjenj po enotah družbe DARS in skupnih urjenj vodij reševalnih služb.
Neizvedene aktivnosti se prenesejo v leto 2024.
V letu 2024 se bo izvedla iz leta 2023 prestavljena terenska regijska vaja v predoru Podnanos in šest manjših
nenapovedanih terenskih vaj, kjer bo preverjen čas odziva reševalnih služb ob dogodku v predoru. Variantno
bodo namesto teh vaj izvedene štabne vaje z analizo konkretnih dogodkov. Vaje se bodo izvedle po načrtu za
posamezno vajo, ki bo predhodno usklajen z udeleženci vaje. Izvedla se bodo tudi tri usposabljanja/urjenja
zaposlenih na DARS, ki ukrepajo ob izrednih dogodkih. Aktivnosti bodo izvedene v spomladanskem in jesenskem
sklopu po sistemih predorov, kjer posredujejo iste reševalne službe.
I.15.7 Projekti na področju vodenja prometa in skrb za
varnost uporabnikov
Družba DARS na letni ravni izvaja veliko različnih ukrepov, ki so neposredno povezani z varnostjo, udobjem
uporabnikov avtocest in pretočnostjo prometa. Predpogoj dobre prepustnosti je opremljenost avtocestnega
sistema z najsodobnejšo opremo. Sodobna oprema za nadzor, vodenje in varnost prometa zagotavlja manj
prometnih nesreč, njihovo hitrejšo zaznavo ter posledično zmanjšanje zastojev. S sodobno opremo in vedno
hitrejšim pretokom informacij zagotavljamo tudi večjo varnost vzdrževalcev in drugih intervencij na terenu.
16
30
13
17
10
18
8
7
11
12
17
21
28
26
20
31
19
31
31
37
47
27
0:00:00
12:00:00
24:00:00
36:00:00
48:00:00
60:00:00
72:00:00
84:00:00
0
10
20
30
40
50
60
70
2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023
čas zaprtega predora/predorske cevi
št. nesreč/incidentov
[Leto]
Vsota od nesreča Vsota od incident Vsota od zaprt predor / predorska cev
Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 88
I.15.7.1 Upravljanje in vodenje prometa
24-urni nadzor in vodenje prometa
Jedro Oddelka za promet predstavljajo nadzorniki prometa, ki delujejo v regionalnih nadzornih centrih Kozina,
Ljubljana, Vransko, Slovenske Konjice, Hrušica ter Glavnem nadzornem centru (GNC) v Dragomlju. Ekipe delujejo
24/7/365, njihova glavna naloga pa je nadzor in vodenje prometa ter s tem zagotavljanje optimalne varnosti ter
pretočnosti na slovenskih avtocestah in hitrih cestah. Glavni nadzorni center (GNC) deluje na celotnem območju
AC/HC v RS, povezuje regionalne nadzorne centre in usklajuje akcije med njimi. Med drugim skrbi za nadzor in
vodenje prometa na najvišji državni ter mednarodni ravni, kjer upravlja za nemoten potek izvajanja mednarodnih
načrtov vodenja prometa (TMP). Poleg koordinacije RNC skrbi GNC tudi za koordiniranost ob večjih dogodkih,
kot so na primer izločanja tovornih vozil v času zimske sezone. V času večjih izrednih dogodkov, ko le-ti vplivajo
na sosednji RNC, prevzame vlogo koordinatorja tudi med preostalimi področji družbe DARS in ostalimi
intervencijskimi službami (Policija, ReCO, gasilci …).
Slika 25: Centri za nadzor in vodenje prometa
Največjo strokovnost in pravilno ukrepanje nadzornikov prometa zahtevajo nesreče s požari v predorih ter večje
spremenljive vremenske razmere, kot so žled, zmanjšana vidljivost, snežni metež in močan veter, zaradi katerih
so posledično možne tudi množične prometne nesreče.
V zadnjem času se veliko pozornosti poleg prometne varnosti namenja tudi pretočnosti prometa, zato se ukrepi
prilagajajo trenutnim razmeram na avtocesti, prav tako pa se nadgrajujejo sistemi detekcije prometnega ter
vremenskih stanj. Zaradi stalnih nadgradenj ter avtomatizacije se nadzorniki prometa na dogodke odzivajo vedno
hitreje ter s tem zmanjšujejo nastanek nevarnih situacij in nepotrebnih zastojev.
S pomočjo GNC so bile v letu 2023 uspešno vodene ter koordinirane vse večje aktivnosti za zagotavljanje
prometne varnosti ter pretočnosti na AC/HC. Med drugim lahko zagotovo omenimo uspešno izvajanje zimskih
akcij ter ukrepov v času turistične sezone. S pomočjo zaposlenih v Oddelku za promet smo usklajevali izvajanje
prometnih zapor s službami, ki sodelujejo pri izvajanju vzdrževalnih ali večjih obnovitvenih del na AC/HC.
Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 89
Avtocestni promet nadzorujejo kvalificirani certificirani nadzorniki cestnega prometa
V letu 2023 so bili s pomočjo simulatorja za sisteme za nadzor in vodenje prometa (SNVP) usposobljeni nadzorniki
prometa iz vseh nadzornih centrov. Vsako leto je tako predvideno obdobno usposabljanje na simulatorju SNVP
ter predorskem simulatorju, s katerim želimo doseči boljše odzivne čase ob intervencijah ter pravilne reakcije
zaposlenih v nadzornih centrih. V skladu z načrti zaščite in reševanja (NZiR) se je med nadzorniki prometa
preverjalo znanje s tega področja. Ugotovljeno je bilo zelo dobro znanje, zato so zaposleni pridobili potrdila o
usposobljenosti. Nadzorniki prometa RNC Ljubljana so se usposabljali na predorskem simulatorju predora Šentvid
in usposabljanje tudi uspešno opravili.
Poleg usposabljanj na prometnih simulatorjih (SNVP ter predor Šentvid) so v letu 2024 načrtovana tudi druga
izobraževanja na temo prometa in prometne varnosti. V ta namen nameravamo izvesti usposabljanja vseh
nadzornikov prometa na temo upravljanja ventilacije v predorih ter sistema Kažipot.
Glede na to, da so zaposleni v nadzornih centrih obremenjeni tudi psihološko, bomo v sodelovanju s SUK
organizirali enodnevni trening obvladovanja stresnih situacij in komunikacije pri delu. Zaposleni v GNC pa se bodo
udeležili še treninga javnega nastopanja ter pisanja učinkovitih sporočil.
Osveščanje o pomenu varne vožnje ter informiranje o pretočnosti v prometu
Družba DARS si prizadeva zagotavljati pogoje za varno vožnjo in čim večjo pretočnost prometa. Za zagotavljanje
prometne varnosti si prizadevajo tudi druge institucije, ki pomembno vplivajo na večjo ozaveščenost
uporabnikov, družba DARS pa pri teh vsebinah tvorno sodeluje oz. nekaj aktivnosti (predvsem tiste, ki se tičejo
prometa po AC/HC) izvaja sama.
S ciljem, da se zagotovi čim višja stopnja prometne varnosti, so se izvajale različne aktivnosti in preventivne akcije
(dosegljivo na povezavi https://www.dars.si/Sporocila_za_javnost/5/prometna_varnost, www.promet.si in na
družbenih omrežjih):
- Skupaj za večjo varnost ob začetku motoristične sezone – treningi varne vožnje za motoriste.
- Sodelovanje z Zavodom VOZIM v obliki inovativnih interaktivnih delavnic »Še vedno vozim – vendar ne
hodim«, ki potekajo na osnovi podajanja osebne izkušnje poškodovancev v prometnih nesrečah.
- »Reši življenje« – upoštevaj pravilno razvrščanje ob zastoju na avtocesti in tako prispevaj k temu, da
bodo intervencijske vožnje reševalcev do prometne nezgode potekale čim hitreje. Preventivna vsebina
se lahko na portalih objavlja takrat, ko ni drugih aktivnih dogodkov.
- »Upoštevaj varnostno razdaljo«, ki je pomembna preventivna vsebina zaradi dokazanega dejstva, da bi
bilo na vseh cestah manj prometnih nezgod, če bi bile razdalje med vozili v prometu pravilne
(ustreznejše). Preventivna vsebina je še vedno aktivna predvsem na lokacijah, kjer smo vzpostavili
dodatno prometno signalizacijo, tako imenovane strešice.
- Druge pomembne vsebine, kot primer: prodaja e-vinjet, podajanje prometnih informacij glede
morebitnih zastojev na mejnih prehodih z navedbo druge izbire (ugodnejše smeri), ki vplivajo na promet
in prometna dogajanja.
Poleg zgoraj omenjenih akcijah smo sodelovali še pri izvajanju preventivnih nacionalnih vsebin Agencije RS za
varnost v prometu prometno varnost prek portalov SPIS, skladno s celoletnim koledarjem Agencije.
I.15.7.2 Zagotavljanje prometnih informacij
Na evropski ravni so prometne informacije v Sloveniji optimalno obdelane in posredovane uporabnikom. Hitrejša
in kakovostna prometna informacija je pogoj za optimalno pretočnost in prometno varnost. Prometni dogodki
so v Sloveniji zelo hitro zaznani. Hitrost in zanesljivost povečuje uporaba sodobnih sistemov, prek katerih je vse
več informacij uporabnikom dosegljivih že v nekaj sekundah. Primer takega sistema je zaznava nasprotne vožnje,
ki je prek sodobnih sistemov, t. i. C-ITS, v trenutku dostopna uporabnikom. Tudi mediji oz. kanali, po katerih se
pretakajo informacije, so vsako leto številnejši, saj različni uporabniki (glede na starost in vrsto prevoznega
sredstva) uporabljajo različne komunikacijske kanale.
Družba DARS razvoju informacijskih kanalov in zaznavi dogodkov sledi tako, da redno uvaja nove tehnologije,
pilotne sisteme in da je vključena v mednarodne delovne skupine na tem področju.
Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 90
Prometnoinformacijski center: vir verodostojne in ažurne prometne informacije
Vsebine na spletni strani www.promet.si, ki jih uporabniki najbolj spremljajo:
- dogodki in potek prometa na zemljevidu,
- cestne kamere,
- cene goriva,
- merilna mesta sistema Burja,
- virtualni asistent Stane.
Ob tem je na voljo še možnost ustvarjanja lastnega uporabniškega računa (Moj Profil/Prijava), prek katerega se
uporabniki lahko naročijo na številne informacije po e-pošti, npr. na tedensko prometno napoved, posebna
opozorila za tovornjake ipd.
Zgovorna statistika
Prometnoinformacijski center je v zadnjih skoraj 18 letih posredoval več kot 680.000 informacij o dogodkih na
državnem cestnem omrežju: v povprečju 37.959 na leto, 3120 na mesec in 104 na dan,
Leta 2023 so vozniki samo Darsova lastna orodja za dostop do prometnih informacij (www.promet.si, aplikacija
Promet+, telefon 1970 in odzivnik 080 2244, X @promet_si, FB Promet.si) uporabili 15.835.484-krat.
Hkrati se ne zmanjšujejo zahteve in zanimanje množičnih medijev (TV, internet, radio ipd.) za prometne
informacije o slovenskem cestnem omrežju v Sloveniji in tujini. Uporabljajo jih upravljavci in avtoklubi v vseh
sosednjih državah.
Rast prometa in števila dogodkov kaže razlika med dogodki prvo leto delovanja PIC-a (2006) in leta 2022. Leta
2006 je PIC poročal o 11.545, leta 2022 pa o 50.093 dogodkih. Zaradi vpliva krize zaradi covida- 19 se je leta 2020
število dogodkov zmanjšalo, leta 2021 se je že približalo letu 2019, leta 2022 pa ga je že preseglo. Leta 2023 je
število dogodkov naraslo na več kot 87.000. Potreba po prometnih informacijah je v veliki meri v neposredni
korelaciji s številom dogodkov, na kar kaže tudi graf uporabe lastnih (Darsovih) kanalov obveščanja. Kljub temu
je zelo pomemben dejavnik pri povečanju uporabe teh kanalov dejavnost Prometnoinformacijskega centra in
Darsove Službe za komuniciranje pri promoviranju prometnih informacij.
Slika 26: Aktivna uporaba prometnih informacij
Prikaz aktivne uporabe prometnih informacij predstavlja uporabo več kanalov, prek katerih uporabniki dostopajo
do prometnih informacij (svetovni splet, Twitter, Facebook, aplikacija za mobilne naprave, klici v PIC).
Aktivna uporaba prometnih informacij, ki jih zagotavlja Prometnoinformacijski center, se je zaradi razmer ob
epidemiji covida- 19 leta 2020 zmanjšala na raven iz leta 2018. Pri tradicionalnih medijih je padla še precej bolj,
0
2.000.000
4.000.000
6.000.000
8.000.000
10.000.000
12.000.000
14.000.000
16.000.000
18.000.000
2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023
št. aktivnih uporab
[Leto]
Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 91
skok leta 2021 je bil izjemen in je delno posledica zatišja leto prej. Leta 2022 se je trend vrnil na obdobje pred
letom 2020. Leta 2023 se je spet uporaba spet močno narasla. En razlog za tako nihanje je zagotovo vse večja
ozaveščenost o razpoložljivosti kanalov, ki jih vozniki uporabijo takrat, ko jih potrebujejo (npr. poplave, sneg).
Mednarodno vodenje prometa (Traffic management plan – TMP)
V družbi DARS že več let aktivno sodelujemo s sosednjimi državami na področju mednarodnega vodenja prometa.
Tudi v letu 2023 smo upravljavci avtocest v Sloveniji (GNC DARS) in sosednjih državah večkrat uporabili sistem
TMP za medsebojno obveščanje in usklajevanje ukrepov. Izkazal se je za dobro orodje, ki izboljša in pospeši
medsebojno komunikacijo. Razvoj na področju digitalizacije pa narekuje stalno prilagajanje in nadgrajevanje
sistema. Sistem bomo nadgrajevali in dopolnjevali v prihodnjih letih v okviru novega evropskega projekta X4ITS.
Sodelovanje mednarodnega vodenja prometa smo razširili tudi na Srbijo, saj se nam je promet po ukinitvi
schengenske meje povečal na balkanskem koridorju (Beograd–ZG–LJ). Prav tako smo začeli vzpostavljati stike z
novim nemškim podjetjem za avtoceste (Die Autobahn GMBH), saj želimo povečati obveščenost voznikov, ki
prihajajo iz smeri Nemčije proti Sloveniji. V sklopu projekta TMP smo uspešno začeli usklajeno sodelovanje z Luko
Koper, kjer bomo aktivnosti nadaljevali v prihodnjih letih in pri tem vključili tudi umetno inteligenco.
Gre za prvi povsem digitalizirani sistem mednarodnega vodenja prometa v Evropi. S tem je narejen velik korak k
hitrejšemu in mednarodno usklajenemu obveščanju in vodenju prometa na glavnih cestnih povezavah v tem delu
Evrope. S tem je tudi močno izboljšan odziv na večje nepredvidene izredne dogodke, ki zahtevajo takojšnje
operativno mednarodno usklajevanje.
I.15.8 Upravljanje človeških virov
Zavzeti in kompetentni zaposleni so ena od treh strateških smernic družbe DARS, ki izhajajo iz Strategije družbe
DARS 2021–2025. Ključni strateški cilji v okviru te strateške usmeritve so:
- nenehna krepitev zavzetosti in kompetentnosti zaposlenih,
- razvoj voditeljstva in
- zagotavljanje varnosti delavcev pri delu in krepitev njihovega zdravja.
V družbi DARS se zavedamo, da so visoko motivirani, zavzeti in ustrezno usposobljeni zaposleni ključni za uspeh
ter doseganje in preseganje zastavljenih strateških ciljev. Zavedamo se, da prav zaposleni s svojim znanjem,
predanostjo in pripadnostjo ustvarjajo ključno dodano vrednost za našo organizacijo, zato:
- sodelavcem omogočamo nenehno krepitev njihove kompetentnosti v okviru internih in eksternih
strokovnih usposabljanj ter spodbujamo njihov profesionalni in osebnostni razvoj;
- skrbimo za razvoj vodij in njihovih kompetenc ter jih spodbujamo v smeri voditeljstva;
- omogočamo karierni razvoj zaposlenim na vsebinsko raznolikih delovnih področjih;
- skrbimo za varnost in zdravje zaposlenih;
- zaposlenim omogočamo lažje usklajevanje družinskih in delovnih obveznosti v okviru ukrepov polnega
certifikata Družini prijazno podjetje;
- obravnavamo in nagrajujemo predloge izboljšav in dobrih idej zaposlenih;
- podeljujemo priznanja in pohvale zaposlenim za njihove delovne dosežke ter prizadevnost pri delu;
- skrbimo za dobro medgeneracijsko sodelovanje;
- omogočamo možnost koriščenja počitniških kapacitet v hribih, toplicah in na morju;
- zaposlenim zagotavljamo visoko raven socialne varnosti in ob težkih življenjskih preizkušnjah pomagamo
s solidarnostno pomočjo ter psihosocialno podporo in svetovanjem;
- skrbimo za varovanje dostojanstva zaposlenih pri delu z ustreznimi internimi pravilniki in akti, ki jih
dosledno izvajamo, ter imamo ničelno toleranco do vseh oblik kratenja človekovih pravic in
dostojanstva.
Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 92
Podatki o zaposlenih v družbi DARS
Tabela 15: Ključni podatki o zaposlenih v družbi DARS
Zaposlovanje
Za doseganje zastavljenih poslovnih ciljev v letu 2023 in za nemoteno poslovanje je potekalo zaposlovanje v
skladu s sprejetim operativno-izvedbenim delom kadrovskega načrta za leto 2023. V letu 2023 je bilo izvedenih
84 eksternih in 20 internih objav prostih delovnih mest, skupaj torej 104 objave prostih delovnih mest. V letu
2023 je našo organizacijo zapustilo 59 zaposlenih, zaposlilo pa se je 53 novih sodelavcev. Konec leta 2023 je
družba štela 1250 zaposlenih, kar je šest manj kot predhodno leto.
Slika 27: Število zaposlenih v družbi DARS med letoma 2019 in 2023
1257
1269
1234
1256
1250
1210
1220
1230
1240
1250
1260
1270
1280
2019 2020 2021 2022 2023
število zaposlenih
]
[Leto]
2022
2023
Stanje zaposlenih v družbi DARS
Število zaposlenih v družbi DARS – z nadomeščanji
1.256
1.250
Število zaposlenih v družbi DARS – brez nadomeščanj
1.252
1.246
Demografski podatki o zaposlenih
Povprečna starost zaposlenih
47,2 leta
47,7 let
Delež zaposlenih žensk
25,5 %
25,6 %
Število zaposlenih moških
936
930
Število zaposlenih žensk
320
320
Izobrazbena struktura zaposlenih
Delež zaposlenih z največ IV. stopnjo izobrazbe
34,8 %
34,5 %
Delež zaposlenih s V. stopnjo izobrazbe
31,4 %
31,2 %
Delež zaposlenih s VI. stopnjo izobrazbe
19,7 %
20,0 %
Delež zaposlenih s VII. ali višjo stopnjo izobrazbe
14,1 %
14,3 %
Socialna varnost zaposlenih v družbi DARS
Število dodeljenih solidarnostnih pomoči
51
46
Število delavcev s priznano invalidnostjo
55
53
Število uvedenih postopkov za priznanje invalidnosti
30
24
Število prijav v prostovoljno pokojninsko zavarovanje
66
58
Delež bolniške odsotnosti
7,55 %
6,82 %
Razvoj zaposlenih – izobraževanje in usposabljanje
Obseg izobraževanj v urah na zaposlenega
12,50
19,70
Vrednost izobraževanj na zaposlenega
133,87
160,95
Obseg udeležencev na izobraževanju
3.938
4.559
Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 93
Merjenje organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih
V družbi DARS izvajamo merjenje organizacijske klime in zadovoljstva zaposlenih. Zavedamo se, da lahko
zaposleni svoje potenciale in motivacijo optimalno razvijajo samo v organizaciji, v kateri se dobro počutijo. Zato
si nenehno prizadevamo (rezultati pa nas v tem prizadevanju usmerjajo) ohranjati tiste organizacijske prednosti,
ki budijo ustvarjalnost, pripadnost in motivacijo pri zaposlenih, ter izboljševati področja organizacijske klime, na
katerih so priložnosti za razvoj v delovnem okolju. Stanje organizacijske klime DARS v letu 2023 je ocenjeno z
oceno 3,37 (v letu 2022 merjenje ni bilo izvedeno). Ključno prednost v organizacijski klimi DARS že leta vztrajno
predstavlja odnos zaposlenih do kakovosti, ki se kot prednost izraža tudi v letu 2023. Zaposleni skozi
organiziranost razumejo svoj položaj v podjetju in imajo jasno predstavo o tem, kaj se od njih pričakuje pri delu.
Prav tako zelo dobro ocenjujejo svojo strokovno usposobljenost in učenje ter notranje odnose in vodenje.
Zadovoljstvo zaposlenih v DARS v letu 2023 je ocenjeno z oceno 3,50 (3,36 v letu 2022). Zaposleni svoje najvišje
zadovoljstvo izražajo pri stalnosti zaposlitve, zelo so zadovoljni s sodelavci ter z delom, ki ga opravljajo, višja
pričakovanja pa imajo na področju kariernega razvoja in nagrajevanja.
Skrb za socialno varnost zaposlenih
V skladu z veljavno delovnopravno zakonodajo, Kolektivno pogodbo DARS in drugimi sprejetimi internimi akti
delodajalca je DARS tudi v letu 2023 nadaljeval izvajanje že utečenih dobrih praks, ki pomembno prispevajo k
večji socialni varnosti vseh zaposlenih in urejanju prihodnjega statusa upokojencev. Socialna varnost zaposlenih
je namreč temelj, na katerem se lahko gradijo zaupanje, pripadnost in profesionalni razvoj delavcev.
Delodajalec je vsem zaposlenim kot pomemben in dolgoročen vidik zagotavljanja socialnega varstva tudi v letu
2023 nudil možnost vključitve v kolektivno dodatno zavarovanje za varčevanje za dodatno pokojnino.
Prav tako smo nadaljevali s strokovno in odgovorno obravnavo ter izvedbo vseh ukrepov pri zaposlenih, ki so bili
vključeni v invalidske postopke, postopke obravnave spremenjene delovne zmožnosti ter postopke
upokojevanja. V letu 2023 je teklo 24 invalidskih postopkov, od teh je 11 sodelavcev na novo pridobilo kategorijo
invalidnosti. V težki življenjski situaciji se je znašlo 46 zaposlenih, ki smo jih podprli z izplačilom solidarnostne
pomoči.
Aktivno spremljamo tudi zdravstveno stanje zaposlenih, saj se zavedamo, da ima poslabšanje zdravja delavcev
velik vpliv na izvajanje procesov dela in kakovost življenja zaposlenih. Delež upravičene odsotnosti z dela je tako
v letu 2023 znašal 6,82 % in je za 0,73 odstotne točke nižji kot predhodno leto. V skrbi za zdravje zaposlenih
družba DARS izvaja aktivnosti promocije zdravja, obenem pa zaposlenim nudi dodatno kolektivno zdravstveno
zavarovanje, s katerim je vsem zaposlenim omogočeno, da v primeru težav z zdravjem hitreje pridejo do
potrebnih zdravniških in specialističnih pregledov ter do ustreznega zdravljenja.
V letu 2023 se je upokojilo 21 zaposlenih, 29 zaposlenih pa nadaljuje delo tudi po izpolnitvi pogojev za pridobitev
pravice do starostne pokojnine. Z upokojenci družbe je bilo sklenjenih 19 pogodb za opravljanje začasnega ali
občasnega dela.
Razvoj kadrov
Za uspešnim poslovanjem družbe DARS stojijo ljudje, ki znajo in hočejo doseči zastavljene cilje in ki jim ni vseeno
za kakovost opravljenega dela in zadovoljstvo naših uporabnikov. Takšni ljudje nastajajo znotraj organizacije, se
z njo skozi izzive razvijajo, rastejo in so del nje. Njihova strokovna, profesionalna in osebna rast hkrati predstavlja
tudi rast naše organizacije, zato je vlaganje v znanje in razvoj naših sodelavcev pravzaprav vlaganje v našo družbo
in njen razvoj. To je naložba, s katero družba DARS uspešno uresničuje strateške cilje in obvladuje izzive in
tveganja sodobnega in hitro spreminjajočega se okolja.
V letu 2023 je bilo zaposlenim z izobraževanjem omogočeno predvsem pridobivanje potrebnih strokovnih znanj
za opravljanje njihovega dela, in sicer v smislu sledenja razvoju na področju stroke, spremenjene zakonodaje,
izmenjave znanj in izkušenj ter zakonsko opredeljenih usposabljanj. Velik obseg izobraževanj je bil namenjen,
Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 94
tako kot predhodna leta, tudi izboljšanju veščin dela z digitalnimi orodji ter krepitvi vodstvenih veščin. Zaposlenim
so bila na voljo tudi izobraževanja za razvoj osebnih in profesionalnih veščin in kompetenc.
Slika 28: Prikaz števila izobraževalnih ur v obdobju 2019–2023
Slika 29: Število vključenih v izobraževanje v obdobju 2019–2023
Izobraževanja in usposabljanja so potekala v različnih oblikah in so se prilagajala specifičnostim in potrebam
posamezne ciljne skupine. Največji delež predstavljajo interno organizirana izobraževanja, poleg tega pa svojim
strokovnjakom in tistim zaposlenim, ki morajo pri svojem delu nenehno slediti razvoju stroke, zakonodajnim in
tehnološkim spremembam, omogočamo pridobitev visoko strokovnih in specifičnih znanj tudi izven okvirov naše
družbe ter v tujini. Obseg eksternega izobraževanja se je v letu 2023 glede na predhodno leto povečal za 31 %,
obseg internega izobraževanja pa za kar 69 %. K povečanju internih izobraževalnih ur so največ prispevala različna
usposabljanja zaposlenih na operativnih delovnih mestih.
Vrednost eksternih izobraževanj v letu 2023 je znašala 78 evrov na zaposlenega, vrednost internih izobraževanj
na zaposlenega pa 99 evrov.
21.286
10.682
8.565
11.150
18.882
4.598
1.903
3.085
4.296
5.651
0
5.000
10.000
15.000
20.000
25.000
2019 2020 2021 2022 2023
[Število izobraževalnih ur
]
[Leto]
Interno Eksterno
3.275
1.594
1.535
3.592
4.168
379
194
246
346
391
0
500
1.000
1.500
2.000
2.500
3.000
3.500
4.000
4.500
2019 2020 2021 2022 2023
št. udeležencev
[Leto]
Interno izobraževanje in usposabljanje Eksterno izobraževanje
Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 95
Slika 30: Vrednost uporabljenih finančnih sredstev za izobraževanje na zaposlenega v obdobju 2019–2023
Projekti na področju upravljanja človeških virov: V družbi DARS so v letu 2023 potekale aktivnosti, s katerimi se
je nadgrajeval obstoječ sistem upravljanja kadrov, s tem pa so se omogočali boljši rezultati na področju
izobraževanja, motivacije in zavzetosti zaposlenih.
Priprava razvojnih načrtov: Skladno s strateškimi cilji na področju kadrov je tudi v letu 2023 potekalo merjenje
vodstvenih in socialnih kompetenc pri ključnih kadrih, kar predstavlja osnovo za pripravo individualnih razvojnih
načrtov.
Sofinanciranje šolnin zaposlenim v procesu izobraževanja ob delu: Zaposlene, ki se vključijo v proces
izobraževanja ob delu, podpiramo s sofinanciranjem stroškov šolnin in jim za opravljanje študijskih obveznosti
omogočamo odsotnost z dela z nadomestilom plače. V letu 2023 smo 17 zaposlenim sofinancirali stroške šolnine,
26 pa omogočili plačano odsotnost z dela za potrebe opravljanja študijskih obveznosti.
Razvoj voditeljstva: Vodjem omogočamo udeležbo na različnih izobraževalnih srečanjih, kjer se obravnavajo
aktualni izzivi na področju dela z zaposlenimi. V letu 2023 so se vodje v povprečju izobraževali 40 izobraževalnih
ur.
Štipendiranje dijakov in študentov: Za zagotovitev usposobljenih kadrov v prihodnosti smo v družbi DARS tudi v
letu 2023 objavili kadrovsko štipendiranje dijakov in študentov za delovna mesta, za katera je v naslednjih letih
predvideno novo zaposlovanje, pridobivanje novih kadrov pa je zaradi deficitarnosti na trgu dela težje.
Družba DARS je družini prijazno podjetje: Družba DARS je že vrsto let nosilka polnega
certifikata Družini prijazno podjetje in zaposlenim omogoča različne ukrepe za boljše in lažje
usklajevanje dela in družinskega življenja. Zaposlenim veliko pomeni možnost fleksibilnega
časa prihoda in odhoda z dela z nespremenljivim osrednjim delovnim časom, ki predvsem
zaposlenim staršem omogoča lažje opravljanje družinskih in delovnih obveznosti. Otroke
zaposlenih vedno obdarimo ob rojstvu in vsako leto v času božično-novoletnih praznikov.
I.15.8.1 Oblikovanje varnega delovnega okolja
Delovno okolje zaposlenih v Darsu so ceste z objekti, potrebnimi za njihovo obratovanje, na njih potekajoči
promet, servisni in upravni prostori ter oprema, potrebna za izvajanje del (vozila, stroji, orodja in drugi
pripomočki za delo). Osnova za zagotavljanje varnosti pri delu je pravilno načrtovanje, ki upošteva zagotavljanje
varnosti vseh deležnikov, tako v času gradnje kot v času obratovanja. Ceste in objekti morajo biti takšni, da je
zagotovljena tako varnost udeležencev v prometu kot tudi varnost delavcev pri nadzoru prometa in delavcev pri
vzdrževanju. Tega se v Darsu zelo zavedamo, zato že uveljavljene rešitve stalno preverjamo, dopolnjujemo ter
izboljšujemo. Ob obnovah cest širimo odstavne pasove, menjamo varnostne ograje z ograjami višjega nivoja
zadrževanja, postavljamo dodatno prometno signalizacijo, ki jo varujemo pred naletom vozil, in urejamo varne
dostope do objektov. Iste rešitve vgrajujemo tudi v nove odseke cest.
Tveganja na delovnih mestih obvladujemo z varnostnimi pregledi in analizami ter s sprejemom ukrepov za
nenehno izboljševanje delovnih razmer. Proces obvladovanja nezgod pri delu, nevarnih pojavov in incidentov
209
132
111
134
177
0
50
100
150
200
250
2019 2020 2021 2022 2023
[v EUR/zaposlenega]
[Leto]
Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 96
poteka po internem navodilu, s katerim so seznanjeni vsi redno zaposleni in študentje. Delavce spodbujamo, da
brez zadržkov poročajo tudi o pomanjkljivostih, nevarnih pojavih in incidentih svojim vodjem ali neposredno
Službi za varnost in zdravje pri delu. Vzpostavljen imamo stimulativni sistem, s katerim so dobri predlogi delavcev
za večjo varnost pri delu, izboljšave in inovacije tudi nagrajeni (priznanja in finančne nagrade). Prejete informacije
o incidentih in nevarnih pojavih, ko je bilo ali bi lahko bilo ogroženo življenje delavcev pri delu, ter okoliščine, ki
so pripeljale do nezgod s poškodbami zaposlenih, v službi analizirajo in odgovornim osebam po potrebi
predlagajo dodatne ukrepe.
Nezgode pri delu
Eden od pomembnih operativnih strateških ciljev je zato tudi zmanjšanje števila
poškodovanih pri delu do leta 2025 za 10 % glede na izhodiščno leto 2019. V letu 2023 je
bilo pri delu poškodovanih 33 vzdrževalcev, dva cestninska nadzornika, delavka v
Cestninskem uporabniškem centru, na službeni poti pa je bil poškodovan kurir. Po 12 letih
je prišlo do nezgode s smrtjo našega delavca. Alkoholiziran voznik osebnega vozila je zbil
vzdrževalca pri delu na odstavnem pasu avtoceste. Več kot tri dni je bilo na bolniškem
dopustu zaradi zdravljenja 28 poškodovancev. Šest delavcev je bilo na bolniškem dopustu več kot 30 dni, najdlje
se je delavec zdravil 74 delovnih dni. V petih primerih delavci niso potrebovali bolniškega dopusta. Delavci s
področja Cestninjenja so se lažje poškodovali (zdravljenje do 13 delovnih dni). Pri vzdrževalcih je najpogosteje
(po osemkrat) do poškodb prišlo zaradi zdrsov in padcev pri hoji po brežini ter ob udarcu s predmetom oziroma
stiskom ob predmet. Štirikrat so delavce poškodovali odleteli delci oziroma predmeti, trikrat so bili delavci
nepazljivi pri izstopu iz vozila. Največkrat so si vzdrževalci poškodovali nogo (devetkrat), sledile so poškodbe
roke/zapestja (šestkrat), poškodbe gležnja (petkrat), prstov na roki (štirikrat), po trikrat so si delavci poškodovali
glavo in hrbet. Trije delavci so doživeli hud stres, ko so bili prisotni ob prometni nesreči in smrti sodelavca, dva
delavca sta si poškodovala rebra, en delavec si je poškodoval oko, en pa je imel poškodbe po vsem telesu.
Študentje in sezonsko zaposleni pogodbeni delavci v zimski službi se v letu 2023 niso poškodovali. Prav tako ni
bilo poškodb delavcev izvajalcev, ki opravljajo pogodbena dela (vzdrževanje in servisiranje objektov ter naprav).

