Ljubljana, april 2025
LETNO POROČILO 2024
LETNO POROČILO 2024 DARS 3
Vsebina
I ................................................................................................................................... 12
Izjava o odgovornosti uprave ............................................................................................................................ 13
I.1 Podatki o družbi ................................................................................................................................. 14
I.2 Pismo uprave...................................................................................................................................... 15
I.3 Poslanstvo, vizija, vrednote in politika integriranega sistema vodenja ............................................. 17
I.4 Izjava o upravljanju družbe DARS ....................................................................................................... 19
I.5 Analiza poslovanja .............................................................................................................................. 32
I.6 Pomembni poslovni dogodki v poslovnem letu 2024 ........................................................................ 34
I.7 Upravljanje tveganj ............................................................................................................................ 38
I.7.1 Integriteta in skladnost poslovanja ................................................................................................. 41
I.7.2 Zagotavljanje varnosti in zdravje pri delu ....................................................................................... 41
I.7.3 Varovanje informacij in neprekinjeno poslovanje ........................................................................... 42
I.7.4 Finančno poslovanje in upravljanje finančnih tveganj .................................................................... 42
I.8 Predstavitev poslovnih aktivnosti družbe .......................................................................................... 46
I.8.1 Uspešnost poslovanja in doseganja načrtov ................................................................................... 46
I.8.2 Cestninjenje ..................................................................................................................................... 47
I.8.3 Vzdrževanje ..................................................................................................................................... 48
I.8.4 Upravljanje infrastrukture ............................................................................................................... 49
I.8.5 Investicije ........................................................................................................................................ 56
I.8.6 Odplačilo dolga ................................................................................................................................ 66
I.8.7 Informacije o ključnih neopredmetenih sredstvih .......................................................................... 66
I.9 Avtoceste in hitre ceste v RS ter prometne obremenitve .................................................................. 68
I.10 Vlaganja v razvoj in obnavljanje avtocest .......................................................................................... 73
I.10.1 Investicije v imenu RS in za njen račun ........................................................................................... 73
I.10.2 Investicije v imenu družbe DARS in za njen račun ........................................................................... 73
I.11 Mednarodno sodelovanje in pridobivanje evropskih nepovratnih sredstev ..................................... 74
I.12 Integrirani sistem vodenja ................................................................................................................. 75
I.13 Notranja revizija ................................................................................................................................. 76
I.14 Poročilo nadzornega sveta za leto 2024 ............................................................................................ 77
I.15 Poročilo o trajnostnosti
*
.................................................................................................................... 81
I.15.1 Splošne informacije ......................................................................................................................... 81
I.15.1.1 ESRS 2 Splošna razkritja ..................................................................................................................... 81
BP-1 – Splošna podlaga za pripravo izjave o trajnostnosti ....................................................................... 81
BP-2 – Razkritja v zvezi s posebnimi okoliščinami ................................................................................... 81
GOV-1 – Vloga upravnih, poslovodnih in nadzornih organov .................................................................. 82
GOV-2 – Informacije, predložene upravnim, poslovodnim in nadzornim organom podjetja, ter
trajnostnostne zadeve, ki jih ti organi obravnavajo ................................................................................. 84
GOV-3 – Vključitev s trajnostnostjo povezane uspešnosti v sisteme spodbud .......................................... 85
GOV-4 – Izjava o skrbnem pregledu ...................................................................................................... 86
GOV-5 – Upravljanje tveganj in notranje kontrole poročanja o trajnostnosti ............................................ 87
SBM-1 – Strategija, poslovni model in vrednostna veriga ....................................................................... 87
LETNO POROČILO 2024 DARS 4
SBM-2 – Interesi in stališča deležnikov ................................................................................................... 92
SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim
modelom ............................................................................................................................................ 98
IRO-1 – Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti .......... 103
IRO-2 – Zahteve po razkritju iz ESRS, zajete v izjavi podjetja o trajnostnosti ........................................... 109
MDR-P – Politike, sprejete za upravljanje pomembnih trajnostnostnih zadev ........................................ 112
I.15.2 Okoljske informacije ...................................................................................................................... 114
I.15.2.1 Taksonomija ..................................................................................................................................... 114
Razkritja v skladu s taksonomijo EU ...................................................................................................................... 114
Pogoji za usklajenost s taksonomijo EU ................................................................................................................ 114
Bistveni prispevek k okoljskim ciljem – pogoji sprejemljivosti za taksonomijo EU ......................................... 115
Ključni kazalniki uspešnosti (KPI) taksonomije ..................................................................................................... 115
I.15.2.2 ESRS E1 Podnebne spremembe ..................................................................................................... 120
GOV-3 – Vključitev s trajnostnostjo povezane uspešnosti v sisteme spodbud ............................................... 121
E1-1 – Načrt za prehod za blažitev podnebnih sprememb ................................................................................ 121
SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim
modelom .......................................................................................................................................... 122
IRO-1 – Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih s podnebjem povezanih vplivov, tveganj
in priložnosti ............................................................................................................................................................. 122
E1-2 – Politike v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje ........................................... 122
E1-3 – Ukrepi in viri v zvezi s politikami na področju podnebnih sprememb ................................................. 123
E1-4 – Cilji v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje ................................................. 124
E1-5 – Poraba energije in mešanica virov energije ............................................................................................. 125
E1-6 – Bruto emisije TGP obsegov 1, 2 in 3 ter skupne emisije TGP ................................................................ 127
I.15.2.3 ESRS E2 Onesnaževanje................................................................................................................... 132
IRO-1 – Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih z onesnaževanjem povezanih vplivov,
tveganj in priložnosti ............................................................................................................................................... 133
E2-1 – Politike v zvezi z onesnaževanjem ............................................................................................................. 133
E2-2 – Ukrepi in viri v zvezi z onesnaževanjem .................................................................................................... 134
E2-3 – Cilji v zvezi z onesnaževanjem .................................................................................................................... 135
E2-4 – Onesnaževanje zraka, vode in prsti ........................................................................................................... 135
I.15.2.4 ESRS E3 Vodni in morski viri ............................................................................................................ 135
IRO-1 – Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih
z vodnimi in morskimi viri ....................................................................................................................................... 135
E3-1 – Politike v zvezi z vodnimi in morskimi viri ................................................................................................. 136
E3-2 – Ukrepi in viri v zvezi z vodnimi in morskimi viri ....................................................................................... 136
E3-3 – Cilji v zvezi z vodnimi in morskimi viri ....................................................................................................... 136
E3-4 – Poraba vode ................................................................................................................................................. 136
E3-5 – Predvideni finančni učinki pomembnih tveganj in priložnosti, povezanih z vodnimi in morskimi viri ...... 137
I.15.2.5 ESRS E4 Biotska raznovrstnost in ekosistemi ................................................................................. 137
E4-1 – Načrt za prehod za biotsko raznovrstnost in ekosisteme ....................................................................... 137
SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim
modelom .......................................................................................................................................... 138
IRO-1 – Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih
z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi ................................................................................................................ 138
E4-2 – Politike v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi .......................................................................... 138
LETNO POROČILO 2024 DARS 5
E4-3 – Ukrepi in viri v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi ................................................................. 138
E4-4 – Cilji v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi ................................................................................. 140
E4-5 – Metrike vpliva v zvezi s spremembami biotske raznovrstnosti in ekosistemov .................................. 140
E4-6 – Predvideni finančni učinki pomembnih tveganj in priložnosti, povezanih z biotsko raznovrstnostjo in
ekosistemi ................................................................................................................................................................. 140
I.15.2.6 ESRS E5 Raba virov in krožno gospodarstvo .................................................................................. 140
IRO-1 – Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih
z rabo virov in krožnim gospodarstvom ................................................................................................................ 141
E5-1 – Politike v zvezi z rabo virov in krožnim gospodarstvom .......................................................................... 141
E5-2 – Ukrepi in viri v zvezi z rabo virov in krožnim gospodarstvom ................................................................ 141
E5-3 – Cilji v zvezi z rabo virov in krožnim gospodarstvom ................................................................................ 142
E5-4 – Pritok virov .................................................................................................................................................... 142
E5-5 – Odtok virov ................................................................................................................................................... 143
E5-6 – Predvideni finančni učinki pomembnih tveganj in priložnosti, povezanih z rabo virov in krožnim
gospodarstvom ........................................................................................................................................................ 144
I.15.3 Socialne informacije ...................................................................................................................... 144
I.15.3.1 ESRS S1 Lastna delovna sila ............................................................................................................. 144
SBM-2 – Interesi in stališča deležnikov ................................................................................................................. 145
SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim
modelom .......................................................................................................................................... 145
S1-1 – Politike v zvezi z lastno delovno silo .......................................................................................................... 146
S1-2 – Postopki za sodelovanje z lastno delovno silo in predstavniki delavcev v zvezi z vplivi ...................... 148
S1-3 – Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko člani lastne delovne
sile izrazijo pomisleke .............................................................................................................................................. 148
S1-4 – Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na lastno delovno silo ter pristopi k upravljanju
pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi z lastno delovno silo ter učinkovitost
navedenih ukrepov .................................................................................................................................................. 149
S1-5 – Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem pozitivnih vplivov ter
upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti ................................................................................................ 151
S1-6 – Značilnosti zaposlenih v podjetju .............................................................................................................. 152
S1-7– Značilnosti delavcev, nezaposlenih v lastni delovni sili podjetja ............................................................. 153
S1-10 – Dostojne plače ........................................................................................................................................... 153
S1-11 – Socialna zaščita .......................................................................................................................................... 153
S1-14 – Metrike zdravja in varnosti ....................................................................................................................... 153
S1-15 – Metrike usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ....................................................................... 154
S1-16 – Metrike prejemkov (plačna vrzel in skupni prejemki) .......................................................................... 154
S1-17 – Incidenti, pritožbe in resni vplivi na človekove pravice ........................................................................ 155
I.15.3.2 ESRS S2 Delavci v vrednostni verigi ................................................................................................ 155
SBM-2 – Interesi in stališča deležnikov ................................................................................................................. 155
SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim
modelom .......................................................................................................................................... 155
S2-1 – Politike v zvezi z delavci v vrednostni verigi .............................................................................................. 155
S2-2 – Postopki za sodelovanje z delavci v vrednostni verigi v zvezi z vplivi .................................................... 156
S2-3 – Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko delavci v vrednostni
verigi izrazijo pomisleke .......................................................................................................................................... 156
LETNO POROČILO 2024 DARS 6
S2-4 – Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na delavce v vrednostni verigi ter pristopi k
upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi z delavci v vrednostni verigi
ter učinkovitost navedenih ukrepov...................................................................................................................... 156
S2-5 – Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem pozitivnih vplivov ter
upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti ................................................................................................ 156
I.15.3.3 ESRS S3 Prizadete skupnosti ........................................................................................................... 156
SBM-2 – Interesi in stališča deležnikov ................................................................................................................. 157
SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim
modelom .......................................................................................................................................... 157
S3-1 – Politike v zvezi s prizadetimi skupnostmi .................................................................................................. 157
S3-2 – Postopki za sodelovanje s prizadetimi skupnostmi v zvezi z vplivi ........................................................ 158
S3-3 – Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko prizadete skupnosti
izrazijo pomisleke ..................................................................................................................................................... 159
S3-4 – Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na prizadete skupnosti ter pristopi k upravljanju
pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi s prizadetimi skupnostmi ter učinkovitost
navedenih ukrepov .................................................................................................................................................. 160
S3-5 – Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem pozitivnih vplivov ter
upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti ................................................................................................ 161
I.15.3.4 ESRS S4 Potrošniki in končni uporabniki ........................................................................................ 161
SBM-2 – Interesi in stališča deležnikov ................................................................................................................. 162
SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim
modelom .......................................................................................................................................... 162
S4-1 – Politike v zvezi s potrošniki in končnimi uporabniki ................................................................................ 163
S4-2 – Postopki za sodelovanje s potrošniki in končnimi uporabniki v zvezi z vplivi ....................................... 163
S4-3 – Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko potrošniki in končni
uporabniki izrazijo pomisleke ................................................................................................................................. 164
S4-4 – Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na potrošnike in končne uporabnike ter pristopi k
upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi s potrošniki in končnimi
uporabniki ter učinkovitost navedenih ukrepov .................................................................................................. 164
S4-5 – Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem pozitivnih vplivov ter
upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti ................................................................................................ 165
I.15.4 Informacije o upravljanju .............................................................................................................. 166
I.15.4.1 ESRS G1 Poslovno ravnanje............................................................................................................. 166
GOV-1 – Vloga upravnih, poslovodnih in nadzornih organov ............................................................................ 166
IRO-1 – Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti........... 167
G1-1 – Politike o poslovnem ravnanju in korporativna kultura ......................................................................... 167
G1-2 – Upravljanje odnosov z dobavitelji ............................................................................................................. 168
G1-3 – Preprečevanje in odkrivanje korupcije in podkupovanja....................................................................... 169
MDR-A – Ukrepi in viri, povezani s pomembnimi trajnostnostnimi zadevami ................................................ 170
G1-4 – Potrjeni incidenti korupcije ali podkupovanja ......................................................................................... 170
G1-6 – Plačilne prakse ............................................................................................................................................. 170
MDR-T – Spremljanje učinkovitosti politik in ukrepov na podlagi ciljev ........................................................... 170
I.15.5 Dodatna tema................................................................................................................................ 170
I.15.5.1 Pretočnost ........................................................................................................................................ 170
MDR-P – Politike, sprejete za upravljanje pomembnih trajnostnostnih zadev ............................................... 172
MDR-A – Ukrepi in viri, povezani s pomembnimi trajnostnostnimi zadevami ................................................ 173
LETNO POROČILO 2024 DARS 7
MDR-M – Metrike, povezane s pomembnimi trajnostnostnimi zadevami ..................................................... 175
MDR-T – Spremljanje učinkovitosti politik in ukrepov na podlagi ciljev ........................................................... 176
I.15.6 Revizorjevo poročilo ...................................................................................................................... 177
II ........................................................................................................................ 183
LETNO POROČILO 2024 DARS 8
Kratice in okrajšave
AC Avtocesta
ACB Avtocestna baza
ASECAP L'Association Européenne des Concessionnaires d'Autoroutes et d'Ouvrages à Péage
(Evropsko združenje avtocestnih koncesionarjev in upravljavcev cestninskih cest)
BMS Bridge Management System (Sistem upravljanja mostov)
CI Civilna iniciativa
C-ITS Cooperative Intelligent Transport Systems (Kooperativni inteligentni transportni sistemi)
CP Cestninska postaja
CSRD Corporate Sustainability Reporting Directive (Direktiva EU o poročanju o trajnostnem
poslovanju podjetij)
DARS Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d.
DDV Davek na dodano vrednost
DGD Projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja
DIIP Dokument identifikacije investicijskega projekta
DMA Double materiality analysis (Analiza dvojne pomembnosti)
DPN Državni prostorski načrt
DR Disclosure Requirement (Zahteva po razkritju)
DRI Družba za razvoj infrastrukture
DRSI Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo
DRSV Direkcija Republike Slovenije za vode
EBITDA Earnings before interest, taxes, depreciation and amortization (Poslovni izid pred obrestmi,
davki in amortizacijo)
EETS European Electronic Toll Service (Evropsko elektronsko cestninjenje)
EFSI European Fund for Strategic Investments (Evropski sklad za strateške naložbe)
ESG Environmental, Social and Governance (okoljski, družbeni in upravljavski vidiki poslovanja)
ESO Elektrostrojna oprema
ESRS European Sustainability Reporting Standards (Evropski standardi za poročanje o trajnostnosti)
EUCARIS European Car and Driving Licence Information System (Evropski informacijski sistem za
avtomobile in vozniška dovoljenja)
EuroRAP European Road Assessment Programme (Evropski program ocenjevanja varnosti cest)
GD Gradbeno dovoljenje
GJI Gospodarska javna infrastruktura
GNC Glavni nadzorni center
GRI Global Reporting Initiative (Predhodni in neobvezni standardi za poročanje o trajnostnosti)
GOV Razkritja vezana na poslovno upravljanje (Governance)
GTE Gradbeno-tehnični elaborat
GURS Geodetska uprava Republike Slovenije
HC Hitra cesta
Hidrološko-hidravlična študija
IDP Idejni projekt
IGD Integralno gradbeno dovoljenje
IRO Impacts, Risks, Opportunities (Vplivi, tveganja, priložnosti)
ITS Inteligentni transportni sistemi
JN Javno naročilo
KIOP Komisija za pregled in oceno investicijske dokumentacije na področju državnih cest, javne
železniške infrastrukture, letalstva in pomorstva
MDR Minimum Disclosure Requirement (minimalne zahteve po razkritju)
MDR-P Minimum Disclosure Requirements for Policies (minimalne zahteve po razkritju v zvezi s
politikami)
MDR-A Minimum Disclosure Requirements for Actions (minimalne zahteve za razkritje ukrepov)
MDR-M Minimum Disclosure Requirements for Metrics (minimalne zahteve za razkritje kazalnikov)
MDR-T Minimum Disclosure Requirements for Targets (minimalne zahteve za razkritje ciljev)
MK Ministrstvo za kulturo
MMP Mednarodni mejni prehod
LETNO POROČILO 2024 DARS 9
MNVP Ministrstvo za naravne vire in prostor
MO Mestna občina
MOK Mestna občina Koper
MOP Ministrstvo za okolje in prostor
MORS Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije
MZI Ministrstvo za infrastrukturo
NDM Največja dovoljena masa
NKS Nadzorno-krmilni sistem
NPIA Nacionalni program izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji
NUP Nosilci urejanja prostora
OP Okoljsko poročilo
OPN Občinski prostorski načrt
OPPN Občinski podrobni prostorski načrt
PGD Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja
PHO Protihrupna ograja
PIARC World Road Association (Svetovno cestno združenje)
PIC Prometnoinformacijski center za državne ceste
PIZ Predinvesticijska zasnova
PLDP Povprečni letni dnevni promet
PMS Pavement Management System (sistem upravljanja pločnikov)
PVO Poročilo o vplivih na okolje
PZI Projekt za izvedbo
R2 Motorna vozila z dvema osema, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kilogramov
R3 Motorna vozila z dvema ali tremi osmi, katerih največja dovoljena masa presega 3.500
kilogramov, in skupine vozil z dvema ali tremi osmi, katerih največja dovoljena masa vlečnega
vozila presega 3.500 kilogramov
R4 Motorna vozila z več kot tremi osmi, katerih največja dovoljena masa presega 3.500
kilogramov, in skupine vozil z več kot tremi osmi, katerih največja dovoljena masa vlečnega
vozila presega 3.500 kilogramov
ReNPIA Resolucija o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji
ReNPRP30 Resolucija o Nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta
2030
RNC Regionalni nadzorni center
RS Republika Slovenija
RSA Road Safety Audit (Smernica za preverjanje varnosti v prometu)
SDH Slovenski državni holding, d. d.
SIEM Security Incident and Event Management (upravljanje varnostnih informacij in dogodkov)
SNVP Sistem za nadzor in vodenje prometa
SMB Razkritja vezana na strategijo in poslovni model
SRS Slovenski računovodski standardi
Študija variant
TMP Traffic management plans (načrti upravljanja prometa)
ZDARS Zakon o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 20/2004 - ZDARS-UPB1)
ZDARS-1 Zakon o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 97/2010 – ZDARS-1)
ZDIJZ Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno
besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 7/18 in 141/22)
ZGD-1 Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11,
91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C,
18/21)
ZJN-3 Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 – odl. US,
100/22 – ZNUZSZS, 28/23 in 88/23 – ZOPNN-F)
ZPKFAP Zakon o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti družbe DARS, d. d., iz naslova kreditov in
dolžniških vrednostnih papirjev, najetih oziroma izdanih za financiranje avtocestnih projektov
v višini do 392,44 milijona evrov (Uradni list RS, št. 54/22)
ZUJF Zakon o uravnoteženju javnih financ (Uradni list RS, št. 40/2012)
LETNO POROČILO 2024 DARS 10
Pomembnejši podatki in nekateri kazalniki poslovanja družbe
Leto 2023
Leto 2024
Indeks
2024/2023
Iz izkaza poslovnega izida za leto (v EUR)
Prihodki
546.004.108
584.345.269
107
Odhodki
376.542.665
382.232.621
102
Poslovni prihodki
535.740.263
568.815.848
106
Poslovni odhodki
340.144.831
349.094.638
103
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT)
195.595.433
219.721.210
112
EBITDA
402.777.728
431.010.215
107
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja
140.467.680
159.316.156
113
ROE (v %)
4,3
4,7
109
EBITDA marža (v %)
76,7
78,3
102
Neto finančni dolg / EBITDA
2,78
2,15
77
Stopnja lastniškosti financiranja
64,53
68,22
106
Bruto dodana vrednost na zaposlenega (v EUR)
368.194
395.983
108
Obrestno kritje
11,7
10,7
92
Iz bilance stanja na dan 31. 12. (v EUR)
Skupna vrednost aktive
5.166.555.559
5.113.041.995
99
Osnovna sredstva
4.565.920.004
4.574.974.810
100
Finančne naložbe
411.804.372
374.748.886
91
Terjatve
74.334.688
62.857.404
85
Kapital
3.333.743.669
3.488.272.955
105
Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve
167.194.803
168.170.938
101
Finančne obveznosti
1.508.731.990
1.295.941.358
86
Poslovne obveznosti
109.315.864
108.378.667
99
Ostali kazalniki
Davek od dohodkov pravnih oseb (v EUR)
32.843.353
45.826.301
139
Stanje dolga na dan (v EUR)
1.490.499.562
1.283.420.611
86
Vračilo glavnice (v EUR)
129.933.199
207.078.949
159
Investicije v imenu in za račun DARS (v EUR)
215.751.619
220.417.215
102
Dolžina izvedenih gradbenih del pri obnavljanju AC (v km)
65,8
48,7
74
Število zaposlenih na dan 31. 12.
1.250
1.276
102
Delež zaposlenih žensk
25,6
26,7
104
Zadovoljstvo zaposlenih
3,50
3,25
93
Delež bolniške odsotnosti
6,82
6,74
99
Obseg izobraževanj v urah na zaposlenega
19,70
16,00
81
Poraba električne energije (v MWh)
21.742
21.367
98
Ogljični odtis – bruto emisije TGP obseg 1 in obseg 2 – (v t CO
2
ekv.)
10.049
7.442
74
Pokritost kritičnih odsekov s SNVP (v %)
67
76
113
Skupni indeks zadovoljstva s slovenskimi AC*
69,5
72,8
105
* Zaradi spremenjene metodologije merjenja v letu 2024, rezultat ni primerljiv z letom 2023.
Družba DARS za prikaz rezultatov poslovanja uporablja tudi alternativna merila uspešnosti poslovanja (APM), kot jih
opredeljuje ESMA. Alternativna merila uspešnosti družba uporablja tudi pri načrtovanju poslovanja in pri poročanju za interne
potrebe spremljanja izvajanja planov.
Poslovni prihodki = čisti prihodki od prodaje + drugi poslovni prihodki + usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
Poslovni odhodki = stroški materiala + stroški storitev + stroški dela + odpisi vrednosti + drugi poslovni odhodki
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) = poslovni prihodki – poslovni odhodki
Dobiček iz poslovanja pred odpisi vrednosti (EBITDA) = poslovni prihodki – poslovni odhodki + odpisi vrednosti
LETNO POROČILO 2024 DARS 11
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja = prihodki – odhodki – davek iz dobička – odloženi davki
Donosnost na kapital (ROE) = čisti poslovni izid obračunskega obdobja / povprečni lastniški kapital obdobja
EBITDA marža = EBITDA / čisti prihodki od prodaje
Neto finančni dolg / EBITDA = (finančni dolg – denarna sredstva – kratkoročne finančne naložbe) / EBITDA
Stopnja lastniškosti financiranja = kapital / skupna vrednost aktive * 100
Bruto dodana vrednost na zaposlenega = (poslovni prihodki – stroški materiala – stroški storitev – drugi poslovni odhodki) /
povprečno število zaposlenih iz ur
Obrestno kritje = EBITDA / plačilo obresti
LETNO POROČILO 2024 DARS 12
I Poslovno poročilo
LETNO POROČILO 2024 DARS 13
Izjava o odgovornosti uprave
Člani Uprave DARS, odgovorni za sestavo letnega
poročila družbe DARS za leto 2024, zagotavljamo,
da je pričujoče letno poročilo z vsemi sestavnimi
deli, vključno z izjavo o upravljanju družbe in
poročilom o trajnostnosti, po našem najboljšem
vedenju sestavljeno skladno z Zakonom o
gospodarskih družbah, z Zakonom o trgu finančnih
instrumentov ter s Slovenskimi računovodskimi
standardi.
Uprava potrjuje, da poslovno poročilo vključuje
pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja ter
njenega finančnega položaja, vključno z opisom
bistvenih vrst tveganj, ki jim je družba
izpostavljena.
Uprava potrjuje, da je poročilo o trajnostnosti
sestavljeno skladno z veljavno zakonodajo v
Sloveniji in Evropski uniji, vključno z evropskimi
standardi trajnostnega poročanja (ESRS) in 8.
členom Uredbe o taksonomiji. Pri sestavitvi
poročila o trajnostnosti smo uporabili ustrezne
presoje, ocene, predpostavke in metode. Poročilo
o trajnostnosti smo pripravili na podlagi analize
dvojne pomembnosti.
Letno poročilo družbe DARS za leto 2024 z
računovodskimi izkazi in pojasnili daje resnično in
pošteno sliko sredstev in obveznosti, finančnega
položaja ter poslovnega izida družbe DARS, v
skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi.
Uprava prav tako izjavlja, da so računovodski izkazi
družbe pripravljeni ob predpostavki nadaljevanja
poslovanja družbe v prihodnosti, da se izbrane
računovodske usmeritve dosledno uporabljajo in
da so razkrite njihove morebitne spremembe.
Uprava je odgovorna za ustrezno vodenje
računovodstva, za sprejetje ustreznih ukrepov za
zavarovanje in ohranjanje vrednosti premoženja
družbe DARS ter za preprečevanje in odkrivanje
prevar ter drugih nepravilnosti oziroma
nezakonitosti.
Davčne oblasti lahko v petih letih po poteku leta, v
katerem je bilo treba odmeriti davek, kadarkoli
preverijo poslovanje družbe. To bi lahko povzročilo
morebitne dodatne obveznosti za plačilo davka,
zamudnih obresti in kazni iz naslova davkov od
dohodkov pravnih oseb (DDPO) ali drugih davkov in
dajatev. Uprava družbe ni seznanjena z
okoliščinami, ki bi lahko povzročile pomembno
obveznost iz tega naslova.
Celje, 17. april 2025
Mag.
predsednik uprave članica uprave član uprave
LETNO POROČILO 2024 DARS 14
I.1 Podatki o družbi
NAZIV
Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d.
DARS d.d.
SEDEŽ
Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje
Telefon: (03) 426 40 71
IZPOSTAVA
Grič 58, 1000 Ljubljana
Telefon: (01) 300 99 02
SPLETNE STRANI
www.dars.si
www.promet.si
www.darsgo.si
evinjeta.dars.si
LETO USTANOVITVE
1993
REGISTRSKI VLOŽEK
1/06158/00, Okrožno sodišče v Celju
ORGANIZIRANOST DRUŽBE
Delniška družba
USTANOVITELJ IN DELNIČAR
Republika Slovenija
MATIČNA ŠTEVILKA
5814251000
IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA ZA DDV
SI92473717
OSNOVNI KAPITAL
2.087.648.901,33 evra
ŠTEVILO IZDANIH DELNIC
55.650.231 imenskih kosovnih delnic
LETNO POROČILO 2024 DARS 15
I.2 Pismo uprave
Leto 2024 je bilo za družbo DARS zaznamovano z
nadvse uspešnim poslovanjem in pomembnimi
razvojnimi mejniki. Zabeležili smo prihodke v višini
584 milijonov evrov, kar presega naša pričakovanja
in odpira nove možnosti za investicije. Čisti dobiček
je dosegel 159,3 milijona evrov, kar predstavlja rast
v primerjavi s 140,5 milijona evrov v letu 2023.
Dolgoročna finančna stabilnost družbe DARS ostaja
temelj za izvedbo načrtovanih investicij. Prihodki od
e-vinjet so v letu 2024 znašali 241 milijonov evrov,
od cestninjenja tovornih vozil pa 275 milijonov
evrov. Stroškovna disciplina je omogočila prihranke
pri materialih in storitvah, ključni izziv pa ostaja
uravnavanje stroškov dela ob ohranjanju finančne
stabilnosti.
Naša prednostna cilja ostajata zagotavljanje
pretočnosti in varnosti prometa na slovenskem
avtocestnem omrežju. V letu 2024 smo pridobili
okoljevarstveno dovoljenje za rekonstrukcijo
odstavnega pasu v vozni pas na štajerski avtocesti
pri Ljubljani, kar bo pomembno prispevalo k
izboljšanju pretočnosti prometa.
V skladu z našo zavezanostjo k trajnostnemu
razvoju smo na dogodku DARS – Avtocesta
prihodnosti predstavili najmodernejši avtocestni
sistem z revolucionarnimi novostmi na področju
digitalizacije avtocest v Sloveniji. V teku sta
projekta uvedbe dinamičnega upravljanja hitrosti
ter sekcijskega merjenja hitrosti, kar bo prispevalo
k večji disciplini voznikov in optimizaciji pretočnosti
prometa. Po uvedbi spremenljive prometne
signalizacije na ljubljanskem obroču in vpadnicah
trenutno testiramo avtomatizirano upravljanje
hitrosti, ki bo predvidoma v celoti delovalo do
sredine leta 2025.
V letu 2024 smo slavnostno obeležili preboj
vzhodne cevi avtocestnega predora Karavanke na
Hrušici, kar predstavlja pomemben mejnik v
izgradnji tega infrastrukturnega projekta, tako da
bo promet po novi cevi stekel v prvih mesecih leta
2026. Napredek je bil dosežen tudi na severnem
delu tretje razvojne osi, kjer smo pridobili vsa
ključna mnenja za izdajo gradbenih dovoljenj in dve
pravnomočni gradbeni dovoljenji. Če ne bo večjih
zapletov, pričakujemo začetek gradnje na vseh
preostalih odsekih hitre ceste med Šentrupertom in
Slovenj Gradcem.
Uspešno smo začeli tudi z gradnjo pomembnega
infrastrukturnega projekta, in sicer glavne ceste
Markovci–Gorišnica–Ormož. Poleg tega je stekla
gradnja polnega priključka iz avtocestnega predora
Šentvid na Celovško cesto v Ljubljani, kjer DARS
vodi investicijo in prispeva večinski delež finančnih
sredstev.
Lani se je rast prometa nekoliko umirila in dosegla
2,5 odstotka, pri čemer je bila največja na
dolenjskem in podravskem avtocestnem kraku.
Letos lahko ob morebitnem poslabšanju
gospodarskih razmer pričakujemo nadaljnjo
umiritev rasti prometa. Med ključnimi izzivi
ostajajo nujna obnovitvena dela, ki zahtevajo
zapore na prometno obremenjenih odsekih. V letu
2025 bosta prometno najzahtevnejši obnovi na
štajerski avtocesti med Slovenskimi Konjicami in
LETNO POROČILO 2024 DARS 16
Dramljami ter na hitri cesti med Nanosom in
Vipavo.
Ponosni smo, da smo se znova uvrstili med deset
najuglednejših delodajalcev v Sloveniji ter prejeli
priznanje za prvo mesto v panogi logistike in
prevoza potnikov. To priznanje je odraz predanosti
in strokovnosti naših zaposlenih, ki s svojim delom
prispevajo k uspehu družbe.
Po zaključeni gradnji nove poslovne stavbe družbe
DARS ob zahodni ljubljanski obvoznici je proti koncu
leta 2024 stekla postopna selitev poslovnih funkcij
na novo lokacijo, kar bo omogočilo boljše delovne
pogoje in učinkovitejše poslovanje.
DARS ostaja zavezan trajnostnemu razvoju,
izboljšanju prometne varnosti in optimizaciji
pretočnosti prometa, pri čemer digitalizacija in
inovacije igrajo ključno vlogo pri uresničevanju
ambicioznih načrtov za prihodnost.
Iskrena hvala vsem zaposlenim, partnerjem in vsem
drugim za trud in predanost, ki sta omogočila te
odlične rezultate. Veselimo se nadaljnjega
sodelovanja in skupnih uspehov v prihodnje.
Mag.
predsednik uprave članica uprave član uprave
LETNO POROČILO 2024 DARS 17
I.3 Poslanstvo, vizija, vrednote in politika
integriranega sistema vodenja
Poslanstvo
S sodobnimi pristopi ter odgovorno do okolja in deležnikov izboljšujemo pretočnost prometa, zagotavljamo
prometno varnost ter nudimo zanesljive in pravočasne storitve na slovenskem avtocestnem omrežju.
Vizija
Povezani v prihodnost
Vodilo našega trajnostnega in digitalnega delovanja je povezanost vseh strateških smernic.
Naša vizija je usmerjena na:
- uporabnike, varno mobilnost ter zanesljive in pravočasne storitve, podprte s pametnimi rešitvami;
- okolje, v katerem delujemo trajnostno, ter izpolnjevanje potreb in pričakovanj vseh ključnih deležnikov;
- zaposlene, ki jim zagotavljamo varno, ustvarjalno in razvojno naravnano delovno okolje.
Temeljne vrednote
Varnost
Skrbimo za varno okolje, v katerem delujemo: varno delovno okolje zaposlenih, varno počutje poslovnih
partnerjev in uporabnikov slovenskega avtocestnega omrežja (smo njihov zanesljiv partner na cesti) ter ohranitev
varnega naravnega okolja.
Odgovornost
Odgovorno do sebe in širše družbe skrbimo za prevzete delovne obveznosti in kakovostno uresničevanje zadanih
nalog z mislijo na uporabnike, okolje (harmonizacijo naših aktivnosti z zmožnostmi in potrebami naravnega
okolja) in druge deležnike, s katerimi poslujemo (dobavitelji, izvajalci, drugi poslovni partnerji, lastnik, lokalna
skupnost – smo zanesljiv poslovni partner).
Trajnostna naravnanost
Pri svojem delovanju upoštevamo vse tri vidike trajnostnega poslovanja (gospodarski, okoljski in družbeni). Pri
tem poleg dolgoročno uspešnega in učinkovitega poslovanja še posebej izpostavljamo zmanjševanje negativnih
okoljskih vplivov ter vzajemno sodelovanje z deležniki in njihovo vključevanje v trajnostno delovanje družbe.
Zanesljivost
Zavedamo se, da smo za uspešno in nemoteno življenje, delo in uresničevanje ciljev posameznikov, podjetij,
ustanov in družbe kot celote vsak trenutek soodgovorni, zato se pri vsakodnevnem delu in procesih družbe
držimo dogovorov. Z deležniki sodelujemo na način, ki spodbuja medsebojno spoštovanje in zaupanje.
Sodelovanje
Pri svojem delovanju smo ves čas naklonjeni odprtosti, povezovanju, ekipnemu duhu in iskanju najboljših rešitev
za skupno dobro, tako med sodelavci družbe kot tudi z aktivnim vključevanjem zunanjih deležnikov, s čimer
uspešno izpolnjujemo naše poslanstvo.
Vodenje z zgledom
Zavezani smo k integriteti in se pogumno soočamo z izzivi. Pričakovanja, ki jih imamo do naših sodelavcev ter
drugih deležnikov, uresničujemo tudi sami, saj se zavedamo pomena vodenja in delovanja z lastnim zgledom. S
poslovanjem, ki je skladno in pregledno, namreč družba DARS gradi svojo integriteto, ki je ključnega pomena za
ohranjanje dobrega imena družbe, kot tudi za doseganje trajnega poslovnega uspeha.
Politika integriranega sistema vodenja
Vodstvo in vsi zaposleni v družbi bomo s strokovnim in odgovornim opravljanjem svojega dela naredili vse, da
bomo izpolnili zahteve in pričakovanja naših deležnikov: uporabnikov, lastnika, zaposlenih, okolja in druge
zainteresirane javnosti. Naš poslovni uspeh je strateško in celostno načrtovan, voden in nadzorovan. Zavezujemo
LETNO POROČILO 2024 DARS 18
se k nenehnemu izboljševanju vseh poslovnih procesov ter njihovemu neprekinjenemu poslovanju, s poudarkom
na preventivnem delovanju in upravljanju tveganj.
Naša cilja sta kakovostno, okoljsko, energetsko učinkovito in družbeno odgovorno delovanje ter zaposlenim,
zunanjim izvajalcem in uporabnikom varna, razpoložljiva in celovita storitev.
Politiko sistema vodenja uresničujemo na naslednji način:
• z odgovornim odločanjem na podlagi konkretnih informacij in dejstev,
• z upoštevanjem vplivov na okolje, družbo in gospodarstvo.
• z vzpostavljanjem dobrih pogojev in odnosov vseh deležnikov znotraj družbe in zunaj nje,
• s spodbujanjem proaktivnega delovanja s poudarkom na inovativnosti zaposlenih ter trajnostnih rešitvah,
• z upravljanjem prepoznanih tveganj in udejanjanjem zaznanih priložnosti,
• z zagotavljanjem želene ravni zaupnosti, celovitosti in razpoložljivosti informacij in informacijskih sredstev,
• z obvladovanjem okoljskih vidikov in trajnostnih vplivov, tveganj in priložnosti,
• s prizadevanjem za ohranjanje biotske raznovrstnosti,
• s skrbnim načrtovanjem učinkovite rabe vseh vrst materialov in energije v celotnem življenjskem ciklu,
• z zagotavljanjem neprekinjenosti poslovanja kritičnih informacijskih sistemov,
• z doslednim spoštovanjem zakonodaje, drugih obvezujočih zahtev, razvojnih usmeritev in smernic
trajnostnega delovanja ter krožnega gospodarstva,
• z vzajemno koristnim sodelovanjem s partnerji in drugimi zunanjimi izvajalci,
• s podpiranjem razvoja stroke ter pridobivanjem novih znanj in veščin,
• z aktivnim komuniciranjem znotraj družbe in z zunanjimi javnostmi,
• z zavezanostjo trajnostnemu poslovanju in ohranjanju okolja,
• z zavezanostjo preprečevanja poslabšanja zdravja zaposlenih in poškodb,
• z vzpostavljanjem in doseganjem merljivih ciljev izboljšav na vseh področjih poslovanja,
• pri nabavi izdelkov in storitev ter pri načrtovanju novih rešitev načrtno upoštevamo vse trajnostne vidike
poslovanja (okolje, energija, kakovost, varovanje informacij, neprekinjenosti poslovanja, varnost,
ekonomika).
Uprava se zavezuje, da bo po svojih najboljših močeh in s svojim osebnim zgledom vztrajala pri doseganju
navedenih ciljev in s tem prispevala h globalnim ciljem za ohranjanje planeta.
LETNO POROČILO 2024 DARS 19
I.4 Izjava o upravljanju družbe DARS
V skladu s petim odstavkom 70. člena Zakona o
gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006
in nadaljnje), Statutom DARS, sprejetim junija
2021, ter določili Kodeksa upravljanja javnih
delniških družb in Kodeksa korporativnega
upravljanja družb s kapitalsko naložbo države kot
del Letnega poročila družba DARS podaja naslednjo
IZJAVO O UPRAVLJANJU:
Izjava o upravljanju je sestavni del Letnega poročila
za leto 2024 in je za obdobje od 1. 1. 2024 do
dneva objave v letu 2025 dostopna v elektronski
obliki na spletnih straneh Ljubljanske borze
(SEOnet) in na uradnih spletnih straneh družbe
DARS (www.dars.si).
1. Sklicevanje na kodeksa upravljanja in
pripo
Družba DARS pri svojem delu in poslovanju v
največji mogoči meri spoštuje naslednje kodekse
ter priporočila poslovne prakse vodenja in
upravljanja:
- Slovenski kodeks upravljanja javnih
delniških družb, 9. 12. 2021, dostopen na
spletni strani Ljubljanske borze
http://www.ljse.si (referenčni);
- Kodeks korporativnega upravljanja družb s
kapitalsko naložbo države, december 2023,
dostopen na spletni strani Slovenskega
državnega holdinga http://www.sdh.si; ter
LETNO POROČILO 2024 DARS 20
- Priporočila in pričakovanja Slovenskega
državnega holdinga, december 2023,
dostopna na spletni strani Slovenskega
državnega holdinga http://www.sdh.si.
Po uveljavitvi Zakona o Slovenskem državnem
holdingu Republika Slovenija kot edini delničar
izvršuje svoje pravice prek SDH, ki pravice izvršuje z
uresničevanjem glasovalnih pravic na skupščini, z
nastopanjem pred sodišči in drugimi organi ter s
sklicevanjem skupščine.
Pri izvajanju navedenih kodeksov in priporočil v
letu 2024 v družbi večjih odstopanj ni bilo, v
nadaljevanju pa družba pojasnjuje odstopanja od
posameznih priporočil. Družba DARS pri svojem
poslovanju spoštuje interne akte in Etični kodeks
družbe ter si pri poslovanju prizadeva za izboljšanje
prakse korporativnega upravljanja.
2. DARS pri upravljanju odstopa od
Posamezna odstopanja od zgoraj navedenih
kodeksov in priporočil so skupaj z navedbo
razlogov razkrita v nadaljevanju te izjave.
Okvir
Tč. 1: Upoštevamo delno. Statut družbe vsebuje
glavne cilje in vključuje cilje, ki jih je kot strateške
definiral Državni zbor RS z Odlokom o strategiji
upravljanja kapitalskih naložb države (Uradni list
RS, št. 53/15). Poleg tega ima družba cilje
definirane tudi v Strategiji družbe DARS in drugih
dokumentih družbe.
Izjava o upravljanju in izjava o skladnosti s
kodeksom
Tč. 5.6: Družba pri presoji ustreznosti izjave o
upravljanju ne uporablja ostalih zunanjih
neodvisnih institucij, saj izjavo pregleda več
strokovnih služb znotraj družbe. Prav tako ima
družba vzpostavljeno notranjo revizijo, ki izvaja
neodvisen nadzor nad urejenostjo in
gospodarnostjo poslovanja družbe DARS skladno s
predpisi in notranjimi akti.
Tč. 10.1 do 10.4: Ne upoštevamo, vendar bo
družba v primeru skupščine, izvedene z uporabo
elektronskih sredstev brez fizične prisotnosti,
pravila za udeležbo in glasovanje na skupščini
objavila na svojem uradnem mestu objave
najpozneje ob sklicu skupščine.
Tč. 10.5: Pooblastila se ne zbirajo, saj ima družba
samo enega delničarja.
Tč. 10.6: Pooblastila in prijave se ne zbirajo, saj ima
družba samo enega delničarja.
Tč. 10.13: Predstavnik pooblaščenega revizorja do
zdaj na skupščino ni bil vabljen. Predstavnik je
redno vabljen na sejo nadzornega sveta in
revizijske komisije nadzornega sveta ob potrditvi
letnega poročila.
Sestava in imenovanje nadzornega sveta
Tč. 11: V družbah, v katerih SDH izvršuje najmanj ¾
vseh glasovalnih pravic, nadzorni sveti ne
oblikujejo posebnih komisij, pristojnih za izvedbo
postopkov iskanja in ocenjevanja kandidatov za
člane nadzornega sveta družbe. V teh družbah je
naborna pot, ki jo uporabi nadzorni svet družbe,
predlog kandidatov, ki ga nadzornemu svetu
posreduje SDH. Nadzorni svet je v letu 2018 sprejel
Politiko raznolikosti, v kateri je zapisano, da si za
izpolnjevanje prizadevajo delničarji, nadzorni svet
in svet delavcev.
sveta
Tč. 12: V družbah, v katerih SDH izvršuje najmanj ¾
vseh glasovalnih pravic, nadzorni sveti ne
oblikujejo posebnih komisij, pristojnih za izvedbo
postopkov iskanja in ocenjevanja kandidatov za
člane nadzornega sveta družbe. V teh družbah je
naborna pot, ki jo uporabi nadzorni svet družbe,
predlog kandidatov, ki ga nadzornemu svetu
posreduje SDH.
Izjava o neodvisnosti
Tč. 13.1: Vsi člani nadzornega sveta enkrat letno
izpolnijo in podpišejo izjavo o neodvisnosti, se pa
medsebojno ne seznanijo z vsebino izjav o
neodvisnosti. Podpisane izjave se objavijo na
spletnih straneh družbe.
Tč. 15.1: Letni načrt usposabljanja članov
nadzornega sveta in komisij ni opredeljen enkrat
letno, temveč člani nadzornega sveta sproti
presodijo, katero izobraževanje potrebujejo. Člani
nadzornega sveta se usposabljajo ter zagotavljajo,
da znanje, izkušnje in veščine članov ustrezajo
potrebam družbe. Okvirni stroški izobraževanja so
zagotovljeni v letnem poslovnem načrtu družbe.
Vrednotenje nadzornega sveta
Tč. 16.4: Zunanja presoja ni bila opravljena, ker je
bil izveden postopek vrednotenja (sestava,
LETNO POROČILO 2024 DARS 21
delovanje, potencialna nasprotja, delovanje
nadzornega sveta in sodelovanje z upravo družbe).
Predsednik nadzornega sveta
Tč. 17.8: Skupščina ima samo enega delničarja, ki je
seznanjen z delom nadzornega sveta čez celotno
leto, saj je prisoten na sejah nadzornega sveta in
prejema tudi vsa gradiva, zato ni prisoten na
skupščini.
Tč. 19.1: Podan je bil novi predlog skupščinskega
sklepa, ki pa ni bil potrjen s strani lastnika.
Tč. 30: Družba ima izdelano in veljavno splošno
Strategijo komuniciranja družbe DARS, izdelan in
veljaven Pravilnik o varovanju poslovnih skrivnosti,
poleg tega tudi Pravilnik o načinu dajanja
informacij za medije ter Navodilo odgovarjanja
uporabnikom avtocest. Priporočilo se upošteva
delno, saj visokokakovostni standardi pripravljanja
računovodskih, finančnih in nefinančnih informacij
niso posebej opredeljeni.
Javna objava pomembnih informacij
Tč. 32.5: Računovodski izkazi družbe s pojasnili in
razkritji najpomembnejših kategorij so pripravljeni
v skladu z računovodskimi ter poročevalskimi
zahtevami SRS, upoštevaje določila ZGD-1 in
ZDARS-1.
Tč. 32.7: Ne upoštevamo, saj družba na svoji
spletni strani javno ne objavlja poslovnikov
organov nadzora. Gre za dokumente, ki se redno
posodabljajo in so namenjeni izključno delu teh
organov. Vsako zunanje ocenjevanje primernosti
teh dokumentov s strani tretjih oseb bi bilo zaradi
nepoznavanja potreb teh organov neprimerno.
Nadzorni svet
Tč. 6.20: V družbah, v katerih SDH izvršuje najmanj
¾ vseh glasovalnih pravic, nadzorni sveti ne
oblikujejo posebnih komisij, pristojnih za izvedbo
postopkov iskanja in ocenjevanja kandidatov za
člane nadzornega sveta družbe, razen če ni s
posebno zakonodajo določeno drugače. V teh
družbah je naborna pot, ki jo uporabi nadzorni svet
družbe, predlog kandidatov, ki ga nadzornemu
svetu posreduje SDH.
Tč. 8.6: V Letnem poročilu niso razkriti stroški
delovanja nadzornega sveta, kot je navedeno.
Razkritje obsega prejemke članov NS, vključno s
potnimi stroški in obračunanimi bonitetami.
Revizija in sistem notranjih kontrol
Tč. 9.3.5: Upošteva se delno, saj se roki za
priporočila notranjih revizorjev izjemoma
podaljšajo zaradi objektivnih razlogov. Odgovorne
osebe podajo utemeljene razloge za podaljšanje
rokov.
Nabava blaga in storitev, sponzorstvo in
donatorstvo
Tč. 3.1: Transparentnost se v postopkih javnega
naročanja zagotavlja z upoštevanjem ZJN-3 in
Pravilnika o izvajanju nabavnih postopkov, pri
čemer se za evidenčna naročila praviloma pridobijo
tri ponudbe (izjemoma ena zaradi objektivnih
razlogov). Gospodarnost poslovanja se zagotavlja s
sprejemom poslovnega načrta in načrta nabav.
Nadzor nad javnimi naročili je opredeljen v ZJN-3 in
Pravilniku o izvajanju nabavnih postopkov, ki je
usklajen z notranjo revizijo. Izvajanje javnih naročil
je predmet rednih in izrednih revizij, na podlagi
katerih se uvajajo izboljšave. S skrbništvom
pogodbe se zagotavlja, da so storitve dejansko
opravljene.
Tč. 3.2: Izogibamo se sklepanju pavšalnih pogodb,
pavšali so določeni zgolj v posebnih primerih (npr.
pavšal za odzivnost pri reševanju napak za
zagotavljanje čim bolj nemotenega poslovanja).
Tč. 3.5: Postopki javnih naročil so poleg objave na
portalu javnih naročil in TED objavljeni tudi na
spletni strani DARS (dostopne objave od leta 2007),
za evidenčna naročila se vabilo posreduje zgolj
vabljenim ponudnikom po elektronski pošti, v
skladu z ZJN-3 se na portalu javnih naročil
posredujejo podatki o oddanih naročilih, neizbrane
ponudnike pa je treba obveščati o tem, komu je
bilo evidenčno naročilo oddano.
Tč. 3.8: Upoštevamo delno. Pogodbe v postopkih
javnih naročil objavimo na portalu javnih naročil v
30 dneh po sklenitvi, evidenčne pogodbe pa enkrat
letno, v skladu z ZJN-3. V skladu z enajstim
odstavkom 10. člena ZDIJZ v petih dneh od
sklenitve posla na svoji spletni strani objavimo
informacije javnega značaja, ki se nanašajo na
donatorske, sponzorske, svetovalne in druge
avtorske ali druge intelektualne storitve.
Tč. 3.9: Upoštevamo delno. Podatki se s portala
javnih naročil sproti objavljajo na spletni strani
https://ejn.gov.si/statist, ki omogoča izpis
vrednosti tudi strukturirano po vrsti posla. Za
LETNO POROČILO 2024 DARS 22
evidenčna naročila se vrednost o skupni vrednosti
storitev objavi enkrat letno na portalu javnih
naročil, seznam pogodb z navedbo predmeta
naročila se objavi v skladu s 106. členom ZJN-3
enkrat letno na spletni strani družbe DARS, podatka
o vrednosti strukturirano po vrsti poslov ni.
Tč. 3.13: Upoštevamo delno. Sponzorska sredstva
smo namenili Gorenjski gradbeni družbi za
50. Zimske športne igre cestarjev.
Tč. 6.1: Edini delničar družbe DARS je Republika
Slovenija, ki jo na podlagi določila 18. člena Zakona
o Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS,
št. 25/2014) zastopa Slovenski državni holding,
d. d. Ker je skupščina univerzalna, ni treba
spoštovati določil ZGD-1 glede sklicnega roka in
objave dnevnega reda skupščine.
Tč. 6.4: Upoštevamo delno. Objavi se dnevni red,
gradivo s prilogami pa se posreduje edinemu
delničarju.
Tč. 8: Čeprav skrbni pregled s področja človekovih
pravic v družbi ni bil opravljen, človekove pravice v
družbi dosledno spoštujemo ob upoštevanju
veljavne zakonodaje (Ustava RS, konvencije ILO,
Zakon o varstvu pred diskriminacijo, ZDR-1),
Darsovega kodeksa ravnanja ter internih aktov
družbe, ki zadevajo predvsem nediskriminacijo na
delovnem mestu, mobing ter človekove temeljne
ekonomske in socialne pravice. V družbi se vseskozi
spodbujajo novi inovativni in sodobni pristopi za
povečanje spoštljivega ravnanja in komuniciranja
na delovnem mestu ter do poslovnih partnerjev, s
čimer želimo zagotoviti zavest in kulturo, ki
prispeva k spodbujanju najboljšega v vsakem
sodelavcu.
sledila tudi v prihodnje ter v skladu s tem
izpolnjevala svoj sistem korporativnega
upravljanja.
3. Sistem skladnosti poslovanja in integritete
naslednje odgovornosti in pristojnosti:
- preverjanje poslovanja družbe z vidika
skladnosti z zakonodajo, drugimi pravili,
priporočili in internimi akti družbe;
- svetovanje upravi in področjem pri
uskladitvi poslovanja družbe z obveznostmi,
ki jih določajo zakonodaja ter druga za
družbo veljavna pravila oziroma priporočila;
- vodenje postopkov obravnave prijav
domnevnih nepravilnosti s področja
skladnosti poslovanja in integritete;
- korespondenca s Komisijo za preprečevanje
korupcije;
- izvajanje nalog nosilca priprave načrta
integritete in skrbništvo nad
uresničevanjem v načrtu predvidenih
ukrepov;
- skrb za področje varovanja osebnih
podatkov ter korespondenca z
Informacijskim pooblaščencem kot
nadzornim organom za varstvo osebnih
podatkov;
- skrb za sistem izvajanja nalog in postopkov,
vezanih na preprečevanje pranja denarja in
financiranja terorizma v družbi;
- skrb za sistem notranjih kontrol za
omejevanje tveganj prepovedanega
trgovanja z notranjimi informacijami;
- skrb za izobraževanje in usposabljanje
zaposlenih glede vsebin s področja dela
službe;
- izvajanje preventivnih ukrepov za
preprečevanje goljufij, poneverb, zlorab,
koruptivnih ravnanj, konflikta interesov,
tatvin, namernih poškodovanj in drugih
odklonskih ravnanj;
- izvajanje preventivnih ukrepov za
ugotavljanje pomanjkljivosti s področja
korporativne kulture in priprava ukrepov za
odpravo pomanjkljivosti.
na
področju skladnosti poslovanja in integritete:
- Darsov kodeks ravnanja,
- Načrt integritete,
- Politika ustreznosti in primernosti članov
uprave ter drugih ključnih zaposlenih,
- Pravilnik o obvladovanju internih aktov,
- Pravilnik o vodenju postopka obravnave
domnevnih nepravilnosti oziroma kršitev s
področja korporativne integritete,
- Pravilnik za izvajanje nalog in postopkov s
področja Zakona o preprečevanju pranja
denarja in financiranja terorizma v DARS,
- Pravilnik o ravnanju delavcev, ki so jim
neposredno dostopne notranje informacije,
- Operacijski predpis o postopkih in ukrepih
za varstvo osebnih podatkov,
- Pravilnik o varstvu osebnih podatkov,
- Pravilnik o omejitvah in dolžnostih v zvezi s
sprejemanjem daril,
- Pravilnik o omejevanju nasprotja interesov
in lobiranja,
LETNO POROČILO 2024 DARS 23
- Seznam indikatorjev nepravilnosti in načrt
za odziv na zaznane nepravilnosti v
postopkih javnega naročanja.
4. nosti sistemov notranjih
Uprava družbe je odgovorna za vzpostavljanje in
zagotavljanje delovanja notranjega kontroliranja in
notranjih računovodskih kontrol, za izbiranje in
uporabljanje računovodskih usmeritev ter za
varovanje premoženja družbe.
Sistem notranje kontrole je skupek različnih
usmeritev in politik, ki jih vzpostavi in sprejme
uprava z namenom, da bi kar najbolje upravljala
tveganje, povezano z računovodskim poročanjem.
Namen sistema notranje kontrole je zagotoviti
učinkovitost in uspešnost delovanja, zanesljivost
računovodskega poročanja in skladnost z
veljavnimi zakoni ter drugimi zunanjimi in
notranjimi predpisi.
Družba ima vzpostavljen sistem obvladovanja
tveganja, povezan z računovodskim poročanjem.
Pravilnost, popolnost in resničnost računovodskega
poročanja zagotavljamo z izvajanjem naslednjih
vrst notranje kontrole:
- kontrola pravilnosti računovodskih
podatkov, ki jih zagotavljamo na različne
načine, na primer z usklajevanjem postavk s
kupci in dobavitelji;
- kontrole popolnosti zajemanja podatkov
(npr. zaporedje dokumentacije, številčenje
dokumentov);
- kontrola razmejitev dolžnosti in
odgovornosti (npr. ločeno izvajanje
evidentiranja in plačevanja);
- kontrola omejitve dostopa (pravice dostopa
do računovodskih evidenc so selektivno
dodeljene);
- kontrola nadziranja.
Proces računovodenja je informacijsko podprt, zato
so vse zgoraj naštete vrste notranje kontrole
povezane tudi s sistemi kontrole, vgrajenimi v okvir
informacijske tehnologije, ki obsegajo tako
kontrolo omejitev dostopa do omrežja, podatkov,
aplikacij kot tudi kontrolo točnosti in popolnosti
zajemanja in obdelovanja podatkov.
V poglavju Upravljanje tveganj poslovnega poročila
so podrobneje predstavljeni upravljanje tveganj in
kontrolni mehanizmi v povezavi z oceno
posamezne vrste tveganja. Menimo, da je sedanji
sistem kontrol v družbi DARS v letu 2024
zagotavljal učinkovito in uspešno doseganje
poslovnih ciljev, delovanje v skladu z zakonskimi
določili ter pošteno, transparentno poročanje v
vseh pomembnih pogledih.
5.
uveljavljanja njihovih pravic
Družba ima položaj delniške družbe kot
gospodarske družbe po ZGD-1.
Delovanje skupščine, njene ključne pristojnosti in
pravice delničarjev ter način njihovega
uveljavljanja podrobneje opredeljuje Statut DARS.
Edini ustanovitelj in delničar družbe DARS je
Republika Slovenija (v nadaljevanju RS), ki jo po
uveljavitvi Zakona o Slovenskem državnem
holdingu zastopa Slovenski državni holding. Svoje
pravice delničarja, ki jih opredeljujeta ZGD-1 in
Statut DARS, RS uresničuje na skupščini delničarjev.
Skupščino sklicuje uprava DARS na lastno pobudo,
na zahtevo nadzornega sveta ali na zahtevo
delničarja družbe.
Skupščino je treba sklicati v zakonsko določenih
primerih, vendar najmanj enkrat letno.
6. Sestava in delovanje organov vodenja in
nadzora ter njihovih komisij
Sestavo in delovanje uprave družbe podrobneje
določa Statut DARS. Po Statutu DARS ima uprava
družbe lahko največ pet članov. Za predsednika oz.
člana uprave je lahko imenovana oseba, ki
izpolnjuje pogoje iz 255. člena ZGD-1 in točke 7.2.2
Statuta DARS. Predsednika in vse člane uprave
imenuje nadzorni svet za največ pet (5) let ter so v
delovnem razmerju z družbo.
Uprava družbe DARS je v letu 2024 delovala v
sestavi:
- predsednik uprave mag. Andrej Ribič,
nastop na funkcijo 7. 11. 2024, od 1. 1. 2023
do 7. 11. 2024 član uprave,
- član uprave mag. David Skornšek, od 7. 11.
2023 do 7. 11. 2024 predsednik uprave, od
7. 11. 2024 nastop na funkcijo člana uprave,
- članica uprave Alenka Muhič, nastop na
funkcijo 15. 1. 2024,
- član uprave / delavski direktor Rožle
Podboršek, nastop na funkcijo 9. 5. 2019,
ponovni mandat od 9. 5. 2024.
Natančneje so vse podrobnosti, ki se nanašajo na
člane uprave v letu 2024, navedene v tabeli z
naslovom Sestava uprave v poslovnem letu 2024,
ki je sestavni del te izjave o upravljanju družbe in je
LETNO POROČILO 2024 DARS 24
bila izdelana v sladu s prilogo C.1 Slovenskega
kodeksa upravljanja javnih delniških družb.
Uprava vodi družbo v korist družbe, neodvisno in
na lastno odgovornost; pri vodenju ravna s
skrbnostjo vestnega in poštenega
gospodarstvenika ter varuje poslovne skrivnosti
družbe. Pri uresničevanju nalog vodenja uprava
sprejema ukrepe in izvaja postopke, ki jih določata
zakon in statut družbe.
Če ima uprava več kot dva člana, družbo zastopa
predsednik uprave skupaj s članom uprave.
Uprava odločitve, ki so v njeni pristojnosti,
sprejema z večino glasov vseh članov uprave. Vsak
član uprave ima en glas. V primeru enakega števila
glasov je odločilen glas predsednika uprave.
Uprava sprejme poslovnik o svojem delu, h
kateremu daje soglasje nadzorni svet.
V skladu s točko 7.3.1 Statuta DARS nadzorni svet
sestavlja devet članov, od katerih so trije člani
nadzornega sveta predstavniki zaposlenih.
V skladu s Statutom DARS nadzorni svet sprejme
poslovnik o svojem delu. Nadzorni svet voli
predsednika in namestnika predsednika.
Nadzorni svet mora biti sklican vsaj enkrat v
četrtletju. Nadzorni svet je sklepčen, če sta pri
sklepanju navzoči dve tretjini članov, med katerimi
mora biti tudi predsednik nadzornega sveta ali
njegov namestnik.
V skladu s Statutom DARS nadzorni svet nadzira
vodenje poslov, odloča o imenovanju in odpoklicu
uprave ter njihovih prejemkih, lahko sklicuje
skupščino, pregleduje in preverja knjige ter
dokumentacijo družbe, njeno blagajno, shranjene
vrednostne papirje in zaloge blaga ter druge stvari,
daje upravi predhodno soglasje k poslom iz točke
7. 2. 12 statuta družbe, seznani se z odločitvijo
uprave glede ustanavljanja in ukinitev hčerinskih
družb, skupščini predlaga imenovanje revizorja,
imenuje revizijsko komisijo nadzornega sveta in
druge komisije v skladu z ZGD-1, seznani se z
odločitvijo uprave glede nakupa in odprodaje
deležev ali delnic drugih družb, daje soglasje na
letni poslovni načrt družbe ter na triletni poslovni
in finančni načrt družbe ter ostale planske
dokumente, besedilo statuta usklajuje z veljavnimi
sklepi skupščine, organe družbe in delničarja
obvešča o svojih stališčih in predlogih, obravnava
in odloča o vseh drugih zadevah, za katere je
pristojen po zakonu, drugih predpisih, po
pooblastilu skupščine in statuta družbe.
Nadzorni svet mora preveriti letno poročilo skupaj
z revizorjevim poročilom in predlog uprave za
uporabo bilančnega dobička. O rezultatih
preveritve mora sestaviti pisno poročilo za
skupščino.
Določbe, ki se nanašajo na skupščino, upravo,
nadzorni svet in vrednostne papirje družbe, so
povzete po statutu, z dne 13. 1. 2025.
Nadzorni svet družbe je že v letu 2018 sprejel
Politiko raznolikosti družbe DARS in jo v letu 2022
tudi noveliral. Politika določa pristop k raznolikosti
v upravi in nadzornem svetu (vključno s komisijami
nadzornega sveta). S politiko se spodbuja
doseganje raznolikosti uprave in nadzornega sveta
ter postavljajo merila, ki nadzornemu svetu
omogočajo utemeljitev njihovega izbora. Treba je
upoštevati vse ustrezne vidike raznolikosti za
zagotovitev, da je v upravi in nadzornem svetu
dovolj različnih mnenj ter strokovnega znanja in
izkušenj, potrebnih za dobro razumevanje
trenutnega dogajanja, obvladovanje tveganj in
prepoznavanja priložnosti, povezanih s
poslovanjem družbe.
Cilj te politike je spodbujanje raznolikosti članstva v
upravi in nadzornem svetu v znanju, veščinah,
izkušnjah, poklicni usposobljenosti, starosti, spolu,
načinu dela in drugih vidikih. Tako raznoliko
sestavljena uprava in nadzorni svet delujeta v
dobro družbe.
Namen politike je doseči večjo učinkovitost uprave
in nadzornega sveta, kar prispeva k izboljšanju
poslovanja in povečanju ugleda družbe. Prednost
raznovrstne sestave organov vodenja ter njenih
nadzornih organov je na tej ravni eden od bistvenih
elementov pri ohranjanju razvojnih in
konkurenčnih prednosti družbe. Za izpolnjevanje
politike raznolikosti si v družbi prizadevajo delničar
pri imenovanju članov nadzornega sveta, nadzorni
svet pri imenovanju članov komisij nadzornega
sveta ter kadrovska komisija nadzornega sveta pri
imenovanju članov uprave in svet delavcev pri
izboru delavskega direktorja.
Za postopke izbora kandidatov oziroma naborne
poti, ki omogočajo pritegnitev dovolj širokega
nabora različnih kandidatov, ima nadzorni svet več
možnosti, in sicer neposredno iskanje, javni razpis
ali kombinacija javnega razpisa in neposrednega
iskanja.
Izbrani vidiki raznolikosti so:
- strokovna raznolikost članov,
- interdisciplinarna znanja,
- kontinuiteta dela in starostna struktura
- zastopanost spolov.