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 97
I.15.9 Odgovornost do naravnega okolja
Glede na naše poslanstvo smo zgradili in upravljamo AC omrežje, ki je tesno povezano z naravnim okoljem tako
v fazi umestitve v prostor kot v fazi upravljanja in nadaljnjega razvoja avtocestnega omrežja. Naša zaveza je, da
v vseh fazah delovanja delujemo okoljsko odgovorno in vseskozi zmanjšujemo škodljive vplive na okolje.
Družba DARS ima področje energije sistematično obvladovano, kar potrjuje pridobljen mednarodni standard ISO
50001. Prav tako smo konec leta 2023 začeli vzpostavljati sistem ravnanja z okoljem po zahtevah standarda ISO
14001, ki ga bomo certificirali s strani zunanje akreditirane institucije konec leta 2024.
Družba DARS se z letno porabo energije 43,09 GWh (v letu 2023) že uvršča med velike slovenske porabnike
energije. Glede na procese družbe, ki jih določa potreba po upravljanju predorov in osvetljevanju površin pa tudi
po upravljanju in vzdrževanju cest, predstavlja največjo porabo energije električna energija (50,46 %), ki ji sledi
poraba goriva za pogon vozil (40,32 %). Manjši del energije se porablja za potrebe ogrevanja objektov, to
področje je zaradi velikih možnosti optimizacije pomemben element upravljanja energije.
Strategija družbe 2021–2025 namenja velik poudarek energetski učinkovitosti in varovanju okolja, zato smo
v strategiji določili razvoj trajnostne infrastrukture in krožnega gospodarstva kot enega izmed desetih strateških
ciljev z dvema ključnima kazalnikoma:
- Zmanjšati delež rabe energije za pet odstotkov na km AC in HC omrežja v upravljanju do leta 2025 glede
na leto 2019.
- Zmanjšati delež izpustov CO
2
(Obseg 1 in Obseg 2) na km AC in HC omrežja v upravljanju za 15 odstotkov
do leta 2025 glede na leto 2019.
Ključne kazalnike bomo dosegli z naslednjimi operativnimi cilji:
- Količinska poraba električne energije se bo do leta 2025 zmanjšala za 15 odstotkov glede na obstoječe
stanje porabnikov električne energije za leto 2015.
- Zmanjšati porabo energentov za ogrevanje za 30 odstotkov do leta 2025 glede na izhodiščno leto 2015
in zmanjšati izpuste CO
2
energentov za ogrevanje za 30 odstotkov do leta 2025 glede na izhodiščno
leto 2015.
- Zmanjšati povprečno porabo goriva za delovna vozila in mehanizacijo ter lahka tovorna vozila za dva
odstotka do leta 2025 glede na leto 2019.
- Povečati delež energije iz obnovljivih virov do leta 2025 v skupni porabi na področjih:
o ogrevanja za 20 odstotkov glede na leto 2019,
o električne energije za dva odstotka glede na leto 2019.
- Do leta 2025 ustanoviti vsaj eno energetsko skupnost, ki bo temeljila na obnovljivih virih energije.
- Do leta 2025 zagotoviti deset odstotkov voznega parka osebnih vozil za službene namene na
alternativna pogonska goriva (električna vozila, SZP ali hibridi).
Vrednosti kazalnikov bodo podrobneje predstavljene v Trajnostnem poročilu družbe za leto 2023, ki bo v skladu
z Zakonom o gospodarskih družbah objavljeno do 30. 6. 2024 na spletni strani družbe DARS.
Skupna raba energije
Spodnja tabela predstavlja rabo in trende porabe energije po vrstah energentov. S celovitim pristopom
upravljanja energije in pripadajočimi ukrepi smo uspeli zmanjšati porabo energije pri energentu električna
energija ter ogrevanje, kjer se je na osnovi energetskih pregledov izvedel bistveni del načrtovanih ukrepov.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 98
Tabela 16: Raba energije
Opomba: *Glede na predhodna leta smo dodali rabo električne energije in toplote za ogrevanje, ki se nanaša na najete
prostore na lokaciji Dunajska 5 in Dunajska 7 v Ljubljani. Raba električne in toplotne energije je izračunana za leto 2023. Za
obdobje med letoma 2015 in 2022 se je raba določila na osnovi porabe na m
2
najete površine v letu 2023, pomnoženo s
kvadraturo najema, ki se je povečevala od leta 2015 in vse do leta 2022. Za leto 2019 se je podatek o porabi električne energije
uskladil iz predhodno navedenih 22.584 MWh na 22.575 MWh.
Drugi podrobnejši podatki in prikazi odgovornega ravnanja do naravnega okolja bodo navedeni v »Trajnostnem
poročilu za leto 2023«, ki je samostojen dokument.
I.15.10 Vključenost v širšo družbo
Lokalna skupnost je vključena v vseh fazah umeščanja avtocest v prostor, njeni predlogi in pobude se primerno
upoštevajo.
Priznanja in nagrade
Družba DARS je v letu 2023 prejela srebrno nagrado na Slovenskem oglaševalskem festivalu za projekt
alternativnega načina komuniciranja prometne varnosti na elektronskih tablah nad avtocesto.
Zaveze zunanjim pobudam
V družbi DARS prostovoljno sodelujemo v pobudah, ki spodbujajo etično ravnanje ter okoljsko, družbeno in
ekonomsko vzdržno poslovanje.
Članstvo v mednarodnih združenjih
Podrobnejša predstavitev mednarodnega sodelovanja družbe DARS je razvidna iz poglavja I.12 Mednarodno
sodelovanje in pridobivanje evropskih nepovratnih sredstev.
Družbena odgovornost
Zavedamo se odgovornosti, ki jo imamo do ljudi in okolja, v katerem delujemo. Z ozaveščanjem in s preventivnimi
akcijami na področju prometa in prometne varnosti ter varovanja okolja se aktivno vključujemo v aktualno
družbeno dogajanje in ga po svojih močeh sooblikujemo in izboljšujemo.
Na področju družbene odgovornosti posvečamo posebno pozornost vsebinam, povezanim z varnostjo v prometu,
izobraževanju in preventivnemu delovanju na avtocestah in hitrih cestah, ki jih upravljamo in vzdržujemo.
Sponzorstva in donacije
Gibanje obsega finančnih sredstev za sponzorstva (sponzorstva skladno s priporočili Slovenskega državnega
holdinga izvajamo le izjemoma in jih kot odstopanja od priporočil navedemo v poslovnem poročilu družbe) in
donacije družbe DARS za zadnjih pet let je razvidno iz spodnje preglednice. Za leto 2023 smo izplačali sredstva za
donacije in sponzorstva v okviru sklenitve 70 donatorskih in dveh sponzorskih pogodb. Prosilcem smo namenili
2019
2020
2021
2022
2023
Elektrika
MWh
22.575
21.670
22.190
21.656
21.558
Elektrika najetih poslovnih
prostorov*
MWh
178
179
179
179
184
Goriva
MWh
18.081
16.752
17.663
15.938
17.374
Zemeljski plin
MWh
1.386
1.564
1.812
1.642
1.459
UNP propan
MWh
1.857
1.736
1.994
1.681
1.462
UNP propan butan
MWh
475
428
403
408
407
Kurilno olje
MWh
97
58
82
74
66
Daljinsko ogrevanje
MWh
550
0
0
0
0
Daljinsko ogrevanje najetih
poslovnih prostorov*
MWh
172
173
173
173
178
Biomasa
MWh
0
452
482
400
403
Skupaj
MWh
45.380
43.013
44.978
42.152
43.092

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 99
tudi 12 materialnih donacij. DARS je kot družbeno odgovorno podjetje finančno pomagal tudi pri odpravljanju
posledic poprav, ki so na začetku avgusta 2023 v večjem delu Slovenije povzročile katastrofalno razdejanje.
Ustanovi Radio 1 – Fundacija Preprosto blizu smo v okviru dobrodelne nogometne tekme »Zvezde nogometa za
žrtve poplav« donirali tretjino skupnega zneska, namenjenega donacijam in sponzorstvom v letu 2023. Fundacija
je poskrbela, da bodo zbrana sredstva prišla v roke tistih, ki so pomoč najbolj potrebovali.
I.15.11 Odgovornost do dobaviteljev/izvajalcev
Družba DARS je tudi v letu 2023 uspešno sodelovala z velikim številom dobaviteljev/izvajalcev (130) tako doma
kot v tujini, medtem ko je bila glede na specifičnost poslovanja večina poslovnega sodelovanja skoncentrirana na
dobavitelje/izvajalce iz Slovenije (vrednostno 97,7 %).
Kompleksne postopke javnega naročanja v družbi DARS, ki spada med največje javne naročnike v Republiki
Sloveniji, izvajajo usposobljeni zaposleni z dolgoletnimi izkušnjami z javnimi naročili, večinoma s pridobljeno
dodatno kvalifikacijo »strokovnjak/strokovnjakinja za oddajo javnih naročil v Republiki Sloveniji« (izobraževanj
za kvalifikacijo Uradni list RS več ne izvaja).
Merila za oddajo javnega naročila
Družba DARS je pri naročanju blaga, storitev in gradenj zavezana slediti Zakonu o javnem naročanju. Merila za
oddajo javnega naročila so podrobneje opredeljena v 84. členu Zakona o javnem naročanju, kjer je zapisano, da
naročnik odda javno naročilo na podlagi ekonomsko najugodnejše ponudbe.
Ekonomsko najugodnejša ponudba se določi na podlagi cene ali stroškov, in sicer ob uporabi pristopa stroškovne
učinkovitosti, na primer z izračunom stroškov v življenjski dobi, kot ga določa ta zakon, ter lahko zajema tudi
najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, ocenjeno na podlagi meril, ki se nanašajo na kakovost in okoljske ali
socialne vidike, povezane s predmetom javnega naročila. Tovrstna merila lahko na primer vključujejo:
- kakovost, vključno s tehničnimi prednostmi, estetske in funkcionalne lastnosti, dostopnost, oblikovanje,
prilagojeno vsem uporabnikom, socialne, okoljske in inovativne značilnosti ter trgovanje in pogoje v
zvezi z njim;
- organiziranost, usposobljenost in izkušenost osebja, ki bo izvedlo javno naročilo, če lahko kakovost
osebja bistveno vpliva na raven izvedbe javnega naročila;
- poprodajne storitve, tehnično pomoč in pogoje dobave, kot so datum dobave ali dokončanja del,
postopek dobave ali izvedbe in trajanje dobav ali del.
Za oddajo javnega naročila storitve izdelave računalniških programov, arhitekturnih in inženirskih storitev ter
prevajalskih in svetovalnih storitev naročnik ne sme uporabiti zgolj cene kot edinega merila za oddajo javnega
naročila.
Merila za oddajo javnega naročila morajo biti nediskriminatorna, sorazmerna in povezana s predmetom javnega
naročila. Šteje se, da so merila povezana s predmetom javnega naročila, če se nanašajo na gradnje, blago ali
storitve, ki jih je treba zagotoviti v skladu z javnim naročilom, in sicer v katerem koli pogledu in na kateri koli
stopnji njihove življenjske dobe, vključno z dejavniki, povezanimi s posebnim postopkom proizvodnje,
zagotavljanja ali trženja teh gradenj, blaga ali storitev ali s posebnim postopkom za drugo stopnjo njihove
življenjske dobe, tudi če takšni dejavniki vsebinsko niso del njih.
Naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določi relativno utež, ki jo dodeli vsakemu merilu,
izbranemu za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe, razen če se slednja določi le na podlagi cene.
Navedene uteži se lahko opredelijo z določitvijo razpona z ustrezno največjo razliko. Kadar uteži ni mogoče
navesti zaradi objektivnih razlogov, naročnik navede merila v padajočem zaporedju po pomembnosti.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 100
Dobavitelji izdelkov in storitev (lokalno, tujina)
Na portalu eJN,
1
ki je v upravljanju Ministrstva za javno upravo, je v modulu STATIST mogoče pridobiti statistične
podatke s področja javnega naročanja v Republiki Sloveniji. Iz podatkov za leto 2023 je razvidno, da je 976 javnih
naročnikov oddalo za 6.438.191.349,43 EUR brez DDV javnih naročil. Skupno število objavljenih javnih naročil v
Republiki Sloveniji v letu 2023 je bilo 7207. Okoljski vidik je bil upoštevan pri 1452 oziroma 20,15 % objavljenih
naročil.
Slika 31: Vsa javna naročila in javna naročila z »okoljskega vidika« v obdobju 2013–2023
Okoljski vidik je bil upoštevan pri 21 oziroma 18,8 % javnih naročil DARS, kar predstavlja vrednostno 38 milijonov
evrov brez DDV.
1
Vir: https://ejn.gov.si/statist, https://www.enarocanje.si/.
15
23 23
33
26
36
21
156
174
162
169
137
124
112
0
20
40
60
80
100
120
140
160
180
200
2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023
Objavljena javna naročila nominalno
[Leto]
Objavljena zelena JN Vsa objavljena JN

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 101
I.15.12 Komuniciranje
Strategija komuniciranja
Družba DARS ima izdelano komunikacijsko strategijo, ki sledi poslovni strategiji družbe. Krovna komunikacijska
strategija dolgoročno krepi odnose z vsemi ključnimi deležniki oz. javnostmi: uporabniki avtocestnega omrežja,
mediji, zaposlenimi, odločevalci, poslovnimi partnerji, strokovnjaki in nevladnimi organizacijami ter širšim
družbenim okoljem.
Družba pri izvajanju komunikacijskih aktivnosti sledi smernicam, ki bodo zagotovile izpolnjevanje komunikacijskih
ciljev: proaktivnost, ažurnost, jasnost in transparentnost, oprijemljivost ter ustvarjanje partnerstev.
Spoštovanje notranjih pravil (Pravilnik o načinu dajanja informacij za medije DARS) in državnih predpisov (Zakon
o medijih, Zakon o dostopu do informacij javnega značaja), primerna organiziranost, strokovni pristop ter aktivno
in konstruktivno sodelovanje vseh vključenih zagotavljajo, da je informacija pravočasna, verodostojna in
predvsem v čim večjem mogočem interesu družbe DARS; na tej osnovi se potem z javnostmi gradi čim bolj odprt
odnos. Predvsem dobro interno sodelovanje vseh vpetih deležnikov zagotavlja, da je javno (zlasti medijsko)
pojavljanje lahko učinkovito, po drugi strani se zmanjšuje tveganje napačnih razlag v medijskih objavah in
nesporazumov.
Sporočila za medije oziroma javnosti objavimo tudi na spletni strani družbe in na družbenih omrežjih. Za medije
pripravljamo predvsem sporočila za javnost, organiziramo novinarske konference, izjave za medije ali javnosti ter
jih vabimo na pomembne poslovne dogodke.
Zavedamo se, da je prisotnost na družbenih omrežjih danes nujna za podjetje. Z aktivno uporabo Facebook strani
družbe DARS »Vozimo pametno z DARS« in uporabniškega računa @DARS_SI na omrežju X (nekdanji Twitter)
učinkovito dostopamo do širokega kroga uporabnikov avtocest. Na zanimiv način jih obveščamo o aktivnostih
družbe DARS s področja gradnje in obnov, vzdrževanja, upravljanja ter cestninjenja avtocest in ozaveščamo o
varnem obnašanju v cestnem prometu ter posledicah tveganega ravnanja. Na družbenih kanalih, od koder
obiskovalce preusmerjamo tudi na našo spletno stran, smo tudi v letu 2023 zabeležili rast sledilcev, na Facebooku
je njihovo število preseglo 62.000, na omrežju X pa 5000.
Družba DARS uporablja pravilnike, ki določajo varovanje poslovnih skrivnosti in informacij za člane organov
vodenja in nadzora ter druge osebe z dostopom do notranjih informacij v času mandata in tudi po njegovem
izteku.
Objavljanje poslovnih poročil in izkazov
Družba sledi najvišjim standardom objavljanja poslovnih poročil, opredeljenim v Zakonu o trgu finančnih
instrumentov in Priporočilih Ljubljanske borze. Na spletnih straneh družbe DARS in SEOnetu se vsako leto objavlja
finančni koledar z navedbo rokov vseh pomembnejših poslovnih objav in dogodkov.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 102
I.16 Poročilo nadzornega sveta za leto
2023
V letu 2023 so bili člani nadzornega sveta kot
predstavniki lastnika:
- mag. Andrej Šušteršič – predsednik,
- Metod Dragonja – namestnik predsednika
do 15. 2.,
- Janko Kramžar – namestnik predsednika
od 17. 2.,
- Anton Guzej – član,
- dr. Nevenka Hrovatin – članica,
- Sašo Rink – član od 16. 2.,
- Tomaž Kuntarič – član od 16. 2.
Člani predstavnikov zaposlenih pa so bili Martin
Stožir, Nataša Ivančevič in Branko Švigelj.
Nadzorni svet sestavlja uravnotežena skupina
različnih strokovnjakov, ki se medsebojno
dopolnjujejo in se osredotočajo na učinkovitost
opravljanja svojih osnovnih funkcij. Delo
nadzornega sveta je potekalo v skladu z
zakonodajo, priporočili Združenja nadzornikov
Slovenije in preostalimi priporočili dobre prakse.
Nadzorni svet je upošteval tudi Kodeks upravljanja
javnih delniških družb, Kodeks korporativnega
upravljanja družb s kapitalsko naložbo države ter
Kodeks profesionalne etike Združenja nadzornikov
Slovenije, pri čemer so člani nadzornega sveta
dosledno spoštovali njihova načela.
Člani so na sejah aktivni in sodelujejo v razpravah s
ciljem, da se vsa morebitna različna stališča
pojasnijo in uskladijo do stopnje, ko so strokovno,
zakonsko in strateško usklajena. Člani nadzornega
sveta so pri odločanju o posameznih zadevah na
sejah nadzornega sveta delovali v dobro družbe, s
skrbnostjo vestnega in poštenega
gospodarstvenika. Svoje naloge so opravljali etično,
pošteno in odgovorno ter ravnali v skladu z
dolžnostjo izogibanja nasprotja interesov. V letu
2023 so bili vsi sklepi nadzornega sveta sprejeti
soglasno, le v treh primerih so se trije člani vzdržali
glasovanja pri odločanju o zadevi, v kateri je bilo
nasprotje interesov ter se vzdržali vsakih drugih
ravnanj in vplivanj v tej zadevi.
Razprave so dokaz, da so se člani nadzornega sveta
temeljito pripravili na seje, sicer ne bi mogli aktivno
in strokovno sodelovati pri obravnavi posameznih
točk dnevnega reda. Podajali so konstruktivne
predloge ter na podlagi pripravljenih pisnih in
ustnih informacij, ki so jih prejeli od uprave družbe,
kompetentno sprejemali odločitve v skladu s
poslovnikom, akti družbe in zakonskimi pooblastili.
V letu 2023 so se razen enega člana, ki je bil
dvakrat opravičeno odsoten, vsi člani udeležili vseh
sej.
Čez leto je nadzorni svet ohranjal uravnotežen
profesionalni odnos z upravo in bil deležen
pravočasnih s podatki podprtih informacij z njene
strani. Predsednik nadzornega sveta in predsednik
uprave sta sodelovala tudi zunaj formalno sklicanih
sej.
Delo članov nadzornega sveta, vključno z delom v
komisijah, je bilo strokovno in usmerjeno v
učinkovitost opravljanja funkcije. Delo nadzornega
sveta so vsebinsko učinkovito podpirali predlogi
komisij nadzornega sveta.
Člani svoje znanje nadgrajujejo tudi z udeležbo na
različnih strokovnih seminarjih in izobraževalnih
srečanjih, ki potekajo v organizaciji Slovenskega
državnega holdinga in drugih strokovnih
organizacij.
Nadzorni svet je sproti obveščal zainteresirano
javnost.
Nadzorni svet DARS se je v letu 2023 sestal na
osmih rednih sejah, dveh izrednih in šestih
dopisnih sejah, na katerih je obravnaval redna
poročila o poslovanju družbe ter druge tekoče
zadeve in pomembna vprašanja. Na sejah je
nadzorni svet obravnaval in odločal tudi o drugih
zadevah, za katere je pristojen po zakonu, drugih
predpisih in po statutu. Nadzorni svet je redno
spremljal uresničevanje lastnih sklepov.
Nadzorni svet DARS je na svojih sejah tako med
drugim tudi:
- imenoval novega namestnika predsednika
nadzornega sveta;
- imenoval dva nova člana nadzornega
sveta v vse tri komisije nadzornega sveta;
- se seznanil z odstopom predsednika
uprave in članice uprave;
- imenoval novega predsednika uprave za
obdobje šest mesecev;

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 103
- se tekoče seznanjal o vsebinah in
zaključkih sestankov s SDH;
- pripravljal poročila za SDH;
- pripravljal in pošiljal dokumentacijo za
Komisijo za preprečevanje korupcije in
Nacionalni preiskovalni urad;
- podajal soglasja k Poslovnikom o delu
uprave;
- sprejel novo Politiko prejemkov članov
organov vodenja in nadzora;
- sprejel Interni akt nadzornega sveta o
določitvi meril za izračun spremenljivega
dela prejemka uprave družbe;
- podal soglasje k rebalansu Poslovnega
načrta za leto 2023;
- podal soglasje k Poslovnemu načrtu za
leto 2024;
- podal soglasje k novelirani Strategiji
družbe;
- izdajal soglasja za posle nad 1 milijon
evrov (brez DDV) na podlagi sklepa z dne
27. 8. 2020 in nad 2,5 milijona evrov (brez
DDV) na podlagi statuta družbe;
- se tekoče seznanjal s stanjem na projektih
Karavanke, 3. razvojna os, širitev tretjega
pasu, poslovna stavba Grič, mala
počivališča;
- se tekoče seznanjal s stanjem postopkov
javnega naročanja;
- se tekoče seznanjal z različnimi
kvartalnimi poročili (avtovleke, sodni
postopki, donacije in sponzorstva …);
- se seznanil s Poročilom o izvajanju
nacionalnega programa, ki ureja izgradnjo
avtocest za leto 2022;
- potrdil Trajnostno poročilo družbe za leto
2022;
- se seznanil s Poročilom o delu službe za
notranjo revizijo za leto 2022;
- obravnaval in potrdil predloge za
sprejemanje sklepov na skupščini;
- odločal o prejemkih uprave družbe;
- sprejel Poročilo o svojem delu za preteklo
leto;
- obravnaval in potrdil Letno poročilo
družbe za leto 2022;
- predlagal skupščini podelitev razrešnice
upravi in nadzornemu svetu za poslovno
leto 2022 ter soglašal s predlogom
skupščini glede uporabe bilančnega
dobička po stanju na dan 31. 12. 2022;
- sprejel za skupščino Poročilo nadzornega
sveta o rezultatih preveritve letnega
poročila za leto 2022 za poslovno leto
2022,
- se seznanil z nerevidiranim polletnim
poročilom;
- obravnaval poročila o obvladovanju
tveganj;
- obravnaval poročilo Sveta delavcev za leto
2022;
- se tekoče seznanjal s poročili komisij
nadzornega sveta;
- sprejel Letni načrt dela revizijske komisije
nadzornega sveta in kadrovske komisije
nadzornega sveta;
- se tekoče seznanjal z drugimi aktualnimi
informacijami v družbi.
Sestava nadzornega sveta se je v letu 2023
spreminjala, zato se samoocene ni izvedlo.
Nadzorni svet v skladu s Kodeksom korporativnega
upravljanja družb s kapitalsko naložbo države
navaja, da so vsi stroški delovanja nadzornega
sveta razkriti v letnem poročilu.
Komisije nadzornega sveta DARS
Nadzorni svet ima oblikovane naslednje komisije:
revizijsko komisijo, kadrovsko komisijo in
investicijsko komisijo, ki so nudile nadzornemu
svetu strokovno podporo. Vsaka komisija je o delu
in odločitvah vodila tudi zapisnik. Komisije so
redno poročale in svetovale nadzornemu svetu,
odločanje pa je ostalo v pristojnosti nadzornega
sveta.
Revizijska komisija se je sestala na desetih rednih
sejah, eni izredni seji in dveh dopisnih sejah.
Komisija je obravnavala nerevidirano polletno
poročilo, revidirano letno poročilo in podala
predlog nadzornemu svetu, da ga potrdi. Večkrat je
opravila tudi razpravo z revizorji BDO Revizija, d. o.
o. Skozi »kazalnike za spremljanje zunanje revizije s
strani revizijske komisije ob zaključku revizije letnih
računovodskih izkazov« je komisija ocenila
delovanje revizorja BDO Revizija, d. o. o., ter
preverila neodvisnost zunanjega revizorja.
Obravnavala je tudi poročilo o delu notranje
revizije za leto 2022, polletno poročilo o delu
notranje revizije za leto 2023, osnutek načrta dela
notranje revizije za leto 2024. Med drugim je redno
spremljala in obravnavala poročila o opravljenih
rednih revizijah notranje revizije in realizacijo
priporočil notranje revizije. Prav tako se je komisija
redno seznanjala s poročili o poslovanju družbe,
redno spremljala realizacijo sklepov komisije,
obravnavala Trajnostno poročilo, rebalans
poslovnega načrta 2023, predlog poslovnega
načrta 2024, obravnavala poročila o obvladovanju
tveganj. Seznanila se je s poročilom o varnostnem
(kibernetskem) pregledu ter sprejela plan dela
komisije za leto 2023. Seznanila se je tudi s planom
dela in rednimi aktivnostmi službe Skladnosti

Graphics

LETNO POROČILO 2023 DARS 104
poslovanja in integritete. Redno je obravnavala
poročila o morebitnih prijavah nepravilnosti s
področja korporativne integritete. Komisija je
obravnavala tudi druga vprašanja in teme iz
pristojnosti revizijske komisije, med drugim se je
seznanila s pismom poslovodstvu ter z realizacijo
priporočil iz pisma. Obravnavala je evidenco
revizijskih in nerevizijskih storitev. Komisija se je
poleg že neštetih aktivnosti tekoče seznanjala tudi
z drugimi aktualnimi zadevami, ki so se dogajale v
družbi. Zaradi sprememb v sestavi komisija v letu
2023 ni opravila samoocene.

Kadrovska komisija nadzornega sveta družbe se je
sestala na šestih rednih sejah in eni izredni.
Obravnavala je predlog spremenljivega prejemka
uprave za leto 2022, pripravljala novelacijo politike
prejemkov članov organov vodenja in nadzora ter
pripravila nov interni dokument nadzornega sveta
o določitvi meril za izračun spremenljivega dela
prejemkov uprave družbe, se seznanila s poročilom
raziskave o zadovoljstvu uporabnikov AC, s
poročilom o delu službe za upravljanje kadrov,
službe za varnost in zdravje pri delu, se seznanila s
kadrovskim načrtom ter s poročilom o zadovoljstvu
zaposlenih v družbi. Preverila se je tudi ustreznost
politike raznolikosti ter izvajanje politike
nasledstev. Komisija je potrdila tudi načrt dela
komisije ter obravnavala tudi druga vprašanja in
teme iz pristojnosti komisije. Izvedla je tudi
postopek za imenovanje novega člana uprave ter
skupaj s svetom delavcev pričela usklajevanje
pogojev za delavskega direktorja / člana uprave.

Investicijska komisija se je sestala na desetih
rednih sejah in eni izredni seji, na katerih je
obravnavala investicijske projekte in ostala javna
naročila nad 1 milijon evrov (brez DDV) ter
nadzornemu svetu podala mnenje pred
odločanjem. Med drugim se je komisija tudi
dogovorila o načinu spremljanja pomembnih
investicijskih projektov prek terminskih načrtov.
Podane so bile tudi pobude glede izdajanja
predhodnih soglasij. Komisija je obravnavala tudi
druga vprašanja in teme iz pristojnosti komisije.

Skladno z drugim odstavkom 282. člena Zakona o
gospodarskih družbah je nadzorni svet pripravil
pisno poročilo o ugotovitvah pregleda Letnega
poročila DARS za leto 2023 in o podanem predlogu
uprave o delitvi bilančnega dobička za skupščino.

Preveritev in potrditev Letnega poročila 2023
Nadzorni svet DARS je Letno poročilo družbe DARS
za leto 2023 obravnaval v okviru zakonskega roka.
Seznanil se je z revizijskim poročilom in mnenjem
pooblaščenega revizorja o pregledanih
računovodskih izkazih za poslovno leto 2023.

Skladno s točko 7.3.7 Statuta DARS je nadzorni svet
obravnaval revidirano Letno poročilo družbe DARS
za leto 2023. Na podlagi preveritve letnega
poročila in računovodskih izkazov s pojasnili,
preveritve predloga uprave za uporabo bilančnega
dobička ter poročila pooblaščenega revizorja je
nadzorni svet revidirano Letno poročilo družbe
DARS za leto 2023 potrdil.

Nadzorni svet se je ob sprejemanju letnega
poročila opredelil tudi do izjave o upravljanju
družbe, ki je vključena v poslovno poročilo Letnega
poročila družbe DARS za leto 2023, in ocenil, da je
odsev dejanskega stanja upravljanja družbe v letu
2023.