LETNO POROČILO 2024 DARS 25
Tabela 1: Struktura organov upravljanja po spolu (stanje na dan 31. 12. 2024)
Telo/organ
Skupaj
Starostna struktura po spolu
Starostna struktura po letih
Do
40 let
41 do 50
let
51 do 60
let
let
Nadzorni svet
9
7
2
22
0
3
2
4
Kadrovska komisija NS
4
2
2
50
0
2
1
1
Revizijska komisija NS
4
3
1
25
0
0
2
2
Investicijska komisija NS
5
5
0
0
0
2
1
2
Uprava
4
3
1
25
0
2
1
1
Direktorji področij
6
2
4
67
1
1
4
0
Svet delavcev
14
12
2
14
2
9
3
0
Skupaj
46
34
12
26
3
19
14
10
LETNO POROČILO 2024 DARS 26
Tabela 2: Sestava nadzornega sveta v poslovnem letu 2024
Ime in priimek
Funkcija
funkcije (prvi
nastop na
funkcijo)
funkcije/
mandata
Predstavnik
kapitala/
delavcev
nadzornega sveta/
nadzornega sveta
Spol
Letnica
rojstva
Izobrazba
Neodvisnost po
upravljanja javnih
Obstoj nasprotja
interesa v
poslovnem letu
2024
organih
nadzora
Član
9. 5. 2019
13. 4. 2024
novi mandat
13. 4. 2028
Predstavnik
delavcev
18/18
Moški
Slovensko
1983
Magister
inženir
logistike
Da
Ne
Ne
v komisijah NS
Funkcija v komisijah nadzornega sveta
n
nadzornega sveta
Investicijska komisija
Član
11/11
Ime in priimek
Funkcija
funkcije (prvi
nastop na
funkcijo)
funkcije/
mandata
Predstavnik
kapitala/
delavcev
nadzornega sveta/
nadzornega sveta
Spol
Letnica
rojstva
Izobrazba
Neodvisnost po
upravljanja javnih
Obstoj nasprotja
interesa v
poslovnem letu
2024
organih
nadzora
Članica
4. 7. 2020
4. 7. 2024
novi mandat
4. 7. 2028
Predstavnica
delavcev
18/18
Ženski
Slovensko
1974
Višja
ekonomistka
Da
Ne
Ne
v komisijah NS
Funkcija v komisijah nadzornega sveta
n
nadzornega sveta
Kadrovska komisija
Članica
7/7
Ime in priimek
Funkcija
funkcije (prvi
nastop na
funkcijo)
funkcije/
mandata
Predstavnik
kapitala/
delavcev
nadzornega sveta/
nadzornega sveta
Spol
Letnica
rojstva
Izobrazba
Neodvisnost po
upravljanja javnih
Obstoj nasprotja
interesa v
poslovnem letu
2024
organih
nadzora
Član
4. 7. 2020
2. 6. 2024
Predstavnik
delavcev
6/18
Moški
Slovensko
1964
Poklicni voznik
Da
Ne
Ne
v komisijah NS
Funkcija v komisijah nadzornega sveta
n
nadzornega sveta
Kadrovska komisija
Član do 2. 6. 2024
1/7
LETNO POROČILO 2024 DARS 27
Ime in priimek
Funkcija
funkcije (prvi
nastop na
funkcijo)
funkcije/
mandata
Predstavnik
kapitala/
delavcev
nadzornega sveta/
nadzornega sveta
Spol
Letnica
rojstva
Izobrazba
Neodvisnost po
upravljanja javnih
Obstoj nasprotja
interesa v
poslovnem letu
2024
organih
nadzora
Igor Kolar
Član
10. 10. 2019
3. 6. 2024 novi
mandat
3. 7. 2020
3. 6. 2028
Predstavnik
delavcev
10/18
Moški
Slovensko
1971
Komunalni
inženir
Da
Ne
Ne
Funkcija v komisijah nadzornega sveta
n
nadzornega sveta
Kadrovska komisija
Član od 3. 7. 2024
6/7
Ime in priimek
Funkcija
funkcije (prvi
nastop na
funkcijo)
funkcije/
mandata
Predstavnik
kapitala/
delavcev
nadzornega sveta/
nadzornega sveta
Spol
Letnica
rojstva
Izobrazba
Neodvisnost po
upravljanja javnih
Obstoj nasprotja
interesa v
poslovnem letu
2024
organih
nadzora
Anton Guzej
Član
24. 6. 2020
25. 6. 2024
novi mandat
25. 6. 2028
Predstavnik
kapitala
18/18
Moški
Slovensko
1952
Univerzitetni
diplomirani
ekonomist
Da
Ne
Občina Šmarje
pri Jelšah,
Terme Olimia,
d. d.
Funkcija v komisijah nadzornega sveta
n
nadzornega sveta
Revizijska komisija
Predsednik
15/15
Ime in priimek
Funkcija
funkcije (prvi
nastop na
funkcijo)
funkcije/
mandata
Predstavnik
kapitala/
delavcev
nadzornega sveta/
nadzornega sveta
Spol
Letnica
rojstva
Izobrazba
Neodvisnost po
upravljanja javnih
Obstoj nasprotja
interesa v
poslovnem letu
2024
organih
nadzora
Član
Predsednik
24. 9. 2022
7. 10. 2022
7. 10. 2022
24. 9. 2026
Predstavnik
kapitala
17/18
Moški
Slovensko
1956
Magister
znanosti
Da
Da
Ne
Funkcija v komisijah nadzornega sveta
n
nadzornega sveta
-
-
-
LETNO POROČILO 2024 DARS 28
Ime in priimek
Funkcija
funkcije (prvi
nastop na
funkcijo)
funkcije/
mandata
Predstavnik
kapitala/
delavcev
nadzornega sveta/
nadzornega sveta
Spol
Letnica
rojstva
Izobrazba
Neodvisnost po
upravljanja javnih
Obstoj nasprotja
interesa v
poslovnem letu
2024
organih
nadzora
Član
Namestnik
predsednika
24. 9. 2022
17. 2. 2023
24. 9. 2026
Predstavnik
kapitala
18/18
Moški
Slovensko
1957
Univerzitetni
diplomirani
ekonomist
Da
Ne
Ne
Funkcija v komisijah nadzornega sveta
n
nadzornega sveta
Revizijska komisija
Investicijska komisija
Član
Predsednik
13/15
15/15
Ime in priimek
Funkcija
funkcije (prvi
nastop na
funkcijo)
funkcije/
mandata
Predstavnik
kapitala/
delavcev
nadzornega sveta/
nadzornega sveta
Spol
Letnica
rojstva
Izobrazba
Neodvisnost po
upravljanja javnih
Obstoj nasprotja
interesa v
poslovnem letu
2024
organih
nadzora
Dr. Nevenka Hrovatin
Članica
24. 9. 2022
24. 9. 2026
Predstavnica
kapitala
18/18
Ženski
Slovensko
1960
Doktorica
znanosti
Da
Da
HSE, d. o. o.
Funkcija v komisijah nadzornega sveta
n
nadzornega sveta
Kadrovska komisija
Predsednica
7/7
Ime in priimek
Funkcija
funkcije (prvi
nastop na
funkcijo)
funkcije/
mandata
Predstavnik
kapitala/
delavcev
nadzornega sveta/
nadzornega sveta
Spol
Letnica
rojstva
Izobrazba
Neodvisnost po
upravljanja javnih
Obstoj nasprotja
interesa v
poslovnem letu
2024
organih
nadzora
Član
16. 2. 2023
16. 2. 2027
Predstavnik
kapitala
16/18
Moški
Slovensko
1975
Univerzitetni
diplomirani
pravnik
Da
Ne
Javni holding
Ljubljana,
d. o. o.
Funkcija v komisijah nadzornega sveta
n
nadzornega sveta
Kadrovska komisija
Investicijska komisija
Član
Član
7/7
15/15
LETNO POROČILO 2024 DARS 29
Ime in priimek
Funkcija
funkcije (prvi
nastop na
funkcijo)
funkcije/
mandata
Predstavnik
kapitala/
delavcev
nadzornega sveta/
nadzornega sveta
Spol
Letnica
rojstva
Izobrazba
Neodvisnost po
upravljanja javnih
Obstoj nasprotja
interesa v
poslovnem letu
2024
organih
nadzora
Član
16. 2. 2023
16. 2. 2027
Predstavnik
kapitala
14/18
Moški
Slovensko
1966
Magister
znanosti
Da
Da
JP KPV, d. o. o.
Triglav
Fondovi,
d. o. o.
Funkcija v komisijah nadzornega sveta
n
nadzornega sveta
Revizijska komisija
Investicijska komisija
Član
Član
14/15
11/15
Tabela 3
Ime in priimek
Komisija
Spol
Letnica rojstva
Izobrazba
Mojca Lahajner
Revizijska komisija
15/15
Ženski
Slovensko
1972
Diplomirana ekonomistka
Ne
Ime in priimek
Komisija
Spol
Letnica rojstva
Izobrazba
Investicijska komisija
15/15
Moški
Slovensko
1956
Univerzitetni diplomirani
inženir gradbeništva
Ne
LETNO POROČILO 2024 DARS 30
Tabela 4: Sestava uprave v poslovnem letu 2024
Ime in priimek
Funkcija
upravi
funkcije
(prvi
nastop na
funkcijo)
funkcije/
mandata
Spol
Letnica
rojstva
Izobrazba
Strokovni profil
organih nadzora
nepovezanih
Predsednik
Organizacija in vodenje družbe,
razvojna vprašanja družbe,
zadolžen za področje vzdrževanja,
upravljanja, kabineta uprave,
službe za komuniciranje in službe
za skladnost poslovanja in
integriteto
7. 11. 2024
7. 11. 2029
Moški
Slovensko
1957
Magister
znanosti
Organizacija in vodenje
družbe, razvojna
vprašanja družbe
ELES, d. o. o.
Član uprave
(do 7. 11. 2024 predsednik uprave)
Organizacija in vodenje družbe,
razvojna vprašanja družbe,
poslovno področje, zadolžen za
področje financ in računovodstva,
področje cestninjenja, področje za
informatiko in digitalno
poslovanje, službo za trajnostni
razvoj, službo za kontroling, službo
za mednarodno in medresorsko
sodelovanje, službo za nabavo,
notranjo revizijo
1. 1. 2023
1. 1. 2028
Moški
Slovensko
1973
Magister
znanosti
Organizacija in vodenje
družbe, razvojna
vprašanja družbe
ELES, d. o. o.
Članica uprave
Organizacija in vodenje družbe,
razvojna vprašanja družbe
zadolžena za področje za
organizacijo gradenj in obnov
15. 1. 2024
15. 1. 2029
Ženski
Slovensko
1975
Univerzitetna
diplomirana
inženirka
gradbeništva
Organizacija in vodenje
družbe, razvojna
vprašanja družbe
Ne obstaja
Član/delavski direktor
Organizacija in vodenje družbe,
razvojna vprašanja družbe,
zadolžen za kadrovska in socialna
vprašanja zaposlenih
9. 5. 2019,
9. 5. 2024
nov
mandat
6. 3. 2025
Moški
Slovensko
1974
Univerzitetni
diplomirani
pravnik
Organizacija in vodenje
družbe, razvojna
vprašanja družbe
Ne obstaja
LETNO POROČILO 2024 DARS 31
Ljubljana, 17. april 2025
Uprava DARS
Mag.
predsednik uprave
Mag.
članica uprave član uprave
LETNO POROČILO 2024 DARS 32
I.5 Analiza poslovanja
Prihodki DARS
Tabela 5: Pregled prihodkov DARS
Vrsta prihodkov
2023
(v EUR)
2024
(v EUR)
Indeks
2024/2023
Strukturni
leto 2024
Prihodki iz pogodbe o naročilu
287.541
382.854
133
0,1 %
Prihodki od cestnin
509.227.172
533.648.553
105
91,3 %
- vinjete
225.608.529
240.923.524
107
41,2 %
- tovorni promet
265.489.662
274.568.417
103
47,0 %
- predor Karavanke
18.128.981
18.156.612
100
3,1 %
Prihodki od zakupnin
10.159.704
10.304.546
101
1,8 %
Prihodki od zapor in prekomernih obremenitev
1.362.337
1.519.176
112
0,3 %
Prihodki od služnosti
905.886
1.062.352
117
0,2 %
Prihodki od zakupa optičnih vlaken
1.080.417
996.568
92
0,2 %
Drugi prihodki od prodaje
2.272.352
2.282.368
100
0,4 %
Drugi poslovni prihodki
7.489.359
16.815.351
225
2,9 %
Finančni prihodki
9.895.975
15.007.237
152
2,6 %
Drugi prihodki
367.870
522.184
142
0,1 %
Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
2.955.494
1.804.078
61
0,3 %
Skupaj prihodki
546.004.108
584.345.269
107
100,0 %
Prihodki družbe DARS so v poslovnem letu 2024 znašali 584,3 milijona evrov, kar je sedem odstotkov več kot v
letu 2023.
Prihodki od cestninjenja so v letu 2024 predstavljali 91,3 odstotka vseh prihodkov družbe in so znašali
533,7 milijona evrov, kar je za pet odstotkov več kot v letu 2023. Prihodki od cestninjenja vozil nad 3,5 tone
največje dovoljene mase (težkih vozil) so znašali 274,6 milijona evrov, prihodki od prodaje vinjet 240,9 milijona
evrov, prihodki od cestninjenja predora Karavanke pa 18,2 milijona evrov. V letu 2024 je bila prodaja vinjet v
primerjavi s predhodnim letom količinsko višja za 15 odstotkov.
Cene vinjet so bile nazadnje spremenjene 15. 6. 2023, in sicer za 6,8 odstotka. Z začetkom leta 2024 se je cestnina
za uporabo cestnega predora Karavanke za osebna vozila zvišala za 0,40 evra na 8,20 evra. Višina infrastrukturne
pristojbine za težka vozila se je s 15. 7. 2024 povišala za 6,8 odstotka, s čimer se je vsaj delno omilil vpliv inflacije
v zadnjih letih. Pred tem je bila namreč uskladitev infrastrukturne pristojbine za težka vozila izvedena ob uvedbi
sistema DarsGo s 1. 4. 2018.
Drugi poslovni prihodki so v letu 2023 nižji glede na leto 2024 zaradi izvedenega popravka porabe dolgoročno
odloženih prihodkov od evropskih in drugih sofinancerskih sredstev. Sprememba se je nanašala na izračun
povprečne letne amortizacijske stopnje skupin sofinanciranih osnovnih sredstev.
Finančni prihodki izhajajo iz nalaganja likvidnostnih presežkov ob zagotavljanju razpršenosti v depozite bank.
Ostali prihodki predstavljajo majhne deleže v strukturi celotnih prihodkov.
LETNO POROČILO 2024 DARS 33
Odhodki DARS
Tabela 6: Pregled odhodkov DARS
Vrsta odhodkov
2023
(v EUR)
2024
(v EUR)
Indeks
2024/2023
Strukturni
leto 2024
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter
stroški porabe materiala
16.732.049
11.154.719
67
2,9 %
Stroški storitev
55.516.427
59.577.296
107
15,6 %
Stroški dela
58.922.474
65.481.569
111
17,1 %
Odpisi vrednosti
207.182.295
211.289.005
102
55,3 %
Drugi poslovni odhodki
1.791.586
1.592.049
89
0,4 %
Finančni odhodki
35.501.354
32.836.656
92
8,6 %
Drugi odhodki
896.481
301.327
34
0,1 %
Skupaj odhodki
376.542.665
382.232.621
102
100,0 %
Odhodki družbe DARS so v letu 2024 znašali 382,2 milijona evrov in so bili za dva odstotka višji od predhodnega
leta.
Stroški materiala so nižji predvsem zaradi nižjega zakupa cene električne energije (zmanjšanje je tudi količinsko)
in nižje porabe posipnih materialov (mila zima).
Stroški storitev so višji glede na predhodno leto zaradi sklenjenega zavarovanja avtocestne infrastrukture od
1. 9. 2023 in prenosa stroškov po končanem investicijskem projektu (monitoringi, arheologija).
Stroški dela so bili za enajst odstotnih točk višji v primerjavi z letom 2023 in so bili nižji od načrtovanih.
Odpisi vrednosti predstavljajo največji delež v odhodkih, in sicer 55-odstotni. Amortizacija je v letu 2024 višja
glede na leto 2023 iz naslova obračunane amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev – avtocest in
prevrednotovalnih poslovnih odhodkov pri neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstvih.
Poslovni izid
Čisti poslovni izid družbe DARS za obdobje od 1. 1. do 31. 12. 2024 znaša 159,3 milijona evrov in je bil v primerjavi
s čistim poslovnim izidom za leto 2023 višji za 13 odstotkov.
LETNO POROČILO 2024 DARS 34
I.6 Pomembni poslovni dogodki v
poslovnem letu 2024
Nadzorni svet družbe DARS je s 15. 1. 2024 za članico uprave s petletnim mandatom imenoval Alenko Muhič.
Nadzorni svet družbe DARS je na seji 29. 2. 2024 na osnovi sklepa Sveta delavcev DARS in statuta družbe DARS
za člana uprave/delavskega direktorja družbe DARS za dobo pet let imenoval Rožleta Podborška, zaposlenega v
DARS. S funkcijo je nastopil 9. 5. 2024.
Družba DARS je na Hrušici slavnostno obeležila preboj vzhodne cevi avtocestnega predora Karavanke.
29. 3. 2024 je potekala 27. izredna seja skupščine družbe DARS. V zvezi s sklepom skupščine delničarjev družbe,
ki je bila 6. 12. 2023 in ki je pod 2. točko dnevnega reda odločila o izvedbi posebne revizije vodenja posameznih
poslov družbe, je skupščina delničarjev za posebnega revizorja za preveritev vodenja posameznih poslov družbe
DARS, d. d., za obdobje od 1. 1. 2019 do 31. 12. 2023 ter za podajo priporočil za izboljšanje procesov imenovala
družbo ERNST & YOUNG Revizija, poslovno svetovanje, d. o. o. Predmet revidiranja in naloge posebnega revizorja
so bili določeni v sklepih, ki jih je skupščina delničarjev sprejela 6. 12. 2023.
LETNO POROČILO 2024 DARS 35
Na podlagi določil Pravil Ljubljanske borze in veljavne zakonodaje je družba objavila nerevidirane računovodske
izkaze za leto 2023.
Na dogodku »DARS – Avtocesta prihodnosti« smo predstavili najmodernejši avtocestni sistem z revolucionarnimi
novostmi na področju digitalizacije avtocest v Sloveniji.
Družba DARS je na podlagi določil Pravil Ljubljanske borze in veljavne zakonodaje objavila revidirano Letno
poročilo DARS za leto 2023.
Nadzorni svet DARS je na seji 25. 4. 2024 za obdobje šest mesecev na funkcijo predsednika uprave družbe DARS
imenoval mag. Davida Skornška. Novi mandat je nastopil 7. 5. 2024.
Družba DARS se je znova uvrstila med deset najuglednejših delodajalcev v naši državi. Poleg tega je prejela
priznanje za prvo mesto v panogi Logistika in prevoz potnikov.
Bonitetna agencija Standars & Poor's (S & P) Global Ratings je po pregledu bonitetne ocene v skladu z merili nove
metodologije ocenjevanja podjetij po posameznih panogah družbi DARS potrdila obstoječo dolgoročno
bonitetno oceno »A+«, kratkoročno »A-1« s stabilnimi obeti ter bonitetno oceno DARS kot samostojnega
podjetja bbb–.
DARS je v sodelovanju s partnerji – Telemach Slovenija, Telemach Hrvaška, Fakulteta za elektrotehniko Univerze
v Ljubljani in podjetje OiV iz Hrvaške – predstavil infrastrukturo prihodnosti: most 5G. V okviru finančnega
instrumenta Connecting Europe Facility (CEF) je raziskal in analiziral, kakšna infrastruktura 5G je potrebna za
podporo prihodnjim storitvam, povezanim s prometom, ki se bodo uporabljale vzdolž prometnih koridorjev v
dveh državah članicah EU, v Sloveniji in na Hrvaškem.
Delno gradbeno dovoljenje, ki obsega večino sklopa E – Velunja, je postalo pravnomočno. Gre sicer za tehnično
in finančno najzahtevnejši sklop na trasi hitre ceste na Koroško.
Evropska izvajalska agencija za podnebje, infrastrukturo in okolje (CINEA) je z družbo DARS sklenila sporazum o
dodelitvi nepovratnih sredstev Evropske unije v okviru Instrumenta za povezovanje Evrope (IPE). DARS bo tako
prejel finančno pomoč za projekt SIRIUS v višini največ 6.965.500 evrov, kar je 50 odstotkov upravičenih stroškov
projekta. Projekt SIRIUS je bil sprejet v okviru razpisa Evropske unije skozi program IPE – prioriteta Transport v
letu 2023, s specifičnim ciljem prilagoditve jedrnega omrežja TEN-T za dvojno civilno-obrambno rabo prometne
infrastrukture. Projekt bo pomembno prispeval k pretočnosti težkega tovornega prometa po Evropi in k večji
prometni varnosti na tem delu koridorja TEN-T ter izboljšal dostopnost do koprskega pristanišča.
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je družbi DARS izdalo okoljevarstveno soglasje za vzpostavitev tretjega
prometnega pasu po postopku VDJK (vzdrževalna dela v javno korist) na štajerskem kraku ljubljanskih vpadnic –
od Domžal do Zadobrove v dolžini 14,8 kilometra smernih vozišč ter 1,7 kilometra priključkov. Z večanjem
kapacitete obstoječe ceste bomo zagotovili večjo pretočnost in prometno varnost na štajerskem kraku
ljubljanskih vpadnic.
21. 6. 2024 je potekala 28. seja skupščine družbe DARS. Skupščina delničarjev se je seznanila z letnim poročilom
družbe za poslovno leto 2023 ter z mnenjem revizorja in poročilom nadzornega sveta o rezultatih preveritve
letnega poročila DARS za poslovno leto 2023 ter s Poročilom o prejemkih članov organov vodenja in nadzora
družbe v predstavljenem obsegu. Bilančni dobiček, ki za leto 2023 znaša 50.041.824,40 evra, se po sklepu
skupščine ne izplača in se v celotni višini razporedi v druge rezerve iz dobička. Skupščina je za poslovno leto 2023
podelila razrešnico članom uprave in nadzornemu svetu, ki so to funkcijo opravljali v letu 2023 in so bili v tej
funkciji tudi na dan odločanja skupščine. Skupščina delničarjev se je seznanila z imenovanjem novih članov
nadzornega sveta – predstavnikov zaposlenih ter s potekom mandata članu nadzornega sveta – predstavniku
kapitala in z izvolitvijo novega člana nadzornega sveta – predstavnika kapitala. Novi člani nadzornega sveta –
predstavniki zaposlenih za štiriletni mandat so: Martin Stožir (začetek mandata 13. 4. 2024), Igor Kolar (začetek
mandata 3. 6. 2024) in Nataša Ivančevič (začetek mandata 5. 7. 2024). Za člana nadzornega sveta – predstavnika
kapitala – je bil izvoljen Anton Guzej, in sicer za štiriletni mandat z začetkom le-tega 25. 6. 2024.
LETNO POROČILO 2024 DARS 36
Vlada je 26. 6. 2024 izdala Uredbo o spremembi Uredbe o cestnini za uporabo cestnega predora Karavanke, Sklep
o določitvi višine cestnine za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg, in soglasje k Spremembam
Cenika cestnine za uporabo cestninskih cest. Zaradi enake obravnave lahkih in težkih vozil se je za indeksacijo
predornine za težka vozila ter infrastrukturne pristojbine uporabila stopnja, po kateri so bile v letu 2023 zvišane
cene vinjet. Hkrati s predlogom indeksacije cestnine za uporabo cestnega predora Karavanke se z isto stopnjo
usklajuje tudi infrastrukturna pristojbina za vožnjo po ostalih cestninskih cestah. Začetek veljavnosti sprememb
je določen s 15. 7. 2024.
V družbi DARS smo z dodatnim pasom razširili uvoz priključka Koper center (Slavček) na obalno hitro cesto proti
Ljubljani, kar zvišuje raven prometnih uslug.
Družba DARS je na podlagi določil Pravil Ljubljanske borze in veljavne zakonodaje objavila revidirano Trajnostno
poročilo DARS za leto 2023.
Predor Karavanke, ki z avtocesto povezuje Slovenijo in Avstrijo, je dolg nekaj manj kot 8 km. Po zaključku sanacije
stare cevi bo enosmerni promet po obeh ceveh predora Karavanke stekel v začetku leta 2029. Ker nekaterih
elektrostrojnih sistemov (npr. prezračevanje, nadzorno-krmilni sistem, videonadzor, požarni sistem) ni mogoče
fizično ločiti, saj morajo delovati kot celovit sistem ne glede na državno mejo, je bila med upravljavcem
slovenskega in avstrijskega avtocestnega omrežja, družbama DARS in ASFINAG, sprejeta odločitev, da se izvedba
elektrostrojne opreme v novi in stari cevi predora Karavanke izvede kot skupno javno naročilo. Z najugodnejšim
ponudnikom je ASFINAG sredi julija 2024 sklenil pogodbo za izvedbo elektrostrojne opreme v predoru Karavanke.
Financiranje se med družbama ASFINAG in DARS deli na podlagi dolžine predora v posamezni državi
(44 odstotkov Slovenija in 56 odstotkov Avstrija).
V družbi DARS smo uspešno zaključili postopek oddaje javnega naročila za izgradnjo glavne ceste Markovci–
Gorišnica–Ormož. Projekt bo pomembno prispeval k razvoju prometnega sistema podravske regije in povečanju
prometne varnosti.
Prav tako smo uspešno zaključili postopek oddaje javnega naročila za izgradnjo polnega priključka Šentvid v
Ljubljani. Dela bodo med drugim obsegala ureditev uvoza in izvoza, ki bosta omogočila zavijanje iz predora
Šentvid na Celovško cesto proti središču mesta in v obratni smeri proti Vižmarjam v predor.
V družbi DARS smo skupaj s Petrolom in Občino Lukovica 25. 7. 2024 obeležili zaključek del preureditve povratne
ceste na območju priključka Lukovica, in sicer na odseku štajerske avtoceste proti Celju. Ureditev povratne ceste
bo prebivalcem Lukovice omogočila uporabo Petrolovega prodajnega mesta Lukovica jug in vrnitev v Lukovico.
Družba DARS je na podlagi določil Pravil Ljubljanske borze in veljavne zakonodaje objavlja nerevidirano poročilo
o poslovanju družbe DARS v prvem polletju 2024.
Dne 30. 8. 2024 je potekala 29. izredna skupščina družbe DARS, na kateri se je izvedla dekapitalizacija (redno
zmanjšanje osnovnega kapitala), s čimer se bodo računovodske evidence DARS uskladile z dejanskim stanjem.
V petek, 6. 9. 2024, smo prejeli gradbeno dovoljenje za sklop G – Podgorje, ki med drugim obsega izgradnjo
2,8 kilometra hitre ceste med priključkoma Slovenj Gradec jug in Podgorje, pokriti vkop Homec ter obojestransko
počivališče Podgorje.
Nadzorni svet družbe DARS je s 7. 11. 2024 za predsednika uprave s petletnim mandatom imenoval mag. Andreja
Ribiča. Uprava družbe DARS ostaja štiričlanska, poleg novoimenovanega predsednika uprave jo sestavljajo mag.
David Skornšek, Alenka Muhič in delavski direktor Rožle Podboršek.
Mag. Andrej Ribič je 7. 11. 2024 nastopil petletni mandat predsednika uprave družbe DARS.
Družba je skladno z napovedmi uspešno začela gradnjo pomembnega infrastrukturnega projekta – glavne ceste
Markovci–Gorišnica–Ormož. Dogodek so s srečanjem na lokaciji 8. 11. 2024 uradno obeležili ministrica za
infrastrukturo mag. Alenka Bratušek, član uprave družbe DARS mag. David Skornšek in članica uprave družbe
DARS Alenka Muhič.
LETNO POROČILO 2024 DARS 37
Stekla je gradnja polnega priključka iz avtocestnega predora Šentvid na Celovško cesto v Ljubljani. Večinski del
finančnega vložka bo v skladu s sklenjenim sofinancerskim sporazumom prispeval DARS (približno 90 odstotkov),
ki tudi vodi to investicijo, DRSI bo sofinanciral stroške izgradnje ceste in cestne infrastrukture v območju križišča
»Jelen« (preostalih 10 odstotkov), medtem ko Mestna občina Ljubljana za potrebe gradnje zagotovi zemljišča v
svoji lasti.
13. 11. 2024 je potekala 30. izredna skupščina družbe DARS, na kateri se je skupščina delničarjev seznanila s
posebnim revizorjevim poročilom. Zadolžili so upravo in nadzorni svet DARS, da na podlagi priporočil posebnega
revizorja naročita izvedbo forenzične revizije za več poslov, sprejmeta akcijski načrt za implementacijo priporočil
z nosilci in roki za izvedbo priporočil ter o izvajanju oziroma realizaciji priporočil poročata polletno, vse do
preklica.
Družba DARS je 14. 11. 2024 z ministrico za infrastrukturo, mag. Alenko Bratušek, na delovnem srečanju, ki je
potekalo v nadzornem centru Ljubljana, predstavila ključne razvojne projekte na področju upravljanja prometa.
Na 6. strateški konferenci družbe DARS so bili v ospredju trajnostni cilji in izzivi, ki jih prinaša prihodnost.
Potem ko je bila gradnja nove poslovne stavbe družbe DARS ob zahodni ljubljanski obvoznici uspešno zaključena,
je stekla postopna selitev poslovnih funkcij na novo lokacijo.
Družba DARS je 5. 12. 2024 v Nadzornem centru Ljubljana gostila predstavnike veleposlaništev držav članic
Evropske unije. Predstavila jim je projekte na področju gradnje avtocest in hitrih cest ter načrtovana obsežnejša
obnovitvena dela v letu 2025, še zlasti na štajerski avtocesti med Slovenskimi Konjicami in Dramljami ter na hitri
cesti med Razdrtim in Vipavo.
Mednarodna bonitetna agencija Standard & Poor's (S & P) Global Ratings je spremenila obete za družbo DARS iz
stabilnih v pozitivne kot odraz izboljšanih obetov Republike Slovenije, pri čemer so potrdili obstoječo dolgoročno
bonitetno oceno družbe DARS »A+« in kratkoročno »A-1«.
Pomembni poslovni dogodki v poslovnem
letu 2025
Cestnina za uporabo avtocestnega predora Karavanke za vozila z največjo dovoljeno maso 3,5 tone se je s
1. 1. 2025 podražila za 60 centov na 8,80 evra. Tako določa spremenjena vladna uredba o cestnini za uporabo
predora Karavanke, ki je bila 20. 12. 2024 objavljena v Uradnem listu RS. Za vozila cestninskega razreda R1 (vozila,
katerih največja dovoljena masa ne presega 3,5 tone) se je s 1. 1. 2025 zvišala tudi vrednost neprenosljive
točkovne karte, in sicer na 39,40 evra (32,30 evra brez DDV).
V družbi DARS smo uspešno pridobili gradbeno dovoljenje za sklop C – Škale. Gre za odsek hitre ceste na Koroško,
med Velenjem in Slovenj Gradcem, ki že zgrajeni sklop D – Gaberke povezuje s sklopoma B – Škalsko jezero in H
– Konovo, ki sta trenutno v gradnji.
Uprava družbe DARS je na novinarski konferenci, ki je 5. 2. 2025 potekala v prostorih nove poslovne stavbe
družbe DARS ob zahodni ljubljanski obvoznici, predstavila ključne dosežke leta 2024 in načrte za leto 2025.
Družba DARS je za predstavnike medijev organizirala predstavitev obsežnih obnovitvenih del na odseku štajerske
avtoceste med Slovenskimi Konjicami in Dramljami, ki bodo potekala spomladi in poleti.
Nadzorni svet DARS se je na dopisni seji dne 6. 3. 2025 seznanil s sklepom Sveta delavcev DARS, s katerim je
delavskemu direktorju Rožletu Podboršku izrekel nezaupnico za nadaljnje opravljanje funkcije delavskega
direktorja v družbi. Nadzorni svet DARS je sprejel sklep, da se Rožleta Podborška z dnem 6. 3. 2025 odpokliče s
funkcije člana uprave družbe.
LETNO POROČILO 2024 DARS 38
I.7 Upravljanje tveganj
Neprestano in hitro spreminjanje družbenega in poslovnega okolja, tehnološki napredek ter nepričakovani
dogodki za gospodarske družbe pomenijo priložnosti in hkrati tveganja. V družbi DARS pozorno spremljamo vse
spremembe in sproti prilagajamo svoje odzive. Ključno za uspešnost prilagajanja na spremembe je pravočasno
prepoznavanje tveganj, povezanih s spremembami, zato temu področju namenjamo veliko pozornosti.
Učinkovitost upravljanja tveganj nevtralizira grožnje za doseganje ciljev, ki izhajajo iz zunanjega in notranjega
poslovnega okolja. Proces upravljanja tveganj zagotavlja, da so ključna tveganja pravočasno prepoznana,
ocenjena in čim bolj obvladovana.
Proces upravljanja tveganj
V letu 2023 je bil prenovljen in noveliran interni
akt, ki ureja proces upravljanja tveganj v družbi
DARS. Proces upravljanja tveganj predstavlja
neprekinjen postopek izvajanja korakov, ki
omogočajo nenehno izboljševanje upravljanja
tveganj.
Odgovornost za upravljanje tveganj v družbi DARS
izvajamo na treh obrambnih linijah. Proces
obvladovanja tveganj koordinira pooblaščena
oseba za upravljanje tveganj.
V procesu upravljanja tveganj so jasno
opredeljene vloge deležnikov s ciljem zagotoviti
pregleden in učinkovit način pretoka informacij o
obvladovanju tveganj ter razdelitev dolžnosti,
pristojnosti in odgovornosti. Vloge so razdeljene
med lastnike in skrbnike tveganj ter svet za
upravljanje tveganj. Svet za upravljanje tveganj
vodi pooblaščena oseba za upravljanje tveganj.
Prepoznana tveganja ter ukrepi za upravljanje
tveganj se vodijo v registru tveganj. Lastniki
tveganj so dolžni poročati o tveganjih in ukrepih
Svetu za upravljanje tveganj. Svet četrtletno
poroča upravi in revizijski komisiji nadzornega
sveta. Poročilo vsebuje Register tveganj ter
Akcijski načrt za upravljanje tveganj.
Na podlagi internega navodila Upravljanje s tveganji so tveganja razvrščena v naslednje skupine:
- varnostna tveganja,
- tveganja, povezana z nestabilnim gospodarskim okoljem,
- IT-tveganja,
- investicijska tveganja,
- finančna tveganja,
- organizacijska tveganja,
- tveganja zagotavljanja pretočnosti AC/HC,
- tveganja s področja skladnosti poslovanja in integritete in
- kadrovska tveganja.
Proces upravljanja tveganj je podprt z informacijsko rešitvijo, v kateri so identificirana tveganja. To pomeni, da
se na enem mestu vodijo vsi podatki o posameznem tveganju: zaporedna številka tveganja, ime tveganja, opis in
skupina tveganja, lastnik tveganja, skrbnik tveganja, verjetnost, vpliv in ocena tveganja.
LETNO POROČILO 2024 DARS 39
Strategija upravljanja tveganj
Tesno povezan s procesom upravljanja tveganj je razvoj kulture v podjetju na področju upravljanja tveganj. To
pomeni, da ima vsaka oseba v organizaciji, od zaposlenih do članov uprave, skupne vrednote, prepričanja, znanje
in stališča o tveganju. V okviru aktivnosti za razvoj organizacijske kulture na področju tveganj so bila izvedena
strokovna izobraževanja, katerih cilj in namen je bil razvoj kompetenc zaposlenih v procesu prepoznavanja in
ocenjevanja tveganj, kar bomo nadaljevali tudi v prihodnjih letih, saj je okolje tveganj čedalje bolj kompleksno.
Tveganja v družbi DARS ocenjujemo s kvalitativno metodo, ki temelji na merljivih finančnih ocenah. Tveganja
glede na stopnjo označujemo na način semaforja: (1) nizko, (2) srednje in (3) zelo visoka.
Visoko
Srednje
Nizko
Nizko
Srednje
Visoko
V nadaljevanju so predstavljena tveganja s stopnjo srednje ali zelo visoko v zadnjem četrtletju leta 2024. Stopnja
tveganja upošteva vse ukrepe za obvladovanje posameznega tveganja.
Tveganja zagotavljanja pretočnosti AC/HC so vsa tveganja, katerih uresničitev bi pomenila nepretočnost.
Tveganje
pliv
Ukrepi za obvladovanje tveganja
Okvare na sistemih za
upravljanje prometa
Izpad prihodkov
Nadomeščanje starejše opreme, redno pregledovanje in
vzdrževanje naprav, zagotavljanje alternativnih naprav
(video – analitika) za zaznavanje anomalij na AC in HC
Dvig cen posipnih
materialov
Višji stroški
Racionalna raba posipnih materialov, modernizacija
opreme za aplikacijo uporabe posipnih materialov,
spremljanje alternativnih dobaviteljev
Izpad aplikativne
podpore za uporabo
Višji stroški
Uporaba alternativne rešitve, v primeru izpada
aplikativne podpore, za uporabo mešalnice za solnico
Investicijska tveganja
Investicijska tveganja so tveganja, ki se navezujejo na izpolnitev investicijskih načrtov.
Tveganje
Ukrepi za obvladovanje tveganja
Sredstva EU
Izpad prihodkov
Priprava morebitnih alternativnih projektov
Odvisnost od zunanjih
izvajalcev/dobaviteljev
Izpad prihodkov
Spremenjeni razpisni pogoji v postopkih JN, vzdrževanje
je del osnovne pogodbe, vzpostavitev sistemske
platforme
Verjetnost
Vpliv
LETNO POROČILO 2024 DARS 40
Tveganja, povezana z nestabilnim gospodarskim okoljem
Tveganja, povezana z nestabilnim gospodarskim okoljem, so vsa tveganja, ki so zaradi nestabilnih razmer v
gospodarstvu težko predvidljiva in na njihov nastanek neposredno ne moremo vplivati.
Tveganje
pliv
Ukrepi za obvladovanje tveganja
Izredne razmere
(pandemija, vojna)
Izpad prihodkov
cestninjenja zaradi
prekinitve cestnega
prometa, ki je
posledica izrednih
razmer, kot je
pandemija ali vojna
-
materialov
Višji stroški
Podrobna analiza in usklajevanje prejetih zahtevkov za
podražitve in pogajanja s ponudniki, spremljanje
indeksov podražitev
Višji stroški
Postopen prehod na LED-razsvetljavo, optimizacija jalove
energije in odjemnih mest, postavitve sončnih elektrarn
na strehe objektov, nižanje končnih moči
Organizacijska tveganja
Organizacijska tveganja so vsa tveganja, ki se navezujejo na organizacijsko strukturo, izvajanje procesov, poslovne
odločitve in pretok informacij.
Tveganje
Ukrepi za obvladovanje tveganja
Indeksacija cestnin
Izpad prihodkov
Analiza stroškov cestninskih cest, ter na podlagi
izračunov, na pristojno ministrstvo, posredovana pobuda
za dvig cestnine
IT-tveganja
IT-tveganja so vsa tveganja, ki se navezujejo na informacijsko varnost in bi ob uresničitvi lahko povzročila izgubo
zaupnosti, celovitosti ali razpoložljivosti podatkov.
Tveganje
Ukrepi za obvladovanje tveganja
sistema zaradi ukinitve
razpisu novega sistema
Višji stroški
Segmentiranje obstoječe podatkovne baze, optimiziranje
poslovnih procesov, prestavitev poročanja v sistem za
poročanje BI, redno čiščenje podatkovne baze, prehod na
nov ERP
Kibernetska tveganja
Višji stroški
Vpeljani ukrepi v skladu s standardom ISO/IEC
27001:2022, neprestano izobraževanje zaposlenih o
kibernetski varnos, izvajanje varnostnih in penetracijskih
testov
neprekinjenega
poslovanja (BCP) za
-
sisteme
Višji stroški
Izboljšanje in redno testiranje BCP scenarijev ter
optimizacija postopkov za hitrejšo obnovo poslovanja v
primeru izpadov
Varnostna tveganja
Varnostna tveganja so tveganja, ki se navezujejo na naravne in druge nesreče.
Tveganje
Ukrepi za obvladovanje tveganja
Eksplozija v predoru ali
pokritem vkopu
Višji stroški
Vzpostavljen sistem za zaznavanje požara, spremljanje
vozil, ki prevažajo nevarne snovi, nameščen termo scen
tovornih vozil pred daljšimi predori, sklenjeno požarno
zavarovanje
LETNO POROČILO 2024 DARS 41
Tveganje
Ukrepi za obvladovanje tveganja
Višji stroški
Sklenjeno potresno zavarovanje premostitvenih objektov
(predori, viadukti, mostovi ...)
Izpad prihodkov,
poškodovanje ali
uničenje
infrastrukture
-
Kadrovska tveganja
Kadrovska tveganja so tveganja, povezana z zadržanjem in pridobivanjem kadra, neustreznimi kompetencami
zaposlenih oziroma nerazpoložljivostjo zadostnega števila in/ali ustrezno kvalificiranega kadra. Tveganje
obvladujemo z dodatnim finančnim in nefinančnim nagrajevanjem zaposlenih, z razvojem in pridobivanjem
kompetenc zaposlenih, sodelovanjem z mladimi ter z razpisi za kadrovske štipendije, načrtno gradnjo znamke
uglednega delodajalca in sodelovanjem s socialnimi partnerji.
Tveganje
Ukrepi za obvladovanje tveganja
Pridobivanje kadrov v
nadzor
Izpad prihodkov
Zagotavljanje ustreznega števila zaposlenih v Službi za
cestninski nadzor
I.7.1 Integriteta in skladnost poslovanja
Del celovitega sistema upravljanja tveganj v družbi DARS je tudi veljavni Načrt integritete DARS, ki je bil
uveljavljen 1. 10. 2024. Nosilec priprave načrta integritete je Služba za skladnost poslovanja in integriteto. V
Načrtu integritete DARS so podrobneje opredeljena predvsem tveganja na področju skladnosti poslovanja
(delovanje v skladu z zakonodajo, drugimi pravili in internimi akti, preprečevanje pranja denarja, varovanje
poslovnih skrivnosti, varstvo notranjih informacij), etike in integritete, nasprotja interesov, sprejemanje daril,
vplivov in zahtev ter nabave. V obravnavanem načrtu so v skladu z navodilom SDH med drugimi evidentirani tudi
sistemski ukrepi, kot jih predvideva Pravilnik o izvajanju nabavnih postopkov, ki preprečujejo favoriziranje
določenih ponudnikov storitev pri nabavah. Namen in cilj načrta integritete so krepitev integritete in
transparentnosti, preprečevanje in odpravljanje korupcije, nasprotja interesov, protipravnih in drugih neetičnih
ravnanj. Načrt integritete omogoča pravočasno identifikacijo tveganj s področja skladnosti poslovanja in
integritete, katerih uresničitev bi lahko onemogočila dosego zastavljenih ciljev družbe.
Načrt integritete DARS je bil pripravljen ob sodelovanju sodelavcev in odgovornih oseb z vseh področij dela DARS
ter služb uprave. V teku je priprava akcijskega načrta, s katerim bomo določili kontrole, ki bi jih bilo treba še
dodatno izvajati za obvladovanje predvsem najbolj izpostavljenih tveganj z področja skladnosti poslovanja in
integritete. Načrt integritete bo skupaj z akcijskim načrtom predstavljal podlago za izvajanje usmerjenih
pregledov poslovanja in tudi izobraževanj oziroma usposabljanj.
I.7.2 Zagotavljanje varnosti in zdravje pri delu
Za ohranjanje cest v primernem stanju je treba izvajati veliko vzdrževalnih del, večino neposredno na cesti.
Delovišča je treba predhodno zavarovati s predpisano prometno signalizacijo, kar še vedno predstavlja veliko
ročnega dela neposredno ob prometu. Zagotavljanje varnosti delavcev pri izvajanju teh del v takih razmerah
postaja vse zahtevnejše in vse bolj nevarno.
Pri Darsu sledimo razvoju tehnike, le ta pa je v zadnjem obdobju pomembno napredovala in omogoča tudi
varnejše delo na cesti. Zato smo v novi, 7. reviziji ocene tveganj za varnost in zdravje pri delu, načrtovali tudi
nakup takšnih strojev in druge opreme. Nabave smo se (prvič v zgodovini Darsa) lotili po predhodno opravljenem
strokovnem dialogu v katerega je vključeno veliko število zaposlenih, ki bodo to opremo vsakodnevno uporabljali.
Potencialne ponudnike smo povabili, da nam predstavijo opremo, ki nas še posebej zanima. V času priprave
poročila analiziramo prejete informacije in pripravljamo tehnične zahteve za javno naročilo.
LETNO POROČILO 2024 DARS 42
Tehniki pa mora slediti tudi regulativa. Zato smo resornemu ministru predlagali spremembo Pravilnika o
prometni signalizaciji in prometni opremi na cesti ter spremembo Pravilnika o zaporah na cestah. Prvi naš predlog
je bil že upoštevan v novi verziji pravilnika, o drugem predlogu se naši prometni strokovnjaki še usklajujejo.
Delavce redno seznanjamo z novostmi in usposabljamo za varno delo, v juniju 2024 pa smo organizirali tudi
Varnostno konferenco, ki se je je udeležilo približno 150 vodij in predstavnikov delavcev. Poseben poudarek je
bil namenjen osveščanju vodij o pomenu izvajanju varnostnih ukrepov in njihovi vlogi pri tem. Predstavili smo
stanje varnosti v Darsu in načrtovane ukrepe za dvig varnosti. Naslednjo konferenco načrtujemo v septembru
2025.
I.7.3 Varovanje informacij in neprekinjeno poslovanje
Na podlagi Zakona o informacijski varnosti (Uradni list RS, št. 30/18 in 95/21) smo kot izvajalec bistvenih storitev
zavezani upoštevati vsa določila, ki jih narekuje zakon. Tveganja s področja varovanja informacij in
neprekinjenosti poslovanja upravljamo v skladu z zahtevami standarda ISO/IEC 27001 (sistem varovanja
informacij) in zahtevami standarda ISO 22301 (sistem neprekinjenosti poslovanja). Prepoznana tveganja imamo
opredeljena v Registru informacijskih tveganj in tveganj neprekinjenosti poslovanja.
I.7.4 Finančno poslovanje in upravljanje finančnih tveganj
Finančno poslovanje družbe DARS zajema celoten spekter aktivnosti, povezanih z učinkovitim upravljanjem
finančnih sredstev družbe. Vključuje načrtovanje, spremljanje in analiziranje denarnih tokov, obvladovanje
stroškov, optimizacijo virov financiranja ter zagotavljanja skladnosti z zakonodajo in računovodskimi standardi.
Ključni cilj finančnega poslovanja je ohranjanje stabilnosti in likvidnosti družbe ter podpora dolgoročni rasti in
trajnostnemu razvoju.
V družbi DARS aktivno spremljamo negotovost in spremenljivost finančnega okolja, saj le-to predstavlja različne
vrste finančnih tveganj. Finančna tveganja lahko negativno vplivajo na sposobnost ustvarjanja prihodkov,
obvladovanja odhodkov, ohranjanja vrednosti sredstev ter izpolnjevanja obveznosti. Učinkovito finančno
poslovanje in proaktivno upravljanje tveganj sta ključnega pomena za dolgoročno stabilnost družbe.
Glavni cilji upravljanja finančnih tveganj so doseganje stabilnosti poslovanja, povečanje finančnih prihodkov,
zmanjšanje finančnih odhodkov, povečanje vrednosti kapitala družbe in zmanjšanje učinka nepredvidenih
škodnih dogodkov. Za varovanje pred temi tveganji izvajamo aktivnosti na poslovnem, naložbenem in finančnem
področju.
Za družbo DARS so ključne vrste finančnih tveganj obrestno, kreditno in likvidnostno tveganje. Z upravljanjem
teh tveganj skušamo doseči optimalno stabilnost poslovanja in zmanjšati izpostavljenost posameznim vrstam
tveganja, da bodo le-ta sprejemljiva. Naš cilj je doseči stabilen denarni tok, ki omogoča pravočasno poravnavanje
obveznosti iz naslova zadolževanja za gradnjo avtocest.
Tabela 7: Ocena tveganja
Zap.
Opis tveganja
Ocena tveganja
Stopnja
tveganja
Upravljanje tveganja (nadzor)
Verjetnost
nastanka
tveganja
Posledice
nastanka
tveganja
1
2
3
4
5 = 3 x 4
6
1
Valutno tveganje
1
1
1
Uporaba naravne zaščite izenačevanja denarnih
tokov, redno spremljanje deviznih trgov, varovanje z
uporabo ustreznih finančnih instrumentov
2
Obrestno tveganje
2
3
6
Spremljanje gibanja obrestnih mer, pogajanje s
kreditnimi institucijami, varovanje z uporabo
ustreznih finančnih instrumentov
3
Kreditno tveganje
2
2
4
Spremljanje izpostavljenosti do posameznega
partnerja ter njegove poslovne in finančne bonitete
LETNO POROČILO 2024 DARS 43
Zap.
Opis tveganja
Ocena tveganja
Stopnja
tveganja
Upravljanje tveganja (nadzor)
Verjetnost
nastanka
tveganja
Posledice
nastanka
tveganja
4
Likvidnostno tveganje
2
2
4
Nadzor nad denarnimi tokovi, načrtovanje potreb po
likvidnih sredstvih, vnaprej dogovorjeni okvirni
krediti in limiti, spremljanje in redno analiziranje
vzdržnosti kreditnega portfelja družbe, spremljanje
finančnih zavez
Verjetnost nastanka tveganja: majhna (1), srednja (2), velika (3)
Posledice: dobre (1), srednje (2), slabe (3)
Valutno tveganje
Valutno tveganje praktično ne obstaja, saj so nabava in prodaja, terjatve in obveznosti ter prihodki in odhodki
pretežno v evrih. Tako izpostavljenost valutnim tveganjem ocenjujemo kot nizko, zato ni potrebe po uporabi
tovrstnih instrumentov zavarovanja. Na matičnih DarsGo servisih je mogoče plačevati tudi s tujimi valutami, ki se
takoj konvertirajo v evro, vendar je z uvedbo elektronskega cestninskega sistema teh plačil malo. Kljub temu v
družbi redno spremljamo dogajanje na deviznih trgih.
Obrestno tveganje
Obrestno tveganje je nepredvidljivo in glede na obseg dolga vpliva na poslovni izid družbe. V zadnjih nekaj letih
smo veliko pozornost namenili obrestnim tveganjem, ki imajo za posledico zmanjšanje gospodarskih koristi
družbe zaradi spremembe višine obrestnih mer na trgu. V družbi DARS tekoče spremljamo izpostavljenost
obrestnemu tveganju. Cilj upravljanja obrestnih tveganj je stabilen denarni tok z namenom izpolnjevanja
obveznosti družbe.
ECB je decembra 2024 obrestno mero za odprto ponudbo mejnega depozita znižala za 25 bazičnih točk. Obrestne
mere za odprto ponudbo mejnega depozita, operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega
posojila so se tako znižale na 3,00 odstotka, 3,15 odstotka oziroma 3,40 odstotka.
Šestmesečni evribor je na 31. 12. 2024 znašal 2,568 odstotka. Skupna obrestna mera, po kateri se zadolžuje
družba DARS (povprečna ponderirana obrestna mera), je 31. 12. 2024 znašala 2,55 odstotka.
Del spremenljivih obrestnih mer dolgoročnih kreditov je zaščiten z uporabo ustreznih izvedenih finančnih
instrumentov, s pomočjo katerih je bila variabilna obrestna mera spremenjena v fiksno. Pri odločitvi o dodatnem
zavarovanju upoštevamo napovedi gibanj obrestnih mer in se glede na razmere na finančnem trgu odločimo,
kdaj bomo izvedli dodatno zavarovanje. Delež kreditov, ki imajo fiksno obrestno mero, je 31. 12. 2024 zajemal
79,9 odstotka kreditnega portfelja družbe DARS, delež kreditov v višini 19,8 odstotka je izpostavljen spremenljivi
obrestni meri, medtem ko 0,3 odstotka kreditnega portfelja predstavlja brezobrestni dolg. Z upoštevanjem
brezobrestnega dolga ima družba pred obrestnimi tveganji zaščitenih skupaj 80,2 odstotka kreditnega portfelja.
Simulacija vpliva spremembe obrestne mere na finančne odhodke, upoštevajoč stanje dolga družbe DARS in
strukturo obrestnih mer na dan 31. 12. 2024, kaže, da bi zvišanje EURIBOR-a za eno odstotno točko na letni ravni
pomenilo povečanje finančnih odhodkov za približno 2,5 milijona evrov.
Kreditno tveganje
Finančne naložbe DARS niso izpostavljene kreditnemu tveganju oziroma obstaja le minimalno tveganje, da
nasprotna stranka ne bo izpolnila obveznosti. DARS zasleduje konservativno politiko upravljanja finančnih naložb,
zato poleg vlaganja presežnih denarnih sredstev v depozite bank z ustrezno bonitetno oceno v Republiki Sloveniji
in Evropski uniji zasleduje tudi cilj razpršenosti finančnih naložb.
Družba je posebno pozornost namenila kreditnim tveganjem, ki zajemajo vse oblike tveganj, povezanih z
neporavnanimi pogodbenimi obveznostmi poslovnih partnerjev, kar lahko vpliva na gospodarske koristi družbe.
Glavni vir izgube pri tem tveganju je nesposobnost poslovnih partnerjev, da poravnajo svoje obveznosti do
družbe DARS, kar se lahko odraža v različnih situacijah, kot so zamude pri plačilih, prisilne poravnave ali stečaji.
Zato družba nenehno spremlja odprte terjatve do posameznih poslovnih partnerjev in po potrebi ustrezno
ukrepa. Ključno tveganje je povezano s plačevanjem cestnine v sistemu DarsGo za vozila z največjo dovoljeno
maso nad 3.500 kilogramov, kjer se plačilo izvede za pretekli mesec na podlagi izstavljenega zbirnega računa
LETNO POROČILO 2024 DARS 44
pogodbenim poplačnikom ali izdajateljem plačilnih kartic. Poleg tega je identificirano tudi tveganje pri prodaji
vinjet prek prodajnih zastopnikov.
Z uvedbo sistema DarsGo in ukinitvijo plačevanja cestnine na cestninskih postajah se je pojavilo tveganje
neplačevanja cestnine, saj lahko vozniki tovornih vozil avtoceste uporabljajo brez naprave DarsGo ali brez
zadostnega finančnega kritja na računu vozila. Za obvladovanje tega tveganja je vzpostavljen učinkovit cestninski
nadzor. Dodatni ukrep za zmanjšanje tveganja neplačil je spodbujanje plačevanja cestnine prek bencinskih kartic,
kjer večino tveganja prevzema izdajatelj kartice. V letu 2024 smo uvedli tudi storitev EETS (European Electronic
Toll Service), ki omogoča cestninjenje tovornih vozil z napravami ponudnikov teh storitev, ne več zgolj z OBU
napravami DarsGo. Tudi v tem primeru večino tveganja za plačilo cestnine prevzema ponudnik storitve, naše
tveganje do njih pa je ustrezno zavarovano z bančno garancijo.
Tveganja neplačila pri poplačniškem plačevanju cestnine s strani poslovnih partnerjev, ki poplačniške pogodbe
sklepajo neposredno z družbo DARS, se obvladujejo s spremljanjem njihovih bonitetnih ocen. Če so bonitetne
ocene podpovprečne, se zahteva ustrezna bančna garancija ali garancija zavarovalnice. V primeru zamude pri
plačilu se aktivira postopek unovčitve garancije, naprave DarsGo za vozila teh strank pa se preusmerijo v
predplačniški način plačevanja cestnine. Vsi novi pogodbeni poplačniki morajo ne glede na njihovo bonitetno
oceno v prvih dveh letih sodelovanja predložiti bančno garancijo.
Dodatno tveganje pri plačevanju cestnine za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kilogramov,
predstavlja morebitno nedelovanje obcestne opreme, kot so cestninski in nadzorni portali. V primeru izpada
večjega števila portalov ne bi bilo mogoče pobrati cestnine, čeprav bi bila vsa vozila opremljena z napravami
DarsGo in bi imela zagotovljeno finančno kritje. V primeru izpada enega ali dveh zaporednih cestninskih portalov
je zaračunavanje cestnine zagotovljeno s t. i. premoščanjem vrzeli. Družba DARS ima vzpostavljene mehanizme,
s katerimi dnevno spremlja delovanje obcestne opreme in preverja kakovost izvajanja storitev (merjenje SLA) v
okviru za to vzpostavljene službe. Izvajalec sistema DarsGo, v skladu s pogodbenimi zahtevami, zagotavlja 24-
urno spremljanje delovanja sistema ter mehanizme za odpravljanje morebitnih incidentov.
Tveganja, da bi uporabniki vozil do 3.500 kilogramov uporabljali cestninske ceste brez plačila cestnine, kar bi
pomenilo neposreden izpad prihodka, obvladujemo z izvajanjem cestninskega nadzora. Z uvedbo elektronskih
vinjet smo cestninski nadzor nadgradili z dodatno nadzorno opremo, ki vključuje stacionarne kamere na portalih
in drogovih, prenosne kamere v vozilih cestninskega nadzora ter ročne naprave za nadzor na počivališčih. Te
kamere delujejo zanesljivo, so visokozmogljive, sistem pa je stabilen. Izvedba prekrškovnih postopkov zaradi
učinkovitega sankcioniranja tujih kršiteljev še vedno poteka predvsem na terenu. Po uvedbi elektronskih vinjet
pa lahko domače kršitelje obravnavamo tudi na daljavo – na podlagi posnetkov nadzornih kamer pošljemo
plačilni nalog in račun za elektronsko vinjeto po pošti. Zaradi dodatnih možnosti nadzora na daljavo se je povečal
delež domačih kršiteljev v primerjavi z obdobjem pred uvedbo elektronskih vinjet, vendar večino kršiteljev še
vedno predstavljajo tujci. Za izvajanje cestninskega nadzora na daljavo za državljane EU smo vzpostavili povezavo
z EUCARIS, ki omogoča izdajo retroaktivne e-vinjete (račun za e-vinjeto za nazaj, če nadzorne kamere ugotovijo,
da vozilo ni imelo e-vinjete). Od septembra 2023 smo na podlagi podatkov, pridobljenih iz EUCARIS, mesečno po
državah EU poslali povprečno 2.000 plačilnih nalogov in računov. Odziv pri plačilu računov je do konca leta 2024
znašal 72 odstotkov. Za izterjavo neplačanih računov v EU smo sklenili pogodbo z mednarodno agencijo, ki je v
decembru 2024 začela z izterjavami v državah EU. Prav tako smo sklenili pogodbo z odvetniško pisarno za
izvajanje izvršb zoper domače neplačnike cestnine, kjer zaenkrat prevladujejo neplačniki retroaktivnih e-vinjet.
V zadnjem kvartalu 2024 smo avtomatizirali sistem izvršb, kar nam omogoča izvedbo izvršb v večjem številu.
Likvidnostno tveganje
Tveganja plačilne sposobnosti zajemajo tveganja, povezana s primanjkljajem razpoložljivih finančnih virov in
posledično z nesposobnostjo družbe, da pravočasno poravna svoje obveznosti. Zaradi uspešnega poslovanja,
učinkovitega gospodarjenja s sredstvi in trajne sposobnosti ustvarjanja denarnih tokov iz poslovanja se to
tveganje ocenjuje kot zmerno. Izpostavljenost likvidnostnemu tveganju uravnavamo z višino naložb v obliki
depozitov in s skrbnim načrtovanjem ter spremljanjem denarnih tokov. Za pokrivanje dodatnih potreb po
likvidnosti imamo vnaprej sklenjene kreditne linije pri bankah. Osnovno načelo zadolževanja in upravljanja
kreditnega portfelja je uskladitev ciljev čim nižjega stroška zadolževanja z rokovno strukturo, ki zagotavlja čim
manjšo izpostavljenost likvidnemu tveganju.
LETNO POROČILO 2024 DARS 45
Letne obveznosti iz naslova odplačila dolga porabljajo pomemben del denarnega toka iz poslovanja. Za namen
refinanciranja dolga je bil v letu 2015 sprejet krovni zakon za prestrukturiranje dolga (Zakon o poroštvu Republike
Slovenije za obveznosti družbe DARS iz naslova kreditov in dolžniških vrednostnih papirjev, najetih oziroma
izdanih za refinanciranje obstoječega dolga družbe DARS; Uradni list RS, št. 30/15). Sprejeti zakon družbi DARS
omogoča aktivno upravljanje obstoječega dolga, prestrukturiranje kreditnega portfelja ter pravočasno
zagotovitev vseh potrebnih virov sredstev za pokrivanje zapadlih obveznosti iz obstoječega dolga. Za namen
refinanciranja obstoječega dolga se družba DARS zadolžuje s 100-odstotnim poroštvom države. Družba je v 2024
odplačala 207,07 milijona evrov glavnic obstoječega dolga. Na podlagi ugotovitev in ocene, da dejanskih potreb
po dodatnih likvidnostnih sredstvih DARS nima, je uprava DARS sprejela sklep, da programa refinanciranja za leto
2024 ne izvede.
DARS je obvestil Ministrstvo za finance, da pri sprejemanju Poslovnega načrta družbe DARS za leto 2025 ni
predvidel refinanciranja v letu 2025. Ministrstvo za finance je hkrati tudi seznanjeno, da bo DARS pravočasno
obvestil in pripravil zahtevano dokumentacijo, če bi zaznali potrebo po izvedbi refinanciranja v letu 2025.
Metodološka pravila, po katerih Eurostat presoja javne koncesionarje, dopuščajo možnost zagotavljanja
državnega poroštva za financiranje novih investicij do 50 odstotkov vrednosti sredstev, s čimer bo omogočeno
pridobivanje virov financiranja za projekte.
Za financiranje projektov na 3. razvojni osi sever (od priključka Velenje jug do priključka Slovenj Gradec jug) ter
3. razvojni osi jug (1. in 2. etapa od priključka na AC A2 v Novem mestu do priključka Osredek) je bil sprejet
ZPOD2TDK, ki omejuje zadolževanje na 360 milijonov evrov s poroštvom Republike Slovenije. Skupna ocenjena
vrednost navedenih investicij po tekočih cenah znaša 720,03 milijona evrov brez DDV in stroškov financiranja.
Na podlagi Zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti družbe DARS, d. d., iz naslova kreditov in
dolžniških vrednostnih papirjev, najetih oziroma izdanih za financiranje avtocestnih projektov v višini do
392,44 milijona evrov (ZPKFAP) je družba DARS dobila poroštvo Republike Slovenije za investicijske projekte na
3. razvojni osi (jug, 3. in 4. etapa ter odsek Šentrupert–Velenje jug), odseke Markovci–Gorišnica in Gorišnica–
Ormož ter Koseze–Kozarje (širitev v šestpasovnico). Skupna ocenjena vrednost investicij po tekočih cenah, brez
DDV in stroškov financiranja, znaša 784,89 milijona evrov.
DARS je v septembru 2024 posodobil in dopolnil predlog Operativnega načrta vlaganj v promet in prometno
infrastrukturo za obdobje 2025 do 2030 ter ga posredoval v potrditev Ministrstvu za infrastrukturo. V skladu s
prvotnimi investicijskimi programi je skupna ocenjena vrednost celotne 3. razvojne osi po tekočih cenah znašala
1.409,5 milijona evrov (brez DDV in stroškov financiranja), medtem ko novelirana ocena vrednosti investicij v
projekte 3. razvojne osi znaša 1.803,7 milijona evrov. Zaradi dviga ocenjene vrednosti investicij si DARS prizadeva
za povečanje višine zneska poroštva, ki izhaja iz že veljavnih poroštvenih zakonov (ZPOD2TDK in ZPKFAP) in so
bili prvotno zastavljeni na osnovi nižjih ocen investicijskih vrednosti.
Veliko pozornost posvečamo spremljanju denarnega toka, zlasti na področju načrtovanja prilivov iz cestnin, ki
predstavljajo ključni vir za poravnavanje obveznosti iz naslova zadolženosti. Dnevno spremljamo gibanje
vrednosti prehodov tovornih vozil in prodajo vinjet (na višino teh prilivov nimamo neposrednega vpliva, saj je
odvisna izključno od prometa). Na podlagi teh informacij lahko ustrezno prilagajamo napovedi prihodkov in
sprejemamo ukrepe za obvladovanje drugih tveganj družbe.
Z vzdrževanjem likvidnostne rezerve v obliki depozitov zagotavljamo visoko raven likvidnosti družbe DARS, ki je
v vsakem trenutku sposobna izpolniti vse dospele obveznosti. Za dolgoročno vzdržnost poslovanja družbe pa bo
poleg refinanciranja obstoječega dolga potrebno tudi redno prilagajanje cenika cestnine, da se zagotovi ustrezen
obseg prihodkov za pokritje infrastrukturnih stroškov in servisiranje dolga.
LETNO POROČILO 2024 DARS 46
I.8 Predstavitev poslovnih aktivnosti
družbe
I.8.1 Uspešnost poslovanja in doseganja načrtov
Naše ključno vodilo danes in v prihodnje je učinkovitost našega poslovanja, in sicer v vseh mogočih oblikah in do
vseh mogočih deležnikov. S to namero je nastala tudi Strategija družbe DARS 2021–2025, ki je ključni dokument
za strateško načrtovanje dolgoročnega uspešnega razvoja družbe DARS.