Mag. Andrej Šušteršič
predsednik nadzornega sveta

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 105
II Računovodsko poročilo

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 106
II Računovodsko poročilo
II Računovodsko poročilo ........................................................................................................................ 106
II.1 Računovodski izkazi družbe DARS ..................................................................................................... 107
II.2 Poročajoča družba ............................................................................................................................. 115
II.3 Pomembnejše računovodske usmeritve ........................................................................................... 115
II.4 Pojasnila k računovodskim izkazom .................................................................................................. 130
II.4.1 Pojasnila k bilanci stanja................................................................................................................ 130
II.4.2 Pojasnila k izkazu poslovnega izida ............................................................................................... 157
II.4.3 Pojasnila k izkazu vseobsegajočega donosa .................................................................................. 165
II.5 Poslovna tveganja .............................................................................................................................. 165
II.6 Posli z lastniki in njihovimi povezanimi družbami ............................................................................. 165
II.7 Dogodki po datumu bilance stanja .................................................................................................... 166
II.8 Revidiranje letnega poročila za leto 2023 ......................................................................................... 166
II.9 Revizorjevo poročilo .......................................................................................................................... 167

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 107
II.1 Računovodski izkazi družbe DARS
Bilanca stanja na dan 31. decembra 2023
V EUR (brez centov)
Pojasnila
31. 12. 2023
31. 12. 2022
SREDSTVA
5.166.555.559
5.159.975.244
A. DOLGOROČNA SREDSTVA
4.714.283.572
4.732.894.173
I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve
II.4.1.1
25.256.310
27.585.032
1. Dolgoročne premoženjske pravice
25.246.222
27.572.062
5. Druge dolgoročne aktivne časovne razmejitve
10.088
12.970
II. Opredmetena osnovna sredstva
II.4.1.2
4.540.663.693
4.529.611.852
1. Zemljišča in zgradbe
4.217.081.163
4.295.572.096
a) Zemljišča
153.772.053
157.711.006
b) Zgradbe
4.063.309.111
4.137.861.090
3. Druge naprave in oprema
47.815.454
39.189.548
4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo
275.767.076
194.850.209
a) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi
275.767.076
194.850.209
III. Naložbene nepremičnine
II.4.1.3
23.838.941
24.429.000
IV. Dolgoročne finančne naložbe
II.4.1.5
112.000.000
144.000.000
2. Dolgoročna posojila
112.000.000
144.000.000
b) Dolgoročna posojila drugim
112.000.000
144.000.000
V. Dolgoročne poslovne terjatve
II.4.1.6
1.936.186
529.437
3. Dolgoročne poslovne terjatve do drugih
1.936.186
529.437
VI. Odložene terjatve za davek
II.4.1.7
10.588.442
6.738.852
B. KRATKOROČNA SREDSTVA
450.793.926
426.249.353
I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo
II.4.1.8
1.034.355
1.727.729
II. Zaloge
II.4.1.9
6.055.091
4.877.973
1. Material
4.667.673
4.311.833
3. Proizvodi in trgovsko blago
1.387.417
566.141
III. Kratkoročne finančne naložbe
II.4.1.10
299.804.372
310.272.407
1. Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil
10.804.372
17.272.407
c) Druge kratkoročne finančne naložbe
10.804.372
17.272.407
2. Kratkoročna posojila
289.000.000
293.000.000
b) Kratkoročna posojila drugim
289.000.000
293.000.000
IV. Kratkoročne poslovne terjatve
II.4.1.11
72.398.502
61.030.895
2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev
35.472.803
31.468.473
3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih
36.925.699
29.562.422
V. Denarna sredstva
II.4.1.12
71.501.606
48.340.349
C. KRATKOROČNE AKTIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
II.4.1.13
1.478.061
831.718

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 108
V EUR (brez centov)
Pojasnila
31. 12. 2023
31. 12. 2022
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
5.166.555.559
5.159.975.244
A. KAPITAL
II.4.1.14
3.333.743.669
3.199.015.617
I. Vpoklicani kapital
2.086.559.144
2.086.559.144
1. Osnovni kapital
2.086.559.144
2.086.559.144
II. Kapitalske rezerve
31.442.748
31.429.279
III. Rezerve iz dobička
1.159.153.960
1.020.588.748
1. Zakonske rezerve
62.107.380
55.083.966
4. Statutarne rezerve
265.093.361
231.732.145
5. Druge rezerve iz dobička
831.953.219
733.772.637
V. Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti
6.545.992
12.299.688
VII. Čisti poslovni izid poslovnega leta
50.041.824
48.138.758
B. REZERVACIJE IN DOLG. PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
II.4.1.15
167.194.803
157.228.217
1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti
5.470.684
4.646.298
2. Druge rezervacije
3.668.794
3.796.287
3. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve
158.055.325
148.785.632
C. DOLGOROČNE OBVEZNOSTI
1.305.069.612
1.519.648.469
I. Dolgoročne finančne obveznosti
II.4.1.16
1.284.689.902
1.483.208.031
2. Dolgoročne finančne obveznosti do bank
II.4.1.17
1.080.696.738
1.219.848.684
3. Dolgoročne finančne obveznosti na podlagi obveznic
II.4.1.18
61.758.920
117.800.967
4. Druge dolgoročne finančne obveznosti
II.4.1.19
142.234.244
145.558.380
II. Dolgoročne poslovne obveznosti
II.4.1.20
18.002.748
33.158.681
2. Dolgoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
0
52.983
5. Druge dolgoročne poslovne obveznosti
II.4.1.21
18.002.748
33.105.698
III. Odložene obveznosti za davek
II.4.1.7
2.376.962
3.281.757
Č. KRATKOROČNE OBVEZNOSTI
315.355.204
248.396.148
II. Kratkoročne finančne obveznosti
II.4.1.22
224.042.088
150.682.339
2. Kratkoročne finančne obveznosti do bank
158.994.304
141.672.376
3. Kratkoročne finančne obveznosti na podlagi obveznic
59.155.838
3.117.571
4. Druge kratkoročne finančne obveznosti
5.891.946
5.892.392
III. Kratkoročne poslovne obveznosti
II.4.1.23
91.313.116
97.713.809
2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
56.940.402
57.746.111
4. Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov
64.135
364.309
5. Druge kratkoročne poslovne obveznosti
34.308.579
39.603.388
D. KRATKOROČNE PASIVNE ČASOVNE RAZMEJITVE
II.4.1.24
45.192.271
35.686.793
IZVENBILANČNA EVIDENCA
II.4.1.25
184.333.111
194.655.273
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 109
Izkaz poslovnega izida za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2023 (različica I)
V EUR (brez centov)
Pojasnila
1. 1. do 31. 12.
2023
1. 1. do 31. 12.
2022
1.
Čisti prihodki od prodaje
II.4.2.1
525.295.410
494.473.636
Prihodki od cestnin
509.227.172
479.557.025
Prihodki od zakupnin za počivališča
10.159.704
9.463.637
Prihodki od zapor in prekomernih obremenitev
1.362.337
1.384.680
Prihodki od služnosti za bazne postaje in ostalo
905.886
751.278
Prihodki po pogodbi o izvajanju naročila
287.541
288.164
Prihodki od zakupa optičnih vlaken
1.080.417
928.456
Drugi prihodki od prodaje
2.272.352
2.100.396
3.
Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
II.4.2.2
2.955.494
1.482.558
4.
Drugi poslovni prihodki
II.4.2.3
7.489.359
16.350.549
5.
Stroški blaga, materiala in storitev
II.4.2.4
–72.248.476
–60.807.678
a)
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter str. porab. materiala
–16.732.049
–13.511.562
b)
Stroški storitev
–55.516.427
–47.296.117
6.
Stroški dela
II.4.2.5
–58.922.474
–54.082.891
a)
Stroški plač
–42.751.063
–39.499.916
b)
Stroški socialnih zavarovanj
–8.281.999
–7.688.767
c)
Drugi stroški dela
–7.889.413
–6.894.208
7.
Odpisi vrednosti
II.4.2.6
–207.182.295
–200.885.298
a)
Amortizacija
–198.022.120
–194.501.316
b)
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopred. sr. in opred. osnovnih sr.
–9.047.475
–6.054.385
c)
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih
–112.701
–329.597
8.
Drugi poslovni odhodki
II.4.2.7
–1.791.586
–3.637.364
10.
Finančni prihodki iz danih posojil
II.4.2.8
9.888.672
4.392.185
b)
Finančni prihodki iz posojil, danih drugim
9.888.672
4.392.185
11.
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev
II.4.2.9
7.303
4.557
b)
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih
7.303
4.557
12.
Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb
0
–964
13.
Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
II.4.2.9
–35.491.630
–31.038.108
b)
Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank
–25.704.008
–18.567.142
c)
Finančni odhodki iz izdanih obveznic
–5.633.564
–5.637.344
č)
Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti
–4.154.059
–6.833.622
14.
Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
II.4.2.9
–9.724
–13.926
b)
Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih obveznosti
–391
–3.871
c)
Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti
–9.333
–10.055
15.
Drugi prihodki
II.4.2.10
367.870
179.089
16.
Drugi odhodki
II.4.2.11
–896.481
–223.831
17.
Davek iz dobička
II.4.2.12
–32.843.353
–33.111.658
18.
Odloženi davki
II.4.1.7
3.849.590
2.051.847
19.
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja
140.467.680
135.132.702
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 110
Izkaz drugega vseobsegajočega donosa za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2023
v EUR (brez centov)
Pojasnilo
2023
2022
19.
Čisti poslovni izid poslovnega leta
140.467.680
135.132.702
20.
Spremembe rezerv, nastalih zaradi prevrednotenja po pošteni
vrednosti
II.4.3.
–5.563.240
19.465.330
21.
Druge sestavine vseobsegajočega donosa
II.4.3.
–189.857
204.958
22.
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja
134.714.583
154.802.991
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 111
Izkaz denarnih tokov za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2023
v EUR (brez centov)
leto 2023
leto 2022
A.
Denarni tokovi pri poslovanju
a)
Postavke izkaza poslovnega izida
Poslovni prihodki (razen za prevrednotenje) in finančni prihodki iz poslovnih terjatev
532.046.375
509.661.024
Poslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevredn.) in finančni odh. iz posl. obveznosti
–131.025.947
–117.612.729
Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih
–28.644.447
–29.178.262
372.375.982
362.870.033
b)
Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij ter
odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance stanja
Začetne manj končne poslovne terjatve
–5.267.418
–10.255.138
Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve
–646.343
–115.656
Začetne manj končne terjatve za odloženi davek
–3.849.590
–368.698
Začetna manj končna sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo
693.373
–1.311.124
Začetne manj končne zaloge
–1.177.117
–662.279
Končni manj začetni poslovni dolgovi
–12.429.537
863.486
Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije
19.472.064
21.042.619
Končne manj začetne obveznosti za odloženi davek
–904.796
3.281.757
–4.109.364
12.474.969
c)
Pozitivni ali negativni denarni izid pri poslovanju (a + b)
368.266.618
375.345.002
B.
Denarni tokovi pri investiranju
a)
Prejemki pri investiranju
Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku, ki se nanašajo na investiranje
2.381.734
266.980
Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev
1.099.284
1.497.488
Prejemki od odtujitve finančnih naložb
410.000.000
178.000.000
413.481.017
179.764.468
b)
Izdatki pri investiranju
Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev
–2.621.536
–3.235.257
Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev
–217.371.752
–134.790.334
Izdatki za pridobitev naložbenih nepremičnin
–13.470
–2.560.429
Izdatki za pridobitev finančnih naložb
–374.000.000
–294.000.000
–594.006.758
–434.586.020
c)
Pozitivni ali negativni denarni izid pri investiranju (a + b)
–180.525.741
–254.821.552
C.
Denarni tokovi pri financiranju
a)
Prejemki pri financiranju
Prejemki od povečanja finančnih obveznosti
0
90.916.042
0
90.916.042
b)
Izdatki pri financiranju
Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje
–35.491.630
–30.975.770
Izdatki za odplačila finančnih obveznosti
–129.087.991
–184.700.696
–164.579.621
–215.676.466
c)
Pozitivni ali negativni denarni izid pri financiranju (a + b)
–164.579.621
–124.760.423
Č.
Končno stanje denarnih sredstev
71.501.606
48.340.349
x)
Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov Ac, Bc in Cc)
23.161.257
–4.236.973
y)
Začetno stanje denarnih sredstev
48.340.349
52.577.322
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 112
Izkaz gibanja kapitala za obdobje od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023
I.
Vpoklicani
kapital
II.
III.
Rezerve iz dobička
V.
VI.
VII.
Skupaj kapital
Kapitalske
rezerve
Rezerve,
nastale zaradi
vrednotenja po
pošteni
vrednosti
Preneseni čisti
poslovni izid
Čisti poslovni
izid poslovnega
leta
1.
1.
4.
5.
1.
1.
Osnovni kapital
Zakonske
rezerve
Statutarne
rezerve
Druge rezerve
iz dobička
Preneseni čisti
dobiček/izguba
Čisti dobiček
poslovnega leta
A1. Stanje na dan 31. 12. 2022
2.086.559.144
31.429.279
55.083.966
231.732.145
733.772.637
12.299.688
0
48.138.758
3.199.015.617
B.1. Sprememba lastniškega kapitala - transakcije z lastniki
0
13.470
0
0
0
0
0
0
13.470
č) Vnos dodatnih vplačil kapitala
13.470
13.470
B.2. Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja
0
0
0
0
0
–5.753.097
0
140.467.680
134.714.583
a) Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja
140.467.680
140.467.680
c) Spremembe rezerv, nastalih zaradi vrednotenja finančnih
naložb po pošteni vrednosti
–5.563.240
–5.563.240
d) Druge sestavine vseobsegajočega donosa poročevalskega
obdobja
–189.857
–189.857
B.3. Spremembe v kapitalu
0
0
7.023.414
33.361.216
98.180.582
–599
0
–138.564.613
0
a) Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega
poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala
48.138.758
–48.138.758
0
b) Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na
druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora
7.023.414
33.361.216
50.041.824
–599
–90.425.855
0
f) Druge spremembe v kapitalu
–599
599
0
D. Stanje na dan 31. 12. 2023
2.086.559.144
31.442.748
62.107.380
265.093.361
831.953.219
6.545.992
0
50.041.824
3.333.743.669
BILANČNI DOBIČEK na dan 31. 12. 2023
0
50.041.824
50.041.824

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 113
Izkaz gibanja kapitala za obdobje od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2022
I.
Vpoklicani
kapital
II.
III.
Rezerve iz dobička
V.
VI.
VII.
Skupaj kapital
Kapitalske
rezerve
Rezerve,
nastale zaradi
vrednotenja po
pošteni
vrednosti
Preneseni čisti
poslovni izid
Čisti poslovni
izid poslovnega
leta
1.
1.
4.
5.
1.
1.
Osnovni kapital
Zakonske
rezerve
Statutarne
rezerve
Druge rezerve
iz dobička
Preneseni čisti
dobiček/izguba
Čisti dobiček
poslovnega leta
A1. Stanje na dan 31. 12. 2021
2.086.559.144
28.868.850
48.327.649
199.639.640
645.490.106
–7.376.966
0
40.143.774
3.041.652.197
B.1. Sprememba lastniškega kapitala - transakcije z lastniki
0
2.560.429
0
0
0
0
0
0
2.560.429
č) Vnos dodatnih vplačil kapitala
2.560.429
2.560.429
B.2. Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja
0
0
0
0
0
19.670.289
0
135.132.702
154.802.991
a) Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja
135.132.702
135.132.702
c) Spremembe rezerv, nastalih zaradi vrednotenja finančnih
naložb po pošteni vrednosti
19.465.330
19.465.330
d) Druge sestavine vseobsegajočega donosa poročevalskega
obdobja
204.958
204.958
B.3. Spremembe v kapitalu
0
0
6.756.317
32.092.505
88.282.531
6.365
0
–127.137.718
0
a) Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega
poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala
40.143.774
–40.143.774
0
b) Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja
na druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in
nadzora
6.756.317
32.092.505
48.138.758
6.365
–86.993.945
0
f) Druge spremembe v kapitalu
6.365
–6.365
0
D. Stanje na dan 31. 12. 2022
2.086.559.144
31.429.279
55.083.966
231.732.145
733.772.637
12.299.688
0
48.138.758
3.199.015.617
BILANČNI DOBIČEK na dan 31. 12. 2022
0
48.138.758
48.138.758
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 114
Izkaz bilančnega dobička 2023
V EUR (brez centov)
2023
2022
A. ČISTI POSLOVNI IZID POSLOVNEGA LETA
140.467.680
135.132.702
B. PRENESENI DOBIČEK/IZGUBA
599
–6.365
C. POVEČANJE REZERV IZ DOBIČKA PO SKLEPU UPRAVE
- Zakonske rezerve
7.023.414
6.756.317
- Statutarne rezerve
33.361.216
32.092.505
- Druge rezerve iz dobička
50.041.824
48.138.758
BILANČNI DOBIČEK 31. 12.
50.041.824
48.138.758
Čisti poslovni izid leta 2023 znaša 140.467.680 evrov. Ob sestavi letnega poročila je DARS, skladno s Statutom
DARS in 64. ter 230. členom ZGD-1, oblikoval zakonske rezerve v višini 7.023.414 evrov, statutarne rezerve v višini
33.361.216 evrov in druge rezerve iz dobička v višini 50.041.824 evrov.
Bilančni dobiček DARS na dan 31. decembra 2023 znaša 50.041.824 evrov. O razporeditvi bilančnega dobička bo
v skladu z ZGD-1 odločala skupščina DARS.
Uprava in Nadzorni svet družbe v skladu z 69. členom ZGD-1 predlagata razporeditev bilančnega dobička leta
2023 v višini 50.041.824 evrov v druge rezerve iz dobička.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 115
II.2 Poročajoča družba
DARS je registrirana pravna oseba s sedežem v Sloveniji. Naslov registriranega sedeža je Ulica XIV. divizije 4, 3000
Celje.
Družba DARS izvaja dejavnost gradnje avtocest in hitrih cest ter upravlja in vzdržuje obstoječe avtoceste in hitre
ceste v RS. Družba DARS v imenu RS in za njen račun opravlja naloge povezane s prostorskim načrtovanjem in
umeščanjem avtocest v prostor ter naloge v zvezi s pridobivanjem nepremičnin za potrebe gradnje avtocest.
Družba sestavlja računovodske izkaze in poročila, kot jih določa prvi odstavek 60. člena ZGD-1, v skladu s SRS.
Uprava družbe DARS je računovodske izkaze odobrila za javno objavo dne 28. marca 2024.
II.3 Pomembnejše računovodske
usmeritve
Podlaga za sestavitev izkazov
Računovodski izkazi družbe DARS s pojasnili in razkritji najpomembnejših kategorij so pripravljeni v skladu z
računovodskimi ter poročevalskimi zahtevami SRS, upoštevaje določila ZGD-1 in ZDARS-1.
Računovodski izkazi predstavljajo ločene računovodske izkaze družbe za splošne potrebe. Računovodski izkazi so
bili pripravljeni za obdobje poročanja, ki traja od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023, v skladu s SRS 2016 (z
dopolnitvami 2019). Družba dosledno uporablja spodaj opredeljene računovodske usmeritve za vsa obdobja,
predstavljena v priloženih računovodskih izkazih. Pri izbiri računovodskih usmeritev, to je pravil in postopkov, ki
jih je potrebno upoštevati in uporabljati pri sestavljanju računovodskih izkazov in celotnem računovodenju, je
družba upoštevala zahtevo po previdnosti, prednosti vsebine pred obliko in pomembnost dogodkov.
Pri sestavi računovodskih izkazov sta bili upoštevani temeljni računovodski predpostavki: nastanek poslovnih
dogodkov in časovna neomejenost delovanja.
Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih, brez centov. Posle, izražene v tuji valuti, družba preračuna v evre po
referenčnem tečaju Evropske centralne banke na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti
na dan izkaza bilance stanja, so preračunane v domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske centralne banke,
veljavnem na zadnji dan obračunskega obdobja. Tečajne razlike so pripoznane v izkazu poslovnega izida.
Poslovodstvo mora pri sestavi računovodskih izkazov podati ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na
uporabo računovodskih usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev, obveznosti, prihodkov ter odhodkov.
Dejanske vrednosti se lahko razlikujejo od ocenjenih. Ocene, presoje in predpostavke se redno pregledujejo.
Učinki spremembe računovodskih ocen, presoj in predpostavk se uporabijo za naprej in vplivajo le na obdobje, v
katerem je bila računovodska ocena spremenjena, in na kasnejša obdobja.
Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve
Neopredmetena sredstva zajemajo naložbe v pridobljene pravice do industrijske lastnine (licence, računalniški
programi) in neopredmetena osnovna sredstva v pridobivanju.
Neopredmetena sredstva se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo po nabavni vrednosti, ki sestoji iz vseh
izdatkov, ki so potrebni za njihov nakup, oziroma iz stroškov, ki so potrebni za njihovo usposobitev za uporabo.
Za vrednotenje se uporablja model nabavne vrednosti, kar pomeni, da se neopredmetena sredstva izkazujejo po
nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 116
Družba samostojno določi letne amortizacijske stopnje glede na dobo koristnosti posameznega
neopredmetenega dolgoročnega sredstva s končno dobo koristnosti.
Oslabitev sredstva ali denar ustvarjajoče enote se pripozna, kadar njegova knjigovodska vrednost presega
njegovo nadomestljivo vrednost. Oslabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida. Če družba posluje z zadostnim
dobičkom in v okviru poslovnih načrtov, ni razlogov za oslabitev.
Opredmetena osnovna sredstva
Opredmetena osnovna sredstva vključujejo zemljišča, zgradbe, opremo in opredmetena osnovna sredstva v
gradnji in izdelavi ter opredmetena osnovna sredstva, ki so v najemu kot pravica do uporabe. Osnovna sredstva,
ki jih družba ne more uporabljati, ker so poškodovana, zastarana ali podobno, so trajno izločena iz uporabe.
Opredmeteno osnovno sredstvo se ob začetnem pripoznavanju ovrednoti po nabavni vrednosti, ki jo sestavljajo
nakupna cena osnovnega sredstva, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoče neposredno
pripisati usposobitvi osnovnega sredstva za uporabo.
Opredmetena osnovna sredstva so vrednotena po modelu nabavne vrednosti.
Pozneje nastali stroški, ki so povezani z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno
vrednost, če povečujejo prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi ali omogočajo podaljšanje dobe
koristnosti. Avtocestni odsek se aktivira z dnem njegove predaje v promet, stroški nastali po tem dnevu, povezani
z gradnjo avtocestnega odseka, povečujejo njegovo nabavno vrednost enkrat letno, to je s stanjem na dan
31. decembra tekočega leta.
Nabavno vrednost osnovnega sredstva sestavljajo tudi stroški izposojanja, povezani s pridobitvijo osnovnega
sredstva do njegove usposobitve za uporabo. Stroški izposojanja so:
- obresti,
- drugi stroški družbe, ki so povezani z izposojanjem finančnih sredstev.
Stroške izposojanja, ki jih je mogoče neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji osnovnega sredstva v
pripravi, družba usredstvi kot del nabavne vrednosti tega sredstva. Druge stroške izposojanja družba pripozna
kot odhodek v obdobju, ko nastanejo. Stroški, ki so neposredno povezani z zadolževanjem, namenjenem
financiranju gradnje avtocest, povečujejo nabavno vrednost avtocest, dokler so avtocestni odseki, za katere so
bila najeta posojila, v gradnji (do usposobitve za uporabo). Družba preneha usredstvovati stroške izposojanja
takrat, ko so avtocestni odseki predani v promet.
Nabavna vrednost v družbi zgrajenega ali izdelanega sredstva zajema neposredne stroške, ki jih povzroči njegova
zgraditev ali izdelava, in posredne stroške njegove zgraditve ali izdelave, ki mu jih je mogoče pripisati.
Popravila ali vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev so namenjena obnavljanju ali ohranjanju prihodnjih
gospodarskih koristi, ki se pričakujejo na podlagi prvotno ocenjene stopnje učinkovitosti sredstev. Kadar se
pojavijo, se pripoznajo kot odhodki.
Če je nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva pomembna, se razporedi na njegove dele. Če imajo
ti deli različne dobe koristnosti in/ali vzorce uporabe in so pomembni v razmerju do celotne nabavne vrednosti
opredmetenega osnovnega sredstva, se vsak del obravnava posebej.
Pripoznanje opredmetenega osnovnega sredstva se odpravi ob odtujitvi ali če od njegove uporabe ali odtujitve
ni več pričakovati prihodnjih gospodarskih koristi.
Pri odtujitvi opredmetenega osnovnega sredstva se razlika med čistim donosom ob odtujitvi in preostalo
knjigovodsko vrednostjo odtujenega opredmetenega osnovnega sredstva prenese med prevrednotovalne
poslovne prihodke, če je prva večja od druge, ali med prevrednotovalne poslovne odhodke, če je druga večja od
prve.
Družba enkrat letno preveri knjigovodsko vrednost opredmetenih osnovnih sredstev, da ugotovi, ali so prisotni
znaki oslabitve. Če takšni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva. Kot nadomestljiva vrednost

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 117
se upošteva čista prodajna vrednost ali vrednost pri uporabi, in sicer tista, ki je večja. Oslabitev sredstva se
pripozna v primeru, ko njegova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost. Oslabitev se izkaže v
izkazu poslovnega izida. Če družba posluje z zadostnim dobičkom in v okviru poslovnih načrtov, ni razlogov za
oslabitev. Na podlagi izračunane zahtevane stopnje donosnosti sredstev ugotavljamo, da slabitev sredstev ni
potrebna.
Družba prek skrbnikov projektov in investicij mesečno spremlja potek projektov in investicij. Če ugotovi, da se
določeni projekt ne bo dokončal, se izvede odpis.
Če družba utemeljeno predvideva, da se bo opredmeteno osnovno sredstvo prodalo v naslednjih dvanajstih
mesecih, se prerazvrsti med nekratkoročna sredstva za prodajo.
V skladu z ZGD-1 in SRS 2016 družba stavbno pravico vodi v postavki Zemljišča.
Stavbna pravica je bila v skladu z ZDARS-1 ustanovljena v korist družbe DARS, na zemljiščih v lasti Republike
Slovenije, na katerih so avtoceste kot objekti, ki so bili zgrajeni ali so se pričeli graditi pred uveljavitvijo ZDARS-1.
Stavbna pravica je ustanovljena za 50 let (od 4. decembra 2010 do 4. decembra 2060) kot neodplačna. Po ZUJF
je stavbna pravica postala odplačna in se zanjo plačuje letno nadomestilo v skladu z letno izvedbeno pogodbo za
izvajanje naročila na podlagi 4. člena ZDARS-1.
Stavbna pravica je kot ena od pravic na nepremičninah ob začetku pripoznana po nabavni vrednosti. Ima končno
dobo koristnosti in jo amortiziramo v dobi koristnosti, to je v obdobju, za katero je ustanovljena. Doba koristnosti
stavbne pravice je doba, v kateri jo ima družba pravno pravico izrabljati. Uporabi se metoda enakomernega
časovnega amortiziranja.
Naložbene nepremičnine
Naložbene nepremičnine ima družba v lasti, da bi prinašale najemnino. V skladu s SRS 6.2., ki določa, da so
naložbene nepremičnine tudi zemljišča, za katere družba ni določila prihodnje uporabe, so med naložbenimi
nepremičninami evidentirana tudi zemljišča, pridobljena po 3. alineji 14. člena ZDARS-1. Gre za nepremičnine, ki
so bile pridobljene za gradnjo avtocest, vendar delno ali v celoti niso bile uporabljene za gradnjo avtocest oziroma
za njihovo upravljanje in vzdrževanje.
Naložbene nepremičnine se ob začetnem pripoznanju izmerijo po nabavni vrednosti. Nabavna vrednost
naložbene nepremičnine obsega njeno nakupno ceno in vse njej neposredno pripisljive stroške. Po začetnem
pripoznanju se naložbene nepremičnine vrednotijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrani amortizacijski
popravek vrednosti in izgubo zaradi oslabitve.
Doba koristnosti naložbenih nepremičnin je enaka kot za istovrstna opredmetena osnovna sredstva.
Družba preverja znamenja slabitve enako kot pri opredmetenih osnovnih sredstvih.
Amortizacija
Nabavna vrednost opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev se zmanjšuje z amortiziranjem.
Osnovo za obračun amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev družbe
predstavlja polna nabavna vrednost osnovnih sredstev. V osnovo se po aktiviranju vključujejo tudi vsa naknadna
investicijska vlaganja, ki povečujejo prihodnje koristi ali omogočajo podaljšanje dobe uporabnosti osnovnega
sredstva (na primer obnova vozišč in objektov).
Družba določa letne amortizacijske stopnje glede na ocenjeno dobo koristnosti posameznega opredmetenega
osnovnega sredstva in neopredmetenega dolgoročnega sredstva. Doba koristnosti je odvisna od:
- pričakovanega fizičnega izrabljanja,
- pričakovanega tehničnega staranja,
- pričakovanega ekonomskega staranja,
- pričakovanih zakonskih ali drugih omejitev uporabe.
Kot dobo koristnosti posameznega sredstva družba upoštevata dobo, ki je najkrajša glede na vsakega izmed
naštetih dejavnikov.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 118
Družba preverja ustreznost opredeljenih ocenjenih življenjskih dob avtocestne infrastrukture na vsaka 3 leta, v
vmesnem obdobju pa izvede interno presojo ustreznosti amortizacijskih dob. V primeru spremembe pričakovane
dobe koristnosti od prvotno ocenjene družba amortizacijske stopnje preračuna za sedanja in bodoča obdobja.
Družba je na dan 31. 12. 2023 presojala ustreznost opredeljenih ocenjenih življenjskih dob zgornjega ustroja
avtocestne infrastrukture in ocenila, da je ocenjena življenjska doba ustrezna. V letu 2023 ni bilo dejavnikov, na
podlagi katerih bi družba ocenila, da ocenjena življenjska doba ni ustrezna.
Opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva družba amortizira posamično po metodi
enakomernega časovnega amortiziranja. Sredstvo se prične amortizirati prvi dan naslednjega meseca po
usposobitvi za uporabo. Opredmetena osnovna sredstva – avtoceste – se začnejo uporabljati z dnem odprtja za
promet, pri čemer pa ni nujno, da je investicija končana in da so odpravljene vse pomanjkljivosti. Amortiziranje
sredstev v najemu je usklajeno z amortiziranjem podobnih sredstev v lasti družbe oziroma je usklajeno z dobo
najema, če je ta krajša.
Amortizacijske stopnje za opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva
Skupina osnovnih sredstev
Amortizacijske stopnje v letu 2023
Zgornji ustroj avtocest s pripadajočo cestno infrastrukturo (ograje, naprave za odvodnjavanje)
2,96 %–17,37 %
Prometna signalizacija in prometna oprema (vertikalna in horizontalna signalizacija, cestna
razsvetljava, sistem klicev v sili, CVP, kabelska kanalizacija, portali ipd.)
0,76 %–20,00 %
Avtocestni objekti (viadukti, mostovi, predori, nadvozi, podvozi, oporni zidovi ipd.)
1,23 %–33,09 %
Zgradbe
1,21 %–18,44 %
Stavbna pravica
2,06 %
Transportna sredstva
0,01 %–20,00 %
Druga oprema in naprave
0,36 %–50,02 %
Računalniki in računalniška oprema
0,99 %–50,01 %
Računalniški programi, licence
0,60 %–50,00 %
Služnostna pravica
3,34 %–10,00 %
Zemljišča-najemi
10 %
Zgradbe-najemi
6,19 %–26,38 %
Oprema-najemi
10,00 %–44,99 %
Popravek vrednosti, ki je povezan z amortiziranjem, se ne pojavlja pri:
a) zemljiščih,
b) opredmetenih osnovnih sredstvih v gradnji oziroma izdelavi,
c) opredmetenih osnovnih sredstvih kulturnega, zgodovinskega ali umetniškega pomena,
č) spodnjem ustroju avtocest cest, ki vključuje gradbena dela (pripravljalna dela, zemeljska dela), stroški
krajinske ureditve, stroški arheoloških izkopavanj, stroški rušitve objektov in podobno.
Amortizacija se obračuna, tudi če se sredstvo ne uporablja več ali je izločeno iz uporabe, dokler ni v celoti
amortizirano.
Stroški amortizacije sredstev, pridobljenih z državnimi podporami ali donacijami, se nadomestijo v dobro
poslovnih prihodkov in ustreznega zmanjšanja dolgoročno odloženih prihodkov.
Najemi
Družba na dan 31. 12. 2023 izkazuje sredstva, ki so v najemu kot pravico do uporabe sredstva pri opredmetenih
osnovnih sredstvih.
V skladu s SRS 1.27 je družba na datum začetka najema pripoznala opredmeteno osnovno sredstvo, ki predstavlja
pravico do uporabe in obveznost iz najema. Opredmeteno osnovno sredstvo, pridobljeno na podlagi najema, je
torej sestavni del opredmetenih osnovnih sredstev družbe, njegova nabavna vrednost pa zajema (SRS 1.27):
a) znesek začetnega merjenja obveznosti iz najema;