V našem poslovnem okolju je poleg zagotavljanja mobilnosti ljudi in blaga vedno bolj prisotno usmerjanje v
trajnostni razvoj, ki naše prihodnje aktivnosti osredotoča na naslednje:
• Upoštevanje okoljskega, družbenega in upravljavskega vidika pri načrtovanju in izvajanju investicij ter
drugih aktivnosti.
• Okoljska sprejemljivost in znatno zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje, ki jih povzročajo najrazličnejše
oblike prometa.
• Aktivno nadaljevanje aktivnosti digitalizacije prometa, nadzora infrastrukture in poslovanja družbe.
• Daljšanje življenjske dobe infrastrukture z optimalnim vzdrževanjem in prenavljanjem ter
nadgrajevanjem obstoječega sistema v skladu z višanjem standardov.
• Dolgoročno stabilno poslovanje, odgovorno do okolja in družbe.
LETNO POROČILO 2024 DARS 47
Na podlagi sprejete politike sistema vodenja ter iz izhajajočih strateških ciljev in kazalnikov uspešnosti poslovanja
(KPI), ki so opredeljeni v poslovnem načrtu družbe, določamo merljive operativne cilje. Sistem razvijamo tako, da
sta nenehno izboljševanje in inovativnost stalnica vseh zaposlenih na vseh organizacijskih ravneh.
S sodobnimi pristopi in odgovornostjo do okolja bomo, kot smo si tudi zadali v srednjeročnem strateškem načrtu,
optimizirali pretočnost prometa ter zagotavljali varnost in udobnost na slovenskem avtocestnem omrežju.
I.8.2 Cestninjenje
Prihodki od cestninjenja so v letu 2024 predstavljali 91,3 odstotka vseh prihodkov družbe in so znašali
533,7 milijona evrov, kar je za 5 odstotkov več kot v letu 2023. Prihodki iz naslova cestninjenja vozil nad 3,5 tone
največje dovoljene mase (težkih vozil) so znašali 274,6 milijona evrov, prihodki od prodaje vinjet 240,9 milijona
evrov, prihodki od cestninjenja predora Karavanke pa 18,2 milijona evrov. V letu 2024 je bila prodaja e-vinjet
vrednostno višja za 7 odstotkov kot v predhodnem letu.
Cene vinjet so bile nazadnje spremenjene s 15. 6. 2023, in sicer za 6,8 odstotka. Z začetkom leta 2024 se je zvišala
cestnina za uporabo cestnega predora Karavanke za osebna vozila za 0,20 evra na 7,80 evra. Višina
infrastrukturne pristojbine za težka vozila se je s 15. 7. 2024 povišala za 6,8 odstotka, s čimer se je vsaj delno
omililo vpliv inflacije v zadnjih letih. Pred tem je bila namreč uskladitev infrastrukturne pristojbine za težka vozila
izvedena ob uvedbi sistema DarsGo s 1. 4. 2018.
Uporabniki, ki plačujejo cestnino v povezavi z bencinskimi karticami, so ustvarili 71,02 odstotka prihodkov, s
15,3 odstotka, ki jim sledijo uporabniki, ki imajo z družbo DARS sklenjene pogodbe o odloženem plačevanju
cestnine, drugi pa plačujejo cestnino v predplačniškem načinu ali z interoperabilnimi napravami ponudnikov
EETS.
Na cestninskih cestah je bilo v letu 2024 s težkimi vozili opravljenih 1.124.464.623 cestninskih kilometrov, kar je
v primerjavi z letom 2023 1,2 odstotka več. Na cestninski točki predora Karavanke smo zabeležili 600.188
prehodov s težkimi vozili, kar je 1,8 odstotka manj kot leta 2023. Delež cestnine, ki jo prispevajo vozila s štirimi
ali več osmi ostaja, konstanten pri 91 odstotkih. V strukturi vozil se povečuje delež sodobnih vozil z najvišjim
emisijskim razredom EURO VI, ki skupaj z vozili emisijskega razreda EURO EEV plačujejo najnižjo cestnino, delež
vozil ostalih emisijskih razredov pa se zmanjšuje. Ta skupina vozil v letu 2024 predstavlja že 90 odstotkov vseh
opravljenih kilometrov (87,5 odstotka v letu 2023), v cestninskem razredu R4 pa kar 94 odstotkov (leta 2023
91,7 odstotka). V cestninskem razredu R3 v letu 2024 delež vozil z najvišjim emisijskim razredom znaša 73,2
odstotka, v cestninskem razredu R2 pa 70,7 odstotka.
Sistem DarsGo je tudi v letu 2024 deloval stabilno in učinkovito, ravno tako tudi sistem elektronske vinjete. Oba
sistema tekoče nadgrajujemo in optimiziramo glede na spremembe v poslovnem okolju. V letu 2024 smo v sistem
implementirali dva ponudnika EETS, in sicer italijanski Telepass in nemški Toll4Europe GmbH. Izvedene so bile
obsežne prilagoditve v sistemu za namen izvajanja DarsGo storitev na zunanjih cestninskih uporabniških točkah
zaradi prevzema lastništva skupine MOL nad podjetjem OMV Slovenija, izvedena je bila modernizacija IT-
infrastrukture in zaključena je bila odprava pomanjkljivosti iz potrdila o prevzemu sistema. V sistemu elektronske
vinjete smo s spremembo Zakona o cestninjenju ponovno uvedli spletno preverjanje veljavnosti elektronskih
vinjet.
Konec leta 2024 je bilo v sistemu DarsGo registriranih 110.952 strank iz 86 držav in 441.323 težkih vozil. Od
začetka delovanja sistema smo izdali 914.833 naprav DarsGo. Največ registriranih vozil je iz Nemčije, sledijo pa
jim romunska, poljska, slovenska in hrvaška vozila.
V letu 2024 so cestninski nadzorniki izdali 84.053 plačilnih nalogov (od tega 75.404 iz naslova neplačevanja
cestnine za vinjetna vozila, 6.846 zaradi neplačila cestnine za tovorna vozila, 1.803 pa po Zakonu o pravilih
cestnega prometa). Izdano je bilo za 23,49 odstotka več plačilnih nalogov kot v letu 2023. Posledično se je
povečalo tudi število zahtev za sodno varstvo zoper izdane plačilne naloge, in sicer z 2.159 v letu 2023 na 2.870
v letu 2024. Indeks zahtev za sodno varstvo je 132,9.
LETNO POROČILO 2024 DARS 48
V letu 2024 je cestninski nadzor začel uporabljati avtomatizirane enostavne postopke s storilci prekrškov s stalnim
ali začasnim bivališčem v Sloveniji. V letu 2024 smo uspešno implementirali dispečerski sistem, ki deluje v
digitalnem komunikacijskem sistemu TETRA. S tem smo omogočili varno, stabilno in sodobno komunikacijo za
izvajanje nalog cestninskega nadzora.
I.8.3 Vzdrževanje
Področje Vzdrževanja vzdržuje 625 kilometrov avtocest (AC) in hitrih cest (HC) s pripadajočimi objekti (predori,
premostitveni objekti, sanitarni objekti na malih počivališčih, objekti ACB idr.), priključki, razcepi in servisnimi
cestami.
Vzdrževanje AC in HC izvajamo po dveh letnih načrtih (Letni načrt vzdrževanja avtocest in hitrih cest in Izvedbeni
program zimske službe). Vzdrževalna dela področja vključujejo 149 vrst opravil, ki so razdeljena v štiri skupine, in
sicer na redno vzdrževanje, v katerem je 64 vrst opravil, elektrostrojno vzdrževanje (51 opravil), vzdrževanje
mehanizacije in opreme (31 opravil) ter tri vrste interventnih opravil. Vzdržujemo več kot 1800 strojev in opreme
za potrebe vzdrževanja AC/HC ter 173 tovornih vozil, 39 univerzalnih delovnih vozil in 56 specializiranih vozil za
urejanje cestnega in obcestnega sveta.
V letu 2024 smo opravili dobrih 840.000 vzdrževalnih delavčevih ur. Za različna opravila v povezavi z
vzdrževanjem cest smo porabili 88 odstotkov delavčevih ur, za vzdrževanje elektro strojne opreme 5,9 odstotka
vseh ur, za vzdrževanje lastne mehanizacije pa 6,1 odstotka. Največ dela smo izvedli v dnevnem času, in sicer
74 odstotkov vseh opravljenih ur, v nočnem času pa 26 odstotkov.
V letu 2024 smo v prvi polovici leta poleg rednega dela zagotavljali podatke tudi preiskovalnim državnim organom
vezano na dogajanja v medijih jeseni 2023. Prav tako smo v letu 2024 veliko časa namenili razpisom na različnih
področjih z namenom, da smo zagotovili (vzdrževalne) pogodbe vezane na naše vzdrževalno delo na AC/HC.
Zagotavljanje pretočnosti v prometu je ena od glavnih prioritet področja, zato smo tudi leta 2024 nadaljevali
intenzivnejše izvajanje nočne košnje. V nekaj letih smo tako podvojili njen delež, ki znaša dobrih 10 odstotkov
opravljenih ur celotne košnje. Vsa vzdrževalna dela, ki bi lahko povzročila daljše zastoje, skrbno načrtujemo v
sodelovanju z ostalimi področji in službami družbe DARS, redna vzdrževalna dela pa prilagajamo prometnim
tokovom in prometnim konicam tako, da so posledice naših del za pretočnost prometa na AC/HC minimalne, ob
nepričakovanih zgostitvah prometa nad pričakovanimi merami pa tovrstna dela po potrebi tudi začasno
prekinemo.
Večja vzdrževalna dela smo izvedli v obsegu 190.900 m
2
po dveh pogodbah v skupnem znesku 8.590.872 evra,
dela obsegajo popravila poškodovanih voziščnih konstrukcij (udarne jame, mrežaste razpoke, posedki,
neravnine) in amortiziranih (preplastitve) asfaltnih voziščnih konstrukcij.
Med zimsko vzdrževanje spadajo predvsem naslednja opravila:
- pripravljalna dela in dela ob koncu zimske sezone,
- posipavanje in odstranjevanje snega.
V letu 2024 je bila zaključena dobava 58 novih tovornih vozil za namene opravljanja zimske službe. Zimski
program za sezono 2024/2025 smo dopolnili, spremenili in na novo oblikovali. Tako kot vsako sezono so bila pred
začetkom zimske službe izvedena izobraževanja zaposlenih na posamezni bazi.
:
- v izvajanje del so bila vključena vsa na novo dobavljena tovorna vozila, ki so opremljena z najnovejšimi
varčnimi in ekološko sprejemljivimi motorji. Vozila so opremljena z vso potrebno zimsko
opremo/mehanizacijo (čelni plugi, bočni plugi, posipalniki, kesoni idr.) in razporejena po vseh
avtocestnih bazah oziroma izpostavah;
- oblikovane so bile dodatne plužne skupine na relaciji Razdrto–Senožeče–Razdrto in Slovenske Konjice–
Dramlje–Slovenska Bistrica jug–Slovenske Konjice;
LETNO POROČILO 2024 DARS 49
- delno se je povečala kapaciteta izločitvenih območij.
V letu 2024 smo za posipanje cest porabili 15.775 ton soli in 288.285 litrov 23-odstotne raztopine kalcijevega
klorida.
Avtovleka
Naše področje je tudi zagotavljanje odvoza poškodovanih/okvarjenih vozil z AC/HC. Tako smo zaradi objav v
začetku junija 2024 v tujih in domačih medijih konec junija začeli z akcijo ozaveščanja uporabnikov kako ravnati
v primeru okvare vozila. Prav tako sta bili pripravljeni dve študiji: Študija o izvedljivosti vzpostavitve nove
dejavnosti odstranjevanja poškodovanih ali pokvarjenih vozil z AC in HC ter Študija upravičenosti podelitve
koncesije. Na pristojno ministrstvo smo vložili vlogo za izdajo soglasja za podelitev koncesije, ki je podlaga za
objavo novega razpisa.
I.8.4 Upravljanje infrastrukture
Cestna infrastruktura
S pomočjo ekspertnega sistema za gospodarjenje z vozišči PMS DARS (Pavement Management System),
ekspertnega sistema za gospodarjenje s premostitvenimi objekti BMS DARS (Bridge Management System) in na
podlagi strokovnih analiz rezultatov spremljanja stanja ostalih sklopov cestne infrastrukture smo pripravili
Prioritetni program ukrepov kot osnovo za določanje potrebnih investicij v obnove cestne infrastrukture ter
cestnih naprav in opreme v naslednjem triletnem obdobju. Terminsko planiranje in planiranje sredstev za izvedbo
investiranja v cestno infrastrukturo je predmet ostalih dokumentov o načrtovanju investicij. Prioritetni program
ukrepov za obdobje 2025–2027 je bil usklajen s Službo za obnove in potrjen s strani uprave.
V letu 2024 je bil izveden 2. ciklus meritev stanja vozišč za določanje vpliva prometnih obremenitev na
napredovanje poškodb na voziščih na celotnem omrežju cest v upravljanju DARS d. d. Izvedene so bile meritve
prečne ravnosti (globina leve in desne kolesnice), vzdolžne ravnosti (IRI), razpokanosti vozišča in stanje stikov na
cementno-betonskih voziščih. Meritve so bile izvedene z merilnim vozilom Road Surface Profiler (RSP) z Irske.
Rezultati vseh navedenih meritev se redno vključujejo v posodobitev ekspertnega sistema za gospodarjenje z
vozišči PMS DARS.
V letu 2024 je sklenjena nova, desetletna pogodba za spremljanje stanja geotehničnih objektov na celotnem
avtocestnem omrežju (razen območja Rebrnic, kjer se pregledi in monitoring izvajajo po ločeni pogodbi s
področja Gradenj). Po tej pogodbi so se v letu 2024 nadaljevali vsi načrtovani in v primeru pojavov večjih novih
nestabilnosti tudi izredni pregledi ter geotehnične meritve zahtevnejših objektov.
Na področju spremljanja stanja predorov in pokritih vkopov so se izvajale redne aktivnosti, med katerimi se je
podrobneje spremljal vpliv izkopa vzhodne cevi predora Karavanke na staro (zahodno) cev. Sprejeta je bila
Metodologija spremljanja stanja predorov.
Na podlagi Analize poplavne ogroženosti za ceste v upravljanju DARS, izdelane leta 2022, so bila v Prioritetni
program ukrepov vključena poplavno ogrožena območja oziroma lokacije, ki so bile v sklopu analize zaznane kot
problematične glede na mehanizem pojavljanja dogodka in prioriteto odprave neustreznosti. Posamezna
območja so bila zato razvrščena v kategorije glede na stopnjo ogroženosti, določene prioritete in način izvajanja
ukrepov morebitnega reševanja problematičnih lokacij. Lokacije poplavne ogroženosti so bile v sodelovanju s
Področjem vzdrževanja dodatno preverjene po avgustovski ujmi 2023.
Na osnovi pogodbe za spremljanje stanja premostitvenih objektov za obdobje 2022–2024 smo pridobili vhodne
podatke za izvedbo analize stanja premostitvenih objektov in načrtovanje potrebnih ukrepov. V letu 2024 smo
sklenili novo pogodbo za spremljanje stanj premostitvenih objektov za obdobje 2025–2027. Z namenom
natančnejše določitve stanja premostitvenega objekta in pridobitve dodatnih podatkov za projektiranje obnove
premostitvenega objekta se je izvedel podrobnejši pregled viadukta Moste.
V letu 2024 se je izvedla montaža 1. faze sončnih elektrarn na objektih DARS. Sončni elektrarni na lokacijah Log
in Dob sta priključeni, Ptuj in Kozina pa pripravljeni na priklop na električno omrežje. Elektrarno na lokaciji
Vipavski Križ je po poškodbi zaradi burje treba sanirati, izvajalec je pripravil predlog rešitve.
LETNO POROČILO 2024 DARS 50
Podpisana je bila pogodba za izdelavo ekonomsko-tehnične analize in projektiranje 2. faze sončnih elektrarn,
podpisana je bila tudi uvedba v delo. Opravljeni so bili ogledi vseh lokacij in izvajalcu omogočen dostop do vseh
potrebnih vhodnih podatkov.
Zaključena je bila menjava cestne razsvetljave za LED-svetila v okviru 5. faze.
Dela na ureditvi odjemnih mest na stari hitri cesti skozi Maribor so se izvajala po planu.
V letu 2024 smo nadaljevali aktivnosti na področju postopkov obravnave prispelih vlog oziroma povpraševanj za
odprodajo presežnih nepremičnin v upravljanju oziroma lasti družbe DARS, na področju obveščanja
zainteresiranih strank, ugotavljanja presežnih zemljišč in drugih nepremičnin ter definiranja mogočih načinov
razpolaganja z nepremičninami, ki ležijo zunaj trase AC.
V prodajo je bilo vključenih skupaj 131 lokacij, od tega 65 za območje stavbnih zemljišč in 66 lokacij z območja
kmetijske, gozdne oziroma mešane namenske rabe.
V letu 2024 je bilo sklenjenih skupno 48 kupoprodajnih pogodb za prodajo presežnih nepremičnin v lasti družbe
DARS, katerih skupna vrednost znaša 961.842,53 evra. Na podlagi postopkov prodaje, začetih v letu 2024, je v
fazi sklenitve oziroma končne realizacije še devet prodajnih pogodb v skupni vrednosti 71.436,35 evra.
V letu 2024 smo prejeli 93 vlog za ustanovitev služnosti na nepremičninah v lasti oziroma upravljanju DARS, to je
za približno 15 odstotkov več kot v predhodnem letu. Sklenjenih je bilo 77 služnostnih pogodb. Tudi v letu 2024
je bilo vidno visoko število investicij, zaradi katerih so se izkazale potrebe po ustanavljanju služnosti.
Odplačne služnosti so bile v letu 2024 kot običajno dodeljene večinoma za manjše posege – za ureditev cestnih,
komunalnih, energetskih in TK-priključkov. Skupna vrednost nadomestil za dodeljene odplačne služnosti v letu
2024 je znašala 408.694 evrov.
Večje število ustanovljenih služnosti je bilo brezplačnih, in sicer v skladu s 70. členom Zakona o stvarnem
premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18 in 79/18) ali 117. členom
Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 38/24). Ocenjen izpad služnostnega nadomestila za te posege znaša
392.966 evrov.
Na podlagi služnostnih pogodb, sklenjenih v preteklih letih, pri katerih nadomestila za služnosti zapadajo v plačilo
periodično (tj. enkrat letno), je bilo obračunano še 17.023 evrov.
Za stroške postopkov ustanovitve služnosti s pripravo služnostnih pogodb po veljavnem ceniku storitev DARS in
za povrnitev stroškov notarskih overitev podpisov na teh pogodbah je bilo obračunano 18.150 evrov.
Prometna varnost
Osnova za spremljanje stanja na področju prometne varnosti so aktivnosti, ki smo jih v družbi DARS že pred leti
prepoznali kot kazalnike za učinkovito in ekonomsko ugodne izbire ukrepov za izboljšanje prometne varnosti.
Med te aktivnosti sodijo program EuroRAP in uresničitev Direktive 2008/96 ES o varnosti cestne infrastrukture
ter nova Direktiva EU 2019/1936.
V letu 2024 so se nadaljevale aktivnosti na področju prometnih ureditev na priključkih avtocest in hitrih cest, z
osredotočenjem na izboljšanje vertikalne in horizontalne prometne signalizacije. Cilj teh aktivnosti je
zagotavljanje postavitve signalizacije na način, ki omogoča, da jo udeleženci cestnega prometa pravočasno
opazijo in razumejo njen pomen. S temi ukrepi se hkrati učinkovito preprečujejo vožnje v nasprotno smer. V
okviru teh prizadevanj smo na sedmih lokacijah uvedli horizontalne 3D-označbe, ki dodatno preprečujejo vožnjo
v napačno smer. Prav tako smo v letu 2024 nadaljevali z zamenjavo dotrajane vertikalne prometne signalizacije,
ki ni več ustrezala zahtevam Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah.
V letu 2024 je potekala postavitev prometne opreme za zavarovanje nevarnih mest, ki je vključevala varnostne
ograje, naletne zaključnice, izletne cone in blažilnike trkov. Ti ukrepi so bili izvedeni tako v okviru samostojnih
LETNO POROČILO 2024 DARS 51
investicij kot tudi v sklopu večjih projektov obnove in preplastitve voziščne konstrukcije na celotnem omrežju
avtocest in hitrih cest. V okviru samostojnih investicij je bila izvedena zamenjava prometne signalizacije za
vodenje prometa na hitri cesti H5 in H6 ter na avtocesti A1 med odseki Žalec–Krtina in Vrhnika–Postojna. Poleg
tega je bila urejena povratna cesta na počivališču Lukovica, prav tako pa je bila izboljšana preglednost na
priključku Logatec.
Za zagotavljanje varnega in tekočega prometa je bil v sodelovanju s policijo uspešno izveden postopek javnega
naročila za vzpostavitev sistema sekcijskega merjenja hitrosti na štirih odsekih avtocest. Sekcijsko merjenje
hitrosti je predvideno na naslednjih odsekih:
• Vrhnika–Logatec (smer Ljubljana),
• Vodice–Ljubljana (Brod) (smer Kranj),
• Grosuplje–Višnja Gora ter
• Vransko–Trojane in Trojane–Blagovica (smer Maribor).
Vsi štirje sistemi morajo biti v skladu s pogodbenimi določili vzpostavljeni do marca 2026.
V letu 2024 se je na avtocestah in hitrih cestah zgodilo 2.244 prometnih nesreč. Življenje je izgubilo osem oseb.
To je najmanjše število v zadnjih 24 letih (odkar imamo podatke) razen v letu 2020 (6), ko je bila mobilnost
otežena in je bilo tako posledično manj prometa in nesreč. Težje se je poškodovalo 59 oseb, kar je za 48 odstotkov
več kot v letu 2023 (40). Lažje se je poškodovalo 497 oseb, kar je približno enako kot v letu 2023 (493).
Pomemben segment prometne varnosti predstavljajo tudi preobtežena tovorna vozila, ki jih je na avtocestnem
omrežju 13 odstotkov. Poleg nevarnosti, ki jo ta vozila predstavljajo ostalim udeležencem, nam kot upravljavcu
povzročajo ogromno nepotrebne škode na prometni infrastrukturi. S policijo, ki deluje v nadzornem centru v
Dragomlju, skušamo kršitelje odkriti in čim več tudi kaznovati.
Za doseganje boljše prometne varnosti ter pretočnosti so pomembni tudi dobro usposobljeni zaposleni, zato v
družbi DARS nadzornike prometa usposabljamo tudi s simulatorjem sistemov za nadzor in vodenje prometa
(SNVP) ter s predorskim simulatorjem. S tem želimo doseči boljše odzivne čase ob intervencijah ter pravilne
reakcije zaposlenih v nadzornih centrih. V letu 2024 so vsi nadzorniki prometa uspešno opravili usposabljanje na
obeh simulatorjih.
V ta namen smo začeli z nadgradnjo obstoječih planov in pripravo novih planov vodenja prometa z novimi
državami, ki so pomemben partner pri obvladovanju mednarodnega prometnega toka, kar prinaša pozitivne
učinke na področju gospodarstva, okolja in varnosti uporabnikov avtocest.
Elektrostrojna dela in ITS
V letu 2024 so se na segmentu elektrostrojnih del in inteligentnih transportnih sistemov (ITS) nadaljevale
aktivnosti izdelave izvedbene dokumentacije projektov, izvedbe javnih naročil za izvedbo projektov, izvedbe in
dokončanja nekaterih projektov ter začetek postopkov in projektov, ki se bodo izvajali in zaključili v letu 2025 in
2026. Izpostavljene aktivnosti so zajele predvsem:
Izvedba predhodnih del priprava projektne dokumentacije za projekte:
- izdelava PZI dokumentacije celovite prenove elektro strojne opreme predorov Ločica, Jasovnik, Kastelec
in Dekani; Cenkova in Podnanos ter pokritih vkopih Močna, Vodole in Malečnik ter Rebrnice I, II in
Barnica;
- izdelava projektne dokumentacije za izvedbo sistema za nadzor in vodenje prometa (SNVP) na AC A1 in
AC A5 in za izvedbo projekta Modernizacija video nadzornega in video detekcijskega sistema v predorih
Trojane in Podmilj.
Izvedba
- dokončanje projekta upravljanja prometa na vpadnicah Ljubljane – periferna oprema;
- dokončanje projekta namestitev LED-smernikov za vidno vodenje prometa v primeru megle na odseku
Grosuplje–Ivančna Gorica;
- dokončanje integracije nove spremenljive prometno informativne signalizacije v nadzorni center
Slovenske Konjice;
LETNO POROČILO 2024 DARS 52
- izvedba in zaključek projekta izdelave integracijskega vmesnika za upravljanje prometa na vpadnicah
Ljubljane;
- izvedena in zaključena je bila prva faza integracije nove periferne opreme v centralni del SNVP za ročno
upravljanje na projektu upravljanje s prometom na vpadnicah Ljubljane;
- izvedba projekta Avtomatski prenos dogodkov iz predorskih nadzorno krmilnih sistemov v sistem
Kažipot in v sistem C-ITS (2. del);
- izvedba in zaključek večine del na projektu ureditev zunanje razsvetljave na območju avtocest (AC) in
hitrih cest (HC) v RS, skladno z Uredbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja – 5. faza;
- izvedba preureditve izvoznega kraka Priključka 0116 Zahod (krak A) s priključevanjem na Tržaško cesto
ter preureditev uvoznega kraka priključka Ljubljana zahod (krak B) – priključek s Tržaške ceste.
izvedbe projektov, ki se bodo nadaljevali v letu 2025:
- nadaljevanje nadgradnje programske opreme obstoječega sistema SNVP;
- začetek izvedbe aktivnosti nadgradnje in integracije obstoječih sistemov NKS – NKS SCADA faza II,
izvedba aktivnosti za dvosmerni promet na pokritem vkopu Rebrnice I in II, začetek integracije sistemov
ADR v NKS sistem in začetek integracije prenovljene opreme v predorih Debeli hrib in Mali vrh;
- začetek izvedbe projekta prenove regionalnega nadzornega centra Ljubljana;
- začetek izvedbe projekta Vzpostavitve regionalnega nadzornega centra Maribor;
- začetek projekta nadgradnje obstoječega sistema nadzora in vodenja prometa (SNVP) na AC Vransko–
Blagovica;
- začetek delne prenove nadzornega centra Vransko;
- začetek projekta obnove obstoječih portalov sistema za nadzor in vodenje prometa (SNVP) na AC A1
Klanec–Ankaran;
- začetek izvedbe in izvedba večjega dela projekta izvedbe gradbeno instalacijskih del in digitalnega video
nadzora na AC v RS – IPK4;
- začetek izvedbe in izvedba večjega dela projekta dobave, montaža, priključitev in vzdrževanje C-ITS
obcestnih enot RSU na območju Ljubljane in vpadnic;
- začetek nadgradnje signalnih tabel na vzdrževalnih vozilih za povezavo s C-ITS;
- nadgradnje, vzdrževanje in podpora IS Kažipot;
- izvedba druge in tretje faze projekta upravljanja prometa na vpadnicah Ljubljane – avtomatizacija
upravljanja prometa in izvedba obojestranske povezave predorskih NKS in trasnih SNVP sistemov;
- začetek izvedbe in izvedba večjega dela projekta dobave in postavitve cestnih vremenskih postaj (CVP)
na AC omrežju – izvedba novih CVP na omrežju AC (16 novih CVP).
Trajnostna mobilnost in alternativni pogonski energenti
Družba DARS sledi trendom razvoja elektromobilnosti tudi na področju elektrifikacije lastnega voznega parka in
s tem povezanega zagotavljanja oskrbe električnih vozil z energijo. V ta namen ima na 19 lokacijah, kjer izvaja
svoje dejavnosti, nameščenih 27 polnilnic skupne nazivne moči 594 kW (stanje v začetku leta 2025 po selitvi v
novo upravno zgradbo – Grič 58).
Pridobljeno je bilo gradbeno dovoljenje za postavitev transformatorske postaje s pripadajočo infrastrukturo na
lokacijah Studenec in Zima. Za lokacijo Polskava je bila dopolnjena vloga za izdajo gradbenega dovoljenja, na
lokaciji Lipce je Elektro Gorenjska postavil novo transformatorsko postajo. Za lokacijo Povodje smo dobili načelen
pristanek lastnika parcele, na kateri je jambor SN daljnovoda, da nam podeli služnost. Elektro Ljubljana je izvedel
analizo omrežja na tem daljnovodu in potrdil, da je na voljo dovolj moči za postavitev transformatorske postaje
z močjo 1 MVA.
24-urni nadzor in vodenje prometa
Jedro Oddelka za promet predstavljajo nadzorniki prometa, ki delujejo v regionalnih nadzornih centrih Kozina,
Ljubljana, Vransko, Slovenske Konjice (Maribor), Hrušica ter v Glavnem nadzornem centru (GNC), stacioniranem
v Dragomlju. Ekipe delujejo 24/7/365, njihove glavne naloge pa so nadzor in vodenje prometa ter s tem
zagotavljanje optimalne varnosti ter pretočnosti na slovenskih avtocestah in hitrih cestah. Regionalni nadzorni
centri delujejo lokalno in pokrivajo vsak svoj del trase AC/HC, glavni nadzorni center (GNC) pa deluje na celotnem
območju AC/HC v RS ter povezuje regionalne nadzorne centre in usklajuje akcije med njimi. Med drugim skrbi za
nadzor in vodenje prometa na najvišji državni in mednarodni ravni, kjer tudi upravlja mednarodne načrte vodenja
prometa (Traffic management plans – TMP). Poleg koordinacije RNC skrbi prav tako za koordinacijo večjih
LETNO POROČILO 2024 DARS 53
dogodkov, kot so na primer izločanja tovornih vozil v času zimske sezone. V času večjih izrednih dogodkov, ko
ima le ta vpliv na sosednji RNC, prevzame vlogo koordinatorja tudi med ostalimi področji družbe DARS in ostalimi
intervencijskimi službami (policija, ReCO, gasilci idr.).
Slika 1: Centri za nadzor in vodenje prometa
Največjo strokovnost in pravilno ukrepanje nadzornikov prometa zahtevajo nesreče s požari v predorih ter večje
spremenljive vremenske razmere, kot so žled, zmanjšana vidljivost, snežni metež, močan veter, zaradi katerih so
posledično možne tudi množične prometne nesreče.
Poleg prometne varnosti se veliko pozornosti namenja tudi pretočnosti prometa. Ukrepi upravljanja prometa se
prilagajajo trenutnim razmeram na avtocesti, prav tako pa se nadgrajujejo sistemi detekcije prometnih in
vremenskih stanj. Zaradi stalnih nadgradenj in avtomatizacije se nadzorniki prometa, na dogodke odzivajo vedno
hitreje ter s tem zmanjšujejo nastanek nevarnih situacij in nepotrebnih zastojev.
V letu 2025 se na vseh štirih ljubljanskih vpadnicah in ljubljanskem obroču načrtuje vzpostavitev tako
imenovanega sistema »Speed management«, s katerim se bo poskušalo povečati pretočnost ob prometnih
konicah. Sistem bo implementiran v RNC Ljubljana, kjer bodo nadzorniki prometa v sodelovanju z izvajalcem kar
nekaj mesecev spremljali delovanje in izvajali sprotne nastavitve vseh vgrajenih komponent.
V sodelovanju med RNC in s pomočjo glavnega nadzornega centra (GNC) so bile v letu 2024 uspešno vodene ter
koordinirane vse večje aktivnosti za zagotavljanje prometne varnosti in pretočnosti na AC/HC. Med drugim lahko
zagotovo omenimo uspešno izvajanje zimskih akcij in ukrepov v času turistične sezone. S pomočjo zaposlenih v
Oddelku za promet smo usklajevali izvajanje prometnih zapor s službami, ki sodelujejo pri izvajanju vzdrževalnih
ali večjih obnovitvenih del na AC/HC.
Avtocestni promet nadzorujejo kvalificirani certificirani nadzorniki cestnega prometa
Na področju prometa se v svetovnem merilu dogaja veliko novosti, saj avtomobilska tehnologija napreduje zelo
hitro. Zagotovo se bo del te moderne tehnologije implementiral v nadzorne centre, zato je treba nadzornike
prometa čim bolj sprotno usposabljati in dodatno izobraževati.
LETNO POROČILO 2024 DARS 54
V letu 2024 so bili s pomočjo simulatorja za Sisteme za nadzor in vodenje prometa (SNVP) usposobljeni nadzorniki
prometa iz vseh nadzornih centrov. Vsako leto je tako predvideno obdobno usposabljanje na simulatorju SNVP
in predorskem simulatorju, s katerima želimo doseči boljše odzivne čase ob intervencijah ter pravilne reakcije
zaposlenih v nadzornih centrih. Nadzorniki prometa RNC in GNC so usposabljanja na simulatorjih opravili
uspešno.
Poleg izvajanja usposabljanj na prometnih simulatorjih (SNVP in predor Šentvid) so v letu 2025 načrtovana tudi
druga izobraževanja na temo prometa in prometne varnosti. V ta namen nameravamo izvesti usposabljanja vseh
nadzornikov prometa, in sicer na temo upravljanja ventilacije v predorih in sistema Kažipot.
Glede na to, da imajo zaposleni v nadzornih centrih veliko opravka s stresnimi situacijami smo v sodelovanju s
SUK organizirali enodnevni trening obvladovanja stresnih situacij in komunikacije pri delu. Delavnic smo se
udeležili vsi zaposleni v Oddelku za promet in bili zelo zadovoljni z izvedbo.
osti v prometu
Družba DARS si prizadeva, da zagotavlja pogoje za varno vožnjo in da čim bolj zagotavlja pretočnost v prometu.
Za zagotavljanje prometne varnosti si prizadevajo tudi druge institucije, ki pomembno vplivajo na večjo
ozaveščenost uporabnikov, družba DARS pa pri teh vsebinah tvorno sodeluje oziroma nekaj aktivnosti (predvsem
tiste, ki se tičejo prometa po AC/HC) izvaja sama.
S ciljem, da se zagotovi čim višja stopnja prometne varnosti, so se izvajale različne aktivnosti in preventivne akcije,
ki so dosegljive na povezavi https://www.dars.si/Sporocila_za_javnost/5/prometna_varnost, www.promet.si in
na družbenih omrežjih.
Skupaj za večjo varnost ob začetku motoristične sezone v sodelovanju s policijo in Agencijo RS za varnost v
prometu organiziramo treninge varne vožnje za motoriste. Prav tako sodelujemo z Zavodom VOZIM, kjer
izvajamo inovativne interaktivne delavnice »Še vedno vozim – vendar ne hodim«, temelječe na osebnih izkušnjah
poškodovancev v prometnih nesrečah, ki udeležencem ponujajo dragocena sporočila o varnosti v prometu. Z
Agencijo RS za varnost v prometu sodelujemo pri projektu »Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu«, v okviru
katerega izvajamo celovite preventivne dogodke in usposabljanja za seniorje ter upokojence po celotni Sloveniji.
Poleg tega se ukvarjamo z drugimi pomembnimi vsebinami, kot so prodaja e-vinjet, podajanje prometnih
informacij o morebitnih zastojih na mejnih prehodih ter predlaganje alternativnih, ugodnejših poti, ki prispevajo
k izboljšanju prometnega toka in večji varnosti na cestah.
Poleg zgoraj omenjenih preventivnih akcij smo sodelovali tudi pri izvajanju preventivnih nacionalnih vsebin na
temo prometne varnosti v sodelovanju z Agencijo RS za varnost prometa. Aktivnosti so bile izvedene prek
portalov SPIS in v skladu z letnim koledarjem agencije.
Prometno-
Vsebine na spletni strani www.promet.si, ki jih uporabniki najbolj spremljajo:
- dogodki in potek prometa na zemljevidu,
- cestne kamere,
- potovalni časi,
- merilna mesta sistema Burja,
- prometne napovedi.
Ob tem je na voljo še možnost kreiranja lastnega uporabniškega računa (Moj Profil/Prijava), prek katerega se
uporabniki lahko naročijo na številne informacije po e-pošti, npr. na tedensko prometno napoved, posebna
opozorila za tovornjake ipd.
Zgovorna statistika
Prometnoinformacijski center je v zadnjih 18 letih posredoval več kot 680.000 informacij o dogodkih na državnem
cestnem omrežju: v povprečju 37.959 na leto, 3.120 na mesec in 104 na dan.
Leta 2024 so vozniki samo Darsova lastna orodja za dostop do prometnih informacij (www.promet.si, aplikacijo
Promet+, telefon 1970 in odzivnik 080 2244, X @promet_si, FB Promet.si) uporabili skoraj 14-milijon krat
(13.928.339).
LETNO POROČILO 2024 DARS 55
Hkrati se ne zmanjšujejo zahteve in zanimanje množičnih medijev (TV, internet, radio ipd.) za prometne
informacije o slovenskem cestnem omrežju v Sloveniji in tujini. Uporabljajo jih upravljavci in avto klubi v vseh
sosednjih državah.
Rast prometa in števila dogodkov kaže razlika med dogodki prvo leto delovanja PIC-a (2006) in leta 2024. Leta
2006 je PIC poročal o 11.545 dogodkih, leta 2024 pa o 63.416. Potreba po prometnih informacijah je v veliki meri
v neposredni korelaciji s številom dogodkov, na kar kaže tudi graf uporabe lastnih (Darsovih) kanalov obveščanja.
Kljub temu je zelo pomemben dejavnik pri povečanju uporabe teh kanalov dejavnost Prometnoinformacijskega
centra in Darsove Službe za komuniciranje pri promoviranju prometnih informacij.
Mednarodno vodenje prometa (Traffic management plan TMP)
V družbi DARS že več let aktivno sodelujemo s sosednjimi državami na področju mednarodnega vodenja prometa.
Tudi v letu 2024 smo upravljavci avtocest v Sloveniji (GNC DARS) in sosednjih državah večkrat uporabili sistem
TMP za medsebojno obveščanje in usklajevanje ukrepov. Izkazal se je za dobro orodje, ki izboljša in pospeši
medsebojno komunikacijo. Razvoj na področju digitalizacije pa narekuje stalno prilagajanje in nadgrajevanje
sistema. Sistem smo začeli nadgrajevati in dopolnjevati v okviru novega evropskega projekta X4ITS, pri čemer je
eden od prvih korakov novi mednarodni sporazum (Memorandum of Understanding).
Sodelovanje mednarodnega vodenja prometa smo razširili tudi na Srbijo, saj sem nam je promet po ukinitvi
Schengena povečal na balkanskem koridorju (BG–ZG–LJ). Prav tako smo začeli vzpostavljati stike z novim
nemškim podjetjem za avtoceste (Die Autobahn GMBH), saj želimo povečati informiranost voznikov, ki prihajajo
iz smeri Nemčije proti Sloveniji. V sklopu projekta TMP smo uspešno začeli tudi z usklajenim sodelovanjem z Luko
Koper, kjer bomo aktivnosti nadaljevali v prihodnjih letih in kjer bomo vključili tudi umetno inteligenco.
Gre za prvi povsem digitalizirani sistem mednarodnega vodenja prometa v Evropi. S tem je narejen velik korak k
hitrejšemu in mednarodno usklajenemu obveščanju in vodenju prometa na glavnih cestnih povezavah v tem delu
Evrope, močno pa je izboljšan tudi odziv na večje nepredvidene izredne dogodke, ki zahtevajo takojšnje
operativno mednarodno usklajevanje.
I.8.4.1 Aktivnosti družbe na področju raziskav in razvoja
Na podlagi sprejete politike sistema vodenja in iz nje izhajajočih strateških ciljev na osnovi kazalnikov uspešnosti
poslovanja, opredeljenih v poslovnem načrtu družbe, spremljamo uspešnost izvajanja projektov in izboljšav in v
primeru odmikov sprejemamo ukrepe. Sistem razvijamo tako, da sta nenehno izboljševanje in inovativnost
stalnica vseh zaposlenih na vseh organizacijskih ravneh.
Tako s projekti kot z izboljšavami in inovacijami spremljamo novosti dobrih praks ter jih sistematično uvajamo v
sistem vodenja in delovne procese.
Družba DARS je v letu 2024 nadaljevala izvajanje projekta vpeljave gospodarjenja s cestami, ki so v njegovem
upravljanju. Ekspertna sistema PMS DARS za gospodarjenje z vozišči (PMS: Pavement Management System) in
BMS DARS za gospodarjenje s premostitvenimi objekti (BMS: Bridge Management System), ki se izvajata s
programskim orodjem dTIMS_CT (Deighton's Total Infrastructure Management System with Concurrent
Transformation) sta bila posodobljena v skladu z najnovejšimi dognanji stroke in podatki o stanju infrastrukture.
Začeli smo izvajati pilotne projekte, ki bodo v prihodnje podlaga za digitalizacijo cest in avtonomno vožnjo.
Ogromna količina podatkov, ki jih zajemamo z raznimi senzorji in drugimi internetnimi viri, zahteva večjo
angažiranost pri obdelavi podatkov. Zato uvajamo nove metode obvladovanja enormnih količin podatkov s
pomočjo umetne inteligence. Pravočasno in pravilno obdelovanje podatkov pomeni hitrejši odziv na dogodke
(prometni/vremenski/kibernetski) in s tem izboljšanje odpornosti avtocestne infrastrukture proti vedno bolj
agresivnim motnjam. Izvajajo se projekti na področju digitalizacije infrastrukture (uporaba tehnologij LIDAR,
kontinuiran zajem digitalnih ortofoto posnetkov, vnos fiksne in spremenljive prometne signalizacije v digitalne
aplikacije), digitalizacije prometnih podatkov prek detektorjev prometa (detekcijske termokamere, detekcija
prek optičnih vlaken), zaznavanja vremenskih razmer z vremenskimi postajami ter prenosa teh podatkov z
infrastrukture na uporabnika (IoT).
LETNO POROČILO 2024 DARS 56
Pristopili smo k sistematični izboljšavi podatkov gospodarske javne infrastrukture (GJI) v okviru projekta
Digitalizacija podzemne GJI DARS z georadarskim snemanjem. Projekt bo izveden z neinvazivno metodo
georadarja in bo pripomogel k izboljšavi položajne natančnosti podatkov. Z izboljšanimi podatki bomo
preprečevali nastanek morebitnih poškodb GJI ob različnih posegih ter omogočali učinkovitejše delo različnih
področij DARS, katerih vsebine se nanašajo na obstoječo GJI.
Z namenom optimizacije procesa spremljanja pomikov premostitvenih in geotehničnih objektov smo izvedli
pilotni projekt detektiranja pomikov na podlagi podatkov LIDAR. Pilotni projekt je pokazal, da se na določenih
primerih metoda z uporabo podatkov LIDAR podajo primerljivi podatki s klasičnimi metodami izmere. Obstoječi
podatki LIDAR tako ne zahtevajo dodatnih terenskih izmer in lahko dopolnijo nabor obstoječih tehnik in metod
za zaznavanje pomikov objektov.
Za potrebe gospodarjenja in sistematičnega spremljanja stanja prometne signalizacije na območju cest v
upravljanju družbe DARS je v skladu z zakonodajo treba spremljati kakovost materiala in stanje prometne
signalizacije. Nadaljevali smo z izvajanjem meritev svetlobno odbojnih in kromatičnih lastnosti vertikalne in
horizontalne prometne signalizacije. Na podlagi podatkov ugotavljamo njihovo ustreznost, kar predstavlja
osnovo za pravočasno in ekonomično načrtovanje obnov horizontalne prometne signalizacije in zamenjavo
prometnih znakov. To je tudi pogoj za zagotavljanje optimalne cestne infrastrukture, ki bo podpirala avtonomna
vozila oziroma asistenčne sisteme za avtonomno vožnjo. Na tem področju smo začeli uvajati raziskovalne
aktivnosti, saj je vidnost prometne signalizacije temelj optimalnega delovanja asistenčnih sistemov vozil.
V letu 2024 smo začeli z vzpostavitvijo enotnega informacijskega sistema za zbiranje in obdelavo podatkov
avtomatiziranih meritev infrastrukturnih objektov – GeoP DARS (geotehnični portal DARS). Avtomatizirana
oprema za spremljanje stanja konstrukcij je vgrajena na nekatere geotehnične in premostitvene objekte, ki so
zgrajeni na zahtevnih geotehničnih območjih, kot so na primer pojavi zalednih premikov ali posedki temeljne
podlage. Informacijski sistem avtomatiziranih meritev GeoP DARS bo omogočil povezavo doslej ločenih sistemov
avtomatiziranih meritev na različnih lokacijah in vzpostavil enovit oddaljeni dostop do podatkov o
avtomatiziranih meritvah, tudi z možnostjo alarmiranja ob prekoračenih vrednostih. Hkrati bodo definirane
potrebne lastnosti senzorske opreme, opreme za prenos podatkov (komunikatorji, koncentratorji) ter strežniške
in aplikativne opreme. Vzpostavljen bo tudi sistem stalnih posodobitev, nadgradnje in vzdrževanja tega sistema.
Sistem GeoP DARS nadgrajuje obstoječe metode spremljanja stanja objektov in s tem pripomore k izboljšanemu,
predvsem pa pravočasnemu načrtovanju ustreznih ukrepov opazovanih infrastrukturnih objektov.
Družba DARS v obdobju od leta 2016 sodeluje pri mednarodnem projektu »C-Roads«, ki si prizadeva izboljševati
prometno varnost in pretočnost z uvajanjem kooperativnih inteligentnih prometnih sistemov C-ITS na evropskem
koridorskem cestnem omrežju. Pri tem se v sodelovanju z državami članicami na skupni evropski platformi
oblikujejo harmonizirane specifikacije, ki omogočajo čezmejno interoperabilnost storitev C-ITS.
V letu 2024 se je začel izvajati projekt za vzpostavitev sistema C-ITS z mikrovalovno tehnologijo na ljubljanskem
AC/HC obroču in vpadnicah, ki je pokritost AC/HC s storitvami C-ITS povečal za dodatnih 70 kilometrov. Projekt
predvideva tudi pilotno opremljanje vzdrževalnih vozil z mikrovalovno opremo C-ITS, kar bo prispevalo k
dodatnemu obveščanju uporabnikov o delu na cesti.
DARS je v letu 2024 uspešno sodeloval pri prijavi in odobritvi evropskega projekta C-Roads Extended, ki pomeni
nadaljevanje razvoja storitev C-ITS in oblikovanja harmoniziranih specifikacij na skupni evropski platformi.
I.8.5 Investicije
Družba DARS je v letu 2024 v skladu s poslovnim načrtom organizirala in vodila projekte gradnje in obnove
avtocestnih odsekov.
so se v letu 2024 izvajale
aktivnosti prostorskega umeščanja na naslednjih projektih.
LETNO POROČILO 2024 DARS 57
HC Slovenj GradecDravograd
- Usklajevanje z DRSV glede načina izdelave hidrološko-hidravlične študije glede na stanje po avgustovskih
poplavah (hidrološka izhodišča).
- Potekale so aktivnosti za pridobitev podatkov, ki so vezani na poplavni dogodek avgusta 2023 in ki so
nujni za zaključek hidrološko-hidravlične študije in ostalih strokovnih podlagah.
- Izdelana je bila poenostavljena analiza poplavnega dogodka avgusta 2023.
- Izdelana je bila analiza odpornosti projekta na poplavni dogodek.
- Izdelana je bila preveritev alternativnega poteka kolesarske poti na območju Pameč.
- Dopolnjene so bile strokovne podlage za idejni projekt.
- Izdelan je bil idejni projekt.
- Izdelana je bila hidrološko-hidravlična študija.
- Izdelano je bilo okoljsko poročilo.
- Izdelan je bil predlog DPN.
- Potekala so usklajevanja s projektno skupino in priprava odgovorov na vprašanja pred začetkom javne
objave predloga DPN.
- Izvedene sta bili javna objava predloga DPN, okoljskega poročila in strokovnih podlag ter javna
obravnava v času javne objave za občini Dravograd in Slovenj Gradec.
- Usklajevanje izdelanih gradiv s člani projektne skupine (MOPE, DRSV).
- Potekale so aktivnosti s Premogovnikom Velenje v zvezi s prevzemom viškov zemeljskega izkopa.
- Proučene so bile pripombe in predlogi javnosti, pridobljeni v času javne objave, ter pripravljeni odgovori.
- Izvedene so bile strokovne preveritve predlogov javnosti in pripravljena pojasnila o upoštevanju
predlogov.
- Novelirale so se strokovne podlage v skladu z upoštevanimi pripombami javnosti.
- Dopolnjeno je bilo okoljsko poročilo v skladu s pripombami projektne skupine.
- Pripravljena so bila gradiva za delo medresorske delovne skupine za spremljanje načrtovanja in gradnje
infrastrukturnega projekta 3. razvojne osi.
- Pripravljeni so bili opomniki za MZI.
VrhHolmec (Prevalje)
- Izdelane so bile strokovne podlage za DPN:
- sanacija gozdnih vlak, ki so bile uničene v poplavah avgusta 2023 za potrebe izvedbe geološko-
geotehničnih raziskav;
- izvedba geološko-geotehničnih raziskav;
- recenzija geološko-geotehničnih raziskav;
- izdelava idejnega projekta;
- reambulacija geodetskega načrta;
- izdelava hidrološko-hidravlične študije.
- Pripravljena je bila dokumentacija za izvedbo evidenčnega naročila za izdelavo presoje prometne varnosti.
- Pripravljena je bila dokumentacija za izvedbo javnega naročila za recenzijo idejnega projekta.
- Izvedena sta bila evidenčno naročilo za recenzijo geološko-geotehničnih podlag in sklenitev evidenčne
pogodbe.
- Potekalo je usklajevanje z DRSV glede načina izdelave hidrološko-hidravlične študije glede na stanje po
avgustovskih poplavah (nova hidrološka izhodišča, ureditev struge reke Meže …).
- Potekale so aktivnosti za pridobitev podatkov, vezanih na poplavni dogodek avgusta 2023, ki so nujni za
zaključek hidrološko-hidravlične študije in ostalih strokovnih podlagah.
- Izdelana je bila poenostavljena analiza poplavnega dogodka avgusta 2023.
- Izdelana sta bila primerjava padavinskih podatkov avgusta 2023 s podatki iz obstoječe hidrološko-hidravlične
študije (iz faze študije variant/predinvesticijske zasnove) in ekspertno mnenje za odstotno povečanje
hidroloških izhodišč.
- Izvedena so bila obsežna usklajevanja z DRSV.
- Pripravljena so bila gradiva za delo medresorske delovne skupine za spremljanje načrtovanja in gradnje
infrastrukturnega projekta 3. razvojne osi.
- Pripravljeni so bili opomniki za MZI.
GC PtujMarkovci
- Izdelovale so se strokovne podlage za študijo variant/predinvesticijsko zasnovo oziroma utemeljitev rešitve
(gradbeno-tehnični elaborat, hidrogeološke raziskave, hidrološko-hidravlična študija, prometna študija).
LETNO POROČILO 2024 DARS 58
- Potekalo je usklajevanje z MK glede izvedbe predhodnih arheoloških raziskav.
- Potekalo je usklajevanje z DRSV v zvezi z izdelavo hidrološko-hidravlične študije.
- Dopolnjene so bile geodetske podlage.
- Pripravljena je bila dokumentacija za izvedbo evidenčnega naročila za izdelavo Presoje vpliva posega na
vodnem in priobalnem zemljišču ter območju presihajočih jezer na stanje površinskih voda (poenostavljena
metoda) in Ocene vpliva posega na podzemno vodo (poenostavljena ocena).
- Izvedeno je bilo evidenčno naročilo za pridobitev izdelovalca Elaborata o začasnih ukrepih prostorskega
načrtovanja, podpis pogodbe z najugodnejšim ponudnikom.
- Potekalo je usklajevanje okoljskih izhodišč s posameznimi nosilci urejanja prostora (MKGP, ZRSVN, MOPE).
Povezovalna cesta Podgora
- Pridobljen je bil sklep MZI (KIOP) o zavrnitvi študije variant (utemeljitev rešitve)/predinvesticijske zasnove.
- Novelirana je bila študija variant (utemeljitev rešitve)/predinvesticijska zasnova, in sicer v skladu s
predlogom/pripombami MZI (KIOP).
- Potekale so aktivnosti z MZI za opredelitev investitorja.
A
Izdelovale so se vse potrebne strokovne podlage, študija variant/predinvesticijska zasnova in okoljsko poročilo
(drugi krog vrednotenja):
- Pripravljene so bile strokovne podlage za študijo variant/predinvesticijsko zasnovo (gradbeno tehnični
elaborat, okoljsko poročilo, razvojno urbanistični elaborat, strokovna podlaga po prilogi 3 splošnih smernic
DRSV, študija širših ekonomskih učinkov, ocena učinka na varnost v prometu, elaborat ravnanja z viški
materiala, elaborat faznosti in etapnosti).
- Izdelana je bila študija variant/predinvesticijska zasnova.
- Pregledana je bila študija variant/predinvesticijska zasnova (naročnik, inženir, MNVP, MZI).
- Potekalo je usklajevanje z DZO glede postopka presoje na dediščino UNESCO.
- Potekalo je usklajevanje z MNVP in tangiranimi občinami.
HC KoperDragonja
- Potekalo je sodelovanje z MZI v komunikaciji s civilno iniciativo in MO Koper.
- Pridobljene so bile dopolnjene smernice nosilcev urejanja prostora.
- Pripravljena je bila dokumentacija za izvedbo javnega naročila za recenzijo idejnega projekta.
- Izdelano je bilo gradivo za potrebe usklajevanja z DRSV (rešitve na območju potoka Derešnjak) in usklajevanje
z DRSV.
- Izdelano je bilo gradivo Opredelitev razširjenega območja za izvedbo kompenzacijskih ukrepov glede na
mnenje DRSV.
- Potekala so usklajevanja z DRSV glede izvedljivosti rešitev trase na območju začasnega potoka Derešnjak.
Ekodukt na AC odseku UnecPostojna
- Izdelane so bile strokovne podlage s področja okolja, gradbeno-tehnični elaborat ter predinvesticijska
zasnova.
- Izdelan je bil elaborat delitve investicije (določitev deležev med DARS in DRSI (ceste in železnice)).
- Izdelana je bila študija variant (utemeljitev rešitve)/predinvesticijska zasnova.
- Študija variant (utemeljitev rešitve)/predinvesticijska zasnova je bila potrjena na komisiji DARS za potrditev
investicijske dokumentacije (pridobljen je bil sklep Uprave DARS) in na MZI (KIOP) ter pridobljen sklep
ministrice.
- Izdelane so bile strokovne podlage za predlog DPN in predlog DPN.
- V decembru se je začela javna razgrnitev študije variant (utemeljitev rešitve)/predinvesticijske zasnove in
predolga DPN.
- Izdelana je bila novelacija elaborata Prikaz rešitev na zemljiškem katastru in preveritev možnosti njihove
izvedbe v okviru vzdrževalnih del v javno korist (Elaborat VDJK/DPN).
- Izdelan je bil elaborat Ljubljansko prometno vozlišče: Koncept urejanja prometne infrastrukture državnega
pomena ter spremljajočih ukrepov (Koncept ljubljanskega prometnega vozlišča).
Plato Karavanke
- Izdelana je bila študija variant (utemeljitev rešitve)/predinvesticijska zasnova.
LETNO POROČILO 2024 DARS 59
- Pridobljen je bil sklep MZI (KIOP) in ministrice MZI o potrditvi študije variant (utemeljitev
rešitve)/predinvesticijske zasnove.
- Izvedeni sta bili javna razgrnitev in javna obravnava študije variant (utemeljitev rešitve)/predinvesticijske
zasnove.
- Pridobljena so bila mnenja nosilcev urejanja prostora ter pripombe in predlogi javnosti.
- Potekala so usklajevanja gradiv z nosilci urejanja prostora (MNZ).
- Usklajena so bila gradiva in pridobljena vsa pozitivna mnenja nosilcev urejanja prostora.
- Dopolnile so se strokovne podlage in študija variant (utemeljitev rešitve)/predinvesticijska zasnova na podlagi
uskladitve z MNZ.
- Izdelana in podpisana so bila stališča do pripomb in predlogov javnosti.
- Izdelovale so se strokovne podlage za predlog DPN.
- Izdelana je bila študija variant (utemeljitev rešitve)/predinvesticijska zasnova, ki sta jo pregledali in potrdili
komisija DARS za oceno investicijske dokumentacije in Uprava DARS. Študijo variant (utemeljitev
rešitve)/predinvesticijsko zasnovo je potrdil tudi KIOP, prejeli smo Sklep MZI o potrditvi študije variant
(utemeljitev rešitve)/predinvesticijske zasnove.
- Izdelovalo se je okoljsko poročilo.
- Pripravljena je bila dokumentacija za izvedbo evidenčnega naročila za izdelavo presoje prometne varnosti.
- Izdelane in delno revidirane so bile strokovne podlage za fazo predloga DPN.
- Potekala so usklajevanja z MKGP (ZGS OE Kranj) glede ukrepov za nadomeščanje gozda. V zvezi s tem je bil
izdelan Elaborat preveritev predloga lokacij za vzpostavitev nadomestnega gozda.
- Izdeloval se je osnutek DPN.
Postopek priprave DPN je bil pospešen, ker je bila konec januarja 2024 sprejeta odločitev glede sočasne javne
razgrnitve (študija variant, okoljsko poročilo, DPN). Zato so bile že predčasno izdelane strokovne podlage za fazo
DPN in predlog DPN.
Izvajale so se tudi številne druge naloge, vezane na prostorsko načrtovanje in umeščanje v prostor, kot so priprava
smernic in mnenj v primerih, ko ima MZI položaj nosilca urejanja prostora in sodelovanje pri pripravi in
sprejemanju predpisov s področja prostorskega načrtovanja in umeščanja v prostor ter z njimi povezanih
predpisov. Med drugim so potekala usklajevanja in bila so podana mnenja v zvezi s predlogom Zakona o
spremembah in dopolnitvah ZUreP-3, z osnutkom Uredbe o pogojih in omejitvah za poseganje v prostor in
izvajanje dejavnosti na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, v
zvezi s predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave ter predlogom Zakona o
razvojnem prestrukturiranju premogovne regije.
Poleg nalog prostorskega načrtovanja in umeščanja v prostor, ki se izvajajo v imenu in za račun RS, so se izvajale
tudi naloge, ki se izvajajo v imenu in za račun DARS:
- priprava strokovnih izhodišč za MZI, za smernice in mnenja k občinskim prostorskim aktom, kadar ima MZI
položaj nosilca urejanja prostora, ter projektnih pogojev in mnenj, ko ima družba DARS vlogo mnenjedajalca,
- izdelava Idejnih zasnov za ureditev varnih in varovanih parkirišč na lokacijah počivališč Lom in Maribor
(izdelava 2. faze – idejne zasnove),
- aktivnosti v zvezi s postopkom presoje vplivov na okolje za projekt vzpostavitve 3. prometnega pasu na
štajerski vpadnici in na primorski vpadnici.
4 po
posameznih investicijah potekale naslednje glavne aktivnosti:
Odsek JagodjeLucija
V času od leta 2011 je bila izdelana projektna dokumentacija, na katero nista bila pridobljena soglasje Občine
Piran in okoljevarstveno soglasje. Zaradi sprememb zakonodaje, izdelana projektna dokumentacija ni primerna
za podajo zahteve za gradbeno dovoljenje in jo bo treba novelirati, predhodno pa uskladiti z lokalno skupnostjo.
V letu 2024 so bili vodeni postopki, na podlagi katerih so bile razvezane pogodbe za izdelavo predhodne
dokumentacije. V letu 2023 ustanovljena delovna skupina za izdelavo optimizacije trase na odseku od Valete do
Lucije, v kateri so bili zastopani predstavniki Občine Piran, je nadaljevala s svojim delom, tako da je bila izdelana
optimizirana rešitev. Optimizirana rešitev je bila v oktobru 2024 potrjena s strani MZI, sledita predstavitev in
potrditev rešitve na Občinskem svetu Občine Piran.
LETNO POROČILO 2024 DARS 60
Odsek Kosezev pasovnico)
V letu 2024 se je nadaljevalo pridobivanje GD po integralnem postopku. 26. 2. 2024 je na MNVP potekala ustna
obravnava s stranskimi udeleženci. 26. 3. 2024 je bila s strani DARS na MNVP podano stališče investitorja do
pripomb in izjav stranskih udeležencev. 12. 4. 2024 je DARS s strani MNVP oziroma DRSV prejel poziv za
opredelitev glede razkritja hidrološko-hidravlične analize, ki jo zahteva stranska udeleženka, kot zahtevek za
razkritje informacije javnega značaja. 17. 4. 2024 je bila na MNVP posredovana opredelitev glede razkritja HHA.
12. 7. 2024 je bila v izjasnitev s strani MNVP prejeta vloga stranske udeleženke v postopku pridobitve integralnega
GD. Odgovor je bil s strani DARS, d. d., pripravljen in poslan 24. 9. 2024.
Na MNVP sta bili zaradi še nepridobljenih dokazil o pravici graditi v mesecu juliju in oktobru poslani prošnji za
podaljšanje roka za predložitev preostalih pravic o pravici graditi. Na obe prošnji je MNVP odgovoril pozitivno;
soglasje za podaljšanje z MNVP z dne 4. 10. 2024 je rok za predložitev dokazil o pravici graditi podaljšalo do
3. 4. 2025.
Pridobljenih je 99 odstotkov zemljišč, potrebnih za gradnjo. V usklajevanju je pogodba za sklenitev poravnave s
podjetjem MONS.
3. razvojna os sever, odsek VelenjeSlovenj Gradec
Projekt je razdeljen na osem sklopov. Delitvi in prioritetam sledijo tudi izdelava projektne dokumentacije,
pridobivanje mnenj pristojnih mnenjedajalcev in pridobivanje gradbenih dovoljenj. Izvajale so se končne
recenzije PZI. Pridobljena so bila vsa mnenja. Investicijski program je bil izdelan in potrjen v letu 2019. Novembra
2024 je bila podpisana pogodba za novelacijo investicijske dokumentacije, do katere je prišlo zaradi predhodno
ugotovljenih povišanih stroškov investicije. V avgustu 2024 je bila podpisana pogodba za izdelavo PZI projektne
dokumentacije za ureditev lokalne ceste (Esotech), po kateri bodo v času gradnje transportna vozila
transportirala viške materiala.
Sklop A – Velenje: Na sklopu A je bila zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja 10. 8. 2023 vložena na MNVP.
Pridobljenih je 96,5 odstotkov zemljišč, potrebnih za gradnjo, odkupljeni so bili vsi objekti, predvideni za
odstranitev po DPN. Zaključevala se je izdelava PZI projektne dokumentacije, izvajale so se še zadnje recenzije.
Na MNVP je bila junija 2024 oddana dopolnitev zahteve za izdajo GD za razširitev območja gradbišča v območju
viadukta Velenje. Novembra je MNVP podaljšal rok za dopolnitev vloge do januarja 2025. Februarja 2024 je bila
plačana odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč.
Sklop B in sklop H: Junija 2024 je bilo pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje za 2. pododsek, septembra
2024 pa je bilo pridobljeno tudi pravnomočno dopolnilno gradbeno dovoljenje še za dve manjkajoči parceli. Za
1. pododsek je bilo gradbeno dovoljenje pridobljeno že v letu 2022.
Sklop C – Škale: V letu 2022 je bila vložena zahteva za izdajo GD. Pridobljena so bila vsa zemljišča, potrebna za
gradnjo. Izdelana in recenzirana je bila vsa PZI projektna dokumentacija. Septembra 2024 je bila na MNVP oddana
dopolnitev zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja. Konec novembra 2024 je bila plačana odškodnina za
spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč.
Sklop E – Velunja: Že konec leta 2023 je bilo pridobljeno še zadnje mnenje. Februarja 2024 je potekala ustna
obravnava s stranskimi udeleženci v postopku izdaje GD na MNVP. Gradbeno dovoljenje je bilo pridobljeno maja
2024 in je junija 2024 postalo pravnomočno. Za sklop E-1 je bila konec februarja 2024 plačana odškodnina za
plačilo spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč. Na sklopu E-1 je ustna obravnava s stranskima
udeležencema potekala 11. 1. 2024. Gradbeno dovoljenje za odsek E-1 je bilo izdano sredi junija 2024, vendar
zaradi s strani stranskih udeležencev vloženih tožb v mesecu avgustu 2024 ni postalo pravnomočno. V mesecu
decembru sta bila na Upravno sodišče RS poslana odgovora s strani DARS, d. d., kot stranke z interesom. Do konca
leta 2024 upravno sodišče še ni izdalo sodbe.
Sklop G – Podgorje: Izdelana in recenzirana je bila vsa PZI projektna dokumentacija ter pridobljena so bila vsa
zemljišča za gradnjo. Aprila 2024 je bila plačana odškodnina za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč.