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 119
b) plačila najemnine, ki so bila izvedena na datum začetka najema ali pred njim, zmanjšana za prejete
spodbude za najem;
c) začetne neposredne stroške;
d) oceno stroškov, ki bodo nastali najemniku pri demontaži ali odstranitvi sredstva, ki je predmet najema,
obnovitvi mesta, na katerem se nahaja, ali vrnitvi sredstva, ki je predmet najema, v stanje kot ga zahtevajo
pogoji najema, razen če so ti stroški nastali pri proizvodnji zalog.
Družba je na datum začetka najema izmerila obveznost iz najema po sedanji vrednosti najemnin, ki na ta dan še
niso plačane. Pri izračunu sedanje vrednosti najmanjše vsote najemnin je diskontna mera z najemom povezana
obrestna mera, če jo je mogoče določiti, v nasprotnem primeru pa predpostavljena obrestna mera za izposojanje,
ki jo mora plačati najemnik. Družba je za diskontno mero izbrala predpostavljeno obrestno mero za izposojanje.
Najemnine, zajete na začetni datum pri merjenju obveznosti iz najema, ki niso plačane, zajemajo na datum
začetka najema naslednja plačila pravice do uporabe sredstva, ki je predmet najema, v obdobju najema:
a) nespremenljive najemnine, zmanjšane za terjatve za spodbude za najem;
b) spremenljive najemnine, ki so odvisne od indeksa ali stopnje in se na začetku merijo z indeksom ali stopnjo,
ki velja na datum začetka najema;
c) zneski, za katere se pričakuje, da jih bo najemnik plačal na podlagi jamstev za preostalo vrednost;
d) izpolnitvena cena možnosti nakupa, če je precej gotovo, da bo najemnik izrabil to možnost, in
e) plačila kazni za odpoved najema, če trajanje najema kaže, da bo najemnik izrabil možnost odpovedi najema.
Družba v skladu s SRS 1.27 ob sklenitvi najemne pogodbe oceni, ali gre za najemno pogodbo oziroma ali pogodba
vsebuje najem. Pogodba je najemna pogodba oziroma vsebuje najem, če se z njo prenaša pravica do
obvladovanja uporabe identificiranega sredstva za določeno obdobje v zameno za nadomestilo. Pri tem družba
obračuna vse najemne sestavine, kot eno samo najemno sestavino. Družba pri ocenjevanju, ali se s pogodbo za
določeno obdobje prenaša pravica do uporabe identificiranega sredstva, oceni, ali ima v celotnem obdobju
uporabe hkrati:
a) pravico pridobiti vse pomembne gospodarske koristi od uporabe identificiranega sredstva in
b) pravico usmerjati uporabo identificiranega sredstva.
Če ima družba pravico do obvladovanja uporabe identificiranega sredstva samo za del trajanja pogodbe, pogodba
vsebuje najem za ta del trajanja pogodbe.
Sredstvo običajno velja za identificirano, če je izrecno določeno v pogodbi. Lahko pa se identificira tudi tako, da
se implicitno določi takrat, ko ga družba dobi v uporabo. Družba nima pravice do uporabe identificiranega
sredstva, če ima najemodajalec skozi celotno obdobje uporabe materialno pravico do zamenjave sredstva, kar
pomeni, da ima dejansko možnost zamenjave alternativnih sredstev skozi celotno obdobje uporabe in bi pri tem
imel tudi gospodarsko korist.
Družba ima pravico do usmerjanja uporabe identificiranega sredstva skozi celotno obdobje samo, če:
a) ima skozi celotno obdobje uporabe pravico usmerjati način in namen uporabe sredstva, ali
b) so pomembne odločitve o načinu in namenu uporabe sredstva določene vnaprej in:
o ima družba skozi celotno obdobje uporabe pravico upravljati sredstvo, ne da bi imel
najemodajalec pravico spreminjati ta navodila za delovanje, ali
o je družba zasnovala sredstvo tako, da je z zasnovo vnaprej določila način in namen uporabe
o sredstva skozi celotno obdobje uporabe.
Družba določi trajanje najema kot obdobje, v katerem najema ni mogoče odpovedati, skupaj z:
a) obdobjem, za katero velja možnost podaljšanja najema, če je precej gotovo, da bo najemnik to možnost
izrabil; in
b) obdobjem, za katero velja možnost odpovedi najema, če je precej gotovo, da najemnik te možnost ne bo
izrabil.
Ob začetnem pripoznanju družba pravico do uporabe sredstva izmeri po sedanji vrednosti prihodnjih najemnin.
To pravico amortizira in pripoznava strošek amortizacije, zaradi časovne vrednosti denarja pa tudi strošek obresti
med odhodki iz financiranja. V izkazu denarnega toka loči znesek, ki pomeni plačilo glavnice in znesek, ki pomeni
plačilo obresti. Oba razvrsti med denarne tokove pri financiranju.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 120
Obveznost iz najema se izkaže med obveznostmi iz financiranja, ki se glede na ročnost deli na dolgoročni del, ki
zapade v obdobju daljšem od leta dni po datumu bilance stanja, in na kratkoročni del, ki zapade v 12 mesecih po
datumu bilance stanja.
Za kratkoročne najeme (obdobje najema je krajše od 12 mesecev) in najeme sredstev majhne vrednosti (vrednost
najetega sredstva, če bi bilo novo, je manjša od 10.000 evrov; to so na primer prenosni računalniki, tablice in
telefoni) družba uporablja izjemo in ne pripoznava pravice do uporabe sredstva. Stroške v povezavi z najemom
teh sredstev zato pripoznava med odhodki enakomerno v obdobju trajanja najema. V izkazu poslovnega izida jih
pripoznava med stroški storitev v postavki stroškov najemnin. Družba nima sklenjenih pogodb za najeme s
spremenljivimi najemninami.
Osnovno sredstvo, vzeto v najem, se izkazuje ločeno od drugih istovrstnih osnovnih sredstev. Amortiziranje
osnovnih sredstev, vzetih v najem, mora biti usklajeno z amortiziranjem drugih podobnih osnovnih sredstev. Če
ni utemeljenega zagotovila, da bo najemnik prevzel lastništvo do konca trajanja najema, se takšno osnovno
sredstvo povsem amortizirata bodisi med trajanjem najema bodisi v dobi njegove koristnosti, in sicer v tistem
obdobju, ki je krajše. Stroški amortizacije z najemom pridobljenih opredmetenih osnovnih sredstev se
obračunavajo posebej.
Bistveni predpostavki, ki se uporabljata za izračun pravice do uporabe sredstev sta:
- predpostavljena diskontna stopnja, ki je za najeme sklenjene do 30. 6. 2020 znašala 2,187 %. Na podlagi
izvedene presoje ustreznosti diskontne stopnje glede na spremenjene razmere na finančnem trgu, se je
predpostavljena diskontna stopnja za najeme, sklenjene od 1. 7. 2020 do 31. 12. 2021, znižala na 1,759
%, za sklenjene po 1. 1. 2022 pa znaša 0,487 % za najeme za obdobje od enega do petih let in 0,897 %
za najeme za obdobje nad pet do deset let, za sklenjene po 1. 1. 2023 pa znaša 3,876 % za najeme za
obdobje od enega do petih let in 4,210 % za najeme za obdobje nad pet do deset let,
- predpostavljena doba najema.
Finančne naložbe
Finančne naložbe so finančna sredstva, ki jih ima družba, da bi z donosi, ki izhajajo iz njih, povečala svoje finančne
prihodke. Finančne naložbe se pri začetnem pripoznanju razvrstijo v finančna sredstva, izmerjena po pošteni
vrednosti prek poslovnega izida, finančna sredstva v posesti do zapadlosti v plačilo, finančne naložbe v posojila
ali za prodajo razpoložljiva finančna sredstva. V bilanci stanja se izkazujejo kot kratkoročne in dolgoročne
finančne naložbe.
Med finančnimi naložbami družba prikazuje dolgoročne in kratkoročne depozite pri bankah, ki jih ob začetnem
pripoznanju evidentira po nabavni vrednosti (je enaka plačanemu znesku denarja), ki ustreza pošteni vrednosti
depozita ob začetnem pripoznanju. Ob sklenitvi depozita niso nastali nobeni pomembni stroški, ki bi izhajali
neposredno iz nakupa ali izdaje finančnega sredstva.
Izpeljani finančni instrument je lahko ena izmed kratkoročnih finančnih naložb, ki jih družba poseduje, da se
zavaruje pred tveganji.
Odložene terjatve za davek
Terjatve za odloženi davek se pripoznajo za zneske davka od dobička, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih.
Znesek odloženega davka se ugotovi z uporabo pričakovane davčne stopnje v naslednjih letih.
Odložene terjatve za davek se pripoznajo le, če je verjetno, da bo na razpolago obdavčljivi dobiček, v breme
katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odložene terjatve.
Nepomembni zneski terjatev za odloženi davek niso pripoznani.
Odloženi davek se evidentira neposredno v breme ali dobro kapitala, če se davek nanaša na postavke,
evidentirane v istem ali drugem obdobju neposredno v breme ali dobro kapitala.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 121
Sredstva za prodajo
Dolgoročna sredstva, za katera se pričakuje, da bo njihova vrednost poravnana predvsem s prodajo in ne z
nadaljnjo uporabo, se razvrstijo med sredstva za prodajo. Predstavljajo opredmetena osnovna sredstva
(zemljišča, zgradbe), ki izpolnjujejo pogoje za prerazvrstitev med sredstva za prodajo:
a) sredstvo je na razpolago za takojšnjo prodajo v trenutnem stanju,
b) prodaja je zelo verjetna (poslovodstvo je sprejelo načrt prodaje, išče se kupec),
c) poteka aktivno trženje prodaje sredstva,
d) obstaja pričakovanje, da bo prodaja končana v letu dni po opravljeni prerazvrstitvi.
Sredstvo se preneha amortizirati, ko je opredeljeno kot nekratkoročno sredstvo za prodajo. Takšno
nekratkoročno sredstvo za prodajo se izmeri po knjigovodski vrednosti ali po pošteni vrednosti, zmanjšani za
stroške prodaje, in sicer po tisti, ki je manjša.
Prodaja je zelo verjetna v primeru, ko uprava družbe sprejme sklep o načrtu prodaje. Družba letno preverja, ali
sredstva še izpolnjujejo sodila za izkazovanje med sredstvi za odtujitev. Če sredstvo ne izpolnjuje več teh sodil,
ga družba prerazvrsti nazaj med opredmetena osnovna sredstva ali naložbene nepremičnine.
Zaloge
Med zalogami so evidentirane zaloge materiala, nadomestnih delov, drobnega inventarja in embalaže ter
trgovskega blaga.
Količinska enota zaloge materiala se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni ceni, ki sestoji iz nakupne
cene, v kateri so upoštevani na računu priznani popusti, uvozne dajatve in neposredni stroški nabave. Nakupna
cena je znižana za dobljene popuste.
Zaloge se vrednotijo po metodi zaporednih cen (FIFO).
Družba izvede odpis zalog, če je njihova prodaja v celoti ustavljena ali v primeru nekurantnosti zalog.
Zaloge se prevrednotijo na koncu poslovnega leta, če knjigovodska vrednost presega ali čisto iztržljivo izvirno
vrednost zalog.
Poslovne terjatve
Terjatve vseh vrst se ob pripoznanju izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo
poplačane. Delijo se na kratkoročne in dolgoročne, odvisno od datuma zapadlosti.
Med dolgoročnimi poslovnimi terjatvami družba izkazuje poleg terjatev do kupcev tudi dolgoročno terjatev za
vstopni DDV za stavbno pravico. Na osnovi Letne izvedbene pogodbe o izvajanju naročila na podlagi 4. člena
ZDARS-1 se kratkoročni del dolgoročne terjatve za vstopni DDV prenese na kratkoročne terjatve.
Med kratkoročnimi poslovnimi terjatvami družba izkazuje kratkoročne terjatve do kupcev doma in v tujini,
kratkoročne terjatve iz poslovanja za tuj račun, kratkoročne terjatve za obračunane obresti od vpoglednih
sredstev in finančnih naložb, dane avanse, terjatve za vstopni DDV, kratkoročne terjatve za evropska sredstva in
druge terjatve.
Terjatve, izražene v tujih valutah, se na dan nastanka preračunajo v domačo valuto po referenčnem tečaju
Evropske centralne banke.
Ustreznost izkazane velikosti posamezne terjatve družba ugotavlja posamično ob koncu obračunskega obdobja,
v sklopu letnega popisa in na osnovi argumentiranih dokazov o dvomu o njihovi poplačljivosti. Popravki terjatev
se izkazujejo v dobro posebnih popravljalnih kontov terjatev in v breme prevrednotovalnih poslovnih odhodkov
na podlagi naslednjih pravil:
- popravek se izvede za posamično terjatev, ki v izvirnem znesku (vključujoč DDV) presega 3.000 evrov in
o za zapadle terjatve do 90 dni se ne oblikuje popravkov vrednosti,
o za zapadle terjatve od 91 do 180 dni se oblikuje popravek vrednosti terjatev v višini 30 %
vrednosti terjatve,
o za zapadle terjatve od 181 do 365 dni se oblikuje popravek vrednosti terjatve v višini 60 %
vrednosti terjatve,

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 122
o za zapadle terjatve nad 365 dni se oblikuje popravek vrednosti terjatev v višini 100 % vrednosti
terjatve;
- če se za določene terjatve domneva, da ne bodo poravnane oziroma ne bodo poravnane v celotnem
znesku, jih je potrebno šteti kot dvomljive, če se zaradi za njih začne sodni postopek, pa kot sporne.
Popravek vrednosti teh terjatev se oblikuje na podlagi sklepa uprave v višini 100 % vrednosti terjatve,
ne glede na zapadlost.
Družba izvede na podlagi ustreznih listin odpis v celoti za tiste terjatve, za katere je zaključen stečajni postopek
ali prisilna poravnava oziroma je s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika izvedla vsa dejanja, da bi dosegla plačilo
terjatev, oziroma ugotavlja, da so nadaljnji pravni postopki ekonomsko neupravičeni.
Denarna sredstva
Denarna sredstva vključujejo gotovino v blagajni, denarna sredstva na računih pri bankah, denar na poti in
depozite na odpoklic ter nočni depoziti pri bankah. Denar na poti je denar, ki se prenaša iz blagajne na ustrezen
račun pri banki in se tisti dan še ne vpiše kot dobroimetje pri njej.
Denarna sredstva so ločeno prikazana v domači in tuji valuti. Denarna sredstva, izražena v domači valuti, se
izkazujejo po nominalni vrednosti. Tuje valute se preračunajo v domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske
centralne banke na dan prejema. Stanje denarnih sredstev v tujih valutah je preračunano v domačo valuto po
referenčnem tečaju Evropske centralne banke na zadnji dan poslovnega leta. Tečajna razlika, ki se pojavi pri tem,
poveča finančne prihodke ali finančne odhodke.
Kapital
Celotni kapital organizacije je njegova obveznost do lastnikov, ki zapade v plačilo, če organizacija preneha
delovati, pri čemer se velikost kapitala popravi glede na tedaj dosegljivo ceno čistega premoženja. Opredeljen je
z zneski, ki so jih vložili lastniki, ter z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju in pripadajo lastnikom. Zmanjšujejo ga
izguba pri poslovanju, odkupljene lastne delnice in lastni poslovni deleži ter dvigi (izplačila).
Kapital družbe sestoji iz vpoklicanega kapitala, kapitalskih rezerv, rezerv iz dobička (zakonske rezerve, statutarne
rezerve in druge rezerve iz dobička), rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti in še
nerazdeljenega čistega dobička poslovnega leta.
Kapital odraža lastniško financiranje družbe in je z vidika družbe njena obveznost do lastnikov. Opredeljen je ne
samo z zneski, ki so jih lastniki vložili v družbo, temveč tudi z zneski, ki so nastali pri poslovanju družbe.
Kot kapitalske rezerve ima družba izkazan znesek v letu 2004 prenesenega stvarnega premoženja za opravljanje
nalog upravljanja in vzdrževanja avtocest, ki ga je zagotovila RS ob preoblikovanju družbe, splošni
prevrednotovalni popravek kapitala, ki je bil 1. januarja 2006 ob prehodu na SRS 2006 prenesen v kapitalske
rezerve, presežek sredstev, ki predstavlja razliko med stvarnim vložkom RS in vrednostjo novo izdanih delnic
družbe v letu 2010, razliko pri pripojitvi hčerinskega podjetja DELKOM d. o. o. v letu 2015 ter presežek sredstev,
ki predstavlja razliko med stvarnim vložkom RS in vrednostjo novo izdanih delnic družbe v letu 2017 in zneske
naknadnih vplačil RS v kapital družbe na podlagi sklepov Vlade RS, izdanih na podlagi 16. člena ZDARS-1, s katerim
se ugotovijo in konkretizirajo nepremičnine, ki so bile v lasti RS, in katere v skladu s 14. členom ZDARS-1 pridobi
družba DARS (naknadna vplačila ugotovi uprava družbe s sklepom).
Zakonske rezerve so rezerve, ki so določene z Zakonom o gospodarskih družbah. Družba mora imeti oblikovane
zakonske rezerve v taki višini, da vsota zneska zakonskih rezerv in kapitalskih rezerv iz točk 1‒3 prvega odstavka
64. člena ZGD-1 predstavlja najmanj deset odstotkov osnovnega kapitala. Če zakonske in kapitalske rezerve iz
točk 1‒3 prvega odstavka 64. člena ZGD-1 skupaj ne dosegajo desetodstotnega deleža osnovnega kapitala in
družba v poslovnem letu izkaže čisti dobiček, mora pri sestavi bilance stanja za to poslovno leto v zakonske
rezerve odvesti pet odstotkov zneska čistega dobička, zmanjšanega za znesek, ki je bil uporabljen za kritje
morebitne prenesene izgube.
Družba oblikuje statutarne rezerve do višine 25 odstotkov osnovnega kapitala. Statutarne rezerve se oblikujejo
tako, da se 25 odstotkov čistega dobička, ki ostane po morebitni uporabi za kritje prenesene izgube, za
oblikovanje zakonskih rezerv in za oblikovanje rezerv za lastne deleže, uporabi za oblikovanje statutarnih rezerv,
dokler te ne dosežejo 25 odstotkov osnovnega kapitala. Te rezerve niso namenjene delitvi.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 123
V skladu s tretjim odstavkom 230. člena ZGD-1 lahko organi vodenja ali nadzora pri sprejemu letnega poročila iz
zneska čistega dobička, ki ostane po uporabi čistega dobička za namene iz prvega odstavka 230. člena ZGD-1,
oblikujejo druge rezerve iz dobička, vendar za ta namen ne smejo uporabiti več kot polovice zneska čistega
dobička, ki ostane po uporabi dobička za namene iz prvega odstavka tega člena.
Druge rezerve iz dobička so nenominirani kapital in se letno povečujejo z razporeditvijo čistega dobička.
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, vsebujejo:
- aktuarske dobičke in izgube, vezane na rezervacije za odpravnine ob upokojitvi po aktuarskem izračunu,
in
- uspešni del sprememb v pošteni vrednosti izpeljanega finančnega instrumenta.
Družba prikazuje sestavine in gibanje kapitala v izkazu gibanja kapitala in bilanci stanja.
Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve
Rezervacije se oblikujejo za sedanje obveze, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov in se bodo po
predvidevanjih poravnale v obdobju, ki ni z gotovostjo določeno, ter katerih zneske za njihovo poravnavo je
mogoče zanesljivo oceniti. Dolgoročne rezervacije so oblikovane na račun vnaprej vračunanih stroškov oziroma
odhodkov in se zmanjšujejo zaradi koriščenja za namene, za katere so bile oblikovane.
Družba je v skladu z zakonskimi predpisi, kolektivno pogodbo in internim pravilnikom zavezana k plačilu jubilejnih
nagrad zaposlencem ter odpravnin ob upokojitvi, za kar so oblikovane dolgoročne rezervacije v višini ocenjenih
prihodnjih izplačil za jubilejne nagrade in odpravnine, diskontirane na dan bilance stanja. Rezervacije se
oblikujejo na podlagi aktuarskega izračuna, ki ga pripravi pooblaščeni aktuar. Izračun se naredi za vsakega
zaposlenega, upoštevajoč stroške odpravnine ob upokojitvi ter stroške vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do
upokojitve. Ob zaključku vsakega poslovnega leta se preveri višina tako oblikovanih rezervacij, ki se nato ustrezno
povečajo ali zmanjšajo. Plačila za odpravnine ob upokojitvi in izplačila jubilejnih nagrad zmanjšujejo oblikovane
rezervacije. V izkazu poslovnega izida se pripoznajo stroški dela in stroški obresti, preračun pozaposlitvenih
zaslužkov oziroma nerealiziranih aktuarskih dobičkov ali izgub iz naslova odpravnin pa v drugem vseobsegajočem
donosu kapitala.
Družba izkazuje dolgoročne rezervacije na račun dolgoročno vnaprej vračunanih stroškov iz naslova pričakovanih
izgub, ki nastanejo zaradi odškodninskih zahtevkov za tožbe, povezane z gradnjo in obnavljanjem avtocest,
njihovim upravljanjem in vzdrževanjem, ter za tožbe delavcev iz delovnih razmerij. Rezervacije za obveznosti za
tožbe družba oblikuje na podlagi ocene o verjetnem izidu tožb, in sicer takrat, ko je verjetnost za negativen izid
spora za družbo več kot polovična.
Med dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami družba izkazuje dolgoročno odložene prihodke, ki bodo v
obdobju, daljšem od enega leta, pokrili predvidene odhodke. Odloženi prihodki se pretvorijo v obračunane
prihodke, ko so ustrezne storitve opravljene ali ko se pojavi upravičenost do njihove vključitve v izkaz poslovnega
izida in ko je treba pokriti ustrezne stroške.
Med dolgoročno odloženimi prihodki vodi družba prejeta nepovratna sredstva EU in sofinancerska sredstva za
pridobitev osnovnih sredstev. Namenjene so za pokrivanje stroškov amortizacije tako nabavljenih osnovnih
sredstev in se porabljajo s prenašanjem med poslovne prihodke. Odloženi prihodki iz naslova prejetih
nepovratnih sredstev EU in sofinancerskih sredstev se pripoznajo, ko so prejeti oziroma ko obstaja sprejemljivo
zagotovilo, da bo družba odložene prihodke prejela in da bo izpolnila pogoje v zvezi z njimi. Odloženi prihodki iz
naslova dobljenih nepovratnih sredstev EU in sofinancerskih sredstev za pridobitev osnovnih sredstev se
porabljajo s prenašanjem med poslovne prihodke skladno z obračunano amortizacijo. Odloženi prihodki, iz
naslova prejetih nepovratnih sredstev EU in sofinancerskih sredstev za pokrivanje drugih stroškov, se porabljajo
s prenašanjem med poslovne prihodke skladno s pojavljanjem stroškov, za pokrivanje katerih so bila sredstva
prejete.
Dolgoročno odloženi prihodki so oblikovani tudi za sredstva, prejeta od unovčenih garancij za odpravo napak,
garancij za dobro izvedbo del in garancij za resnost ponudbe. Unovčeni zneski garancij služijo za pokrivanje
stroškov namena unovčitve oziroma v primeru unovčitve garancij za dobro izvedbo del tudi za odpravo napak v
garancijski dobi.

Graphics

LETNO POROČILO 2023 DARS 124
Dolgoročne finančne obveznosti do bank
Med dolgoročnimi finančnimi obveznostmi do bank se izkazujejo prejeta dolgoročna posojila za financiranje
investicijskih načrtov družbe.

Dolgoročne finančne obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v letu dni po dnevu bilance stanja, se izkazujejo kot
kratkoročne finančne obveznosti.

Dolgoročne finančne obveznosti se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo z zneski iz ustreznih listin o njihovem
nastanku, ki dokazujejo prejem denarnih sredstev. Dolgovi, izraženi v tujih valutah, se ob nastanku preračunajo
v domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske centralne banke.

Plačila obresti od najetih dolgoročnih posojil za financiranje investicijskih načrtov družbe povečujejo nabavno
vrednost osnovnega sredstva, dokler je osnovno sredstvo, za katero so bili krediti najeti, v pridobivanju. Po
usposobitvi osnovnega sredstva plačila obresti od najetih posojil predstavljajo finančne odhodke.

Družba uporablja izvedene finančne instrumente za varovanje pred tveganjem v primeru izpostavljenosti
spremenljivosti denarnih tokov.

Ob uvedbi varovanja pred tveganjem družba vodi formalne listine o razmerju varovanja pred tveganjem in o
namenu ravnanja s tveganjem v podjetju ter o strategiji projekta varovanja pred tveganjem, kot tudi metode, ki
se uporabijo pri ocenjevanju učinkovitosti razmerja pri varovanju pred tveganjem. Družba ocenjuje varovanje
pred tveganjem na ustaljen način in ob njegovi uvedbi, kadar se pričakuje zelo uspešno varovanje pred tveganjem
pri doseganju pobotanih sprememb poštene vrednosti ali denarnih tokov, ki se pripisujejo varovanemu tveganju.
Pri varovanju pred tveganji denarnih tokov mora biti predvideni posel, ki je predmet varovanja, zelo verjeten in
izpostavljen spremembam denarnih tokov, ki lahko odločilno vplivajo na poslovni izid.

Izpeljani finančni instrumenti se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti; stroški, povezani s poslom, se
pripoznajo v poslovnem izidu, in sicer ob njihovem nastanku. Po začetnem pripoznanju se izpeljani finančni
instrumenti merijo po pošteni vrednosti, pripadajoče spremembe pa se obravnavajo, kot je opisano v
nadaljevanju.

Varovanje denarnega toka pred tveganji
Ko se izpeljani finančni instrument določi kot varovanje pred tveganjem v primeru izpostavljenosti
spremenljivosti denarnih tokov, ki jih je mogoče pripisati posameznemu tveganju, povezanemu s pripoznanim
sredstvom ali obveznostjo ali zelo verjetnimi predvidenimi posli, ki lahko vplivajo na poslovni izid, se uspešni del
sprememb v pošteni vrednosti izpeljanega finančnega instrumenta pripozna v drugem vseobsegajočem donosu
obdobja in razkrije v rezervi za varovanje pred tveganjem oziroma postavki kapitala. Neuspešni del sprememb
poštene vrednosti izpeljanega finančnega instrumenta se pripozna neposredno v poslovnem izidu.

Znesek, pripoznan v kapitalu, se prenese v poslovni izid za isto obdobje, v katerem pred tveganjem varovana
postavka vpliva na poslovni izid. Družba predvidoma preneha obračunavati varovanje pred tveganjem, če
instrument za varovanje pred tveganjem ne zadošča več sodilom za obračunavanje varovanja pred tveganjem,
če se instrument za varovanje pred tveganjem proda, odpove ali izkoristi ali če družba prekliče označitev. Če
predvidenega posla ni več pričakovati, se znesek v drugem vseobsegajočem donosu mora pripoznati neposredno
v poslovnem izidu.

Če se ekonomsko razmerje v prihodnje v veliki meri spremeni oziroma izravna in varovano razmerje postane
učinkovito, se s tem izpolnijo pogoji za računovodsko obravnavo varovanja pred tveganjem. V tem primeru se z
mesecem izpolnitve pogojev spremeni računovodska obravnava in se instrument obračunava v skladu z določili
za obračunavanje varovanja pred tveganjem.

Dolgoročne obveznosti na podlagi obveznic
Dolgoročne obveznosti na podlagi izdanih obveznic se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo z zneski iz ustreznih
listin o njihovem nastanku, ki dokazujejo prejem denarnih sredstev.


Graphics

LETNO POROČILO 2023 DARS 125
Plačila kuponov od izdanih obveznic povečujejo nabavno vrednost osnovnega sredstva, dokler je osnovno
sredstvo, za katero so bile obveznice izdane, v pridobivanju. Po usposobitvi osnovnega sredstva plačila kuponov
od izdanih obveznic predstavljajo finančne odhodke.
Družba se zadolžuje v svojem imenu in za svoj račun.

Druge dolgoročne finančne obveznosti
Med drugimi dolgoročnimi finančnimi obveznostmi družba izkazuje:
- prejeta dolgoročna posojila od drugih tujih organizacij in izdane imenske zadolžnice za financiranje
investicijskih načrtov družbe prejeta od drugih tujih organizacij (glej usmeritve Dolgoročne finančne
obveznosti do bank) in
- dolgoročne obveznosti iz najema (glej usmeritve Najemi).
Poslovne obveznosti
Poslovni dolgovi so dobaviteljski krediti za kupljeno blago ali kupljene storitve, obveznosti do zaposlenih za
opravljeno delo, obveznosti do financerjev v zvezi z obrestmi in podobnimi postavkami, obveznosti do države iz
naslova javnih dajatev, ki so predpisane in obvezne ter vključujejo davke, prispevke in druge javne dajatve.
Podvrsta poslovnih dolgov so obveznosti do kupcev za dobljene predujme in prejete varščine.

Ob začetnem pripoznanju se ovrednotijo z zneski iz ustreznih listin, ki dokazujejo prejem blaga, storitev in
gradenj. Pozneje se obveznosti merijo po odplačni vrednosti. Obveznosti, izražene v tujih valutah, se na dan
nastanka preračunajo v domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske centralne banke.

Med dolgoročnimi poslovnimi obveznostmi je izkazana obveznost iz naslova nadomestila za stavbno pravico. Na
temelju Letne izvedbene pogodbe o izvajanju naročila na podlagi 4. člena ZDARS-1 se kratkoročni del dolgoročne
obveznosti prenese na kratkoročne obveznosti.

Kratkoročne finančne obveznosti
Kratkoročne finančne obveznosti zajemajo:
- kratkoročni del dolgoročnih finančnih obveznosti, ki zapadejo v plačilo v naslednjem letu,
- natečene in obračunane obresti na dan 31. decembra 2023 za najeta posojila in izdane obveznice za
financiranje investicijskih načrtov družbe ter natečene obresti za izpeljane finančne instrumente,
sklenjene za zavarovanje bančnih posojil pred tveganjem spremembe obrestnih mer in
- kratkoročne obveznosti iz najema.
Kratkoročne časovne razmejitve
Aktivne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno nezaračunane prihodke in kratkoročno odložene stroške, ki ob
svojem nastanku ne bremenijo dejavnosti, s katero se družba ukvarja, in ne vplivajo na poslovni izid. Kot aktivne
časovne razmejitve so med drugim izkazani odloženi stroški provizije prodajnim zastopnikom, ki se pripoznajo v
ustreznem deležu vsakokratnega pripoznanega zneska prihodkov od prodanih vinjet.

Pasivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo vnaprej vračunane stroške in kratkoročno odložene prihodke.
Vnaprej vračunani stroški so stroški, ki bremenijo poslovni izid tekočega poslovnega leta. Obveznost za plačilo se
pričakuje v naslednjem obračunskem obdobju. Kot vnaprej vračunane stroške družba izkazuje tudi stroške za
poslovno uspešnost uprave in vodilnih delavcev.

Kratkoročno odloženi prihodki nastanejo, če še niso opravljene sicer že zaračunane ali celo plačane storitve.
Kratkoročno odloženi prihodki družbe so bili oblikovani:
- za prihodke od prodaje cestnine v obliki dobroimetja, naloženega na naprave DarsGo. Naprave DarsGo
veljajo za vozila nad 3,5 tone največje dovoljene mase od 1. aprila 2018, ko je stopilo v veljavo
elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku. Prihodki bodo odloženi, dokler uporabniki storitev
ne bodo opravili cestninskega prehoda.
- za zaračunane vrednosti elektronskih vinjet, ki so delno ali v celoti veljavne za uporabo avtocest po letu
2023. Prihodki iz naslova elektronskih vinjet se pripoznavajo glede na število dni veljavnosti posameznih
elektronskih vinjet v obračunskem obdobju, v sorazmernem deležu glede na dneve veljavnosti
elektronskih vinjet.


Graphics

LETNO POROČILO 2023 DARS 126
Prihodki
Družba v skladu s SRS 15 uporablja petstopenjski model za določitev, kdaj pripoznati prihodke in do katere višine.
Postopek pripoznavanja prihodkov se izvaja v sosledju petih korakov:
1. korak: opredelitev pogodbe,
2. korak: opredelitev izvršitvenih obvez,
3. korak: določitev transakcijske cene,
4. korak: razporeditev transakcijske cene na izvršitvene obveze in
5. korak: izpolnitev izvršitvenih obvez oziroma pripoznanje prihodkov, ko je izpolnjena izvršitvena obveza.
V pogodbi, sklenjeni pisno, ustno ali v skladu z običajno prakso, se družba s kupcem dogovori o glavnih sestavinah
prodajnega posla in stranki se z dogovorom zavežeta, da izpolnita obveze, o katerih sta se dogovorili.

Pogodbena obveza je izvršitvena obveza družbe, da kupcu dobavi ali opravi pogodbeno dogovorjeno
(obljubljeno) blago ali storitve.

Prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bo družba zanje prejela nadomestilo. Transakcijska cena
je znesek nadomestila, za katerega družba pričakuje, da ga bo prejela v zameno, ko bo blago oziroma storitev
prenesla na kupca, razen zneskov, ki se zbirajo v imenu tretjih oseb.

Model opredeljuje, da se prihodki pripoznajo, ko družba prenese storitev oziroma blago na stranko, in sicer v
višini, do katere družba pričakuje, da je upravičena. Glede na izpolnjene kriterije se prihodki pripoznajo:
- v trenutku ali
- skozi obdobje.
Prihodki se pripoznajo v trenutku, ko družba izpolni izvršitveno obvezo, to je takrat, ko se na kupca prenese
obvladovanje nad storitvijo ali blagom. Obvladovanje pomeni, da kupec lahko usmerja uporabo sredstva in
prejema vse bistvene koristi iz sredstva ter lahko tudi prepreči drugim uporabo in prejemanje koristi iz sredstva.
Pri pogodbah, kjer družba izvaja storitev skozi daljše časovno obdobje, se prihodki pripoznajo razporejeno skozi
obdobje izvajanja storitve.

Družba dosledno sledi usmeritvi hkratnega pripoznavanja prihodkov in odhodkov v obdobju opravljene storitve
ali prodaje blaga ne glede na to, kdaj je plačilo realizirano.

Prihodki se razčlenjujejo na poslovne, finančne in druge prihodke.

Poslovni prihodki vključujejo zlasti:
- prihodke od cestnine,
- prihodke od zakupnin za oddajo površin za spremljajoče dejavnosti v zakup,
- prihodke od zapor in povračil za izredne prevoze,
- prihodke od služnosti za napeljevanje objektov in naprav javnega pomena ob avtocesti,
- prihodke od telekomunikacij,
- prihodke po pogodbi o izvajanju naročila,
- druge poslovne prihodke,
- usredstvene lastne proizvode in lastne storitve.
Prihodki od cestnine predstavljajo pretežen del poslovnih prihodkov. V poslovnem letu 2023 so predstavljali 97
odstotkov vseh prihodkov od prodaje. Za vsako uporabo cestninske ceste oziroma cestninskega odseka in
cestninskega cestnega objekta se plača cestnina, razen za vozila, ki so v skladu z Zakonom o cestninjenju
oproščena plačila cestnine.