Julija in avgusta 2024 sta potekali ustni obravnavi na MNVP s stranskimi udeleženci v postopku izdaje gradbenega
dovoljenja. Septembra 2024 je bilo izdano gradbeno dovoljenje, vendar ni postalo pravnomočno, saj je stranska
udeleženka v oktobru 2024 na izdano GD vložila tožbo na upravno sodišče. Decembra 2024 je bil s strani DARS,
LETNO POROČILO 2024 DARS 61
d. d., kot stranke z interesom, podan odgovor na tožbo na Upravno sodišče RS. Do konca leta 2024 sodišče še ni
izdalo sodbe v predmetni zadevi.
Velenje
Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja je bila na MNVP podana 22. 4. 2022. V letu 2024 se je nadaljeval
postopek izdaje gradbenega dovoljenja, vzporedno je bila v izdelavi dokumentacija PZI in PVO. Na podlagi zahtev
mnenjedajalca Zavoda RS za varstvo narave je bila izdelana študija/inventarizacija dvoživk, v okviru katere je bilo
izdelano poročilo s predlogi ukrepov za dvoživke, ki bodo vključeni v gradbeno dovoljenje. Usklajene so bile
rešitve s področij varstva pred hrupom in s področja voda, tako da so bila pridobljena zadnja manjkajoča mnenja
v postopku, z izjemo mnenja Občine Braslovče. V treh negativnih mnenjih Občine Braslovče so bile podane
zahteve, ki niso v pristojnosti DARS. MNVP je s postopkom integralnega gradbenega dovoljenja nadaljeval, v času
od 11. 9. 2024 do 11. 10. 2024 je bila izvedena seznanitev javnosti z javno objavo dokumentacije za gradbeno
dovoljenje in PVO. Med javno objavo so se v postopek izdaje gradbenega dovoljenja priglasili stranski udeleženci,
s katerimi bo v nadaljevanju MNVP opravil ustne obravnave.
Na terenu so se na podlagi izdane sodbe Upravnega sodišča RS o potrditvi odločbe MNVP o dovolitvi pripravljalnih
del v postopku razlastitve nepremičnin izvajale geološko-geomehanske raziskave, ki jih zaradi nesoglašanja
lastnikov ni bilo mogoče opraviti predhodno. Nadaljevalo se je s postopki odkupa nepremičnin, potrebnih za
izvedbo projekta. Odkupljenih je 45 od 47 objektov. Glede dveh objektov teče postopek razlastitve. V lasti
Republike Slovenije je 95,40 odstotka zemljišč, potrebnih za gradnjo. V teku je tudi več razlastitvenih postopkov
in postopkov sklepanja služnostnih pogodb za ureditve in prestavitve komunalnih vodov izven območja
gradbenega posega.
Vsa projektna dokumentacija je bila že predhodno izdelana. Prav tako so bila pridobljena vsa zemljišča, potrebna
za gradnjo. Predhodno je bilo v letu 2021 že izdano GD za traso in oba mostova, na katero so bile vložene štiri
tožbe na upravno sodišče. Julija 2022 je upravno sodišče izdalo sodbo, s katero je odpravilo GD in zadevo vrnilo
na MOP (zdaj MNVP) v ponovni postopek. Zahteva za izdajo GD je bila dopolnjena in MNVP je 3. 7. 2023 ponovno
izdal GD. 16. 8. 2023 je CI 3RO ponovno vložila tožbo na izdano gradbeno dovoljenje. Marca in aprila 2024 sta bili
s strani Upravnega sodišča RS prejeti prva in druga pripravljalna vloga tožeče stranke, na katero je bil s strani
DARS, d. d., v predpisanem roku podan odgovor. Avgusta 2024 je DARS, d. d., na USRS poslal dopis z urgenco za
nadaljevanje postopka, na katero smo že konec avgusta 2024 prejeli odgovor sodišča. V nadaljevanju je bil
decembra na Upravno sodišče RS ponovno poslan dopis za prioritetno obravnavo tožbe, na katero smo še v istem
mesecu prejeli odgovor predsednice upravnega sodišča, da mora sodnik, ki mu bo zadeva dodeljena v reševanje,
najkasneje v roku treh mesecev od dodelitve zadeve nadaljevati s postopanjem v predmetni tožbi.
Izdelovala se je novelacija investicijskega programa, ki je bila konec leta 2024 pregledana in potrjena s strani
Komisije DARS za oceno investicijske dokumentacije.
3. in 4.
Na 3. etapi je bilo pridobljenih 99,66 odstotka (631.370 m
2
) zemljišč, potrebnih za gradnjo, na 4. etapi pa
98,51 odstotka (1.041.813 m
2
). Vsa dokumentacija PZI je bila oddana v vmesno recenzijo. Izvedene so bile tri
recenzijske razprave. Zaključene so predhodne arheološke preiskave. Pogajanja za sklenitev aneksa za
spremembo obsega del, nominacijo kadra in spremembo statusa podizvajalca so bila izvedena 22. 8. 2024. Glede
na stanje postopka pridobivanja GD in izdelave projektne dokumentacije je bil 2. 9. 2024 projektantu poslan
dopis za podaljšanje pogodbenega roka. Od 4. 11. 2024 sta v pregledu predloga sporazumov med DARS in DRSI
za medsebojno uskladitev ureditev na odseku G2-105/0256 ter med DARS, DRSI in Občino Metlika, vezano na
medsebojno uskladitev ureditev na območju avtobusnega postajališča Dole. 1. 3. 2024 je bilo izdelano Poročilo
o izvajanju projekta na 3. ROJ etapi 3 in 4. Dne 12. 4. 2024 je bila na MNVP oddana dopolnjena dokumentacija za
pridobitev GD. 15. 5. 2024 je MNVP mnenjedajalcem posredoval dokumentacijo za pridobitev mnenja.
21. 5. 2024 je MNVP obvestil MOPE, da preveri morebitni čezmejni vpliv. MNVP je 28. 6. 2024 vlagatelja seznanil
s pridobljenimi mnenji. Odgovori na pripombe MNVP in mnenja mnenjedajalcev in dopolnjena DGD in PVO so
bili predani na MNVP dne 26. 7. 2024. Dne 10. 9. 2024 je MNVP na MORS, ZRSVN, MOPE, MKGP, ZVKDS in DRSI
posredoval zaprosilo za ponovno mnenje o sprejemljivosti gradnje. MNVP je dne 15. 10. 2024 DARS seznanil s
pridobljenimi mnenji. V svojem mnenju MOPE zahteva določene dopolnitve. 12. 12. 2024 je bila na MNVP
oddana dopolnitev dokumentacije (PVO) za pridobitev mnenja MOPE. Dne 20. 12. 2024 je MNVP zaprosil ZRSVN
LETNO POROČILO 2024 DARS 62
za dopolnitev mnenja z vidika presoje sprejemljivosti in oceno sprejemljivosti vplivov posega v naravo in varovana
območja.
jug
V letu 2024 se je nadaljevala izdelava projektne dokumentacije DGD in PZI za pododseka A (Maline–Metlika
sever) in B (Metlika sever–MMP Metlika). Izdelava dela projektne dokumentacije je bila predmet sofinanciranja
EU, zato so bile aktivnosti usmerjene v pravočasno zagotovitev dokumentacije; DGD in PVO za oba pododseka je
bila predana 30. 9. 2024, PZI za pododsek B pa 30. 10. 2024. Izvedene so bile recenzije vmesne faze PZI za vse
načrte pododseka B ter za pretežni del načrtov za pododsek A. Na podlagi analize masnih bilanc v povezavi s
predhodnim odsekom 3. razvojne osi jug Osredek–Maline in dejstva, da zaradi vstopa Republike Hrvaške v
schengensko območje pred MMP Metlika ni več zastojev, je bil na MZI posredovan predlog spremembe zaporedja
gradnje pododsekov A in B, tako da se z gradnjo nadaljuje od severa proti jugu. Predlog spremembe zaporedja
gradnje je MZI potrdil 16. 4. 2024. V maju 2024 je bil na KIOP obravnavan investicijski program, pri čemer je bil
zaradi spremembe zaporedja gradnje v nadaljevanju dopolnjen in v novembru 2024 ponovno posredovan na MZI,
v obravnavo KIOP. 26. 11. 2024 je bil sestanek z Republiko Hrvaško vezan tudi na izvedbo/uskladitev stične točke
poteka ceste med obema državama na območju mejnega prehoda Metlika.
V teku sta bila postopek parcelacij in izdaja odločb GURS. V nadaljevanju je predvidena uvedba v delo za izvajalca
odkupov.
-
V skladu z veljavnim dogovorom in sporazumom med MZI, DARS, DRSI in Mestno občino Koper (MOK). MOK
zagotavlja sredstva za financiranje priprave projektne in investicijske dokumentacije ter stroške inženirja. Družba
DARS bo po prejemu dokumentacije refundirala del sredstev. Zaradi spremenjenih prometnih razmer, vstopa
Republike Hrvaške v schengensko območje, je DARS pridobil elaborat tehnične preveritve izvedbe krožnega
križišča Šmarske in Istrske ceste v Kopru. Predstavniki MZI, DARS, DRSI in MOK so potrdili predvideno ureditev –
semaforizirano krožno križišče z dodatnim voznim pasom iz smeri Dragonja proti hitri cesti.
Križišče Šmarske in Istrske ceste v Kopru je v upravljanju DRSI, zato je izvedba prilagoditev v domeni DRSI. DARS
bo financiral del ureditev na uvoznem kraku na hitro cesto H5, ki je v njegovem upravljanju. Predvidena je sočasna
izvedba s preureditvijo krožnega križišča. V juniju 2024 so bili izvedeni začasni ukrepi za povečanje pretočnosti
kot 1. faza predvidenih ukrepov.
V skladu z dogovorom vse aktivnosti do gradnje vodi Mestna občina Koper, projektno dokumentacijo pa recenzira
družba DARS. Projektna dokumentacija PZI je bila izdelana in recenzirana ter predana DARS. MOK je zagotovila
dokazila o pravici graditi. V skladu s podpisanim dogovorom je družba DARS v novembru 2024 refundirala stroške
izdelave projektne dokumentacije MOK.
Vzporedno sta med MZI (DRSI), MOK in DARS potekala usklajevanje sporazuma o sofinanciranju in izdelava
investicijskega programa.
Začetek gradnje razširjene Bertoške vpadnice je vezan na napredovanje del na Serminski vpadnici. Gradnja na
Bertoški vpadnici se bodo predvidoma začela, ko bodo dela na Serminski vpadnici v zaključni fazi.
Serminska vpadnica
Nadaljevale so se aktivnosti za pridobitev izvajalca za izvajanje gradnje. S sofinancerji, ki bodo zaradi njihovih
zahtev sodelovali pri gradnji, so bili podpisani sofinancerski sporazumi. Sporazumi so bili podpisani z Elektrom
Primorska, Petrolom in Rižanskim vodovodom (oz. MO Koper) ter DRSI.
Skupaj z Luko Koper smo pridobili evropska sredstva iz naslova CEF-2, in sicer 50 odstotkov vseh potrebnih
sredstev za gradnjo, kar znaša nekaj več kot 4 milijone evrov.
Izvajalec je bil v delo uveden 26. 6. 2024. Gradbena dela bodo trajala predvidoma 22 mesecev.
LETNO POROČILO 2024 DARS 63
Odsek AC Koseze
Na projektu priključka Dragomer je izvedenih 62,5 odstotka vseh pogodbenih del. Na projektu je prišlo do
spremenjenih okoliščin zaradi slabše nosilnih tal, v zvezi s čimer je izvajalec podal zahtevek za dodatna dela in
podaljšanje roka gradnje. Predhodne arheološke raziskave so zaključene.
Na odseku AC Koseze–Kozarje se aktivnosti vezane na gradnjo za razširitev v šestpasovnico niso izvajale, saj
gradbeno dovoljenje še ni pridobljeno.
Projekt Karavanke
V letu 2024 so se v predoru nadaljevala izkopna dela z vgradnjo podpornih ukrepov. V marcu 2024 je bil izveden
preboj kalote na meji z Republiko Avstrijo, temu je sledilo zaključevanje vseh izkopnih del tako na kaloti, stopnici
kot talnem oboku. Izkopani so bili tudi vsi prečniki. Sočasno z izvedbo izkopnih del so se v predoru izvajala vsa
ostala zaključna dela, kot so izvedba finalnega betonskega obrizga, izvedba hidroizolacije, ter izvedba in notranje
obloge in vmesne stropne plošče. Zadnja kampada notranje obloge je bila izvedena konec meseca oktobra 2024,
zadnja kampada vmesne stropne plošče pa v novembru 2024. V mesecih novembru in decembru 2024 sta v
predoru potekali vgradnja obojestranskih votlih robnikov in centralne drenaže ter izdelava sten elektro niš in
evakuacijskih prečnikov. Poleg navedenega je bilo v predoru izvedeno tudi zajetje karavanške pitne vode. Izveden
je bil slepi prečnik za vodno zajetje, izvrtane so bile štiri vrtine za zajem pitne vode, položen vodovod iz nerjavečih
cevi iz predora ter izvedena strojnica vodnega zajetja.
Zunaj predora so se izvajala dela na novi portalni stavbi z galerijo. V portalni stavbi so zaključena vsa obrtniška
dela, potrebna za montažo elektro strojne opreme (ESO). Izvajalec ESO je v portalni stavbi začel z vgradnjo
velikega predorskega ventilatorja in ostale elektrostrojne opreme. Na portalni galeriji so bila zaključena vsa
betonska dela, izvedene so bile stene in strop galerije, ravna streha galerije ter jeklena strešna konstrukcija.
Poleg tega so se zunaj predora nadaljevala dela pri izvedbi nasipa manjkajočega dela trase AC ter izvedbi oporne
konstrukcije na portalnem območju. Zaključena je izvedba zadrževalnega bazena za umazano vodo iz predora.
Izkopni material iz predora se je odvažal in vgrajeval na lokacijah viškov izkopa. Deponiji materiala na lokaciji C
in M sta bili končno gradbeno zaključeni, oblikovani in zasajeni po zahtevah arhitekta.
Skupaj z Asfinag je bil uspešno izveden razpis za pridobitev izvajalca elektrostrojne opreme – paket 2. Pogodba z
izvajalcem je bila podpisana v mesecu juliju. Sočasno se je pripravljala PZI projektna dokumentacija za
elektrostrojno opremo paket 1.
Pripravljala se je PZI projektna dokumentacija za sanacijo obstoječe stare cevi predora Karavanke, ki se bo začela
takoj po predaji nove cevi v promet. Objavljena je bil tudi prva faza razpisa za izvajalca sanacije – priznanje
sposobnosti.
Velenje
Izvedla se je 1. faza javnega naročila – priznanje sposobnosti za etapo Podgora–Velenje. Odločitvi o priznanju
sposobnosti sta pravnomočni za etapo Šentrupert in etapo Podgora–Velenje. 2. faza javnega naročila – zbiranje
ponudb – bo objavljena po pravnomočnosti GD na posamezni etapi.
Izveden je bil javni razpis za pridobitev izvajalca za izvedbo odstranitve objektov, ki so predvideni za rušenje.
3. razvojna os sever, odsek VelenjeSlovenj Gradec
Na posameznih sklopih so se izvajale aktivnosti javnega naročanja:
- Pravnomočne so odločitve naročnika o priznanju sposobnosti (1. faza javnega naročila za pridobitev
izvajalca gradbenih del) za sklop G – Podgorje, sklop C – Škale in sklop E – Velunja.
- Julija je bila objavljena 1. faza javnega naročila za pridobitev izvajalca gradbenih del (priznanje
sposobnosti) na sklopu A – Velenje.
- Začela se je 2. faza javnega naročila za pridobitev izvajalca gradbenih del na sklopu E – Velunja.
Novembra je bil ponudnik pozvan k oddaji ponudbe.
Na sklopu F – Jenina je izvajalec oktobra podal izjavo o dokončanju gradbenih del. Po tem so se odpravljale
pomanjkljivosti po izvedenih ničelnih pregledih.
LETNO POROČILO 2024 DARS 64
Nadaljevala se je gradnja na sklopih B in H. Julija je bil izvajalec uveden v delo na 2. pododseku (Konovo). Izvedel
se je viadukt Konovo. Dela so se izvajala na izkopu predora Konovo, podhodih v Škalah in več opornih in
podpornih konstrukcijah na celotnem odseku. Izvedla se je deviacija regionalne ceste v Škalah, na katero je bil
promet preusmerjen novembra. V izvedbi so navezovalna cesta in kraki priključka na hitro cesto Škale. Izvedli so
se stebri in krajni oporniki viadukta Konovo, oporniki mostov preko Pake ter vse prestavitve komunalne
infrastrukture v Konovem. Prestavljeno je bilo prečrpališče voda z območja odlagališča v Velenju.
Izveden je bil javni razpis za pridobitev izvajalca za izvedbo odstranitve objektov, ki so predvideni za rušenje.
Po pridobitvi gradbenega dovoljenja v oktobru 2021 je bilo objavljeno javno naročilo za izbor izvajalca gradbenih
del (2. faza). Pripravljal se je tudi razpis za izvajalca zunanje kontrole kakovosti. Postopek 2. faze javnega naročila
oddaje del je prekinjen do pravnomočnosti gradbenega dovoljenja.
3. in 4. etapa 3. razvojne osi j
Inženirska pogodba za gradnjo je bila podpisana 23. 5. 2024, inženir pa je bil uveden v delo 12. 6. 2024. Izvajale
so se aktivnosti priprave razpisa 1. faze javnega naročila za izvajanje gradnje.
HC RazdrtoVipava
V letu 2024 so se izvajale aktivnosti za pripravo razpisne dokumentacije za izvedbo 2. faze postopka javnega
naročila. Ponudnik, ki mu je bila v 1. fazi priznana sposobnost, je bil pozvan k oddaji ponudbe. Izbrani izvajalec je
bil 30. 7. 2024 uveden v delo. Takoj po uvedbi v delo je izvajalec začel pripravljalna dela na gradbišču, kot so
priprava dostopnih poti, gradbiščnih platojev in prestavitve komunalnih vodov. Pod polovično zaporo na HC so
se izvajala tudi izvedba pilotov in sidrišč za stebre protivetrnih ograj, sidranja stebrov in montaže deflektorjev.
Sočasno so se pripravljali dokumentacija in projekti za izvedbo popolne zapore HC na eni strani in preusmeritev
prometa od Razdrtega proti Vipavi na vzporedno državno cesto za čas polovične zapore.
Odsek GC Markovci
Integralno gradbeno dovoljenje za odsek Markovci–Gorišnica je bilo pridobljeno 19. 10. 2023, v januarju 2024 pa
je postalo tudi pravnomočno. V letu 2024 so bili za celotni odsek Markovci–Gorišnica–Ormož izvedeni postopek
2. faze JN za izbor izvajalca gradnje, postopek JN za pridobitev izvajalca strokovnih in inženirskih storitev za
izvedbo gradnje in po končani gradnji ter postopek JN za izvajanje zunanje kontrole kakovosti.
V letu 2024 so bile za celotni odsek Markovci–Gorišnica–Ormož podpisane naslednje pogodbe: izvedba
strokovnih in inženirskih storitev za izvedbo gradnje in po končani gradnji (5. 5. 2024), izvajanje gradnje glavne
ceste (2. 8. 2024) in izvedba zunanje kontrole kakovosti (20. 8. 2024).
Za izvajalca gradnje celotnega odseka Markovci–Gorišnica–Ormož je bil izbran konzorcij izvajalcev Pomgrad, d. d.,
VOC Celje d. o. o., in CP Ptuj, d. d. Dne 22. 8. 2024 je bil izvajalec uveden v delo. Rok izvedbe gradnje je 30 mesecev
od uvedbe v delo, dela na gradbišču so že v polnem teku. Izvajala so se dela na območju od križišča Ormož do
viadukta Sejanca in ob kanalu čez HE Formin ter na nadvozu 4.2 v Zagojičih.
Koseze
Izvedeno je bilo javno naročilo za gradnjo polnega priključka Šentvid na Celovško cesto. Gradnja se je začela v
mesecu oktobru.
Na podlagi večletne pogodbe iz leta 2016 so se nadaljevale poizkopovalne obdelave arhivov najdišč za izvedena
zaščitna arheološka izkopavanja na avtocestnih odsekih in posameznih lokacij izkopavanj, kjer poizkopovalna
obdelava še ni bila izvedena, ter obdelava lončenine, pridobljene ob raziskavah ETP (ekstenzivnih arheoloških
pregledih) in ITP (intenzivnih arheoloških pregledih). Skupaj so bila doslej obdelana naslednja najdišča: Rogoza,
Dragomelj, Podgorica, Valmarin, Šušec, Gradišče nad Hraščami, Medvedjek, Zagorica, Bela Cerkev, Draga pri Beli
Cerkvi, Draga 3, Grofove njive, Pečina Skopice, Veliki Dol, Čatež - Sredno Polje, Mokrice na Špici, Obrežje, Ribnica,
Zadruga, Lavše, Dolge njive pri Stražgonjci, Trojane, Bohova 2, Sv. Urhi in Veliki Dol, Ribnica, Krtina, Cikava in Bič.
Izvajalec je na naročnika naslovil predlog za podaljšanje roka z novim rokom dokončanja 31. 12. 2025.
LETNO POROČILO 2024 DARS 65
Naročnik je predlogu o podaljšanju roka ugodil, Aneks 4 je bil podpisan 7. 10. 2024. Vsa dela bodo tako dokončana
do konca leta 2025.
Na
V letu 2024 je bilo obnovljenih 48,74 kilometra smernih vozišč odsekov in priključkov, kar vključuje nadaljevanje
projekta obnove vozne površine Turnišče–Dolga vas–Lendava ter nadaljevanje obnove na delu odseka Hrušica–
Lipce. Izvedena je bila rekonstrukcija na delu odsekov Fram–Slovenska Bistrica, začeta pa so bila tudi dela na
odseku Slovenske Konjice–Dramlje in Bič–Trebnje. Preplastitev je bila izvedena na delu odsekov Šentvid–Koseze
in razcep Koseze ter Novo mesto–Kronovo–Dobruška vas. Izvedena je bila tudi manjša preureditev priključka
Logatec ter povratne ceste na priključku Lukovica.
Skupno so bila izvedena obnovitvena dela na 23 premostitvenih objektih, od tega je bilo v okviru obnov odsekov
delno obnovljenih 20 manjših premostitvenih objektov in dva viadukta. Samostojno je bil obnovljen nadvoz
VA0417 Ižanska cesta preko južne ljubljanske obvoznice.
Dokončana je bila zaščita pobočja Mežakle pred padajočim kamenjem in snežnimi plazovi ter nadaljevala se je
menjava in izvedba zaščitnih mrež na kamnitih vkopih primorske avtoceste. Sanirana je brežina pri priključku
Slovenska Bistrica ter izvedena obsežna sanacija vkopne brežine Cerovec–Lisičje na odseku Malence–Šmarje -
Sap. Urejena je bila tudi odvodnja na območju Dragotincev. V sklopu obnov odsekov se je na več lokacijah izvedla
menjava dotrajanih varovalnih ograj za preprečitev prehoda divjadi preko AC.
Vse leto se izvajajo aktivnosti za zaključevanje preteklih projektov ter aktivnosti na področju priprave projektne
in druge potrebne dokumentacije za obnovitvena dela v prihodnjih letih. Poleg manj obsežnih projektov, idejnih
preveritev in izvedbenih načrtov so večji projekti, ki so bili v letu 2024 v fazi projektiranja:
- PZI za rekonstrukcijo ceste in objektov na AC A1 0039 in 0639 Dramlje–Celje, 0138 priključek Celje
Center, 0040 in 0640 Celje–Arja vas, 0191 priključek Celje zahod in Most čez Hudinjo;
- PZI za rekonstrukcijo ceste in objektov na odsekih AC A1/0036 in 0636 Fram–Slovenska Bistrica in 0461
priključek Slovenska Bistrica sever – Etapa 2;
- PZI za rekonstrukcijo cestnega telesa in objektov na odsekih AC A1/0046 in 0646 Domžale–Šentjakob,
A1/0047 in 0647 Šentjakob–LJ (Zadobrova), 0145 priključek LJ–Šentjakob in 0189 priključek Sneberje z
namenom vzpostavitve tretjega pasu;
- PZI za rekonstrukcijo dela odseka na AC A1 vključno z zamenjavo viadukta Dolgi most VA0045 v km 0,295
in VA0046 v km 0,280;
- PZI za rekonstrukcijo cestnega telesa in objektov na delih odsekov AC Ljubljana(Kozarje)–Brezovica–
Vrhnika–Logatec ter priključkih Brezovica in Vrhnika z namenom vzpostavitve tretjega pasu;
- izdelava PZI za rekonstrukcijo vozišča na AC A1 0058 in 0658 Senožeče–Gabrk, 0156 razcep Gabrk, A1
0059 in 0659 Gabrk–Divača in A3 0068 Gabrk–Sežana vzhod;
- PZI za obnovo voziščne konstrukcije in objektov na delih odsekov avtoceste 0002/0602 Hrušica–Lipce in
0003/0603 Lipce–Lesce, vključno s sanacijo viadukta VA0321 in galerije VA0322;
- PZI za rekonstrukcijo delov odsekov na AC A2 0022 in 0622 Grosuplje–Ivančna Gorica, 0410 priključek
Ivančna Gorica, 0023 in 0623 Ivančna Gorica–Bič, 0411 priključek Bič ter 0072 in 0672 Bič–Trebnje vzhod
– Etapa 2;
- PZI za sanacijo dvoetažnega mostu čez reko Dravo v Mariboru (VA0125) in rekonstrukcijo pokritega
vkopa Maribor–Tezno (VA0126 in VA0127).
V fazi zaključevanja so bili naslednji večji projekti:
- PZI za rekonstrukcijo odseka Slovenske Konjice–Dramlje od km 7,000 do km 7,600, vključno z
rekonstrukcijo viadukta Slatina-D (VA0407) in zamenjavo viadukta Slatina-L (VA0093);
- PZI za rekonstrukcijo cestnega telesa na AC A1 0055 in 0655 Unec–Postojna, A1 0056 in 0656 Postojna–
Razdrto ter 0153 priključka Postojna;
- PZI za rekonstrukcijo vozišča na AC A1 0061/0661 Kozina–Črni Kal in 1640 počivališče Ravne;
- PZI načrti za rekonstrukcijo z zamenjavo nadhodov Gotske ulice (VA0226) in Ledarske ulice (VA0228).
Izvedena je bila odprava pomanjkljivosti na obnovljenih obstoječih PHO LJ Zadobrova–Zaloška–Litijska–Malence
ter na priključku Fram. Zaključena je študija hrupa za odseke Brnik–Vodice, Vodice–Ljubljana (Šmartno), Ljubljana
(Šmartno–Brod) in Ljubljana (Brod–Šentvid). Izvedene so bile nove PHO v sklopu obnove odseka Fram–Slovenska
Bistrica. V teku je izdelava študije hrupa za odseke Grosuplje–Ivančna Gorica ter Arja vas–Vransko. Sklenjene so
LETNO POROČILO 2024 DARS 66
pogodbe s projektanti za izdelavo PZI dokumentacije za odseke Meja A–Šentilj ter odseke severne ljubljanske
obvoznice (Šmartinska–Koseze).
Rekonstrukcija priključka Leskoškova v okviru ureditve priključkov na območju BTC je bila predana prometu v
juniju 2023. V nadaljevanju so bila preostala dela zaključena skupaj z rekonstrukcijo odseka hitre ceste v jesenskih
mesecih leta 2023. V letu 2024 je potekala odprava še zadnjih pomanjkljivosti in aktivnosti za zaključevanje
pogodbe.
Na področju razširitve obstoječih počivališč je bila sklenjena pogodba s projektantom za izdelavo PZI projektne
dokumentacije Idejnih zasnov, DPP in PZI za lokacije počivališč Lopata sever, Lukovica sever in Fernetiči sever.
Razširitev obstoječih parkirišč na počivališču Ravne je vključena v celovito obnovo celotnega odseka, ki bo
izvedena v letu 2025.
I.8.6 Odplačilo dolga
Družba DARS se v obdobju visokih letnih obveznosti iz naslova odplačila dolga sooča z izzivi, saj bo do vključno
leta 2029 treba poravnati 731 milijonov evrov glavnic kreditov. V tem času bodo letne obveznosti iz naslova
odplačila dolga pomembno vplivale na denarni tok iz poslovanja, zato bo del dolga ob sočasnem izvajanju
investicijskih načrtov treba refinancirati. Upravljanje dolga je opredeljeno kot ena ključnih nalog družbe DARS,
saj si družba prizadeva samostojno odplačevati oziroma poravnavati vse svoje finančne obveznosti. Odločitev o
izvedbi refinanciranja na podlagi krovnega zakona o poroštvu (ZPKROD) je odvisna od ustvarjenih likvidnostnih
rezerv (depoziti) in prihodnjih obveznosti iz t. i. šestletnega operativnega načrta izvajanja investicij. Stanje
finančnih sredstev v obliki depozitov v letu 2024 ni izražalo potrebe po izvedbi refinanciranja. Tako je družba v
tem letu odplačala 207,07 milijona evrov glavnic in 40,2 milijona evrov obresti. Slednje predstavlja skupni znesek
odlivov za plačilo obresti iz naslova zadolževanja. Znesek 40,2 milijona evrov vključuje tudi plačila obresti iz
zadolževanja, ki so bila v skladu z računovodskimi standardi evidentirana kot finančni odhodki že v letu 2023. Od
tega je bilo 3,3 milijona evrov plačanih obresti iz kredita EIB XI za predor Karavanke, ki povečujejo nabavno
vrednost investicije in niso evidentirani med finančnimi odhodki.
Tabela 8:
V EUR (brez centov)
2024
2023
Plačila (odlivi) obresti iz zadolževanja
40.269.604
34.530.608
Plačila (odlivi) obresti iz zadolževanja, ki povečujejo nabavno vrednost investicije
3.254.400
3.254.400
Skupni dolg družbe se je na dan 31. 12. 2024 zmanjšal na 1.283,4 milijona evrov, kar pomeni, da se je v zadnjih
petih letih skupna zadolžitev zmanjšala za 773,2 milijona evrov. Eden od razlogov za ta trend je tudi pozitivni
razvoj prihodkov od cestnin. Kljub temu zaradi obsežnih novih investicijskih projektov družba v naslednjih letih
pričakuje ponovni dvig skupnega dolga.
I.8.7 Informacije o ključnih neopredmetenih sredstvih
Programska oprema DarsGo in e-vinjeta
S cestnino v celoti financiramo upravljanje in vzdrževanje avtocestnega omrežja. Cestnina zagotavlja tudi stalen,
stabilen in dolgoročen vir za odplačilo posojil, ki smo jih najeli za zgraditev avtocest in njihovo obnovo.
Uporabniki avtocest in hitrih cest v Sloveniji imajo na voljo dva načina plačevanja cestnine glede na kategorijo
vozila, ki omogočata cestninjenje brez ustavljanja, zato je njihova pot hitrejša, varnejša, udobnejša ter okolju
prijaznejša.
Za osebna vozila oziroma vsa vozila do 3,5 tone največje dovoljene mase je od 1. julija 2008 v veljavi vinjetni
sistem, ločeno se plačuje zgolj vožnja skozi predor Karavanke. Vinjeta omogoča časovni zakup uporabe avtocest
in hitrih cest ter ni vezana na prevožene kilometre.
LETNO POROČILO 2024 DARS 67
Za vozila nad 3,5 tone največje dovoljene mase je od 1. aprila 2018 v veljavi elektronsko cestninjenje v prostem
prometnem toku, poimenovano DarsGo. Dotrajan sistem cestninjenja z ustavljanjem na cestninskih postajah smo
zamenjali s sodobnim mikrovalovnim sistemom, ki težka vozila cestnini s pomočjo komunikacije elektronskih
naprav za cestninjenje v vozilih z antenami na portalih nad avtocestami in hitrimi cestami.
Neopredmetena sredstva v obeh cestninskih sistemih DarsGo (cestninjenje vozil nad 3,5 t NDM, za predornino
Karavanke tudi za vozila do 3,5 t NDM) in e-vinjeta (cestninjenje vozil do 3,5 t NDM) so pogoj za delovanje
cestninskega sistema in doseganje cestninskih prihodkov, ki predstavljajo 91 % celotnih prihodkov v letu 2024.
Prihodki iz naslova DarsGo so v letu 2024 znašali 275 milijonov evrov, iz naslova prodanih e-vinjet 241 milijonov
evrov in iz naslova predornine 18 milijonov evrov iz česar izhaja, da poslovni model DARS brez obeh navedenih
sistemov ne bi bil vzdržen.