Cestnina za uporabo cestninskih cest se za vozila nad 3.500 kg največje dovoljene mase obračuna glede na
prevoženo razdaljo po cestninski cesti (cestnina glede na prevoženo razdaljo- sistem DarsGo) in za vozila do 3.500
kg največje dovoljene mase glede na dolžino časovnega obdobja, v katerem se cestninska cesta uporablja
(cestnina za določen čas – vinjetni sistem). Višino cestnine predpiše vlada, pri čemer upošteva:

a) pri cestnini glede na prevoženo razdaljo:
- tip vozila oziroma cestninski razred vozila, s katerim se opravlja prevoz po cestninski cesti, emisijski
razred EURO.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 127
Plačevanje cestnine glede na prevoženo razdaljo se izvaja z elektronskim sistemom cestninjenja v prostem
prometnem toku (sistem DarsGo). Za plačevanje cestnine stranka pridobi napravo DarsGo in jo namesti v vozilo
pred vstopom na cestninsko cesto.
Pred začetkom uporabe sistema DarsGo je treba zagotoviti ustrezno finančno kritje za plačilo cestnine. Cestnino
je mogoče plačevati z dobroimetjem na računu vozila (predplačniški način plačevanja cestnine) ali s poznejšim
plačilom na podlagi izdanega računa (poplačniški način plačevanja cestnine).
V primeru predplačniškega načina plačevanja cestnine je potrebno pred začetkom uporabe naprave DarsGo na
račun vozila vplačati dobroimetje. Pri uporabi cestninskih cest se stanje na računu vozila zniža za cestnino glede
na prevoženo razdaljo in se pripoznajo prihodki iz naslova porabljenega dobroimetja.
V primeru poplačniškega načina plačila cestnine s sklenitvijo pogodbe o odloženem plačevanju cestnine se
strankam izstavi mesečni račun za cestnino in se pripoznajo prihodki na podlagi prevožene razdalje v
obravnavanem mesečnem obdobju.
Vlada je 13. decembra 2018 sprejela sklep o uvedbi pribitka k cestnini na določenih odsekih avtocestnega
omrežja, ki ga plačujejo cestninski zavezanci v okviru sistema DarsGo. Družba DARS kot upravljavec cestninskih
cest obračunava pribitek na določenih odsekih cestninskih cest od 1. januarja 2019 dalje. Zbrana sredstva so
namenjena financiranju gradnje drugega tira železniške proge Divača–Koper. Zaračunan pribitek k cestnini se ne
prikazuje kot del prihodkov družbe, ampak kot obveznost do Republike Slovenije.
b) pri cestnini za določen čas:
- tip oziroma cestninski razred vozila;
- obdobje uporabe cestninske ceste (tedenska, mesečna, polletna in letna vinjeta).
S 1. 12. 2021 sta letno in polletno vinjeto v obliki nalepke nadomestili letna in polletna elektronska vinjeta,
prodaja mesečne in tedenske vinjete v obliki nalepke pa se je zaključila 31. 1. 2022. Prodaja mesečnih in tedenskih
elektronskih vinjet se je pričela 1. 1. 2022.
Letna elektronska vinjeta velja od dneva njenega nakupa ali od vključno dneva, ki ga določi cestninski zavezanec
ob njenem nakupu, do preteka dneva, ki ima isto številko dvanajst mesecev po dnevu nakupa ali določitvi začetka
njene veljavnosti, ali če v dvanajstem mesecu takšnega dneva, ni do preteka zadnjega dneva v dvanajstem
mesecu.
Polletna elektronska vinjeta velja od dneva njenega nakupa ali od vključno dneva, ki ga določi cestninski
zavezanec ob njenem nakupu, do preteka dneva, ki ima isto številko šest mesecev po dnevu nakupa ali določitvi
začetka njene veljavnosti, ali če v šestem mesecu takšnega dneva, ni do preteka zadnjega dneva v šestem mesecu.
Mesečna elektronska vinjeta velja od dneva njenega nakupa ali od vključno dneva, ki ga določi cestninski
zavezanec ob njenem nakupu, do preteka dneva, ki ima isto številko en mesec po dnevu nakupa ali določitvi
začetka njene veljavnosti, ali če v naslednjem mesecu takšnega dneva ni do preteka zadnjega dneva v mesecu.
Tedenska elektronska vinjeta velja sedem zaporednih dni od vključno dneva, ki ga določi cestninski zavezanec ob
nakupu elektronske vinjete.
Elektronske vinjete je možno kupiti tudi vnaprej, torej z datumom začetka veljavnosti, ki ni enak dnevu nakupa.
Začetek veljavnosti posamezne vinjete je možno določiti do 30 dni vnaprej od dneva nakupa (največ 30 dni pred
začetkom njene veljavnosti).
Če cestninski zavezanec ob nakupu elektronske vinjete določi dan začetka njene veljavnosti, ki ni enak dnevu
njenega nakupa, lahko cestninski zavezanec odstopi od prodajne pogodbe do začetka veljavnosti kupljene
elektronske vinjete in zahteva vračilo kupnine. V skladu z določbami Zakona o cestninjenju ima cestninski
zavezanec pod določenimi pogoji pravico do vračila sorazmernega dela vrednosti elektronske vinjete.
Prihodki iz naslova elektronskih vinjet se pripoznavajo glede na obdobje veljavnosti elektronske vinjete, v
posamičnem mesečnem obračunskem obdobju sorazmernem deležu glede na dneve veljavnosti elektronske
vinjete. V skladu z zahtevami SRS 15 in ob upoštevanju določil Zakona o cestninjenju je tako dan začetka

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 128
veljavnosti elektronske vinjete dogodek, ko se pričnejo pripoznavati prihodki iz naslova prodaje elektronske
vinjete.
Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve se nanašajo na usredstvene lastne storitve, izvedene na avtocestah
(investicijska vlaganja, vlaganja v povečanje prometne varnosti na avtocestah). Nabavna vrednost v družbi
izdelanega sredstva zajema stroške materiala, neposredne stroške dela in ostale stroške, ki jih je mogoče
neposredno pripisati usposobitvi sredstva za nameravano uporabo.
Drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki, so subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije in
podobni prihodki. Državne podpore, prejete za pridobitev osnovnih sredstev oziroma pokrivanje določenih
stroškov, ostajajo začasno med odloženimi prihodki in se prenašajo med poslovne prihodke skladno z
amortiziranjem pridobljenih osnovnih sredstev oziroma nastajanjem stroškov, za katerih pokrivanje so
namenjene.
Prihodki iz naslova obračunanih zamudnih obresti in z njimi povezane terjatve se ob nastanku pripoznajo, če je
verjetno, da bodo gospodarske koristi, povezane s poslom pritekale v družbo.
Zneski, zbrani v korist tretjih oseb, kot so obračunani davek na dodano vrednost in druge dajatve, niso sestavina
prihodkov od prodaje.
Finančni prihodki so prihodki iz naslova obresti in pozitivnih tečajnih razlik. Finančni prihodki se pripoznajo, če ne
obstaja utemeljen dvom o njihovi velikosti in plačljivosti. Obresti se obračunavajo v sorazmerju s pretečenim
obdobjem ter glede na neodplačni del glavnice in veljavno obrestno mero.
Druge prihodke sestavljajo neobičajne postavke, ki v obravnavanem poslovnem letu povečujejo poslovni izid
(prejete odškodnine, nagrade za zaposlovanje invalidov nad predpisano kvoto ipd.).
Odhodki
Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem
sredstev ali povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti. Odhodki se razvrščajo na poslovne,
finančne in druge odhodke.
Poslovni odhodki se pripoznajo, ko je porabljen material oziroma opravljena storitev, in sicer v obdobju, na katero
se nanašajo. Poslovni odhodki družbe zajemajo odhodke, povezane z gradnjo, obnavljanjem ter upravljanjem in
vzdrževanjem avtocest, ter so sestavljeni iz:
- stroškov materiala in nabavne vrednosti prodanega blaga,
- stroškov storitev,
- stroškov dela,
- odpisov vrednosti (razkritja, povezana z obračunom amortizacije, so prikazana v sklopu razkritij
neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev),
- drugih poslovnih odhodkov.
Stroški materiala in storitev se pripoznajo na podlagi listin, ki dokazujejo, da so praviloma povezani z nastalimi
gospodarskimi koristmi. Zmanjšanje vrednosti zalog materiala na njihovo čisto iztržljivo vrednost ne poveča
izkazanih stroškov materiala, temveč poveča prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi z zalogami. Stroški
materiala, ki se pred uporabo zadržujejo v zalogah, se izkazujejo v zneskih, ki so pred nastankom potroškov
materiala oblikovali vrednost zalog. Zaloge se vrednotijo po metodi zaporednih cen (FIFO). Stroški materiala in
storitev, ki se pred uporabo ne zadržujejo v zalogah, se izkazujejo v dejanskih zneskih ob nabavi takšnega
materiala. Ocenjeni znesek vnaprej vračunanih stroškov materiala in storitev se izkazuje v postavkah, v katerih bi
se sicer izkazovali takšni dejanski stroški materiala in storitev. Če se pri letnem popisu materiala ugotovijo
presežki ali primanjkljaji, za katere ni nihče osebno odgovoren, presežki zmanjšujejo do tedaj pripoznane stroške,
primanjkljaji pa jih povečujejo.
Stroški dela so vse oblike zaslužkov, ki jih daje družba zaposlenim v zameno za njihovo službovanje. Stroški dela
so plače, nadomestila plač, dajatve naravi, darila in nagrade zaposlenim, odpravnine, ki pripadajo zaposlenim, ko
nehajo delati v družbi, in drugi dohodki, ki pripadajo zaposlenim skladno z zakonom, kolektivno pogodbo ali
pogodbo o zaposlitvi skupaj z dajatvami, ki se dodatno obračunajo in bremenijo družbo. Rezervacije za jubilejne
nagrade in odpravnine ob upokojitvi se obravnavajo kot stroški dela. Nadomestila plač, ki bremenijo družbo, so

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 129
nadomestila za določeno število dni odsotnosti med boleznijo, letni dopust, državne praznike in izredni dopust
ter druga nadomestila skladno s predpisi, kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Povračila zaposlenim, ki
se obravnavajo kot stroški dela in so v neposredni zvezi z opravljanjem dela, so na primer zneski za prevoz na
delo in z njega, zneski za povračilo stroškov prehrane med delom in drugi. Potni stroški v zvezi s službenimi
potovanji, stroški dela na terenu, šolnine in štipendije, ki so v neposredni zvezi s poslovanjem družbe, se
obravnavajo kot stroški storitev. Družba je v letu 2023 izplačevala plače na podlagi Podjetniške kolektivne
pogodbe DARS, plače uprave družbe pa tudi v skladu z Zakonom o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih
družbah v večinski lasti RS in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZPPOGD, Ur. l. RS, št. 21/2010). Družba v letu
2023 ni imela stroškov storitev v zvezi z agencijami za posredovanje delovne sile. Za zahteve zaposlenih po
izplačilih na podlagi določb zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta organizacije ali pogodbe o zaposlitvi,
katerim organizacija nasprotuje, so vloženi tožbeni zahtevki s strani delavcev. Rezervacije za obveznosti iz naslova
tožbe družba oblikuje na podlagi ocene o verjetnem izidu tožbe, in sicer takrat, ko je verjetnost za negativen izid
spora za družbo več kot 50-odstotna.
Finančni odhodki so odhodki iz naslova obresti iz prejetih posojil in izdanih obveznic, odhodki iz izpeljanih
finančnih instrumentov za varovanje pred finančnimi tveganji, iz negativnih tečajnih razlik, zamudnih obresti in
oslabitve finančnih naložb. Finančni odhodki se pripoznajo po obračunu, in to ne glede na plačila, ki so povezana
z njimi.
Druge odhodke sestavljajo neobičajne postavke, ki v obravnavanem poslovnem letu zmanjšujejo poslovni izid.
Med drugimi poslovnimi odhodki družba evidentira:
- plačilo odškodnin po sodbah,
- povračila stroškov revizijskih postopkov,
- ostale denarne kazni.
Davek od dohodka pravnih oseb in odloženi davek
Davek od dohodka je obračunan po Zakonu o davku od dohodka pravnih oseb. Davek od dohodka za leto 2023
je obračunan po 19-odstotni stopnji na obdavčljivi dobiček, ki ga je ustvarila družba v davčnem obdobju.
Odloženi davek je namenjen pokrivanju začasne razlike, ki nastane med davčno vrednostjo sredstev in obveznosti
ter njihovo knjigovodsko vrednostjo, in se izračunava z metodo obveznosti po trenutno veljavnih davčnih
stopnjah.
Odložena terjatev za davek se pripozna v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na razpolago prihodnji
obdavčljiv dobiček, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev. Družba je davčno
stopnjo 22 % uporabila pri izračunu odloženih davkov v bilanci stanja na dan 31. decembra 2023, ker se skladno
s 64. členom Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS) od davčne osnove za leta
2024, 2025, 2026, 2027 in 2028 davek plačuje po stopnji 22 %.
Izkaz denarnih tokov
Izkaz denarnih tokov je sestavljen po posredni metodi (različica II) iz podatkov iz bilance stanja na dan
31. decembra 2023 in 31. decembra 2022, iz podatkov izkaza poslovnega izida za leto 2023 ter iz dodatnih
podatkov, ki so potrebni za prilagoditev pritokov in odtokov.
Izkaz denarnih tokov sestavljajo denarni tokovi pri poslovanju, investiranju in financiranju.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 130
II.4 Pojasnila k računovodskim izkazom
II.4.1 Pojasnila k bilanci stanja
II.4.1.1 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne
razmejitve
Kot neopredmetena sredstva vodi družba računalniške programe.
Pregled gibanja neopredmetenih sredstev v letu 2023
V EUR (brez centov)
Računalniški programi
Neopredmetena osnovna
sredstva v gradnji
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2022
54.975.154
463.980
55.439.134
Nabave
0
4.164.127
4.164.127
Premiki med postavkami
2.730
0
2.730
Aktiviranje
2.972.886
–2.972.886
0
Izločitve (odtujitve, odpisi)
–38.787
0
–38.787
Stanje na dan 31. 12. 2023
57.911.983
1.655.221
59.567.204
Popravek vrednosti
Stanje na dan 31. 12. 2022
27.867.073
0
27.867.073
Amortizacija
6.491.816
0
6.491.816
Premiki med postavkami
880
0
880
Izločitve (odtujitve, odpisi)
–38.787
0
–38.787
Stanje na dan 31. 12. 2023
34.320.982
0
34.320.982
Sedanja vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2022
27.108.082
463.980
27.572.062
Stanje na dan 31. 12. 2023
23.591.001
1.655.221
25.246.222
Pregled gibanja neopredmetenih sredstev v letu 2022
V EUR (brez centov)
Računalniški programi
Neopredmetena osnovna
sredstva v gradnji
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2021
52.156.572
92.880
52.249.452
Nabave
0
3.235.257
3.235.257
Premiki med postavkami
70.980
0
70.980
Aktiviranje
2.864.156
–2.864.156
0
Izločitve (odtujitve, odpisi)
–116.554
0
–116.554
Stanje na dan 31. 12. 2022
54.975.154
463.980
55.439.134
Popravek vrednosti
Stanje na dan 31. 12. 2021
21.853.761
0
21.853.761
Amortizacija
6.093.393
0
6.093.393
Premiki med postavkami
36.472
0
36.472
Izločitve (odtujitve, odpisi)
–116.554
0
–116.554
Stanje na dan 31. 12. 2022
27.867.073
0
27.867.073
Sedanja vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2021
30.302.811
92.880
30.395.691
Stanje na dan 31. 12. 2022
27.108.082
463.980
27.572.062

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 131
V letu 2023 smo nadgradili in aktivirali naslednja večja neopredmetena osnovna sredstva:
- nadgradnja aplikacije za pregled prometnih napovedi v višini 113.900 evrov,
- nadgradnja programske opreme KAŽIPOT II. V višini 196.504 evrov,
- nadgradnja programske opreme orodje mobilne komunikacije C-ITS v višini 363.450 evrov,
- nadgradnja programske opreme SNVP-PNC Hrušica v višini 81.483 evrov,
- nadgradnja dokumentnega sistema na tehnološki rešitvi M-Files v višini 204.104 evrov,
- nadgradnja aplikacije za ON-LINE dostop do podatkov v ECS v višini 125.760 evrov,
- algoritem AI za prometno napoved v višini 170.860 evrov,
- nadgradnja kadrovskega informacijskega sistema EHRM v višini 246.789 evrov,
- nadgradnje aplikacije za dispečerski sistem TETRA v višini 220.602 evrov.
Neopredmetena osnovna sredstva v gradnji predstavlja programska oprema, vezana na vzpostavitev
inteligentnih transportnih sistemov na avtocestah in hitrih cestah.
Neopredmetena dolgoročna sredstva družbe na dan 31. decembra 2023 niso zastavljena kot jamstvo za
obveznosti in ne izkazujejo znakov slabitev, saj gre večinoma za novo nabavljena neopredmetena osnovna
sredstva.
Pogodbene obveze za neopredmetena sredstva na 31. 12. 2023 znašajo 2.058.207,54 evrov in se pretežno
nanašajo na nakup programske opreme ter licenc.
Dolgoročne aktivne časovne razmejitve v višini 10.088 evrov se nanašajo na preostanek stroškov razvoja in
registracije lastne blagovne znamke DarsGo. Družba je za potrebe identifikacije Elektronskega cestninskega
sistema v prostem prometu ter naprav, ki so nameščene v kabine težkih vozil, razvila in na Uradu za intelektualno
lastnino registrirala lastno blagovno znamko DarsGo z dobo veljavnosti do junija 2027. Ker v organizaciji
ustvarjene blagovne znamke ni mogoče pripoznati kot neopredmeteno sredstvo, je skupni strošek razvoja in
registracije pripoznan kot dolgoročna aktivna časovna razmejitev in se bo ves čas veljavnosti sorazmerno
mesečno prenašal na stroške.
II.4.1.2 Opredmetena osnovna sredstva
Opredmetena osnovna sredstva vključujejo zemljišča, zgradbe, opremo ter opredmetena osnovna sredstva v
gradnji in izdelavi.
Zemljišča predstavljajo zemljišča vzdrževalnih avtocestnih baz, poslovnih in stanovanjskih stavb, počitniških
kapacitet, počivališč in viškov ob avtocesti ter pravice na nepremičninah.
Stavbna pravica je bila v skladu z ZDARS-1 ustanovljena v korist družbe, na zemljiščih v lasti Republike Slovenije,
na katerih so avtoceste kot objekti, ki so bili zgrajeni ali so se pričeli graditi pred uveljavitvijo ZDARS-1. Stavbna
pravica je ustanovljena za 50 let (od 4. decembra 2010 do 4. decembra 2060) kot neodplačna. Z Zakonom o
uravnoteženju javnih financ je stavbna pravica postala odplačna in se zanjo plačuje letno nadomestilo v skladu z
letno izvedbeno pogodbo za izvajanje naročila na podlagi 4. člena ZDARS-1.
Stavbna pravica ima končno dobo koristnosti in jo amortiziramo v dobi koristnosti, to je v obdobju, za katero je
ustanovljena. Doba koristnosti stavbne pravice je doba, v kateri jo ima družba pravno pravico izrabljati.
Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin je 29. februarja 2016 na zahtevo Ministrstva za infrastrukturo
dopolnil Poročilo o oceni vrednosti nadomestila za ustanovitev stavbne pravice na dan 31. 5. 2012, ki sedaj znaša
190.760.000 evrov brez DDV. Družba DARS je izvedla uskladitev vrednosti stavbne pravice na novo ocenjeno
vrednost, ki je sedaj za 50.787 evrov nižja od prvotno ocenjene. Neodpisana vrednost stavbne pravice na dan
31. 12. 2023 znaša 145.275.158 evrov.
Zgradbe so sestavljene iz avtocest (spodnji ustroj, zgornji ustroj, objekti, cestna infrastruktura) in ostalih zgradb
(avtocestne baze, cestninske postaje, poslovna stavba v Celju, počitniške enote, stanovanja).
Slovenski računovodski standardi ne določajo podrobno, kateri stroški sestavljajo nabavno vrednost spodnjega
ustroja avtoceste, zato je to opredelitev sprejela družba sama. Razmejitev stroškov, ki sestavljajo nabavno
vrednost spodnjega in zgornjega ustroja avtoceste, je prikazana v poglavju računovodske usmeritve.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 132
Oprema predstavlja premično opremo, namenjeno za opravljanje dejavnosti upravljanja, vzdrževanja in
pobiranja cestnine.
Med opredmetenimi osnovnimi sredstvi družba vodi naprave DarsGo s pomočjo katerih se izvaja cestninjenje v
sistemu DarsGo. Cestninjenje v prostem prometnem toku se izvaja samo s predpisano nameščeno in delujočo
napravo DarsGo v vozilu cestninskega zavezanca. V skladu s 25. členom Zakona o cestninjenju je naprava DarsGo
v lasti upravljavca cestninskih cest. Družba DARS lahko od stranke kadar koli zahteva vračilo in zamenjavo naprave
DarsGo.
Na dan 31. 12. 2023 je znašala nabavna vrednost naprav DarsGo 5.266.107 evrov in knjigovodska vrednost
2.682.728 evrov. Naprava DarsGo se iz zalog blaga prenese med osnovna sredstva s prvo izročitvijo naprave
DarsGo cestninskemu zavezancu.
Če je nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva pomembna, jo družba v skladu s SRS razdeli na
pomembnejše sestavne dele takega osnovnega sredstva. Če imajo ti deli različne dobe koristnosti in/ali vzorce
uporabe, pomembne v razmerju do celotne nabavne vrednosti opredmetenega sredstva, se obravnava vsak del
posebej.
V letu 2023 smo aktivirali naslednja večja opredmetena osnovna sredstva:
- vlaganja v avtoceste in ostale zgradbe v višini 109.362.488 evrov,
- vlaganja v ostalo opremo za opravljanje dejavnosti družbe (kot na primer računalniška oprema,
pisarniško pohištvo, stroji, naprave, orodja, priklopna vozila, tovorna in kombinirana vozila ter najem
osebnih vozil) v višini 17.451.734 evrov,
- naprave DarsGo v višini 1.527.380 evrov.
V letu 2023 smo izločili naslednja večja opredmetena osnovna sredstva iz naslova:
- rekonstrukcije avtocestnih odsekov v višini nabavne vrednosti 11.049.055 evrov,
- obnove in prenove zgradb v višini nabavne vrednosti 392.496 evrov,
- trajne izločitve osnovnih sredstev iz uporabe z odvozom na javna odlagališča odpadkov zaradi
dotrajanosti, poškodb ter zastarelosti v višini nabavne vrednosti 2.847.619 evrov,
- izločitev vrnjenih sredstev v najemu zaradi poteka najemne pogodbe v višini nabavne vrednosti 520.809
evrov in
- izločitev naprav DarsGo zaradi izgube in dotrajanosti v višini nabavne vrednosti 2.355.575 evrov.
Opredmetena osnovna sredstva v gradnji zajemajo projekte gradnje in obnove odsekov avtocest in hitrih cest.
Med investicijami v teku vodimo razširitev v 6-pasovnico na območju Koseze – Kozarje, 3. razvojno os sever
Velenje–Slovenj Gradec, 3. razvojno os sever Šentrupert–Velenje, 3. razvojno os jug Novo mesto–Maline (I. etapa
– etapi 3 in 4), dograditev predora Karavanke, priključek Dragomer, Bertoška vpadnica – razširitev v
štiripasovnico, cestno povezavo Ptuj–Markovci–Gorišnica–Ormož in druge, ki so v postopku pridobivanja
dokumentacije ali se gradnja nadaljuje ali pa je zanje predviden pričetek gradnje v prihodnjih letih in se izvajajo
pripravljalni postopki.
Opredmetena osnovna sredstva družbe na dan 31. decembra 2023 niso zastavljena kot jamstvo za obveznosti.
Opredmetenim osnovnim sredstvom, ki so bila aktivirana v letu 2023, ni bilo pripisanih stroškov izposojanja.
Stroški izposojanja pripisani opredmetenim osnovnim sredstvom v pridobivanju v letu 2023 znašajo 3.253.618
evrov, skupaj stroški izposojanja za opredmetena osnovna sredstva v pridobivanju na dan 31. 12. 2023 znašajo
8.682.405 evrov.
Družba enkrat letno preveri knjigovodsko vrednost opredmetenih osnovnih sredstev, da ugotovi, ali so prisotni
znaki oslabitve. Če takšni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva. Kot nadomestljiva vrednost
se upošteva čista prodajna vrednost ali vrednost pri uporabi, in sicer tista, ki je večja. Oslabitev sredstva se
pripozna v primeru, ko njegova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost. Oslabitev se izkaže v
izkazu poslovnega izida. Če družba posluje z zadostnim dobičkom in v okviru poslovnih načrtov, ni razlogov za
oslabitev. Na podlagi izračunane zahtevane stopnje donosnosti sredstev ugotavljamo, da slabitev sredstev ni
potrebna. Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi so razkriti v poglavju
II.4.2.6 Odpisi vrednosti.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 133
Pregled gibanja opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2023
V EUR (brez centov)
Zemljišča
Zgradbe-
NAJEMI
Avtoceste (spodnji
ustroj, zgornji ustroj,
objekti, druga
avtocestna
infrastruktura)
Zgradbe (AC baze,
CP, poslovna stavba
Celje ...)
Opredmetena
osnovna sredstva
v gradnji-zgradbe
Oprema in
drobni inventar
Oprema-NAJEMI
Opredmetena
osnovna
sredstva v
pridobivanju -
oprema
Skupaj
Zemljišča
Zemljišča-
NAJEMI
Stavbna
pravica
Nabavna vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2022
8.487.743
36.250
190.760.000
2.890.293
5.820.339.652
75.297.018
194.699.354
161.042.929
3.063.486
150.855
6.456.767.579
Nabave v letu 2023
0
0
0
0
0
0
192.411.391
0
0
19.176.101
211.587.492
Odpis investicij v teku
0
0
0
0
0
0
–2.329.022
0
0
0
–2.329.022
Premiki med postavkami
0
0
0
0
0
–10.871
0
8.141
0
0
–2.730
Aktiviranja
0
0
0
503.276
107.842.690
1.016.523
–109.362.488
18.316.744
662.371
–18.979.114
0
Izločitve/odtujitve/odpisi v letu 2023
0
–17.946
0
–13.783
–11.049.055
–392.496
0
–5.164.406
–520.809
0
–17.158.495
Stanje na dan 31. 12. 2023
8.487.743
18.304
190.760.000
3.379.786
5.917.133.287
75.910.173
275.419.235
174.203.407
3.205.047
347.841
6.648.864.824
Popravek vrednosti
Stanje na dan 31. 12. 2022
0
14.500
41.558.487
1.995.561
1.734.492.810
24.177.502
0
123.435.167
1.481.701
0
1.927.155.727
Amortizacija v letu 2023
0
2.877
3.926.356
571.995
173.884.212
3.032.842
0
9.438.536
643.792
0
191.500.610
Oslabitev v 2023
0
0
0
0
0
0
0
6.655
0
0
6.655
Premiki med postavkami
0
0
0
0
0
–3.506
0
2.626
0
0
–880
Izločitve/odtujitve/odpisi v letu 2023
0
–8.225
0
–13.496
–4.815.023
–208.761
0
–4.911.187
–504.287
0
–10.460.981
Stanje na dan 31. 12. 2023
0
9.152
45.484.842
2.554.060
1.903.561.998
26.998.076
0
127.971.795
1.621.206
0
2.108.201.130
Sedanja vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2022
8.487.743
21.750
149.201.513
894.733
4.085.846.842
51.119.516
194.699.354
37.607.762
1.581.785
150.855
4.529.611.852
Stanje na dan 31. 12. 2023
8.487.743
9.152
145.275.158
825.726
4.013.571.288
48.912.097
275.419.235
46.231.612
1.583.842
347.841
4.540.663.693

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 134
Pregled gibanja opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2022
V EUR (brez centov)
Zemljišča
Zgradbe-
NAJEMI
Avtoceste (spodnji
ustroj, zgornji ustroj,
objekti, druga
avtocestna
infrastruktura)
Zgradbe (AC baze,
CP, poslovna stavba
Celje ...)
Opredmetena
osnovna sredstva
v gradnji-zgradbe
Oprema in
drobni inventar
Oprema-NAJEMI
Opredmetena
osnovna
sredstva v
pridobivanju -
oprema
Skupaj
Zemljišča
Zemljišča-
NAJEMI
Stavbna
pravica
Nabavna vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2021
8.545.234
36.250
190.760.000
2.728.025
5.785.765.454
74.504.795
110.340.907
158.554.489
2.718.420
557.835
6.334.511.409
Nabave v letu 2022
0
0
0
0
0
0
129.234.077
0
0
5.556.257
134.790.334
Odpis investicij v teku
0
0
0
0
0
0
–797.723
0
0
0
–797.723
Premiki med postavkami
0
0
0
0
–70.980
–1.060
0
1.060
0
0
–70.980
Aktiviranja
0
0
0
291.476
42.000.180
1.786.250
–44.077.907
5.319.561
643.676
–5.963.237
0
Izločitve/odtujitve/odpisi v letu 2022
–57.491
0
0
–129.208
–7.355.003
–992.968
0
–2.832.181
–298.611
0
–11.665.461
Stanje na dan 31. 12. 2022
8.487.743
36.250
190.760.000
2.890.293
5.820.339.652
75.297.018
194.699.354
161.042.929
3.063.486
150.855
6.456.767.579
Popravek vrednosti
Stanje na dan 31. 12. 2021
0
10.875
37.632.131
1.529.405
1.567.486.410
21.679.161
0
115.684.860
1.181.465
0
1.745.204.308
Amortizacija v letu 2022
0
3.625
3.926.356
511.378
169.980.162
2.864.574
0
10.493.288
598.847
0
188.378.230
Oslabitev v 2022
0
0
0
0
0
0
0
643
0
0
643
Premiki med postavkami
0
0
0
0
–36.472
0
0
0
0
0
–36.472
Izločitve/odtujitve/odpisi v letu 2022
0
0
0
–45.223
–2.937.290
–366.234
0
–2.743.624
–298.611
0
–6.390.981
Stanje na dan 31. 12. 2022
0
14.500
41.558.487
1.995.561
1.734.492.810
24.177.502
0
123.435.167
1.481.701
0
1.927.155.727
Sedanja vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2021
8.545.234
25.375
153.127.869
1.198.620
4.218.279.044
52.825.634
110.340.907
42.869.629
1.536.956
557.835
4.589.307.102
Stanje na dan 31. 12. 2022
8.487.743
21.750
149.201.513
894.733
4.085.846.842
51.119.516
194.699.354
37.607.762
1.581.785
150.855
4.529.611.852

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 135
II.4.1.3 Naložbene nepremičnine
Gibanje naložbenih nepremičnin v letu 2023
V EUR (brez centov)
Zemljišča - najem
Zemljišča - ni
določene prihodnje
uporabe
Zgradbe - najem
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2022
1.363.906
22.236.152
989.781
24.589.839
Povečanja
0
13.470
0
13.470
Zmanjšanje
0
–573.835
0
–573.835
Stanje na dan 31. 12. 2023
1.363.906
21.675.787
989.781
24.029.474
Popravek vrednosti
Stanje na dan 31. 12. 2022
0
0
160.839
160.839
Amortizacija
0
0
29.693
29.693
Stanje na dan 31. 12. 2023
0
0
190.533
190.533
Sedanja vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2022
1.363.906
22.236.152
828.941
24.429.000
Stanje na dan 31. 12. 2023
1.363.906
21.675.787
799.248
23.838.941
Gibanje naložbenih nepremičnin v letu 2022
V EUR (brez centov)
Zemljišča - najem
Zemljišča - ni
določene prihodnje
uporabe
Zgradbe - najem
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2021
1.363.906
21.390.843
989.781
23.744.530
Povečanja
0
2.560.429
0
2.560.429
Zmanjšanje
0
–1.715.120
0
–1.715.120
Stanje na dan 31. 12. 2022
1.363.906
22.236.152
989.781
24.589.839
Popravek vrednosti
Stanje na dan 31. 12. 2021
0
0
131.146
131.146
Amortizacija
0
0
29.693
29.693
Stanje na dan 31. 12. 2022
0
0
160.839
160.839
Sedanja vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2021
1.363.906
21.390.843
858.635
23.613.384
Stanje na dan 31. 12. 2022
1.363.906
22.236.152
828.941
24.429.000
Namen pridobljenih naložbenih nepremičnin je pridobivanje prihodkov od najemnin. Prihodki od najemnin od
naložbenih nepremičnin so v letu 2023 znašali 26.162 evrov. Stroške povezane z naložbenimi nepremičninami
krijejo najemniki.
Med naložbenimi nepremičninami vodi družba med drugim zemljišča počivališč, ki se oddajajo za namen
spremljajočih dejavnosti. Po namenski rabi so to površine cest z zelo omejeno rabo, in sicer so po državnem
prostorskem načrtu namenjene zgolj in samo površinam za spremljajoče dejavnosti, zaradi česa poštene
vrednosti ni mogoče pridobiti iz tržnih podatkov. Družba izkazuje med naložbenimi nepremičninami tudi
zemljišča, ki so bila pridobljena za namene graditve avtocest in za gradnjo niso bila v celoti porabljena. Ta
zemljišča se nahajajo izven cestnega zemljišča, vendar je njihova uporaba omejena, zaradi česar njihove poštene
vrednosti ni mogoče pridobiti iz tržnih podatkov.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 136
Med naložbene nepremičnine se v skladu s SRS razvrstijo nepremičnine, ki bodo namenjene prodaji in za katere
družba ne določi prihodnje rabe. Zemljišča v vrednosti 13.470 evrov je družba pridobila od Republike Slovenije
na podlagi 14. člena ZDARS-1. Zemljišča v skupni vrednosti 573.835 evrov so bila v letu 2023 prenesena na
sredstva namenjena prodaji.
II.4.1.4 Pravica do uporabe sredstva
Za vsa sredstva, ki jih ima družba v najemu, se pripozna pravica do uporabe sredstva med sredstvi, obveznosti iz
najema pa se pripoznajo med finančnimi obveznostmi. Družba najema zemljišča, poslovne prostore, optična
vlakna, vozila in opremo. Povprečna doba trajanja najema znaša 5,3 let. Družba nima možnosti, da določeno
opremo, ki je v najemu odkupi po nominalni vrednosti po koncu obdobja najema. Obveznosti iz najema so
zavarovane z lastninsko pravico najemodajalca na opredmetenih osnovnih sredstvih, ki so v najemu.
Gibanje sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe, za leto 2023
V EUR (brez centov)
Zemljišča
Zgradbe
Oprema in drobni
inventar
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2022
36.250
2.890.293
3.063.486
5.990.029
Nabave v letu 2023
0
503.276
662.371
1.165.646
Izločitve v letu 2023
–17.946
–13.783
–520.809
–552.538
Stanje na dan 31. 12. 2023
18.304
3.379.786
3.205.047
6.603.137
Popravek vrednosti
Stanje na dan 31. 12. 2022
14.500
1.995.561
1.481.700
3.491.761
Amortizacija v letu 2023
2.877
571.995
643.792
1.218.665
Izločitve v letu 2023
–8.225
–13.496
–504.287
–526.009
Stanje na dan 31. 12. 2023
9.152
2.554.060
1.621.205
4.184.417
Sedanja vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2022
21.750
894.733
1.581.785
2.498.268
Stanje na dan 31. 12. 2023
9.152
825.726
1.583.842
2.418.720
Gibanje sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe, za leto 2022
V EUR (brez centov)
Zemljišča
Zgradbe
Oprema in drobni
inventar
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2021
36.250
2.728.025
2.718.420
5.482.695
Nabave v letu 2022
0
291.476
643.676
935.153
Izločitve v letu 2022
0
–129.208
–298.611
–427.819
Stanje na dan 31. 12. 2022
36.250
2.890.293
3.063.486
5.990.029
Popravek vrednosti
Stanje na dan 31. 12. 2021
10.875
1.529.405
1.181.465
2.721.744
Amortizacija v letu 2022
3.625
511.378
598.847
1.113.850
Izločitve v letu 2022
0
–45.223
–298.611
–343.834
Stanje na dan 31. 12. 2022
14.500
1.995.561
1.481.700
3.491.761
Sedanja vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2021
25.375
1.198.620
1.536.956
2.760.951
Stanje na dan 31. 12. 2022
21.750
894.733
1.581.785
2.498.268

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 137
Družba sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, meri po nabavni vrednosti, ki je enaka sedanji vrednosti
prihodnjih najemnin. Za dobo koristnosti sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe, upošteva obdobje trajanja
najemne pogodbe.
Zneski, pripoznani s pravico do uporabe sredstva, razvrščena med opredmetena osnovna sredstva v izkazu
poslovnega izida
Med kratkoročne najeme so razvrščeni najemi delovnih vozil in ostale opreme, katerih najem je krajši od enega
leta, med najeme manjše vrednosti so uvrščeni tisti najemi pri katerih vrednost novega osnovnega sredstva, ki je
predmet najema, ne presega 10.000 evrov.
Na dan 31. decembra 2023 ima družba 24.163 evrov obveznosti iz naslova kratkoročnih najemov in najemov
majhnih vrednosti. Nobena od sklenjenih najemnih pogodb za najem, ne vključuje spremenljive najemnine, ki bi
bila vezana na ustvarjeno prodajo v teh najetih nepremičninah.
Znesek plačanih najemnin od najemov, ki se vodijo kot pravica do uporabe, je v letu 2023 znašal 1.401.806 evrov.
Prikaz učinka najemov v letu 2023 na izkaz poslovnega izida
V EUR (brez centov)
2023
2022
Amortizacija Pravice do uporabe sredstva
–1.218.665
–1.113.850
Odhodki za obresti na obveznosti iz najema
–50.832
–43.176
Prihodki nastali pri zaključku najema
79.349
52.987
Stroški nastali pri zaključku najema
–80
0
Stroški najema v zvezi s kratkoročnimi najemi
–31.438
–52.164
Stroški najema v zvezi z najemi sredstev majhnih vrednosti
–90.857
–90.414
Skupaj
–1.312.523
–1.246.617
Družba DARS nima sklenjenih pogodb s spremenljivimi najemninami, zato vsi zgoraj navedeni zneski predstavljajo
nespremenljive pogodbe za leto 2023. Družba v letu 2023 ni ustvarila prihodkov iz podnajema pravice do uporabe
sredstva in družba ni ustvarila dobičkov oziroma izgub iz transakcij prodaje s povratnim najemom.
II.4.1.5 Dolgoročne finančne naložbe
Dolgoročna posojila drugim na dan 31. decembra 2023 v višini 112.000.000 evrov vključujejo dolgoročne
depozite pri bankah v višini 112.000.000 evrov z zapadlostjo od 396 do 968 dni.
V EUR (brez centov)
2023
2022
Stanje na dan 1.1.
144.000.000
153.000.000
Pridobitev novih depozitov
207.000.000
164.000.000
Prenosi na kratkoročne finančne naložbe
239.000.000
173.000.000
Stanje na dan 31. 12.
112.000.000
144.000.000
Dolgoročne finančne naložbe niso izpostavljene kreditnemu tveganju oziroma obstaja le minimalno tveganje, da
nasprotna stranka ne bo izpolnila obveznosti. Knjigovodska vrednost dolgoročnih finančnih naložb do drugih je
enaka pošteni vrednosti.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 138
II.4.1.6 Dolgoročne poslovne terjatve
Dolgoročne poslovne terjatve do drugih v višini 1.936.186 evrov se nanašajo na natečene obresti od dolgoročnih
depozitov pri bankah.
II.4.1.7 Odložene terjatve in obveznosti za davek
Pregled gibanja odloženih terjatev za davek v letu 2023
V EUR (brez centov)
31. 12. 2022
Pripoznano v izkazu
poslovnega izida
Pripoznane v
izkazu drugega
vseobsegajočega
donosa
31. 12. 2023
Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade
373.131
21.247
0
394.378
Popravek vrednosti terjatev
28.154
8.739
0
36.894
Osnovna sredstva
6.337.567
3.819.603
0
10.157.170
6.738.852
3.849.590
0
10.588.442
Pregled gibanja odloženih terjatev za davek v letu 2022
V EUR (brez centov)
31. 12. 2021
Pripoznano v izkazu
poslovnega izida
Pripoznane v
izkazu drugega
vseobsegajočega
donosa
31. 12. 2022
Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade
394.164
–21.034
0
373.131
Varovanje denarnega toka iz naslova obrestnih zamenjav
1.683.150
0
–1.683.150
0
Popravek vrednosti terjatev
4.765
23.389
0
28.154
Osnovna sredstva
4.288.075
2.049.492
0
6.337.567
6.370.154
2.051.847
–1.683.150
6.738.852
Pregled gibanja odloženih obveznosti za davek v letu 2023
V EUR (brez centov)
31. 12. 2022
Pripoznano v izkazu
poslovnega izida
Pripoznane v
izkazu drugega
vseobsegajočega
donosa
31. 12. 2023
Varovanje denarnega toka iz naslova obrestnih zamenjav
3.281.757
0
–904.796
2.376.962
3.281.757
0
–904.796
2.376.962
Pregled gibanja odloženih obveznosti za davek v letu 2022
V EUR (brez centov)
31. 12. 2021
Pripoznano v izkazu
poslovnega izida
Pripoznane v
izkazu drugega
vseobsegajočega
donosa
31. 12. 2022
Varovanje denarnega toka iz naslova obrestnih zamenjav
0
0
3.281.757
3.281.757
0
0
3.281.757
3.281.757
Odložene terjatve in obveznosti za davek so izračunane na podlagi začasnih razlik po metodi obveznosti po bilanci
stanja glede na stopnjo obdavčitve dohodka pravnih oseb v naslednjih letih. V obravnavanem obdobju je
dohodek pravnih oseb obdavčen z 19-odstotno davčno stopnjo, vendar se skladno s 64. členom Zakona o obnovi,
razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS) za leta 2024, 2025, 2026, 2027 in 2028 davek plačuje po
stopnji 22 %. V letu 2023 so se posledično odložene terjatve in obveznosti za davek preračunale po stopnji 22 %.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 139
II.4.1.8 Sredstva za prodajo
Med kratkoročnimi sredstvi so evidentirane nepremičnine v vrednosti 1.034.355 evrov, ki jih družba ne namerava
uporabljati v poslovne namene in za katere je uprava družbe sprejela sklep o njihovi prodaji. Ta je predvidena v
naslednjih dvanajstih mesecih.
Pregled gibanja sredstev za prodajo v letu 2023
V EUR (brez centov)
Zemljišča
Zgradbe
Skupaj
Stanje 31. 12. 2022
1.727.729
0
1.727.729
Prerazporeditev na sredstva za prodajo
563.091
0
563.091
Prodaja
1.256.464
0
1.256.464
Stanje 31. 12. 2023
1.034.355
0
1.034.355
Pregled gibanja sredstev za prodajo v letu 2022
V EUR (brez centov)
Zemljišča
Zgradbe
Skupaj
Stanje 31. 12. 2021
416.605
0
416.605
Prerazporeditev na sredstva za prodajo
1.825.288
32.863
1.858.151
Prodaja
514.164
32.863
547.027
Stanje 31. 12. 2022
1.727.729
0
1.727.729
II.4.1.9 Zaloge
Med zalogami materiala so evidentirane zaloge materiala, nadomestnih delov, drobnega inventarja in embalaže.
V strukturi zalog predstavljajo največji, 60-odstotni delež zaloge materiala, v okviru teh pa največji delež
prestavljajo zaloge posipnih materialov (56 odstotkov), zaloge ograj (15 odstotkov) in zaloge goriv (15 odstotkov).
V EUR (brez centov)
31. 12. 2023
Delež
31. 12. 2022
Indeks
Material
3.615.654
60 %
3.253.909
111
Nadomestni deli
504.976
8 %
495.893
102
Drobni inventar in embalaža
547.043
9 %
562.031
97
Trgovsko blago
1.387.417
23 %
566.141
245
Skupaj
6.055.091
100 %
4.877.973
124
Pri letnem popisu zalog materiala in zalog drobnega inventarja je bil ugotovljen primanjkljaj v višini 1.060 evrov
in višek v višini 181.071 evrov, znesek kala je znašal 1.103 evrov.
Zaloge trgovskega blaga sestavljajo med drugim:
- zaloge naprav DarsGo v višini 1.382.542 evrov in
- zaloge nosilcev za naprave DarsGo v višini 2.737 evrov.
Naprave DarsGo se ob izdaji stranki prenesejo med opredmetena osnovna sredstva. V skladu s 25. členom Zakona
o cestninjenju je naprava DarsGo v lasti upravljavca cestninskih cest.
Zaloge družbe na dan 31. decembra 2023 predstavljajo tekoče zaloge in niso bile zastavljene kot jamstvo za
obveznosti. Knjigovodska vrednost zalog ne presega iztržljive vrednosti.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 140
II.4.1.10 Kratkoročne finančne naložbe
Kratkoročne finančne naložbe zajemajo:
- depozite pri bankah v višini 289.000.000 evrov z zapadlostjo od 15 do 365 dni,
- izvedene finančne instrumente v višini 10.804.372 evrov. Izvedeni finančni instrumenti so podrobneje
razkriti v poglavju o drugih dolgoročnih finančnih obveznostih.
Gibanje kratkoročnih depozitov v letu 2023
V EUR (brez centov)
2023
2022
Stanje na dan 1.1.
293.000.000
168.000.000
Pridobitev novih depozitov
167.000.000
130.000.000
Vračila depozitov
410.000.000
178.000.000
Prenosi iz dolgoročnih finančnih naložb
239.000.000
173.000.000
Stanje na dan 31. 12.
289.000.000
293.000.000
Družba likvidnostne presežke ob zagotavljanju razpršenosti v pretežnem delu vlaga v depozite bank v Republiki Sloveniji
in Evropski uniji. Kratkoročne finančne naložbe niso izpostavljene kreditnemu tveganju oziroma obstaja le
minimalno tveganje, da nasprotna stranka ne bo izpolnila obveznosti. Knjigovodska vrednost kratkoročnih
finančnih naložb do drugih je enaka pošteni vrednosti.
II.4.1.11 Kratkoročne poslovne terjatve
V EUR (brez centov)
31. 12. 2023
Delež v odstotkih
31. 12. 2022
Indeks
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev:
35.472.803
49 %
31.468.473
113
- terjatve za cestnino
33.393.301
46 %
28.799.451
116
- terjatve za povračila za spremljajoče dejavnosti ob avtocesti
695.815
1 %
969.196
72
- kupci za zapore
65.030
0 %
54.565
119
- druge kratkoročne terjatve
1.489.342
2 %
1.804.870
83
- popravek Vrednosti kratkoročnih terjatev do kupcev
–170.685
0 %
–159.609
107
Kratkoročne poslovne terjatve do drugih:
36.925.699
51 %
29.562.422
125
- za dane predujme za obratna sredstva
1.892
0 %
930
204
- kratkoročne terjatve iz poslovanja za tuj račun
24.098.019
33 %
16.240.274
148
- kratkoročne terjatve povezane s finančnimi prihodki
8.404.987
12 %
898.048
936
- terjatve za vstopni DDV
1.598.592
2 %
1.302.169
123
- druge kratkoročne terjatve do državnih institucij
1.525.123
2 %
10.325.730
15
- ostale kratkoročne terjatve
1.313.898
2 %
804.116
163
- popravek vrednosti ostalih kratkoročnih terjatev
–16.812
0 %
–8.845
190
 
 
 
 
 
Skupaj
72.398.502
100 %
61.030.895
113
Večinski delež kratkoročnih poslovnih terjatev do drugih predstavljajo:
- terjatve do domačih komisionarjev ter tujih prodajnih zastopnikov v višini 12.097.346 evrov;
- terjatve do Republike Slovenije v skupni višini 7.019.805 evrov iz naslova opravljenih nalog v zvezi z
aktivnostmi pred izvajanjem gradnje avtocest v skladu s 4. členom ZDARS-1. Terjatev iz naslova
opravljenih nalog v zvezi s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem avtocest v prostor ter
pridobivanjem nepremičnin za potrebe gradnje avtocest, ki jih družba DARS opravlja v imenu in za račun
Republike Slovenije, znaša 6.965.525 evrov. Te posle družba v poslovnih knjigah izkazuje kot posle za tuj
račun. Družba te naloge opravlja skladno s pogodbo o izvajanju naročila, na podlagi katere Republiki

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 141
Slovenji zaračunava nadomestilo. Terjatev iz naslova nadomestila znaša 54.280 evrov. Sredstva za te
posle se v skladu z 10. členom ZDARS-1 zagotavljajo v proračunu RS.
Razčlenitev pomembnejših postavk kratkoročnih poslovnih terjatev po zapadlosti
V EUR (brez centov)
Nezapadle
Do 90 dni
Nad 90 dni
Skupaj
Kratkoročne terjatve iz poslovanja za tuj račun
21.246.739
1.242.716
1.608.564
24.098.019
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev
30.416.134
4.797.727
429.626
35.643.488
Oblikovani popravki vrednosti poslovnih terjatev do
kupcev
0
–123
–170.561
–170.685
Ostale terjatve
12.662.688
157.488
24.316
12.844.492
Oblikovani popravki vrednosti ostale terjatve
0
0
–16.812
–16.812
V letu 2023 je družba oblikovala popravek vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatev v znesku 71.082 evrov in
odpisala terjatve, za katere je bil oblikovan popravek vrednosti, v višini 36.809 evrov.
v EUR (brez centov)
31. 12. 2023
31. 12. 2022
Stanje 1. 1.
168.454
1.749.859
Odpisi terjatev
36.809
1.704.964
Odprava popravkov
15.231
22.830
Oblikovanje
71.082
146.389
Stanje 31. 12.
187.497
168.454
Terjatve družbe na dan 31. decembra 2023 niso bile zastavljene kot jamstvo za obveznosti. Kratkoročne poslovne
terjatve družbe predstavljajo tekoče terjatve družbe in so v višini 8.732.732 evrov zavarovane z bančnimi
garancijami in izvršnicami.
II.4.1.12 Denarna sredstva
V EUR (brez centov)
31. 12. 2023
Delež
31. 12. 2022
Indeks
Denarna sredstva v bankah
4.420.223
6 %
17.594.439
25
Depozit na odpoklic
30.000.000
42 %
30.000.000
100
Nočni depozit v bankah
35.946.888
50 %
62.625
57400
Denarna sredstva v blagajni in prejeti čeki
813
0 %
1.141
71
Denarna sredstva v blagajnah na cestninskih postajah
312.650
0 %
288.100
109
Denar na poti
333.176
0 %
312.224
107
Sredstva na računu PayPal
487.856
1 %
81.820
596
Denarna sredstva skupaj
71.501.606
100 %
48.340.349
148
Postavka depoziti na odpoklic predstavlja stanje depozitov, ki jih je mogoče kadarkoli odpoklicati. Postavka nočni
depozit v bankah predstavlja kratkoročni depozit pri banki, vezan čez noč, v višini 35.946.888 evrov.
Postavka denar na poti predstavlja denar od pobrane cestnine, ki še ni bil položen na transakcijski račun družbe. Po
opravljenem letnem popisu stanja denarja od pobrane cestnine na poti na dan 31. oktobra 2023 je družba
uskladila izkazano stanje v poslovnih knjigah z dejanskim stanjem.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 142
II.4.1.13 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve
V EUR (brez centov)
31. 12. 2023
Delež
31. 12. 2022
Indeks
Kratkoročno odloženi stroški - ostalo
751.514
51 %
249.893
301
Kratkoročno odloženi stroški - provizija prodajnim zastopnikom od
prodanih vinjet za leto 2023
726.547
49 %
581.825
125
Skupaj
1.478.061
100 %
831.718
178
II.4.1.14 Kapital
Gibanje kapitala je prikazano v Izkazu gibanja kapitala za obdobje od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2023, iz
katerega so razvidni tudi razlogi za vsako spremembo posameznih postavk kapitala.
Osnovni kapital
Osnovni kapital družbe znaša 2.086.559.144 evrov in je razdeljen med 55.650.231 navadnih imenskih kosovnih
delnic, katerih edini lastnik je RS. Knjigovodska vrednost delnice je na dan 31. decembra 2023 znašala 59,91 evra.
Izračunana je kot razmerje med celotno vrednostjo kapitala in številom delnic.
Kapitalske rezerve
Kapitalske rezerve v višini 31.442.748 predstavljajo:
- znesek prenesenega stvarnega premoženja za opravljanje nalog upravljanja in vzdrževanja avtocest, ki
ga je zagotovila RS ob preoblikovanju družbe leta 2004, v višini 26.202.240 evrov,
- splošni prevrednotovalni popravek kapitala, ki je bil 1. januarja 2006 ob prehodu na SRS 2006 prenesen
v kapitalske rezerve, v višini 225.817 evrov,
- presežek sredstev, ki predstavlja razliko med stvarnim vložkom RS leta 2010 in vrednostjo novo izdanih
delnic družbe, v višini 27 evrov,
- razlike pri pripojitvi hčerinskega podjetja DELKOM d. o. o. v letu 2015 v višini 148.410 evrov,
- presežek sredstev, ki predstavlja razliko med stvarnim vložkom RS leta 2017 in vrednostjo novo izdanih
delnic družbe, v višini 34 evra in
- zneske naknadnih vplačil RS v kapital družbe na podlagi sklepov Vlade RS, izdanih na podlagi 16. člena
ZDARS-1, s katerim so se ugotovile in konkretizirale nepremičnine, ki so bile v lasti RS, in katere je v
skladu s 14. členom ZDARS-1 pridobila družba DARS, v višini 4.866.220 evrov. Naknadna vplačila ugotovi
uprava družbe s sklepom.
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti v višini 6.545.992 evrov, se nanašajo na:
- spremembo presežka iz prevrednotenja za aktuarske primanjkljaje in presežke.
Kot aktuarski presežek ali primanjkljaj se izkazujejo spremembe sedanje vrednosti obveznosti do
zaposlencev zaradi sprememb v aktuarskih predpostavkah. Konec leta 2023 je presežek iz
prevrednotenja znašal 180.565 evrov;
- uspešni del sprememb v pošteni vrednosti izpeljanega finančnega instrumenta za zavarovanje pred
obrestnimi tveganji, ki je razviden iz izkaza vseobsegajočega donosa ter konec leta 2023 znaša, zmanjšan
za odložene davke, 6.726.557 evrov. Izpeljani finančni instrumenti so podrobneje razkriti pri usmeritvah
in pojasnilih v okviru drugih dolgoročnih finančnih obveznosti.
Gibanje posamezne sestavine postavke presežka v letu 2023 je razvidno v Izkazu drugega vseobsegajočega
donosa za leto 2023.
Preneseni čisti dobiček
Delničarji so na 25. seji skupščine družbe DARS dne 21. 8. 2023 sprejeli sklep o uporabi bilančnega dobička
poslovnega leta 2022 v višini 48.138.758 evrov, ki se je po sklepu razporedil v druge rezerve iz dobička.
Druge spremembe prenesenega čistega dobička v višini 599 evrov predstavljajo zmanjšanje prenesenega čistega
dobička, ki se nanaša na prenos sorazmernega dela zneska aktuarskih izgub, vezanih na porabo rezervacij za
odpravnine ob upokojitvi.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 143
Čisti poslovni izid poslovnega leta
Čisti poslovni izid leta 2023 znaša 140.467.680 evrov. Ob sestavi letnega poročila je družba skladno s Statutom
DARS in 64. ter 230. členom ZGD-1 oblikovala zakonske rezerve v višini 7.023.414 evrov, statutarne rezerve v
višini 33.361.216 evrov in druge rezerve iz dobička v višini 50.041.824 evrov.
Dobiček na delnico
V EUR (brez centov)
31. 12. 2023
31. 12. 2022
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja
140.467.680
135.132.702
Število vseh delnic
55.650.231
55.650.231
Število navadnih delnic
55.650.231
55.650.231
Osnovni in popravljalni čisti dobiček na delnico
2,52
2,43
Osnovni čisti dobiček na delnico je izračunan tako, da čisti poslovni izid obračunskega obdobja delimo s tehtanim
povprečnim številom navadnih delnic.
Vse delnice, ki jih je izdala družba DARS so navadne imenske kosovne delnice, zato je kazalnik popravljalni čisti
dobiček na delnico enak osnovnemu dobičku na delnico.
Dividendna politika
Cilj družbe je zagotavljanje finančno vzdržne izgradnje avtocestnih odsekov in finančne stabilnosti, zato se bo
družba prizadevala, da se bodoči bilančni dobiček do zaključka vlaganj DARS v skladu z Resolucijo o nacionalnem
programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030 razporedi med rezerve družbe, s čimer
se zagotavljajo sredstva za razvoj avtocestne infrastrukture.
II.4.1.15 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve
Gibanje rezervacij v letu 2023
V EUR (brez centov)
Stanje na dan
31. 12. 2022
Poraba v
letu 2023
Odprava v
letu 2023
Dodatno
oblikovanje v
letu 2023
Stanje na dan
31. 12. 2023
Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi
2.920.563
139.359
0
511.343
3.292.548
Rezervacije za jubilejne nagrade za zaposlene
1.725.735
203.081
0
655.482
2.178.136
Rezervacije za tožbene zahtevke iz delovnih razmerij
75.385
28.666
0
759.430
806.149
Rezervacije za tožbene zahtevke s področja gradnje in obnov
3.720.902
111.221
1.066.709
319.673
2.862.645
Skupaj
8.442.585
482.326
1.066.709
2.245.928
9.139.478
Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine so oblikovane na podlagi:
- zakonskih predpisov, kolektivne pogodbe in internih aktov, iz katerih izhaja zaveza k plačilu jubilejnih
nagrad in odpravnin zaposlenim ob upokojitvi;
- aktuarskega izračuna, ki ga pripravi pooblaščeni aktuar.
Ob zaključku vsakega poslovnega leta se preveri višina oblikovanih rezervacij in se ustrezno povečajo ali
zmanjšajo. Aktuarski izračun na dan 31. decembra 2023 se je opravil za vsakega zaposlenega, tako da so se
upoštevali stroški odpravnine ob upokojitvi in stroški vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve.
Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontiranih
na koncu poročevalskega obdobja. Pri aktuarskem izračunu so bile upoštevane naslednje predpostavke:
- nominalna dolgoročna obrestna mera se ocenjuje v višini 3,20 odstotka glede na povprečno dospetje v
družbi, ki znaša 13,7 let;
- trenutno veljavne višine odpravnin ob upokojitvi in jubilejnih nagrad, določenih v internih aktih;
- pričakovana dolgoročna rast višine jubilejnih nagrad in neobdavčljivih zneskov v izračunu znaša 3,5
odstotek letno;
- fluktuacija zaposlenih, ki je odvisna predvsem od njihove starosti;
- pričakovana smrtnost delavcev v skladu s tablicami smrtnosti za Slovenijo 2007, ločena po spolih;

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 144
- prihodnja dolgoročna nominalna rast plač v višini 3,0 odstotka letno.
Na podlagi aktuarskega izračuna so na dan 31. decembra 2023 oblikovane rezervacije za jubilejne nagrade v višini
2.178.136 evrov in rezervacije za odpravnine ob upokojitvi v višini 3.292.548 evrov.
Družba na osnovi pridobljenih pravnih mnenj in na podlagi ocene poslovodstva izkazuje rezervacije v višini
2.862.645 evrov za tožbe v zvezi s tožbenimi zahtevki s področja gradnje in obnov ter v višini 806.149 evrov za
tožbene zahtevke iz delovnih razmerij. Rezervacije za obveznosti po tožbah so oblikovane na podlagi ocene
verjetnega izida, ki je opravljena z visoko stopnjo previdnosti. Datuma zapadlosti obveznosti ni mogoče določiti.
Tožbe, za katere so oblikovane rezervacije, so v različnih fazah postopka.
Gibanje dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev v letu 2023
V EUR (brez centov)
Stanje na dan
31. 12. 2022
Poraba v
letu 2023
Odprava v
letu 2023
Dodatno
oblikovanje v
letu 2023
Stanje na dan
31. 12. 2023
Brezplačne pridobitve osnovnih sredstev
175.330
5.582
0
458
170.207
Zakup optičnih vlaken
1.922.148
206.695
0
499.394
2.214.847
Unovčene garancije
3.664.670
793.013
0
0
2.871.657
Nepovratna sredstva EU in drugih
143.023.484
–4.778
0
9.770.352
152.798.614
Skupaj
148.785.632
1.000.511
0
10.270.204
158.055.325
Med dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami družba izkazuje dolgoročno razmejeni prihodek iz naslova
vnaprej plačanega zakupa optičnih vlaken s strani uporabnikov v višini 2.214.847 evrov.
Družba oblikuje dolgoročno odložene prihodke za sredstva, prejeta od unovčenih garancij za odpravo napak,
garancij za dobro izvedbo del in garancij za resnost ponudbe. Unovčeni zneski garancij služijo za pokrivanje
stroškov namena unovčitve oziroma v primeru unovčitve garancij za dobro izvedbo del tudi za namen garancije
za odpravo napak v garancijski dobi. Na dan 31. 12. 2023 je znašal znesek neporabljenih sredstev unovčenih
garancij 2.871.657 evrov.
Družba ima oblikovane dolgoročno odložene prihodke za nepovratna sredstva EU in druga sofinancerska
sredstva, prejeta za financiranje priprave prostorske in projektne dokumentacije ter graditve avtocest oziroma s
tem povezane naloge (izboljšanje prometne varnosti – graditev sistemov nadzora in vodenja prometa).
Vrednost dolgoročno odloženih prihodkov se zmanjšuje za znesek amortizacije osnovnih sredstev in za zneske
drugih vrst stroškov, za katere so bila sredstva prejeta.
V EUR (brez centov)
Stanje 31. 12. 2022
Dodatno
oblikovanje v
letu 2023
Poraba v
letu 2023
Stanje 31. 12. 2023
Kohezijski sklad EU: Slivnica – Draženci*
3.110.966
–219.666
3.330.632
Kohezijski sklad EU: Pluska – Ponikve*
19.087.185
–534.020
19.621.205
Kohezijski sklad EU: Ponikve – Hrastje*
8.387.694
–422.840
8.810.534
Kohezijski sklad EU: Gradnja PHO
15.957.521
1.507.555
14.449.966
Kohezijski sklad EU: Rekonstrukcije AC odsekov*
15.258.374
–636.834
15.895.208
Kohezijski sklad EU: AC Draženci - MMP Gruškovje*
50.874.582
457.792
50.416.790
Druga evropska sredstva: TEMPO - connect (ITS, nosilec MzP)
in EasyWay - faza I in II
630.958
106.232
524.726
Druga evropska sredstva: TEN T: Draženci - Gruškovje PGD in
PZI
2.373.168
83.949
2.289.219
Druga evropska sredstva: TEN T: CROCODILE I
606.413
69.475
536.938
Druga evropska sredstva: CEF PGD/PZI Karavanke
2.646.415
0
2.646.415
Druga evropska sredstva: CEF CROCODILE 2
494.249
84.879
409.370
Druga evropska sredstva: CEF C-Roads
1.222.054
185.556
236.499
1.171.111

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 145
V EUR (brez centov)
Stanje 31. 12. 2022
Dodatno
oblikovanje v
letu 2023
Poraba v
letu 2023
Stanje 31. 12. 2023
Druga evropska sredstva: CEF CROCODILE 3
561.007
114.392
95.799
579.600
Druga evropska sredstva: CEF AC predor Karavanke, gradnja
2. cevi
4.309.282
1.317.996
5.627.278
Evropski sklad za regionalni razvoj: 3. razvojna os jug: Maline–
Metlika (Črnomelj) - 2. odsek
312.117
2.370.983
2.683.100
Druga evropska sredstva: CEF Serminska vpadnica
1.014.500
0
1.014.500
Evropski sklad za regionalni razvoj: 3. razvojna os sever:
Velenje–Slovenj Gradec
10.315.295
684.606
10.999.901
Digitalizacija avtocestnega omrežja v Sloveniji iz Načrta za
okrevanje in odpornost
0
5.096.819
260.485
4.836.334
Druga sofinancerska sredstva*
5.861.704
–1.094.084
6.955.788
Skupaj:
143.023.484
9.770.352
–4.778
152.798.614
* V letu 2023 se je izvedel popravek porabe dolgoročno odloženih prihodkov iz naslova evropskih in drugih sofinancerskih
sredstev zaradi spremembe v izračunu povprečne letne amortizacijske stopnje skupin sofinanciranih osnovnih sredstev.
Popravek v višini 7.896.656 evrov je pod zneskom pomembnosti družbe, zato je pripoznan v izkazu poslovnega izida za leto
2023.
II.4.1.16 Dolgoročne finančne obveznosti
V EUR (brez centov)
31. 12. 2023
31. 12. 2022
Dolgoročne finančne obveznosti iz zadolževanja za
financiranje investicijskih načrtov
1.283.420.612
1.481.799.561
Dolgoročne obveznosti iz najema
1.269.289
1.408.469
Skupaj
1.284.689.901
1.483.208.030
a) Dolgoročne finančne obveznosti iz zadolževanja za financiranje investicijskih načrtov
Družba se za potrebe poslovanja zadolžuje na mednarodnih in domačih finančnih trgih. Namen zadolževanja je
financiranje investicijskih načrtov ter refinanciranje obstoječega dolga. Z izjemo treh kreditov so vse obveznosti
iz naslova zadolževanja 100 % zavarovane s poroštvom Republike Slovenije. Kredita Evropske investicijske banke
za vzpostavitev sistema DarsGo v višini 51 milijonov evrov in izgradnjo druge cevi predora Karavanke v višini 90
milijonov evrov imata jamstvo Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) oziroma InvestEU risk-sharing
mehanizma. Kredit pri banki KfW za vzpostavitev sistema DarsGo v višini 51 milijonov evrov pa je edini kredit, ki
nima niti poroštva države, niti jamstva Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) oziroma InvestEU risk-
sharing mehanizma.
Obrestne mere in načini obračunavanja obresti za najeta posojila so pogodbeno določene ter predstavljajo
poslovno skrivnost. Ponderirana letna obrestna mera celotnega dolga družbe DARS je na dan 31. decembra 2023
znašala 2,50 odstotka. Obrestna mera celotnega dolga družbe DARS je bila na dan 31. decembra 2023 v intervalu
od 0 do 4,96 odstotka.
V EUR (brez centov)
31. 12. 2023
Delež
Dolgoročno dobljena posojila pri domačih bankah
419.021.168
33 %
Dolgoročno dobljena posojila pri tujih bankah
661.675.569
52 %
Dolgoročno dobljena posojila pri tujih podjetjih
3.184.955
0 %
Posojilo na osnovi zadolžnice Schuldschein
37.780.000
3 %
Izdane imenske zadolžnice NSV
100.000.000
8 %
Izdane dolgoročne obveznice
61.758.920
5 %
Skupaj
1.283.420.612
100 %

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 146
Dolgoročne finančne obveznosti po zapadlosti
V EUR (brez centov)
31. 12. 2023
Delež
Dolgoročne finančne obveznosti z zapadlostjo do pet let
653.205.206
51 %
Dolgoročne finančne obveznosti z zapadlostjo nad pet let
630.215.407
49 %
Skupaj
1.283.420.612
100 %
Gibanje dolgoročnih finančnih obveznosti v letu 2023
Dolgoročne finančne obveznosti
Stanje na dan
Povečanje v letu
2023
Prenos na kratkoročne
finančne obveznosti
2023
Stanje na dan
31. 12. 2022
31. 12. 2023
Evropska investicijska banka
614.045.814
0
53.104.622
560.941.192
Nova Ljubljanska banka
206.906.410
0
38.778.205
168.128.205
Kreditanstalt für Wiederaufbau
123.119.792
0
22.385.417
100.734.375
Regione Autonoma Friuli Venezia
6.369.910
0
3.184.955
3.184.955
Intesa Sanpaolo
69.333.333
0
5.333.333
64.000.000
Schuldschein
37.780.000
0
0
37.780.000
Nova KBM
32.360.000
0
5.880.000
26.480.000
SKB banka
33.333.333
0
6.666.667
26.666.667
Unicredit in Intesa Sanpaolo
90.750.000
0
3.300.000
87.450.000
SID banka
50.000.000
0
3.703.704
46.296.296
NSV
100.000.000
0
0
100.000.000
Obveznice
117.800.967
0
56.042.047
61.758.920
Skupaj
1.481.799.561
0
198.378.949
1.283.420.612
b) Dolgoročne obveznosti iz najema
V EUR (brez centov)
31. 12. 2023
31. 12. 2022
Dolgoročne obveznosti iz najema - glavnica
1.317.705
1.429.315
Dolgoročne obveznosti iz najema - obresti
–48.416
–20.846
Skupaj
1.269.289
1.408.469
V EUR (brez centov)
31. 12. 2023
31. 12. 2022
Dolgoročne obveznosti iz najema - glavnica
1.317.705
1.429.315
Kratkoročne obveznosti iz najema - glavnica
1.195.260
1.148.923
Skupaj
2.512.965
2.578.238
Ročnost obveznosti iz najemov
V EUR (brez centov)
31. 12. 2023
31. 12. 2022
Do 1 leta
1.195.260
1.148.923
od 1 do 5 let
1.302.802
1.429.315
nad 5 let
14.903
0
Skupaj
2.512.965
2.578.238

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 147
II.4.1.17 Dolgoročne finančne obveznosti do bank
Stanje dolgoročnega dela glavnice bančnih posojil po posameznih posojilodajalcih
Posojilodajalec
Stanje na dan
Delež
31. 12. 2023
Intesa Sanpaolo
64.000.000
6 %
UniCredit Banka Slovenija in Intesa Sanpaolo
87.450.000
8 %
NLB
168.128.205
16 %
Nova KBM
26.480.000
2 %
SKB banka
26.666.667
2 %
SID banka
46.296.296
4 %
Evropska investicijska banka
560.941.192
52 %
Kreditanstalt für Wiederaufbau
100.734.377
9 %
Skupaj
1.080.696.737
100 %
a) Posojilo Intesa Sanpaolo
V letu 2016 je družba DARS najela posojilo pri banki Intesa Sanpaolo v višini 80 milijonov evrov, namenjeno za
refinanciranje obstoječega dolga. Posojilo Intesa Sanpaolo II je bilo v letu 2023 odplačano v skupnem znesku
5.333.333 evrov.
Dolgoročna obveznost do banke Intesa Sanpaolo ter roki odplačila posojila
Vrsta
Obdobje odplačevanja
V EUR (brez centov)
II
od 2022 do 2036
64.000.000
Skupaj
64.000.000
b) Posojila NLB
V letih 2007, 2008 in 2013 je družba DARS najela tri posojila pri NLB, ki jih je v celoti namenila financiranju gradnje
avtocest. V letu 2016 sta bila reprogramirana kredita NLB I in NLB II z namenom podaljšanja ročnosti posojila.
Posojila NLB so bila v letu 2023 odplačana v skupnem znesku 30.078.205 evrov. Dne 19. 12. 2023 je družba DARS
sklenila dodatek h kreditni pogodbi NLB I in NLB II, skladno s katerim se je spremenilo obračunsko obdobje. Tako
je bila po novem glavnica kredita NLB I odplačana 3. 1. 2024 in ne 29. 12. 2023, kot je bilo planirano.
Dolgoročna obveznost do NLB ter roki odplačila posojil
Vrsta
Obdobje odplačevanja
V EUR (brez centov)
I
od 2020 do 2027
96.750.000
II
od 2020 do 2025
21.378.205
III
2028
50.000.000
Skupaj
168.128.205
c) Posojilo Nova KBM
Leta 2015 je družba DARS najela posojilo pri banki Nova KBM (prej Abanka) v višini 50 milijonov evrov, namenjeno
za refinanciranje oziroma predčasno odplačilo kreditov. Posojilo NKBM je bilo v letu 2023 odplačano v skupnem
znesku 5.880.000 evrov.
Dolgoročna obveznost do Nove KBM (prej Abanke) ter rok odplačila posojila
Vrsta
Obdobje odplačevanja
V EUR (brez centov)
I
od 2021 do 2029
26.480.000
Skupaj
26.480.000

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 148
d) Posojilo SKB
Leta 2015 je družba DARS najela posojilo pri SKB banki v višini 50 milijonov evrov, namenjeno za refinanciranje
oziroma predčasno odplačilo kreditov. Posojilo SKB banke je bilo v letu 2023 odplačano v skupnem znesku
6.666.667 evrov.
Dolgoročna obveznost do SKB banke ter rok odplačila posojila
Vrsta
Obdobje odplačevanja
V EUR (brez centov)
I
od 2021 do 2028
26.666.667
Skupaj
26.666.667
e) Posojilo UniCredit Banke Slovenija in banke Intesa Sanpaolo
V letu 2016 je družba DARS najela posojilo pri UniCredit Banki Slovenija in Intesa Sanpaolo v skupni višini 99
milijonov evrov, z namenom refinanciranja oziroma predčasnega odplačila kreditov. Posojilo UniCredit Banke
Slovenija in banke Intesa Sanpaolo je bilo v letu 2023 odplačano v skupnem znesku 3.300.000 evrov.
Dolgoročna obveznost do UniCredit Banke Slovenija in banke Intesa Sanpaolo ter rok odplačila posojila
Vrsta
Obdobje odplačevanja
V EUR (brez centov)
I
od 2021 do 2036
87.450.000
Skupaj
87.450.000
f) Posojilo SID
Leta 2016 je družba DARS najela posojilo pri SID banki v višini 50 milijonov evrov, namenjeno za refinanciranje
oziroma predčasno odplačilo kreditov.
Dolgoročna obveznost do SID banke ter rok odplačila posojila
Vrsta
Obdobje odplačevanja
V EUR (brez centov)
I
od 2024 do 2036
46.296.296
Skupaj
46.296.296
g) Posojila Evropske investicijske banke (EIB)
Posojila Evropske investicijske banke, ki so bila najeta v obdobju 2003–2022, so bila namenjena financiranju
investicijskih načrtov. Končna zapadlost posojil je med letoma 2027 in 2044. Posojila EIB so bila v letu 2023
odplačana v skupnem znesku 53.104.622 evrov.
Dolgoročne obveznosti do Evropske investicijske banke ter roki odplačila posojil
Vrsta
Obdobje odplačevanja
V EUR (brez centov)
V
od 2007 do 2027
15.000.000
VI
od 2012 do 2029
28.490.000
VII
od 2014 do 2037
137.500.000
VIII
od 2014 do 2034
139.277.778
IX
od 2022 do 2041
126.410.256
X
od 2019 do 2030
24.263.158
XI
od 2022 do 2044
90.000.000
Skupaj
560.941.192

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 149
h) Posojila Kreditanstalt für Wiederaufbau (KfW)
V letu 2008 je družba DARS pri banki Kreditanstalt für Wiederaufbau najela posojilo v znesku 267.500.000 evrov,
ki je bilo namenjeno financiranju gradnje avtocest. V letu 2019 je družba DARS pri banki Kreditanstalt für
Wiederaufbau najela posojilo v znesku 51.000.000 evrov, ki je bilo najeto za vzpostavitev sistema DarsGo. Posojili
pri banki sta bili v letu 2023 odplačani v vrednosti 22.385.417 evrov.
Dolgoročne obveznosti do Kreditanstalt für Wiederaufbau ter roki odplačila posojil
Vrsta
Obdobje odplačevanja
V EUR (brez centov)
I
od 2013 do 2029
75.234.374
II
od 2020 do 2029
25.500.001
Skupaj
100.734.375
Izpolnjevanje finančnih zavez
Določene banke, ki so odobrile posojila, zahtevajo vzdrževanje v posojilnih pogodbah opredeljenih vrednosti
finančnih zavez. Na dan poročanja 31. december 2023 so bile vse finančne zaveze izpolnjene.
II.4.1.18 Dolgoročne finančne obveznosti na podlagi obveznic
Družba DARS ima za financiranje gradnje in obnavljanja avtocest izdani dve obveznici. Obveznosti iz izdanih
obveznic so zavarovane s poroštvom Republike Slovenije.
Izdaja
Zapadlost
Velikost izdaje
v EUR (brez centov)
DRS1
2024
0
DRS2
2025
61.758.920
Skupaj
61.758.920
a) Obveznice DARS prve emisije (DRS1)
Družba DARS je leta 2004 izdala obveznice prve emisije z oznako DRS1 v skupni nominalni vrednosti 56.042.047
evrov. Glavnica v celoti zapade v letu 2024, letna kuponska obrestna mera je 5,1 odstotka. Z obveznicami se
trguje na Ljubljanski borzi.
b) Obveznice DARS druge emisije (DRS2)
Družba DARS je v letu 2005 izdala obveznice druge emisije z oznako DRS2 v skupni nominalni vrednosti
61.758.920 evrov. Glavnica v celoti zapade v letu 2025, letna kuponska obrestna mera je 4,5 odstotka. Z
obveznicami se trguje na Ljubljanski borzi.
II.4.1.19 Druge dolgoročne finančne obveznosti
a) Posojilo Regione Autonoma Friuli Venezia
Posojilo družbe DARS pri podjetju Regione Autonoma Friuli Venezia je bilo pridobljeno na podlagi memoranduma
o soglasju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Italije za gradnjo avtocestnih objektov, potrebnih
za povezavo slovenskega avtocestnega omrežja z italijanskim. Posojilo je bilo najeto leta 2000. V letu 2023 je bilo
posojilo Regione Autonoma Friuli Venezia odplačano v znesku 3.184.955 evrov.
Dolgoročne obveznosti do Regione Autonoma Friuli Venezia ter rok odplačila posojila
Vrsta
Obdobje odplačevanja kreditov
V EUR (brez centov)
I
od 2011 do 2025
3.184.955
Skupaj
3.184.955

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 150
b) Posojilo na osnovi zadolžnice Schuldschein
V letu 2015 je družba DARS najela posojilo na osnovi zadolžnice Schuldschein v višini 37.780.000 evrov. Posojilo
je družba DARS najela za dobo 15 let. Schuldschein je sporazum o posojilu, s katerim se ne trguje na
organiziranem trgu.
Dolgoročne obveznosti iz naslova posojila Schuldschein ter rok odplačila posojila
Vrsta
Obdobje odplačevanja kreditov
V EUR (brez centov)
I
2030
37.780.000
Skupaj
37.780.000
c) Instrument Namenschuldverschreibung (NSV oziroma imenska zadolžnica)
V letu 2017 je družba DARS izdala instrument Namenschuldverschreibung (NSV oziroma imenska zadolžnica) v
višini 100.000.000 evrov. Glavnica v celoti zapade v letu 2037. Z instrumentom se ne trguje na borzi.
Namenschuldverschreibung je imenska zadolžnica, ki predstavlja hibrid med obveznico in kreditom, vendar je
bližje obveznici. Organizator izdaje vodi knjigo o imetnikih.
Dolgoročne obveznosti iz naslova imenske zadolžnice ter rok odplačila
Vrsta
Obdobje odplačevanja
V EUR (brez centov)
I
2037
100.000.000
Skupaj
100.000.000
d) Dolgoročne obveznosti iz najema
V EUR (brez centov)
2023
2022
Stanje na dan 1.1.
1.408.469
1.749.151
Pridobitev novih obveznosti
940.775
954.035
Prenosi na kratkoročne finančne obveznosti
–1.079.955
–1.294.716
Stanje na dan 31. 12.
1.269.289
1.408.469
Izpostavljenost tveganju sprememb obrestnih mer
Družba DARS je izpostavljena obrestnemu tveganju, zato se je v preteklih letih v skladu s politiko aktivnega
upravljanja s finančnimi tveganji odločila, da bo zmanjšala izpostavljenost tveganju sprememb obrestnih mer na
trgu. Pregled izpostavljenosti obrestnemu tveganju je prikazan v spodnjih tabelah.
Pregled izpostavljenosti brez obrestne zaščite
(v odstotkih)
31. 12. 2023
31. 12. 2022
Delež dolga z variabilno obrestno mero (brez obrestne zaščite)
31,7 %
32,0 %
Delež dolga s fiksno obrestno mero
67,9 %
67,0 %
Brezobrestni kredit
0,4 %
1,0 %
Skupaj
100,0 %
100,0 %
Pregled izpostavljenosti z obrestno zaščito
(v odstotkih)
31. 12. 2023
31. 12. 2022
Delež dolga z variabilno obrestno mero (z obrestno zaščito)
11,5 %
13,0 %
Delež dolga s fiksno obrestno mero
88,1 %
86,0 %
Brezobrestni kredit
0,4 %
1,0 %
Skupaj
100,0 %
100,0 %

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 151
Analiza občutljivosti bančnih posojil na spremembe variabilnih obrestnih mer izkazuje, da bi morebitna
sprememba obrestne mere za 100 bazičnih točk ob razmerju fiksne in variabilne obrestne mere na dan poročanja
povečala finančne odhodke za okoli 1,7 mio evrov.
Za zavarovanje pred obrestnimi tveganji uporabljamo izvedene finančne instrumente (navadna obrestna
zamenjava), s katerimi zagotavljamo dolgoročno stabilnost določenega dela variabilnih obrestnih mer. Namen
varovanja je fiksiranje obrestne mere, s čimer je dosežen nespremenljiv denarni tok. Pri sklepanju poslov
obrestnih zamenjav sledimo načelu, da imajo posli obrestne zamenjave primerljive značilnosti posla varovane
postavke (nominalni znesek, ročnost, obračunsko obdobje). V skladu s politiko aktivnega upravljanja s finančnimi
tveganji družba sledi, da se za sklenjene obrestne zamenjave uporablja računovodsko obračunavanje varovanja
pred tveganji, t. i. »hedge accounting«, kjer varovane postavke predstavljajo učinkovito varovalno razmerje.
Skupna poštena vrednost poslov obrestnih zamenjav na dan 31. 12. 2023 znaša 10.804.372 evrov.
Sklenjene pogodbe za obrestne zamenjave po ročnosti
V EUR (brez centov)
31. 12. 2023
31. 12. 2022
Zapadlost v letu 2024
150.000.000
150.000.000
Zapadlost v letu 2026
83.333.333
90.000.000
Zapadlost v letu 2027
67.000.000
72.000.000
Skupaj
300.333.333
312.000.000
Nominalna in knjigovodska vrednost instrumentov za varovanje pred obrestnimi tveganji
V EUR (brez centov)
Nominalna vrednost
instrumentov varovanja
Knjigovodska vrednost instrumentov varovanja
31. 12. 2023
31. 12. 2022
Skupaj
300.333.333
10.804.372
17.272.407
Knjigovodska vrednost instrumentov varovanja je enaka pošteni vrednosti, ki je izračunana po metodi skupne
srednje neto sedanje vrednosti, v skladu z amortizacijskim načrtom posla in ob upoštevanju tržnih cen. Pošteno
vrednost uvrščamo v raven 2 hierarhije poštene vrednosti (model vrednotenja, ki neposredno ali posredno
temelji na tržnih podatkih).
V EUR (brez centov)
Sprememba vrednosti instrumentov
varovanja pripoznana v izkazu
drugega vseobsegajočega donosa
Neučinkoviti instrumenti varovanja - znesek
pripoznan v izkazu poslovnega izida
31. 12. 2023
31. 12. 2023
Skupaj
(6.468.036)
0
II.4.1.20 Druge dolgoročne poslovne obveznosti
Med drugim je med dolgoročnimi poslovnimi obveznostmi izkazana obveznost iz naslova nadomestila za
ustanovitev stavbne pravice v višini 17.993.850 evrov. Na podlagi Letne izvedbene pogodbe (za izvajanje naročila
na podlagi 4. člena ZDARS-1 za leto 2024) se je kratkoročni del dolgoročne obveznosti v višini 11.659.086 evrov
prenesel na kratkoročne obveznosti.
Stavbna pravica je bila v skladu z ZDARS-1 ustanovljena v korist družbe DARS na zemljiščih v lasti Republike
Slovenije, na katerih so avtoceste kot objekti, ki so bili zgrajeni ali so se pričeli graditi pred uveljavitvijo ZDARS-1.
Po ZDARS-1 brezplačna stavbna pravica za zemljišča pod avtocestnim telesom se je s sprejetjem Zakona o
uravnoteženju javnih financ (31. 5. 2012) spremenila v odplačno stavbno pravico za obdobje 50 let (od 4.
decembra 2010 do 4. decembra 2060). Letno nadomestilo za stavbno pravico se plačuje v skladu z letno
izvedbeno pogodbo za izvajanje naročila na podlagi 4. člena ZDARS-1.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 152
Vrednost nadomestila za stavbno pravico je bila na podlagi mnenja pooblaščenega ocenjevalca vrednosti
nepremičnin, podanega 7. junija 2012, določena v znesku 190.810.787 evrov brez DDV. Pooblaščeni ocenjevalec
vrednosti nepremičnin je 29. februarja 2016 na zahtevo Ministrstva za infrastrukturo ponovno izvedel cenitev
stavbne pravice, ki znaša 190.760.000 evrov brez DDV. Družba DARS je izvedla uskladitev vrednosti stavbne
pravice na novo ocenjeno vrednost, ki je sedaj za 50.787 evrov nižja od prvotno ocenjene.
V skladu z ZGD-1 in SRS 2016 družba stavbno pravico vodi med opredmetenimi osnovnimi sredstvi v postavki
zemljišča.
II.4.1.21 Kratkoročne finančne obveznosti
Kratkoročne finančne obveznosti v skupni višini 224.042.088 evrov predstavljajo:
a) kratkoročni del dolgoročnih finančnih obveznosti, ki zapadejo v plačilo v naslednjem letu, ter natečene
obresti iz posojil, izdanih obveznic in obveznosti iz naslova izpeljanih finančnih instrumentov v višini
222.887.488 evrov;
b) kratkoročne obveznosti iz najema v višini 1.154.599 evrov.
Gibanje kratkoročnih finančnih obveznosti v letu 2023
Kratkoročne
finančne
obveznosti do
bank brez obresti
Kratkoročne
finančne
obveznosti
na podlagi
obveznic
brez obresti
Kratkoročne
finančne
obveznosti
za druga
posojila
brez obresti
Kratkoročne
finančne
obveznosti
do bank za
obresti
Kratkoročni
izvedeni
finančni
inštrumenti
Kratkoročne
finančne
obveznosti
na podlagi
obveznic za
obresti
Kratkoročne
finančne
obveznosti
za druga
posojila za
obresti
Kratkoročni
izvedeni
finančni
inštrumenti
za obresti
Kratkoročne
obveznosti
do banke za
negativne
obresti od
depozitov
Druge
kratkoročne
finančne
obveznosti
Skupaj
Stanje na dan 1. 1. 2023
135.448.243
0
3.184.955
6.224.133
0
3.117.571
1.553.070
28.346
0
1.126.021
150.682.339
Povečanje
32.231.963
5.216.338
3.182.912
0
0
1.295.360
41.926.573
Prenosi iz dolgoročnih
obveznosti
139.151.946
56.042.047
3.184.955
198.378.949
Kratkoročna odplačila
–126.748.243
–3.184.955
–27.313.739
–5.220.118
–3.183.591
–28.346
0
–1.266.782
–166.945.773
Stanje na dan
31. 12. 2023
147.851.947
56.042.047
3.184.955
11.142.357
0
3.113.791
1.552.391
0
0
1.154.599
224.042.088
Gibanje kratkoročnih finančnih obveznosti v letu 2022
Kratkoročne
finančne
obveznosti do
bank brez
obresti
Kratkoročne
finančne
obveznosti
za druga
posojila
brez obresti
Kratkoročne
finančne
obveznosti
do bank za
obresti
Kratkoročni
izvedeni
finančni
inštrumenti
Kratkoročne
finančne
obveznosti na
podlagi
obveznic za
obresti
Kratkoročne
finančne
obveznosti za
druga
posojila za
obresti
Kratkoročni
izvedeni
finančni
inštrumenti
za obresti
Kratkoročne
obveznosti
do banke za
negativne
obresti od
depozitov
Druge
kratkoročne
finančne
obveznosti
Skupaj
Stanje na dan 1. 1. 2022
152.328.319
3.184.955
5.465.262
10.499.391
3.117.571
1.553.070
724.879
8.611
1.060.325
177.942.384
Povečanje
17.462.551
5.220.118
3.183.591
2.601.781
29.494
1.199.397
29.696.933
Prenosi iz dolgoročnih
obveznosti
161.135.296
3.184.955
164.320.251
Kratkoročna odplačila
–178.015.372
–3.184.955
–16.703.680
–5.220.118
–3.183.591
–3.298.315
–38.106
–1.133.702
–210.777.838
Drugo
–10.499.391
–10.499.391
Stanje na dan
31. 12. 2022
135.448.243
3.184.955
6.224.133
0
3.117.571
1.553.070
28.346
0
1.126.021
150.682.339

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 153
Kratkoročne finančne obveznosti do bank v skupni višini 158.994.304 evrov predstavljajo:
a) del glavnice kratkoročnih bančnih posojil za financiranje investicijskih načrtov, ki zapadejo v plačilo v letu 2023
Posojilodajalec
Stanje na dan
Povečanja v letu
2023
Zmanjšanja v letu
2023
Stanje na dan
31. 12. 2022
31. 12. 2023
Evropska investicijska banka V
6.000.000
6.000.000
6.000.000
6.000.000
Evropska investicijska banka VI
6.270.000
6.270.000
6.270.000
6.270.000
Evropska investicijska banka VII
11.363.636
11.363.636
11.363.636
11.363.636
Evropska investicijska banka VIII
16.666.667
16.666.667
16.666.667
16.666.667
Evropska investicijska banka IX
7.435.897
7.435.897
7.435.897
7.435.897
Evropska investicijska banka X
5.368.421
5.368.421
5.368.421
5.368.421
Kreditanstalt für Wiederaufbau 267,5
16.718.750
16.718.750
16.718.750
16.718.750
Kreditanstalt für Wiederaufbau 51
5.666.667
5.666.667
5.666.667
5.666.667
Intesa Sanpaolo II
5.333.333
5.333.333
5.333.333
5.333.333
SID
0
3.703.704
0
3.703.704
Nova Ljubljanska banka I
17.400.000
17.400.000
8.700.000
26.100.000
Nova Ljubljanska banka II
21.378.205
21.378.205
21.378.205
21.378.205
Nova KBM (prej Abanka)
5.880.000
5.880.000
5.880.000
5.880.000
SKB banka
6.666.667
6.666.667
6.666.667
6.666.667
UniCredit Banka in Intesa Sanpaolo
3.300.000
3.300.000
3.300.000
3.300.000
Skupaj glavnice
135.448.243
139.151.947
126.748.243
147.851.947
* Dne 19. 12. 2023 je DARS sklenil dodatek h kreditni pogodbi NLB I in NLB II, skladno s katerim se je spremenilo obračunsko
obdobje. Tako je bila po novem glavnica kredita NLB I odplačana 3. 1. 2024 in ne 29. 12. 2023, kot je bilo planirano.
Kratkoročne finančne obveznosti iz zadolževanja za financiranje investicijskih načrtov na dan 31. 12. 2022 so enake kot so bile
v Letnem poročilu za leto 2022.
b) natečene obresti od dolgoročnih bančnih posojil na dan 31. december 2023 v višini 11.142.357 evrov.
Kratkoročne finančne obveznosti za obresti se nanašajo na obresti, natečene do 31. decembra 2023. Obrestne
mere in način obračunavanja obresti za sklenjene posle so pogodbeno določeni in so bili 31. decembra 2023 v
intervalu od 0 do 5,272 odstotka letno.
Kratkoročne finančne obveznosti na podlagi obveznic v višini 59.155.838 evrov predstavljajo obveznosti iz
naslova vračila glavnice ob dospetju obveznice v višini 56.042.047 evrov in 3.113.791 evrov obresti, natečenih do
31. decembra 2023.
Druge kratkoročne finančne obveznosti v višini 5.891.946 evrov se nanašajo na:
V EUR (brez centov)
31. 12. 2023
31. 12. 2022
Kratkoročni del glavnice posojila Regione Autonoma Friuli Venezia
3.184.955
3.184.955
Kratkoročne finančne obveznosti za natečene obresti od drugih
1.552.391
1.553.070
Obresti od izpeljanih finančnih instrumentov
0
28.346
Kratkoročne obveznosti iz najema – glavnica*
1.195.260
1.148.923
Kratkoročne obveznosti iz najema - obresti
–40.661
–22.902
Skupaj
5.891.946
5.892.392
*Obveznosti iz najema so razkrite v postavki Dolgoročnih finančnih obveznosti.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 154
II.4.1.22 Kratkoročne poslovne obveznosti
V EUR (brez centov)
31. 12. 2023
Delež v
odstotkih
31. 12. 2022
Indeks
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev
56.940.402
62 %
57.746.111
99
Kratkoročne obveznosti za predujme
64.135
0 %
364.309
18
Kratkoročne obveznosti do delavcev
3.874.465
4 %
5.476.238
71
Kratkoročne obveznosti do države
28.954.836
32 %
32.301.292
90
- obveznosti za davek od dohodka pravnih oseb
2.490.999
3 %
8.143.980
31
- obveznosti za obračunani DDV
6.639.735
7 %
6.816.550
97
- obveznosti za davke in prispevke izplačevalca iz
naslova plač in drugih prejemkov
2.585.578
3 %
2.341.113
110
- kratkoročna obveznost za stavbno pravico
11.659.086
13 %
10.964.780
106
- obveznosti iz naslova obračunanega pribitka k
cestnini
939.811
1 %
980.298
96
- druge obveznosti do države
4.639.625
5 %
3.054.571
152
Kratkoročne obveznosti do drugih
385.521
0 %
294.700
131
Kratkoročne obveznosti do podizvajalcev
1.093.758
1 %
1.531.159
71
Skupaj
91.313.116
100 %
97.713.809
93
Obveznosti družbe do dobaviteljev predstavljajo neplačane obveznosti za izvedena in obračunana dela pri gradnji
avtocest, ki so jih izvajali domači in tuji dobavitelji (vključno s pogodbeno zadržanimi zneski), obveznosti iz
naslova odškodnin pri pridobivanju zemljišč za posle v imenu RS in za njen račun, obveznosti iz poslovanja iz
naslova upravljanja in vzdrževanja avtocest ter druge kratkoročne poslovne obveznosti.
Pogodbeno zadržana sredstva predstavljajo varščino za dobro izvedbo del in se do izpolnitve vseh pogodbenih
obveznosti izvajalcev (prevzem del, odprava vseh pomanjkljivosti, predaja garancij za odpravo napak v garancijski
dobi) zadržijo v višini do največ petih oziroma dveh odstotkov pogodbene vrednosti. Sredstva se zadržujejo tudi
iz razloga nepredane dokumentacije, ki bi jo morali izvajalci v skladu s pogodbo priložiti situaciji. V pretežnem
delu gre za izjavo izvajalcev, na podlagi katere se v skladu z Zakonom o javnem naročanju neposredno plačuje
podizvajalcem, ki so vključeni v izvedbi pogodbenih del. Določena zadržana sredstva, ki jih družba izvajalcem še
zadržuje, služijo kot zavarovanje za poplačilo potencialnih finančnih obveznosti iz naslova prejetih zahtevkov
podizvajalcev, za kar so bili z izvajalcem sklenjeni sporazumi. Zadržana sredstva po sklenjenih pogodbah z izvajalci
pripadajo izvajalcem oziroma podizvajalcem in se nakažejo, ko izvajalci izpolnijo pogodbeno obveznost ter
investitorju dostavijo zahtevano dokumentacijo. V nasprotnem primeru se zadržijo do zaključka garancijske dobe
in sprostijo pod razveznim pogojem nastanka napak v garancijski dobi. Na zadnji dan leta 2023 so kratkoročne
obveznosti do dobaviteljev na podlagi zadržanih sredstev znašale 13.528.437 evrov in so predstavljale 24-
odstotni delež vseh obveznosti do dobaviteljev.
Obveznosti družbe do delavcev predstavljajo predvsem obračunane decembrske plače ter nadomestila plač in
povračila stroškov, povezanih z delom zaposlenih v družbi, izplačane januarja 2024.
Dolgovi do članov uprave in članov nadzornega sveta na dan 31. 12. 2023 predstavljajo obračunane decembrske
plače oziroma sejnine ter nadomestila plač in povračila stroškov, povezanih z delom v družbi, izplačane januarja
2024.
Med kratkoročnimi poslovnimi obveznostmi je tudi kratkoročni del dolgoročne obveznosti iz naslova nadomestila
za stavbno pravico, ki za leto 2024 v skladu z Letno izvedbeno pogodbo za izvajanje naročila na podlagi 4. člena
ZDARS-1 znaša 11.659.086 evrov.
Vlada je 13. decembra 2018 sprejela sklep o uvedbi pribitka k cestnini na določenih odsekih avtocestnega
omrežja, ki ga plačujejo cestninski zavezanci v okviru sistema DarsGo. Družba DARS kot upravljavec cestninskih
cest je bila dolžna začeti obračunavati pribitek 1. januarja 2019. Zbrana sredstva so namenski prihodek proračuna

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 155
Republike Slovenije in se bodo lahko uporabila izključno za drugi tir železniške proge Divača–Koper. Pribitek se
obračunava vsem zavezancem z vozilom, katerega največja dovoljena masa presega 3,5 tone, ki prevozijo
cestninske odseke med Koprom in Ljubljano ter med Ljubljano in Šentrupertom. Na dan 31. 3. 2024 znaša
obveznost iz naslova obračunanega pribitka k cestnini 939.811 evrov.
Pregled kratkoročnih poslovnih obveznosti do dobaviteljev po zapadlosti na dan 31. december 2023
V EUR (brez centov)
Nezapadle
do 60 dni
nad 60 dni
Skupaj
Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
(tekoče obveznosti)
42.761.046
647.743
3.175
43.411.965
Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
(zadržani zneski)
13.528.437
0
0
13.528.437
Pregled obveznosti do dobaviteljev na dan 31. december 2023
V EUR (brez centov)
31. 12. 2023
Delež
CENGIZ INSAAT SANAYI VE TICARET ANONIM SIRKETI
7.850.789
13,79 %
STRABAG, d. o. o.
3.063.943
5,38 %
DRI upravljanje investicij, d. o. o.
2.769.689
4,86 %
ALEKSANDER KUMER - NOSILEC DOPOLNILNE DEJAVNOSTI
2.310.885
4,06 %
RIKO RIBNICA, d. o. o.
2.310.565
4,06 %
CGP, d. d.
2.160.167
3,79 %
GORENJSKA GRADBENA DRUŽBA, d. d.
2.015.227
3,54 %
ALPINE BAU GMBH, Salzburg - Podružnica Celje
1.888.452
3,32 %
ECE, d. o. o.
1.520.803
2,67 %
POMGRAD, d. d.
1.501.955
2,64 %
Ostali dobavitelji
29.547.928
51,89 %
Skupaj
56.940.402
100,00 %
II.4.1.23 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve
V EUR (brez centov)
31. 12. 2023
Delež
31. 12. 2022
Indeks
Kratkoročno vnaprej vračunani stroški
6.621.142
15 %
5.731.183
116
Kratkoročno odloženi prihodki
38.571.129
85 %
29.955.610
129
Skupaj
45.192.271
100 %
35.686.793
127
Med obveznostmi družbe so vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki, ki zajemajo vnaprej vračunane stroške:
- za izvedbo revizije računovodskih izkazov za leto 2023 v višini 39.780 evrov,
- za računovodsko svetovanje 4.050 evrov,
- za izvedbo aktuarskega izračuna rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine na dan 31. december 2023
v višini 540 evrov,
- stroške nadzornega inženirja za zaključene investicijske projekte v višini 17.518 evrov,
- izvedenih del na investicijah v letih 2022 in 2023 v višini 3.670.635 evrov,
- stroške vzdrževanja asfaltnih vozišč v višini 45.372 evrov,
- stroške dela v višini 2.843.247 evrov, od tega 1.953.754 evrov za neizkoriščen letni dopust preteklega
leta, za neizkoriščene nadure v višini 544.815 evrov, za spremenljivi prejemek uprave v višini 321.156
evrov in variabilni del plače za zaposlene po individualni pogodbi v višini 23.521 evrov.
Kratkoročno odloženi prihodki nastanejo, če še niso opravljene sicer že zaračunane ali celo plačane storitve.
Kratkoročno odloženi prihodki družbe so bili oblikovani:
- za v letu 2023 zaračunane elektronske vinjete, ki so delno ali v celoti veljavne za uporabo avtocest po
koncu leta 2023, v skupni vrednosti 33.530.098 evrov;

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 156
- dobroimetje naloženo na naprave DarsGo v znesku 4.838.224 evrov, zaračunano in plačano leta 2023,
ki mu niso sledili cestninski prehodi v istem letu. Prihodki so odloženi, dokler uporabniki storitev ne
opravijo cestninskega prehoda;
- drugi kratkoročno odloženi prihodki v višini 202.807 evrov.
II.4.1.24 Zunajbilančna evidenca
Družba ima na dan 31. 12. 2023 v zunajbilančni evidenci izkazane naslednje postavke:
1. Znesek v višini 166.581.106 evrov iz naslova prejetih finančnih zavarovanj za namen obvladovanja in
zavarovanja tveganj, ki izhajajo iz postopka sklepanja pogodb ter izvajanja nabavnih in prodajnih
pogodbenih razmerij. Gre za denarno obvezo garanta do družbe DARS, da bo v primeru neizpolnitve
pogodbenih obvez s strani udeležencev posla zagotovil dogovorjeno denarno odškodnino.
V EUR (brez centov)
31. 12. 2023
31. 12. 2022
Finančna zavarovanja za dobro izvedbo del
107.174.804
95.611.559
Finančna zavarovanja za odpravo napak
21.540.978
24.826.545
Finančna zavarovanja za dobro izvedbo del in plačilno finančno zavarovanje
1.317.600
1.317.600
Plačilna finančna zavarovanja za zanesljivost plačila
16.802.344
17.131.844
Finančna zavarovanja za resnost ponudbe
19.745.380
16.757.110
Skupaj
166.581.106
155.644.657
2. Vrednost zaloge vinjet za uporabo cestninskih cest v Republiki Avstriji, ki jih prodaja družba DARS, znaša
977.092 evrov.
3. Na dan poročanja je bilo proti družbi vloženih za 10.280.107 evrov tožb (glavnice), od katerih 92,4 % izhaja
s področja gradenj in obnov avtocest. Od navedenih tožb so bile na podlagi pridobljenih pravnih mnenj in
ocene poslovodstva oblikovane rezervacije iz naslova tožb v višini 3.668.794 evrov (glavnice in zamudne
obresti) (pojasnilo II.5.1.15, Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve). Možne obveznosti iz
naslova tožb, za katere se ocenjuje s 50 % verjetnostjo ali manj, da bo tožnik uspel v tožbenem zahtevku,
na dan 31. 12. 2023 znašajo 6.589.941 evrov (glavnice). Zneska obveze iz navedenih tožbenih zahtevkov
prav tako ni mogoče dovolj zanesljivo izmeriti. Glede na potek postopkov je težko z zadostno stopnjo
verjetnosti napovedati čas zaključka posamezne zadeve.
4. 3.386.519 evrov predstavljajo terjatve, za katere se ocenjuje, da je verjetnost za kakršnokoli plačilo iz
stečajne mase v korist navadnih upnikov, med katere sodijo tudi terjatve družbe DARS, minimalna.
5. 6.523.646 evrov predstavlja obveznost za davek na dodano vrednost iz naslova stavbne pravice.
Nobena od naštetih obveznosti na dan 31. 12. 2023 ne izpolnjuje pogojev za pripoznanje med bilančne postavke,
družba pa iz tega naslova ne pričakuje materialnih posledic.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 157
II.4.2 Pojasnila k izkazu poslovnega izida
II.4.2.1 Čisti prihodki od prodaje
Čisti prihodki od prodaje po vrstah v letih 2023 in 2022
V EUR (brez centov)
2023
Delež
2022
Indeks 2023/2022
Prihodki od cestnin
509.227.172
97 %
479.557.025
106
- prihodki od prodaje vinjet
225.608.529
44 %
195.231.846
116
- prihodki od cestnine tovorni promet
265.489.662
52 %
267.056.525
99
- prihodki od tunela Karavanke
18.128.981
4 %
17.268.654
105
Prihodki od zakupnin za počivališča
10.159.704
2 %
9.463.637
107
Prihodki od zapor in prekomernih obremenitev
1.362.337
0 %
1.384.680
98
Prihodki od služnosti za bazne postaje in ostalo
905.886
0 %
751.278
121
Prihodki od zakupa optičnih vlaken
1.080.417
0 %
928.456
116
Prihodki po pogodbi o izvajanju naročila
287.541
0 %
288.164
100
Drugi prihodki od prodaje
2.272.352
0 %
2.100.396
108
Skupaj čisti prihodki od prodaje
525.295.410
100 %
494.473.636
106
Prihodki od pobrane cestnine so leta 2023 znašali 509.227.172 evrov in predstavljajo 97 odstotkov vseh
prihodkov od prodaje ter so za 6 odstotkov višji kot leta 2022. Od tega znašajo prihodki od cestninjenja vozil,
težkih do 3,5 tone (vinjetni sistem), 225.608.529 evrov in predstavljajo 44 odstotkov prihodkov, prihodki od
cestninjenja vozil, težjih od 3,5 tone, pa znašajo 265.489.662 evrov oziroma 52 odstotkov prihodkov. Prihodki od
pobrane cestnine so podrobneje pojasnjeni v poglavjih I.6 in I.9.2.
Prihodkom od cestnine sledijo prihodki od zakupnin za počivališča, ki so leta 2023 znašali 10.159.704 evrov.
Prihodki od zakupnin nastanejo z oddajanjem v zakup pravice do uporabe zemljišč ob avtocestah za izvajanje
servisnih dejavnosti s področja gostinstva in postavitev bencinskih črpalk s servisi. V primerjavi z letom 2022 so
se povečali za 7 odstotkov.
Med prihodke od prodaje spadajo še prihodki od zapor in prekomernih obremenitev v višini 1.362.337 evrov,
prihodki od zakupa optičnih vlaken v višini 1.080.417 evrov in prihodki od zaračunanih služnosti v višini 905.886
evrov.
Prihodki po pogodbi za izvajanje naročila so leta 2023 znašali 287.541 evrov. Ti prihodki se nanašajo na izvajanje
nalog, ki jih družba DARS opravlja v imenu in za račun Republike Slovenije na podlagi letne izvedbene pogodbe
in 4. člena ZDARS-1. Naloge vključujejo prostorsko načrtovanje in umeščanje avtocest v prostor ter pridobivanje
nepremičnin za potrebe gradnje avtocest.
Druge prihodke od prodaje v višini 2.272.352 evrov predstavljajo prihodki od provizije, ustvarjene pri prodaji
avstrijskih vinjet, prihodki od prodaje naprav DarsGo, prihodki od vlek, pluženja, reševanja prometnih nezgod,
prihodki iz naslova najemnin za počitniške kapacitete in stanovanja, prihodki od prodaje odpadnega materiala in
ostali prihodki.
Čisti prihodki od prodaje so bili v celoti ustvarjeni na domačem trgu.
II.4.2.2 Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
Lastne storitve investicijskih vlaganj na avtocestah, ki jih ni zaračunala zunanjim izvajalcem storitev obnavljanja
avtocest, je družba v letu 2023 usredstvila. Prihodki od usredstvenih lastnih storitev so leta 2023 znašali
2.955.494 evrov.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 158
II.4.2.3 Drugi poslovni prihodki
V EUR (brez centov)
2023
Delež
2022
Indeks
Odprava dolgoročnih rezervacij
1.502.448
20 %
229.651
654
Odškodnine od zavarovalnic
1.904.789
25 %
1.990.564
96
Prihodki od porabe dolgoročno odloženih prihodkov*
891.849
12 %
8.784.325
10
Dobički od prodaje opreme in nepremičnin
1.113.567
15 %
1.347.881
83
Državna pomoč nadomestila plač COVID-19 - drugo
3.733
0 %
101.348
4
Državna pomoč - povračilo nadomestila bolniških in drugih odsotnosti
1.264.518
17 %
1.419.719
89
Drugi poslovni prihodki
808.457
11 %
2.477.060
33
Drugi poslovni prihodki skupaj
7.489.359
100 %
16.350.549
46
* V letu 2023 se je izvedel popravek porabe dolgoročno odloženih prihodkov iz naslova evropskih in drugih sofinancerskih
sredstev zaradi spremembe v izračunu povprečne letne amortizacijske stopnje skupin sofinanciranih osnovnih sredstev.
Popravek v višini 7.896.656 evrov je pod zneskom pomembnosti družbe, zato je pripoznan v izkazu poslovnega izida za leto
2023.
Odprava dolgoročnih rezervacij v višini 1.502.448 evrov vključuje odpravo rezervacij za tožbe v znesku 1.067.100
evrov, odpravo rezervacij za neizkoriščen letni dopust za leto 2022 v znesku 289.568 evrov in odpravo rezervacij
iz naslova zadržanih napredovanj v znesku 138.253 evrov.
Odškodnine zavarovalnic vključujejo odškodnine, prejete od zavarovalnic za odpravo škode, ki je nastala na
avtocestnih odsekih in objektih ob avtocestah. Leta 2023 jih je bilo za 1.904.789 evrov.
Prihodki od porabe dolgoročno odloženih prihodkov v višini 891.849 evrov se nanašajo v višini na porabo prejetih
nepovratnih sredstev Evropske unije in sofinancerskih sredstev, prejetih za financiranje priprave prostorske in
projektne dokumentacije ter graditve avtocest oziroma s tem povezane naloge (izboljšanje prometne varnosti –
graditev sistemov nadzora in vodenja prometa) ter druge projekte in porabo sredstev unovčenih garancij ter
zadržanih sredstev izvajalcev. Vrednost dolgoročno odloženih prihodkov se zmanjšuje skladno z nastankom
stroškov (obračunane amortizacije osnovnih sredstev in za zneske drugih vrst stroškov, za katere so bila sredstva
prejeta) ter se prenaša v prihodke.
Za pokritje stroškov odprave napak izvajalcev gradnje in obnavljanja avtocest ter drugih namenskih stroškov je
bilo porabljenih 597.615 evrov sredstev unovčenih garancij in 291.631 evrov zadržanih sredstev izvajalcev.
II.4.2.4 Stroški in poslovni odhodki
Pregled stroškov in odhodkov
V EUR (brez centov)
2023
Delež
2022
Indeks
Stroški materiala in nabavna vrednost prodanega blaga
16.732.049
5 %
13.511.562
124
Stroški storitev
55.516.427
16 %
47.296.117
117
Stroški dela
58.922.474
17 %
54.082.891
109
Amortizacija
198.022.120
58 %
194.501.316
102
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih
dolgoročnih sredstvih in opredmetenih OS
9.047.475
3 %
6.054.385
149
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih
112.701
0 %
329.597
34
Drugi poslovni odhodki
1.791.586
1 %
3.637.364
49
Poslovni odhodki skupaj
340.144.831
100 %
319.413.231
106

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 159
Razčlenitev stroškov materiala
V EUR (brez centov)
2023
Delež
2022
Indeks
Stroški materiala
2.822.390
17 %
2.095.475
135
Stroški energije
11.605.661
69 %
9.332.099
124
Stroški nadomestnih delov
692.606
4 %
669.074
104
Odpis drobnega inventarja
1.536.036
9 %
1.243.608
124
Drugi stroški materiala
75.356
0 %
171.305
44
Skupaj
16.732.049
100 %
13.511.562
124
Stroški materiala predstavljajo pet odstotni delež vseh poslovnih odhodkov in so glede na leto 2022 višji za 24
odstotkov.
Razčlenitev stroškov storitev
V EUR (brez centov)
2023
Delež
2022
Indeks
Stroški nadzornega inženirja
819.138
1 %
810.792
101
Stroški vzdrževanja osnovnih sredstev
24.483.859
44 %
19.418.764
126
Najemnine
1.209.971
2 %
1.041.969
116
Stroški plačilnega prometa in zavarovalnih premij
5.663.975
10 %
4.664.868
121
Provizija od prodanih vinjet
6.429.184
12 %
5.801.134
111
Stroški študentskega dela
1.178.976
2 %
1.100.270
107
Stroški drugih storitev
15.731.324
28 %
14.458.320
109
Skupaj
55.516.427
100 %
47.296.117
117
Stroški storitev predstavljajo 16-odstotni delež vseh poslovnih odhodkov. Pomembnejše storitve v letu 2023 so
bili stroški vzdrževanja osnovnih sredstev (44-odstotni delež), provizije od prodanih vinjet (12-odstotni delež) ter
stroški plačilnega prometa in zavarovalnih premij (10-odstotni delež). Med stroški vzdrževanja so vključeni tisti
stroški investicijskih vzdrževalnih del na asfaltnih voziščih, ki ne izpolnjujejo pogojev pripoznanja po Slovenskem
računovodskem standardu 1, zato jih je potrebno pripoznati med stroške obdobja.
V EUR (brez centov)
2023
2022
Stroški prodaje (z amortizacijo)
40.181.518
37.899.116
Stroški splošnih dejavnosti (z amortizacijo)
288.128.213
271.492.769
- od tega amortizacija avtocestne infrastrukture
173.882.992
169.978.942
SKUPAJ
328.309.731
309.391.885
Podatki ne vključujejo prevrednotovalnih poslovnih odhodkov.
II.4.2.5 Stroški dela
Stroški dela zavzemajo 17 odstotni delež v vseh poslovnih odhodkih družbe DARS. Leta 2023 so bili za devet
odstotkov višji kot leta 2022.
Vrsta stroškov dela
2023
Delež
2022
Indeks
Stroški plač
42.751.063
73 %
39.499.916
108
Stroški pokojninskih zavarovanj
4.470.217
8 %
4.140.171
108
Stroški drugih socialnih zavarovanj
3.811.782
6 %
3.548.596
107
Drugi stroški dela
7.889.413
13 %
6.894.208
114
Skupaj
58.922.474
100 %
54.082.891
109

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 160
Družba med stroški dela izkazuje tudi obračunane premije dodatnega pokojninskega zavarovanja v višini
1.022.512 evrov.
Na zadnji dan leta 2023 je bilo v družbi zaposlenih 1.250 delavcev. V povprečju je bilo leta 2023 v družbi
zaposlenih 1.254 delavcev (podatek je pridobljen na podlagi delovnih ur).
V letu 2023 je družba izplačevala plače na podlagi Podjetniške kolektivne pogodbe DARS, plače uprave družbe pa
tudi v skladu z Zakonom o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti RS in
samoupravnih lokalnih skupnosti (ZPPOGD, Ur. l. RS, št. 21/2010).
Povprečna plača v družbe DARS v letu 2023 (v evrih)
Povprečna bruto plača
Leto 2023
Leto 2022
DARS
2.790
2.593
Republika Slovenija
2.221
2.024
Število zaposlenih in izobrazbena struktura zaposlenih na dan 31. decembra 2023 sta prikazana v poslovnem delu
letnega poročila, v poglavju Upravljanje človeških virov (točka I.15.8).
Skupni izplačani bruto prejemki članov uprave družbe DARS so v letu 2023 znašali 908.968 evrov. V tabeli so
prikazani prejemki uprave DARS po posameznih članih.
v EUR (brez centov)
mag. David
Skornšek
dr. Lidija
Kegljevič
Zagorc
mag. Andrej
Ribič
Rožle
Podboršek
mag. Valentin
Hajdinjak
dr. Peter
Gašperšič
Boštjan Rigler
mag. Romana
Fišer
SKUPAJ
član uprave
članica
uprave
član uprave
član uprave/
delavski
direktor
predsednik
uprave
član uprave
član uprave
članica
uprave
do
7. 12. 2023
od
9. 5. 2019
od
10. 7. 2020
do
6. 11. 2023
od
10. 7. 2020
do
1. 12. 2022
od
10. 7. 2020
do
15. 12. 2022
od
10. 7. 2020
do
15. 12. 2022
Bruto plače
127.686
128.353
128.353
136.811
134.773
5.843
5.743
667.561
Izplačilo spremenljivega
prejemka
32.904
30.442
38.044
40.314
38.131
179.836
Regres
1.990
1.862
1.990
1.990
1.692
9.523
Bonitete
8.456
7.451
10.461
4.181
9.106
46
678
40.378
Povračila stroškov
1.568
1.634
1.617
1.656
1.528
88
88
8.179
Dodatno pokojninsko
zavarovanje
933
501
501
629
813
45
70
3.492
SKUPAJ
140.633
139.802
142.923
178.169
178.353
38.044
46.335
44.709
908.968
Mateja Duhovnik, predsednica uprave od 1. 11. 2009 do 27. 7. 2012, je v letu 2023 prejela izplačilo na podlagi
sodbe v višini 143.668 evrov in poleg prejemkov vključuje zamudne obresti in povračilo stroškov postopka.
Zaposlenim na podlagi pogodbe o zaposlitvi, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, so bili v letu 2023
izplačani bruto prejemki v višini 744.195 evrov.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 161
Prejemki članov nadzornega sveta v letu 2023 so prikazani v spodnji tabeli.
Bruto znesek
v EUR (brez
centov)
Nadomestilo
za
opravljanje
funkcije v
nadzornem
svetu
Sejnine za
delo v
nadzornem
svetu
Nadomestilo
za
opravljanje
funkcije v
revizijski
komisiji
Sejnine za
delo v
revizijski
komisiji
Nadomestilo
za
opravljanje
funkcije v
kadrovski
komisiji
Sejnine za
delo v
kadrovski
komisiji
Nadomestilo
za
opravljanje
funkcije v
investicijski
komisiji
Sejnine za
delo v
investicijski
komisiji
Potni
stroški
Bonitete
Skupaj
Skupaj
bruto brez
bonitete in
potnih
stroškov
Pavle Hevka
804
201
201
1.206
1.206
Sašo Rink
10.253
3.575
2.554
660
2.554
1.540
238
21.373
21.135
Anton Guzej
13.000
4.070
4.527
2.332
2.134
238
26.301
23.929
Tomaž
Kuntarič
10.253
3.575
2.554
1.452
2.554
1.540
238
22.165
21.927
mag. Andrej
Šušteršič
19.500
4.070
474
238
24.282
23.570
Metod
Dragonja
3.022
495
1.030
687
220
104
5.558
5.454
dr. Nevenka
Hrovatin
13.000
4.070
4.875
1.320
57
238
23.560
23.265
Janko
Kramžar
14.021
4.070
2.679
2.332
479
660
4.063
1.980
203
238
30.726
30.285
Nataša
Ivančevič
13.000
4.070
3.250
1.320
585
238
22.462
21.640
Martin Stožir
13.000
4.070
3.250
1.980
96
448
22.843
22.300
Branko Švigelj
13.000
3.520
3.250
1.320
681
238
22.008
21.090
Mojca
Lahajner
3.250
2.332
127
210
5.919
5.582
Marko Žitnik
3.250
1.980
5.230
5.230
Skupaj
122.853
35.585
14.040
8.448
14.608
5.280
16.558
9.240
4.460
2.560
233.632
226.612
Na dan 31. 12. 2023 družba nima terjatev ali obveznosti do članov nadzornega sveta, razen obveznosti za
prejemke iz naslova sejnin in opravljanja funkcij iz meseca decembra, ki so bile izplačani v januarju 2024.
Na dan 31. 12. 2023 družba nima terjatev ali obveznosti do članov uprave, razen obveznosti za plače iz meseca
decembra, ki so bile izplačane v januarju 2024.
II.4.2.6 Odpisi vrednosti
Pregled prevrednotovalnih poslovnih odhodkov pri opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstvih v letu
2023
V EUR (brez centov)
2023
Delež
2022
Indeks
Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih sredstev
6.491.816
3 %
6.093.393
107
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev
186.355.590
90 %
183.338.024
102
Amortizacija stavbne pravice
3.926.356
2 %
3.926.356
100
Amortizacija naložbenih nepremičnin
29.693
0 %
29.693
100
Amortizacija najetih osnovnih sredstev
1.218.665
1 %
1.113.850
109
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih in
opredmetenih osnovnih sredstvih
9.047.475
4 %
6.054.385
149
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih
112.701
0 %
329.597
34
Skupaj
207.182.295
100 %
200.885.298
103
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev zajema tudi amortizacijo stavbne pravice in je v letu 2023 znašala
3.926.356 evrov. Stavbna pravica je bila v skladu z ZDARS-1 ustanovljena v korist družbe DARS na zemljiščih v
lasti Republike Slovenije, na katerih so avtoceste kot objekti, ki so bili zgrajeni ali so se pričeli graditi pred
uveljavitvijo ZDARS-1. Stavbna pravica je ustanovljena za obdobje 50 let.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 162
Amortizacija je v letu 2023 višja glede na leto 2022 predvsem iz naslova obračunane amortizacije opredmetenih
osnovnih sredstev – avtocest, ki so bila aktivirana v drugi polovici leta 2022 v višini 36.405.187 evrov.
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstvih se med drugim
nanašajo na:
- izgube pri izločitvi in pri ugotovljenih primanjkljajih premičnih osnovnih sredstev v višini 35.889 evrov,
- izgube zaradi oslabitve in uničenja naprav DarsGo v višini 75.807 evrov,
- delni odpis investicij v teku v višini 2.329.022 evrov iz razloga neizpolnjevanja pogojev pripoznanja
stroškov v nabavni vrednosti investicij v teku glede na določila Slovenskih računovodskih standardov,
- izločitev zgornjega ustroja avtocest in hitrih cest z ograjami ob izvedbi obnov in rekonstrukcij v višini
6.417.766 evrov ter
- prevrednotenje sredstev za prodajo na pošteno vrednost zmanjšano za stroške prodaje v višini 10.744
evrov.
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih vključujejo predvsem oblikovanje popravkov vrednosti
in odpise terjatev v višini 112.689 evrov.
II.4.2.7 Drugi poslovni odhodki
Drugi poslovni odhodki so v letu 2023 znašali 1.791.586 evrov in so za 51 odstotkov nižji kot leta 2022. V postavko
drugi poslovni odhodki so vključeni:
- dolgoročno vnaprej vračunani stroški iz naslova pričakovanih izgub v zvezi z odškodninskimi zahtevki za
tožbe, povezane z gradnjo in obnavljanjem avtocest, v višini 319.673 evrov (3.001.644 evrov v letu 2022)
in za tožbe delavcev iz naslova delovnih razmerij v višini 759.430 evrov (47.211 evrov v letu 2022),
- stroški v višini 119.274 evrov (55.944 evrov v letu 2022), nastali v povezavi z vlaganji v druge državne
necestninske ceste, ki ne spadajo v omrežje avtocest in hitrih cest v pristojnosti upravljanja družbe DARS.
Ta vlaganja družbi ne prinašajo nobenih gospodarskih koristi, zato niso izkazana med opredmetenimi
osnovnimi sredstvi družbe. Po mnenju Ministrstva za infrastrukturo je Zakon za uravnoteženje javnih
financ (ZUJF), ki je posegel s spremembami in dopolnitvami tudi v Zakon o družbi za avtoceste v Republiki
Sloveniji (ZDARS-1), naložil družbi DARS tudi izgradnjo določenih državnih cest, ki niso avtoceste v smislu
Zakona o cestah in podzakonskih aktov o kategorizaciji, ki so bile načrtovane v Resoluciji o Nacionalnem
programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (ReNPIA). ZUJF je v definicijo pojma »avtocesta« poleg
avtocest in hitrih cest vključil tudi druge državne ceste, ki so bile načrtovane v nacionalnem programu,
ki ureja izgradnjo avtocest,
- drugi poslovni odhodki v višini 593.209 evrov (532.564 evrov v letu 2022).
II.4.2.8 Finančni prihodki
V EUR (brez centov)
2023
2022
Indeks
Finančni prihodki iz posojil, danim drugim
9.888.672
4.392.185
225
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih
7.303
4.557
160
Skupaj finančni prihodki
9.895.975
4.396.742
225
Finančni prihodki iz danih posojil izhajajo predvsem iz aktivnega upravljanja presežne likvidnosti.
Finančni prihodki od poslovnih terjatev do drugih zajemajo finančne prihodke iz poslovnih terjatev, zaračunane
zamudne obresti in pozitivne tečajne razlike.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 163
II.4.2.9 Finančni odhodki
V EUR (brez centov)
2023
2022
Indeks
Finančni odhodki iz oslabitve in odpisov finančnih naložb
0
964
-
Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank
25.704.008
18.567.142
138
Finančni odhodki iz izdanih obveznic
5.633.564
5.637.344
100
Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti:
4.154.059
6.833.622
61
- obračunane obresti dolgoročnih kreditov prejetih od drugih
3.571.052
3.544.728
101
- negativne obresti od depozitov
350.000
24.722
1.416
- čiste obresti za rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine
176.458
23.213
760
- obresti iz naslova najemov
50.832
43.176
118
- negativne obresti iz izpeljanih finančnih instrumentov
5.486
3.194.259
0
- negativne tečajne razlike
230
3.523
7
Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
9.724
13.926
70
Skupaj finančni odhodki
35.501.354
31.052.998
114
Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank, predstavljajo obračunane obresti dolgoročnih kreditov. Povprečna
ponderirana obrestna mera dolgoročnih kreditov je na dan 31. december 2023 znašala 2,32 odstotka.
Finančni odhodki iz izdanih obveznic predstavljajo obračunane obresti iz izdanih dolgoročnih vrednostnih
papirjev. Povprečna ponderirana obrestna mera dolgoročnih vrednostnih papirjev je na dan 31. december 2023
znašala 4,55 odstotka.
II.4.2.10 Drugi prihodki
V EUR (brez centov)
2023
2022
Indeks
Prejete odškodnine in pogodbene kazni
244.055
124.472
196
Drugi prihodki
123.815
54.617
227
Skupaj drugi prihodki
367.870
179.089
205
II.4.2.11 Drugi odhodki
V EUR (brez centov)
2023
2022
Indeks
Plačane odškodnine
623.139
53.453
1.166
Donacije
273.014
169.940
161
Drugi odhodki
327
439
75
Skupaj drugi odhodki
896.481
223.831
401

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 164
II.4.2.12 Davek od dohodka pravnih oseb
Davek od dohodka pravnih oseb je obračunan po Zakonu o davku od dohodka pravnih oseb (ZDDPO-2). Davek
od dohodka za leto 2023 je obračunan po 19-odstotni stopnji na obdavčljivi dobiček, ki ga je ustvarila družba v
davčnem obdobju.
V EUR (brez centov)
2023
2022
1
Prihodki
546.004.108
516.882.574
2
Odhodki
376.542.665
350.690.060
3
Celotni dobiček (1 – 2)
169.461.443
166.192.513
4
Zmanjšanje prihodkov
15.443
7.786
6
Zmanjšanje odhodkov za oblikovanje rezervacij in prevrednotenje terjatev
70.846
172.989
7
Zmanjšanje odhodkov, drugi nepriznani odhodki
14.938.901
12.487.943
8
Povečanje priznanih odhodkov
338.850
210.336
9
Razlika med davčno priznanimi prihodki in odhodki
184.116.897
178.635.324
(1 –2 – 4 + 5 + 6 + 7 – 8)
10
Davčna osnova (9)
184.116.897
178.635.324
11
Sprememba davčne osnove zaradi spremembe računovodskih usmeritev in
popravkov napak
–189.857
102.479
12
Povečanje davčne osnove za izkoriščene davčne olajšave
13.467
16.819
13
Olajšava za investiranje
7.876.234
2.354.692
14
Olajšava za zaposlovanje invalidov
592.053
485.126
15
Olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju
5.653
2.323
16
Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
1.022.512
1.001.037
17
Olajšava za donacije
223.300
124.000
18
Olajšava za vlaganje v digitalni in zeleni prehod po 55. c členu ZDDPO-2
697.839
316.264
19
Olajšava za zaposlovanje brezposelnih oseb po 55. b členu ZDDPO-2
663.165
199.294
20
Osnova za davek (10 + 11 + 12 – 13 – 14 – 15 –16 –17– 18–19)
172.859.753
174.271.886
21
Davek od dohodkov pravnih oseb
32.843.353
33.111.658
Celotni dobiček, ugotovljen v izkazu poslovnega izida, zmanjšan za obveznost za davek od dohodka pravnih oseb
za obračunsko obdobje ter za odložene davke, predstavlja čisti poslovni izid obračunskega obdobja.
V EUR (brez centov)
2023
2022
Obračunani davek
–32.843.353
–33.111.658
Odloženi davek
3.849.590
2.051.847
Davki
–28.993.763
–31.059.811
V EUR (brez centov)
2023
2022
Poslovni izid pred davki
169.461.443
166.192.513
Davki
–28.993.763
–31.059.811
Efektivna davčna stopnja
17,11 %
18,69 %
Terjatve za odloženi davek so pripoznane za zneske davka od dobička, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih.
Efektivna davčna stopnja, izračunana kot kvocient med celotnim davkom in celotnim poslovnim izidom pred
davki za leto 2023, znaša 17,11 odstotka.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 165
II.4.3 Pojasnila k izkazu vseobsegajočega donosa
v EUR (brez centov)
2023
2022
19.
Čisti poslovni izid poslovnega leta
140.467.680
135.132.702
20.
Učinkoviti del sprememb v pošteni vrednosti instrumenta za varovanje
pred tveganjem pred spremenljivostjo obrestnih mer
–6.468.036
24.430.237
Sprememba odloženih davkov
904.796
–4.964.907
Drugi vseobsegajoči donos, ki bo v prihodnje pripoznan v izkaz
poslovnega izida
–5.563.240
19.465.330
21.
Aktuarski čisti dobički/izgube iz naslova odpravnin ob upokojitvi
–189.857
204.958
Drugi vseobsegajoči donos, ki v prihodnje ne bo pripoznan v izkaz
poslovnega izida
–189.857
204.958
22.
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja
134.714.583
154.802.991
Spremembe rezerv, nastalih zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti v višini 6.468.036 evrov predstavljajo
učinkoviti del sprememb v pošteni vrednosti instrumenta za varovanje pred tveganjem pred spremenljivostjo
obrestnih mer. Druge sestavine kapitala v višini 714.938,75 evrov pa sestavljajo sprememba odloženih davkov v
višini 904.796 evrov in aktuarski čisti dobički/izgube iz naslova odpravnin ob upokojitvi v višini 189.857 evrov.
II.5 Poslovna tveganja
Tveganja so predstavljena v poslovnem delu letnega poročila v poglavju I.8.
II.6 Posli z lastniki in njihovimi povezanimi
družbami
Edina ustanoviteljica in delničarka družbe DARS je Republika Slovenija, ki jo skladno z novim Zakonom o
Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1/Ur. l. RS, št. 25/2014) zastopa SDH.
Z lastniki povezane družbe so tiste, v katerih imata Republika Slovenija in SDH skupno neposredno najmanj 20 %
lastniški delež. Seznam teh družb je objavljen na spletni strani SDH (http://www.sdh.si/sl-si/upravljanje-
nalozb/seznam-nalozb).
Pregled transakcij za leto 2023 z družbami, kjer ima država posredno ali neposredno prevladujoč vpliv:
2023
Transakcije iz naslova prodaje
152.169.573
Transakcije iz naslova nabave
39.584.564
Transakcije iz finančnih obveznosti
37.285.777
Transakcije iz finančnih naložb
72.923.455
301.963.369
Večina prodaje se je nanašala na storitve povezane s cestninjenjem. Največje nabave so se nanašale na strošek
energije, provizijo za prodane vinjete, stroške zavarovanj ter nadgradnjo sredstev sistema DarsGo, stroške
gradenj in obnov avtocest ter stroške storitev nadzornega inženirja.

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 166
Poleg navedenih terjatev in obveznosti na dan 31. 12. 2023 družba DARS izkazuje do družb, kjer ima država
posredno ali neposredno prevladujoč vpliv, naslednja stanja:
31. 12. 2023
Stanje kratkoročnih terjatev
14.173.487
Stanje kratkoročnih obveznosti
7.764.869
Stanje kratkoročnih finančnih obveznosti iz posojil
51.181.909
Stanje dolgoročnih finančnih obveznosti iz posojil
214.424.501
Stanje dolgoročnih naložb - depoziti
40.000.000
Stanje dolgoročnih finančnih naložb - IRS posli
3.384.424
Stanje kratkoročnih terjatev za obresti
396.985
Stanje dolgoročnih terjatev za obresti
754.016
Stanje kratkoročnih obveznosti za obresti
3.310.089
335.390.279
Vse transakcije med povezanimi osebami potekajo po tržnih cenah.
Posli med DARS in Republiko Slovenijo so razkriti v okviru ostalih pojasnil.
II.7 Dogodki po datumu bilance stanja
Pomembnejši poslovni dogodki po datumu sestavitve bilance stanja:
Januar 2024
Družba je pristopila k prenosu sredstev, ki so v upravljanju državnih organov, iz premoženja družbe v premoženje
Republike Slovenije. Na Ministrstvo za infrastrukturo je bil poslan predlog prenosa in časovnica izvedbe
dekapitalizacije. Trenutno se usklajujejo podatki in dokumenti z ministrstvi. Izvedba dekapitalizacije je
predvidena v tretjem kvartalu leta 2024.
Dogodki, ki so se zgodili po datumu bilance stanja, niso vplivali na računovodske izkaze družbe DARS za leto 2023.
II.8 Revidiranje letnega poročila za leto
2023
Pogodbeni znesek storitve revidiranja letnega poročila za leto 2023 za družbo DARS znaša 38.340 evrov (brez
DDV) in znesek za druge storitve dajanja zagotovil v višini 1.440 evrov (brez DDV). Revizijo je opravila družba BDO
Revizija, d. o. o., Ljubljana.

Graphics

LETNO POROČILO 2023 DARS 167
II.9 Revizorjevo poročilo


Graphics

LETNO POROČILO 2023 DARS 168

Graphics

LETNO POROČILO 2023 DARS 169

Graphics

LETNO POROČILO 2023 DARS 170

Graphics

LETNO POROČILO 2023 DARS 171



Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 172

Graphics
LETNO POROČILO 2023 DARS 173