Programska oprema ITS
Nadzorno-krmilni sistem (NKS) v predorih je visoko specializiran sistem, sestavljen iz med seboj tesno povezanih
elektronskih in programskih komponent, ki omogočajo lokalni in daljinski nadzor in vodenje vseh naprav in
sistemov vgrajenih v predoru. Integracija vseh sistemov zagotavlja takojšnje reagiranje na vsak dogodek v
predoru in zagotavlja visoko stopnjo varnosti udeležencev v prometu. V nadzornem centru je nameščeno
namensko programsko orodje SCADA, katero omogoča nadzornikom prometa optimalen nadzor nad delovanjem
celotnega predorskega sistema. Elektro strojna oprema sistema za nadzor in krmiljenje v predorih (programska
in strojna oprema v nadzornem centru, lokalne postaje, periferna oprema, prometna signalizacija), je tehnološko
in tehnično kompleksna in zahteva specifična znanja na tem področju. Predvsem je tu poudarek na programski
opremi, ki je razvita posebej za predorske sisteme in je bistvenega pomena za pravilno delovanje sistema in
varnosti v predorih.
Za zagotavljanje boljše varnosti ter prometne pretočnosti na trasi, se izvedejo sistemi za nadzor in vodenje
prometa (SNVP), katere bistveni del je spremenljiva prometna signalizacija. V sistem SNVP je integriranih veliko
naprav (video sistem, signalizacija za obveščanje uporabnikov, detektorji prometa, vremenske postaje ter druge
naprave za pomoč pri nadzoru in vodenju prometa). Glavni cilj je, da s pomočjo opreme na trasi avtoceste
harmoniziramo prometne tokove ob velikih prometnih obremenitvah na način, da zmanjšamo hitrosti vozil in s
tem dosežemo večjo (optimalno) propustnost ceste na obravnavanem področju in posledično manjše prometne
zastoje. S pomočjo postopnih omejitev hitrosti vozil na posameznem odseku dosežemo tudi zmanjšanje hrupa in
onesnaženosti na tem področju.
Oba jedrna sistema NKS ter SNVP, ki se upravljajo iz regionalnih nadzornih centrov, imata poglavitno nalogo
zagotavljanja ustrezne prometne varnosti ter pretočnosti.
Informacijski sistem Kažipot je osnovni sistem za zbiranje prometnih informacij o stanju na avtocestah in hitrih
cestah, ki jih upravlja družba DARS. Prav tako preko tega sistema poteka velik del posredovanja prometnih
informacij javnosti. Kažipot služi kot orodje obveščanja javnosti in kot orodje v verigi internega pretoka informacij
znotraj družbe DARS o stanju na avtocestah in hitrih cestah – od zaznavanja ovire, njenega ovrednotenja do
oblikovanja ustrezne informacije. S tem se povečuje učinkovitost delovanja poslovnega sistema. Kot orodje pri
svojem delu ga uporabljajo vzdrževalne službe, nadzorni centri in Prometnoinformacijski center.
Sistem Kažipot skrbi za pretvorbo informacij v širok nabor načinov sporočanja npr. strojno berljivi protokoli in
formati, informacije prilagojene različnim vrstam medijev, npr. internet, aplikacija za mobilne naprave, sms, e-
pošta, RSS. Tako prilagojene informacije lahko pokrijejo širok nabor vse bolj razvejanega medijskega prostora.
Dobra obveščenost voznikov pomeni večjo varnost, pretočnost in udobje na avtocestah in hitrih cestah, kar so
pomembni elementi poslanstva in vizije družbe DARS.
LETNO POROČILO 2024 DARS 68
I.9 Avtoceste in hitre ceste v RS ter
prometne obremenitve
Republika Slovenija je leta 1994 s posebno pogodbo na družbo DARS prenesla upravljanje in vzdrževanje vseh
zgrajenih avtocest in infrastrukturnih objektov ter naprav na njih. Z izvajanjem NPIA se je omrežje v upravljanju
in vzdrževanju družbe DARS postopno povečevalo. Ob koncu leta 2024 je družba upravljala 624,9 kilometra
avtocest, 143,4 kilometra priključkov nanje, 22,3 kilometra razcepov ter 40,8 kilometra drugih cest.
Tabela 9 DARS na dan 31. decembra 2024
Skupno število zabeleženih cestninskih kilometrov tovornih vozil na omrežju cestninskih cest (brez predora
Karavanke) se je v letu 2024 povečalo za 1,2 odstotne točke glede na preteklo leto.
Slika 2: 4
Karavanke)
Nadaljeval se je trend zmanjševanja deleža cestninskih kilometrov vozili z večjim okoljskim odtisom (emisijski
razredi EURO 0–V). V letu 2024 je bilo več kot 90 odstotkov zabeleženih cestninskih kilometrov opravljenih z
vozili, ki spadajo v skupino čistejših vozil (EURO EEV ter EURO VI).
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
110
120
jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec
Indeks cestninskih km
R2 R3 R4 skupaj 2023=100
LETNO POROČILO 2024 DARS 69
Slika 3: 3 in 2024
Vrednost prehodov težkih vozil je v primerjavi z lanskim letom narasla za 3,4 odstotka, kar je 2,2 odstotne točke
več, kot je zraslo število opravljenih cestninskih kilometrov, kar je predvsem posledica zvišanja cestnine
tovornih vozil v juliju 2024.
Slika 44/2023
(brez predora Karavanke)
Podobno kot v preteklih letih največji delež vrednosti prehodov predstavljajo odložena plačila z bencinsko kartico
(71 odstotkov), sledijo plačila s pogodbo o odloženemu plačevanju cestnine (15,3 odstotka) ter predplačila
(12 odstotkov). Po uspešni uvedbi plačevanja cestnine z interoperabilnimi OBO napravami smo v letu 2024
zabeležili približno 1,7 odstotka tovrstnih plačil, za katera pričakujemo, da se bo delež povišal v naslednjih
obdobjih.
2,5%
2,1%
1,2%
1,0%
8,8%
6,8%
87,5%
90,1%
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
2023 2024
E0–3 E4 E5 EVV, E6
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
110
120
jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec
[Indeks
vrednosti prehodov]
[Mesec]
R2 R3 R4 skupaj 2023=100
LETNO POROČILO 2024 DARS 70
Slika 54
Slika 6: Primerjava PLDP v letih 2023 in 2024 na izbranih odsekih avtoceste A1
Promet na A1 se je povečal v povprečju za 2,2 odstotka. Rast je bila pozitivna na štajerskem in primorskem kraku,
negativna pa na vzhodni in južni obvoznici, saj je bil tam v letu 2023 nekoliko večji promet zaradi preusmeritve
vozil nad 3,5 tone, ki je bila uvedena zaradi obnove ljubljanske severne obvoznice.
71,0 %
15,3 %
1,7 %
12,0 %
poplačniki - kartice
poplačniki - pogodbe
poplačniki - interoperabilnost
predplačniki
-6 %
-4 %
-2 %
0 %
2 %
4 %
6 %
0
10.000
20.000
30.000
40.000
50.000
60.000
70.000
80.000
90.000
[Rast prometa v %]
[PLDP]
PLDP 2023 PLDP 2024 Rast prometa 2024/2023
LETNO POROČILO 2024 DARS 71
Slika 7: Primerjava PLDP v letih 2023 in 2024 na izbranih odsekih avtoceste A2
Na A2 se je promet povečal za približno 4,2 odstotka, predvsem na račun dolenjskega kraka, ki se je povečal za
6 odstotkov. Promet je bila nekoliko manjši na odseku Karavanke–Brezje.
Slika 8: Primerjava PLDP v letih 2023 in 2024 na izbranih odsekih hitre ceste H4
Na hitri cesti H4 je v povprečju promet zrastel za 5,1 odstotka glede na leto 2023.
-4 %
-2 %
0 %
2 %
4 %
6 %
8 %
0
10.000
20.000
30.000
40.000
50.000
60.000
70.000
80.000
90.000
100.000
fRast prometa v %]
[PLDP]
PLDP 2023 PLDP 2024 Rast prometa 2024/2023
0 %
1 %
2 %
3 %
4 %
5 %
6 %
7 %
8 %
0
5.000
10.000
15.000
20.000
25.000
Vipava-Ajdovščina Ajdovščina-Selo Vogrsko-Šempeter Šempeter-Vrtojba Vrtojba-MP
Vrtojba
[Rast prometa v %]
[PLDP]
PLDP 2023 PLDP 2024 Rast prometa 2024/2023
LETNO POROČILO 2024 DARS 72
Slika 9: Avtocestni sistem v Republiki Sloveniji, december 2024
LETNO POROČILO 2024 DARS 73
I.10 Vlaganja v razvoj in obnavljanje
avtocest
I.10.1 Investicije v imenu RS in za njen račun
Prostorsko dokumentacijo in pridobivanje nepremičnin za potrebe gradnje avtocest je družba DARS v skladu s
4. členom ZDARS-1 izvajala v imenu RS in za njen račun. Navedene naloge so bile realizirane v višini 11,9 milijona
evrov. V letu 2024 je bilo na področju pridobivanja nepremičnin sklenjenih 867 pogodb in drugih listin, na podlagi
katerih so bile nepremičnine pridobljene v last RS ali se je v njeno korist ustanovila služnostna pravica. Vloženih
je bilo 38 postopkov za razlastitev, zaključenih pa je bilo 53 razlastitvenih postopkov.
Tabela 10evrih)
* Navedene naloge opravlja družba DARS v imenu in za račun RS, zato so vrednosti prikazane v bruto zneskih.
I.10.2 Investicije v imenu družbe DARS in za njen račun
Investicijska dejavnost se je v letu 2024 izvajala na način, da sta vseskozi zagotovljeni finančna stabilnost in
vzdržnost družbe DARS. Vrednost realizacije gradnje in obnov avtocestnih odsekov je v letu 2024 znašala
220,42 milijona evrov.
Tabela 11: Realizirana vrednost investicij v imenu DARS in za njen (v evrih)
Prostorska
Realizacija 2023*
Realizacija
2024*
Indeks
2024/2023
Prostorsko načrtovanje
2.304.814
3.030.419
131
Pridobivanje nepremičnin
15.066.744
8.827.520
59
prostor in pridobivanje
17.371.558
11.857.939
68
Razvoj avtocest
Realizacija
2023
Realizacija
2024
Indeks
2024/2023
Projektna dokumentacija
5.183.358
7.410.530
143
Začetek gradnje v letu 2024 (2023)
2.260.312
1.280.965
57
Gradnja odsekov, za katere se je v letu 2024 (2023) pripravljala projektna
dokumentacija
59.019
269.145
456
Nadaljevanje gradnje
59.055.714
88.827.478
150
Zaključna dela na AC, predanih prometu do vključno leta 2023 (2022)
2.175.522
411.386
19
Ostale postavke
8.063.714
4.345.252
54
Gradbena dela pri obnavljanju avtocest
86.127.843
67.396.783
78
Elektrostrojna dela in ITS
13.986.964
12.650.073
90
Izboljšanje prometne varnosti
2.021.433
5.041.301
249
Preureditev malih počivališč, varna in varovana parkirišča, razširitev
obstoječih počivališč
4.490.256
920.428
20
Investicije na področju cestninjenja, upravljanja in vzdrževanja
32.327.484
31.863.874
99
Skupaj razvoj in obnavljanje avtocest
215.751.619
220.417.215
102
LETNO POROČILO 2024 DARS 74
I.11 Mednarodno sodelovanje in
pridobivanje evropskih nepovratnih
sredstev
Družba DARS že dolga leta sistematično gradi in izboljšuje mednarodne povezave, in sicer v skladu z vizijo
podjetja, ki je osredotočena na sodelovanje in povezovanje na številnih področjih. V letu 2024 smo aktivno
sodelovali na več mednarodnih dogodkih, kar je prispevalo k večji prepoznavnosti družbe in omogočilo
pridobivanje ključnih informacij z različnih strokovnih področij. V okviru združenja ASECAP smo sodelovali na
dogodku o prometni varnosti v Madridu, na dnevih ASECAP v Milanu, in na trajnostnem forumu v Dublinu.
Prisotni smo bili tudi na dogodku IBTTA o cestninjenju, ki je potekal v Sevilli, na srečanju služb za cestninski nadzor
»CEEEM« v Budimpešti in na konferenci o cestninjenju v Bruslju. Udeležili smo se Svetovnega kongresa IRF v
Istanbulu, sejma Intertraffic v Amsterdamu, sejma razsvetljave v Frankfurtu, Svetovnega ITS kongresa v Dubaju,
finančne konference Euromoney na Dunaju ter dnevov Instrumenta za povezovanje Evrope v Bruslju. Dvakrat
smo obiskali ASFINAG, kjer smo si prvič ogledali, kako čistijo predore, ob drugem obisku pa so nam razkazali svojo
mehanizacijo. Na večini dogodkov smo aktivno udeleženi, lahko pa se pohvalimo tudi s sodelavci, ki so v Črni gori
izvedli usposabljanje prometnih operaterjev.
Kot člani mednarodnega združenja ASECAP smo dejavni v različnih odborih in delovnih skupinah, ki obravnavajo
teme, kot so cestninjenje, trajnostnost, prometna varnost in pametna mobilnost. S svojim delom ne le
sooblikujemo strateške načrte združenja, temveč tudi aktivno sodelujemo pri pripravi evropske zakonodaje,
pomembne za našo dejavnost. Ena naših ključnih vlog v okviru ASECAP je vodenje odbora za statistiko, kjer
skrbimo za zbiranje in analizo podatkov članov združenja. Naše aktivnosti vključujejo tudi sodelovanje v združenju
PIARC, kjer smo vključeni v tehnične odbore za zimsko službo ter povezano in avtomatizirano mobilnost. Poleg
tega smo člani platforme za vzpostavitev evropskega elektronskega cestninjenja (EFP – EETS Facilitation
Platform) in pridruženi člani organizacije CEDR, ki združuje upravljavce državnih cest.
Z vsemi temi aktivnostmi DARS ne le krepi svojo mednarodno vlogo, temveč pomembno prispeva k razvoju
prometne infrastrukture in trajnostnih rešitev v širšem evropskem prostoru.
V letu 2024 je družba DARS prejela skupaj 7.442.060,06 evra evropskih nepovratnih sredstev.
Za izvedene investicije v letih 2023 in 2024 smo prejeli povračila v skupni višini 4.046.358,45 evra. Sredstva
Instrumenta za povezovanje Evrope smo prejeli za čezmejni projekt gradnje cestnega predora Karavanke v višini
2.322.722,80 evra, kar predstavlja 10 odstotkov upravičenih stroškov. Na področju čezmejnega sodelovanja in
harmonizacije aplikacij ITS smo za projekt C-Roads Slovenija 2, ki se je zaključil v letu 2023 in je sofinanciran v višini
50 odstotkov, prejeli 394.483,30 evra. Iz sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost smo prejeli 1.321.600,23
evra za izvedbo aktivnosti za vzpostavitev sistema za nadzor in vodenje prometa. Prejeli smo tudi zadnje povračilo
sredstev za projekt izdelave dokumentacije za 2. odsek 3. razvojne osi jug na odseku od priključka Maline do
mednarodnega mejnega prehoda Metlika ter do priključka Črnomelj jug v višini 7.552,12 evra.
Za izvedbo investicij v letih od 2024 do 2027 smo prejeli predplačila nepovratnih sredstev Instrumenta za
povezovanje Evrope (CEF 2) v skupni višini 3.322.087,61 evra. Za nadaljevanje aktivnosti na področju čezmejnega
sodelovanja in harmonizacije aplikacij ITS smo prejeli 586.140,63 evra za projekt X4ITS. Za projekt
ACCESS2KOPERPORT (gradnja navezave na Luko Koper – Serminske vpadnice) smo prejeli 146.821,98 evra. V letu
2024 je bilo podjetju DARS odobreno še sofinanciranje projektov SIRIUS (nadgradnja strateško pomembne cestne
infrastrukture) in C-Roads Extended. Za oba projekta smo v letu 2024 prejeli predplačilo v skupni višini
2.589.125,00 evra.
V letu 2024 je družba DARS prejela tudi 73.614,00 evra nepovratnih evropskih sredstev za stroške dela, in sicer
za izvajanje projektov 5G-Adria in 5G-Sitacor v višini 50 odstotkov ter za projekt Atlantis v višini 70 odstotkov
stroškov.
LETNO POROČILO 2024 DARS 75
I.12 Integrirani sistem vodenja
Integrirani sistem vodenja vključuje vidik kakovosti po zahtevah standarda ISO 9001, vidik sistema varovanja
informacij po zahtevah standarda ISO/IEC 27001, vidik sistema neprekinjenosti poslovanja po zahtevah
standarda ISO 22301 in vidik sistema upravljanja energije po zahtevah standarda ISO 50001. Vsi vidiki skupaj
sestavljajo enovit sistem vodenja, ki je opisan v Poslovniku sistema vodenja in pripadajočih dokumentih.
Temelj integriranega sistema vodenja in zahtev standardov so nenehne izboljšave na podlagi pristopa PDCA
(načrtuj, izvedi, preveri in ukrepaj), ki je gonilo napredka in optimizacije poslovnih procesov na vseh področjih
delovanja družbe.
Konec leta 2023 smo začeli vzpostavitev sistem ravnanja z okoljem po zahtevah standarda ISO 14001, ki ga bomo
v prvi polovici leta 2025 certificirali s strani zunanje akreditirane institucije.
Z namenom zagotavljanja kredibilnosti sistema vodenja kakovosti, varovanja informacij, neprekinjenosti
poslovanja in upravljanja energije po zahtevah standardov ISO 9001, ISO/IEC 27001, ISO 22301 in ISO 50001 le-
te vsakoletno in uspešno potrdi zunanja akreditirana institucija.
LETNO POROČILO 2024 DARS 76
I.13 Notranja revizija
V notranji reviziji smo delovali samostojno in neodvisno, organizacijsko smo podrejeni upravi, funkcijsko pa
revizijski komisiji nadzornega sveta. Dejavnost notranjega revidiranja v DARS izvajamo na osnovi Temeljne listine
o delovanju notranje revizije. Posle zagotavljanja in svetovanja smo opravljali v skladu s hierarhijo pravil
notranjega revidiranja.
Delo smo opravljali v skladu z večletnim načrtom notranje revizije in letnim načrtom le-te. Tako večletni kot letni
načrt dela notranje revizije temeljita na tveganjih in vključujeta vse prepoznane in ocenjene vrste tveganj, ključne
dokumente družbe ter vhodne informacije vodstva in revizijske komisije. Večletni načrt notranje revizije kot tudi
letni načrt dela notranje revizije je sprejela uprava družbe, pregledala ju je revizijska komisija nadzornega sveta
in potrdil nadzorni svet DARS.
Delovali smo s ciljem povečanja dodane vrednosti ter izboljšanja učinkovitosti in uspešnosti poslovanja. S
podajanjem objektivnih zagotovil upravi in revizijski komisiji DARS in svetovalnimi storitvami smo skrbeli za
krepitev in zaščito vrednosti organizacije. Na podlagi ocene tveganj smo podajali objektivna zagotovila in vodstvu
svetovali z namenom, da se uresničijo zastavljeni cilji, ter spodbujali in omogočali nenehne izboljšave.
S pomočjo programa zagotavljanja in izboljševanja kakovosti smo skrbeli za razvoj notranje revizije. V skladu z
Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju smo v letu 2021 izvedli zunanjo presojo
kakovosti delovanja notranje revizije. Zunanja presojevalka je podala mnenje, da v notranji reviziji delujemo v
skladu s standardi. Kakovost in izboljševanje delovanja notranje revizije se zagotavljata še z notranjimi presojami
ter s spremljanjem in merjenjem delovanja notranje revizije. V letu 2024 so bili spremenjeni Globalni standardi
notranjega revidiranja, ki so začeli veljati s 9. 1. 2025. Z namenom skladnosti z novimi standardi smo prenovili
Temeljno listino o delovanju notranje revizije, Strategijo notranje revizije 2025–2027 ter Program zagotavljanja
in izboljševanja kakovosti.
V notranji reviziji smo družbi DARS pomagali uresničevati njene cilje tako, da smo jih spodbujali k premišljenemu
upravljanju različnih vrst tveganj. V toku izvedbe poslov smo ocenjevali obstoj, delovanje in učinkovitost sistema
notranjih kontrol, obvladovanja tveganj in upravljanja družbe ter podajali priporočila za ustrezno upravljanje
tveganj. O svojih ugotovitvah in priporočilih za izboljšanje učinkovitosti notranjih kontrol za obvladovanje tveganj
in upravljanje družbe smo redno poročali vodstvu revidiranega procesa, upravi in revizijski komisiji nadzornega
sveta.
V letu 2024 smo izvajali notranje revizijske posle in posle svetovanja v skladu s potrjenim letnim načrtom dela.
Za revidirana področja smo podali zagotovila, da je sistem notranjih kontrol vzpostavljen, deluje in je učinkovit.
Pri izvajanju revizijskih poslov so bile ugotovljene posamezne pomanjkljivosti oziroma možnosti za izboljšave, na
katere smo opozorili in podali priporočila za vzpostavitev ali izboljšanje kontrol. Realizacijo priporočil smo
spremljali četrtletno ter s tem seznanjali upravo in revizijsko komisijo. Sodelovali smo kot svetovalec pri realizaciji
priporočil. Veliko časa smo namenili tudi svetovalnemu delu, aktivno sodelovali pri prenovi sistemskih
dokumentov in pripravi strateških dokumentov notranje revizije ter razvoju in kakovosti notranje revizije.
Notranji revizorji smo izpopolnjevali svoja znanja in dopolnjevali metodologijo ter skrbeli za strokovno in
kakovostno delovanje notranje revizijske dejavnosti.
LETNO POROČILO 2024 DARS 77
I.14 Poročilo nadzornega sveta za leto
2024
V letu 2024 so bili člani nadzornega sveta kot
predstavniki lastnika:
- mag. Andrej Šušteršič – predsednik,
- Janko Kramžar – namestnik predsednika,
- Anton Guzej – član,
- dr. Nevenka Hrovatin – članica,
- Sašo Rink – član,
- Tomaž Kuntarič – član.
Člani predstavnikov zaposlenih pa so bili Martin
Stožir, Nataša Ivančevič, Branko Švigelj do
2. 6. 2024 in Igor Kolar od 3. 6. 2024 dalje.
Nadzorni svet sestavlja uravnotežena skupina
različnih strokovnjakov, ki se medsebojno
dopolnjujejo in se osredotočajo na učinkovitost
opravljanja svojih osnovnih funkcij. Delo nadzornega
sveta je potekalo v skladu z zakonodajo, priporočili
Združenja nadzornikov Slovenije in preostalimi
priporočili dobre prakse. Nadzorni svet je upošteval
tudi Kodeks upravljanja javnih delniških družb,
Kodeks korporativnega upravljanja družb s
kapitalsko naložbo države ter Kodeks profesionalne
etike Združenja nadzornikov Slovenije, Pričakovanja
in priporočila SDH, Letni načrt upravljanja DARS
2024 (SDH) pri čemer so člani nadzornega sveta
dosledno spoštovali njihova načela.
Člani so na sejah aktivni in sodelujejo v razpravah s
ciljem, da se vsa morebitna različna stališča
pojasnijo in uskladijo do stopnje, ko so strokovno,
zakonsko in strateško usklajena. Člani nadzornega
sveta so pri odločanju o posameznih zadevah na
sejah nadzornega sveta delovali v dobro družbe, s
skrbnostjo vestnega in poštenega
gospodarstvenika. Svoje naloge so opravljali etično,
pošteno in odgovorno ter ravnali v skladu z
dolžnostjo izogibanja nasprotja interesov. V letu
2024 je bila večina sklepov nadzornega sveta
sprejetih soglasno, le dva sklepa pa nista bila
soglasno sprejeta. V sedmih primerih so se trije
člani izločili iz glasovanja pri odločanju o zadevi, v
kateri je bilo nasprotje interesov ter se vzdržali
vsakih drugih ravnanj in vplivanj v tej zadevi.
Razprave so dokaz, da so se člani nadzornega sveta
temeljito pripravili na seje, saj sicer ne bi mogli
aktivno in strokovno sodelovati pri obravnavi
posameznih točk dnevnega reda. Podajali so
konstruktivne predloge ter na podlagi pripravljenih
pisnih in ustnih informacij, ki so jih prejeli od
uprave družbe, kompetentno sprejemali odločitve
v skladu s poslovnikom, akti družbe in zakonskimi
pooblastili.
V letu 2024 so se člani redno udeleževali sej. Trije
člani so bili po enkrat in en član štirikrat opravičeno
odsotni.
V celotnem letu je nadzorni svet ohranjal
uravnotežen profesionalni odnos z upravo in bil
deležen pravočasnih s podatki podprtih informacij
z njene strani. Predsednik nadzornega sveta in
predsednik uprave sta sodelovala tudi izven
formalno sklicanih sej.
Delo članov nadzornega sveta, vključno z delom v
komisijah, je bilo strokovno in usmerjeno v
učinkovitost opravljanja funkcije. Delo nadzornega
sveta so vsebinsko učinkovito podpirali predlogi
komisij nadzornega sveta.
Člani svoje znanje nadgrajujejo tudi z udeležbo na
različnih strokovnih seminarjih in izobraževalnih
srečanjih, ki potekajo v organizaciji Slovenskega
državnega holdinga in drugih strokovnih
organizacij.
Nadzorni svet je sproti obveščal zainteresirano
javnost.
Nadzorni svet DARS se je v letu 2024 sestal na
trinajstih rednih sejah, eni izredni in štirih dopisnih
sejah, na katerih je obravnaval redna poročila o
poslovanju družbe ter druge tekoče zadeve in
pomembna vprašanja. Na sejah je nadzorni svet
obravnaval in odločal tudi o drugih zadevah, za
katere je pristojen po zakonu, drugih predpisih in
po statutu. Nadzorni svet je redno spremljal
uresničevanje lastnih sklepov.
Nadzorni svet DARS je tako med drugim tudi:
- v komisijo nadzornega sveta imenoval
novega člana nadzornega sveta;
- imenoval predsednika uprave za obdobje
šestih mesecev;
- imenoval novo članico uprave za
mandatno obdobje petih let;
- imenoval novega predsednika uprave za
mandatno obdobje petih let;
LETNO POROČILO 2024 DARS 78
- imenoval člana uprave/delavskega
direktorja za mandatno obdobje petih let;
- se tekoče seznanjal z vsebinami in
zaključki sestankov s SDH;
- pripravljal poročila za SDH;
- pripravljal in pošiljal dokumentacijo za
Komisijo za preprečevanje korupcije;
- podajal soglasja k Poslovniku o delu
uprave;
- podal soglasje k Poslovno-finančnemu
načrtu za leto 2025;
- podal soglasje k novelirani Strategiji
družbe za obdobje 2021–2025;
- izdajal soglasja za posle nad 1 milijon
evrov (brez DDV) na podlagi sklepa z dne
27. 8. 2020 vse do 29. 11. 2024 in nad
2,5 milijona evrov (brez DDV) na podlagi
statuta družbe;
- se seznanil z Letnim poročilom o delu
notranje revizije za leto 2023;
- podal soglasje k Letnemu načrtu dela
notranje revizije za leto 2024 in za leto 2025;
- se seznanil z Letim poročilom o delu
Službe za skladnost poslovanja in
integriteto za leto 2023;
- se seznanil z Letnim načrtom dela Službe
za skladnost poslovanja in integriteto za
leto 2024;
- se tekoče seznanjal z delom Službe za
skladnost poslovanja in integriteto;
- se tekoče seznanjal s stanjem na projektih
Karavanke, 3. razvojna os, širitev tretjega
pasu, poslovna stavba Grič, mala
počivališča;
- se tekoče seznanjal s stanjem postopkov
javnega naročanja;
- se tekoče seznanjal s potekom forenzične
revizije in spremljal realizacijo priporočil;
- obravnaval poročilo posebne revizije,
zahteval pripravo akcijskega načrta za
njihovo izvajanje in spremljal realizacijo
priporočil;
- se tekoče seznanjal z različnimi
kvartalnimi poročili (avtovleke, sodni
postopki, donacije in sponzorstva; stanjem
javnih razpisov in pogodb idr.);
- se seznanil s Poročilom o izvajanju
nacionalnega programa, ki ureja izgradnjo
avtocest za leto 2023;
- potrdil Trajnostno poročilo družbe za leto
2023;
- se redno seznanjal s pripravami na novo
poročanje o trajnostnosti;
- obravnaval in potrdil predloge za
sprejemanje sklepov na skupščini;
- odločal o izplačilu spremenljivega dela
prejemka članov uprave družbe;
- se seznanil z nerevidiranim polletnim
poročilom;
- potrdil Letno poročilo družbe za leto 2023;
- skupščini predlagal podelitev razrešnice
upravi in nadzornemu svetu za poslovno
leto 2023 ter soglašal s predlogom
skupščine glede uporabe bilančnega
dobička po stanju na dan 31. 12. 2023;
- za skupščino sprejel Poročilo nadzornega
sveta o rezultatih preveritve letnega
poročila za poslovno leto 2023;
- obravnaval poročila o anonimnih prijavah;
- obravnaval poročila o obvladovanju
tveganj;
- se seznanil z Načrtom integritete;
- potrdil Politiko ustreznosti in primernosti
članov uprave ter drugih ključnih
zaposlenih;
- se seznanil z noveliranim Darsovim
kodeksom ravnanja;
- se seznanil z noveliranim Pravilnikom o
omejevanju nasprotja interesov in
lobiranju;
- obravnaval Letno poročilo sveta delavcev
za leto 2023;
- sprejel Poročilo o delu nadzornega sveta
za leto 2023;
- sprejel novelirani Poslovnik o delu
investicijske komisije nadzornega sveta;
- se tekoče seznanjal s poročili komisij
nadzornega sveta;
- sprejel Letni načrt dela revizijske komisije
nadzornega sveta in kadrovske komisije
nadzornega sveta;
- se tekoče seznanjal z drugimi aktualnimi
informacijami v družbi.
Nadzorni svet je v letu 2024 izvedel samooceno
dela nadzornega sveta za leto 2023. Na podlagi
samoocene je sprejel akcijski načrt za izboljšanje
delovanja nadzornega sveta.
Nadzorni svet v skladu s Kodeksom korporativnega
upravljanja družb s kapitalsko naložbo države
navaja, da so vsi stroški delovanja nadzornega
sveta razkriti v letnem poročilu.
Komisije nadzornega sveta DARS
Nadzorni svet ima oblikovane naslednje komisije:
revizijsko komisijo, kadrovsko komisijo in
investicijsko komisijo, ki so nadzornemu svetu
nudile strokovno podporo. Vsaka komisija je o delu
in odločitvah vodila tudi zapisnik. Komisije so
redno poročale in svetovale nadzornemu svetu,
odločanje pa je ostalo v pristojnosti nadzornega
sveta.
LETNO POROČILO 2024 DARS 79
• Revizijska komisija:
se je sestala na petnajstih rednih sejah. Komisija je
obravnavala nerevidirano polletno poročilo,
revidirano letno poročilo in podala predlog
nadzornemu svetu, da ga potrdi. Večkrat je
opravila tudi razpravo z revizorji BDO Revizija,
d. o. o. S pomočjo »kazalnikov za spremljanje
zunanje revizije s strani revizijske komisije ob
zaključku revizije letnih računovodskih izkazov« je
komisija ocenila delovanje revizorja BDO Revizija,
d. o. o., ter preverila neodvisnost zunanjega
revizorja. Obravnavala je tudi Poročilo o delu
notranje revizije za leto 2023, Polletno poročilo o
delu notranje revizije za leto 2024, potrdila Načrta
dela notranje revizije za leto 2024 in za leto 2025,
obravnavala Strategijo notranje revizije 2025–2027
ter Temeljno listino o delovanju notranje revizije.
Komisija je razpravljala tudi o spremembah
Globalnih standardov notranjega revidiranja. Med
drugim je redno spremljala in obravnavala poročila
o opravljenih rednih revizijah notranje revizije in
realizacijo priporočil notranje revizije. Prav tako se
je komisija redno seznanjala s poročili o poslovanju
družbe, redno spremljala realizacijo sklepov
komisije, obravnavala predlog poslovno-finančnega
načrta 2025, poročila o obvladovanju tveganj, se
seznanila s Politiko upravljanja s finančnimi
tveganji. Redno se je seznanjala s pripravami in
aktivnostmi glede novega poročanja o trajnostnosti
ter o pripravi trajnostnega poročila za leto 2023 in
obravnavala trajnostno poročilo. Seznanila se je s
tudi z informacijsko varnostjo v družbi in s
poročilom o neprekinjenem poslovanju, Strategijo
IKT in s poročili o projektu ERP. Prav tako je
obravnavala poročili forenzične in posebne revizije
ter se seznanila tudi s planom dela in rednimi
aktivnostmi Službe za skladnosti poslovanja in
integriteto. Redno je obravnavala poročila o
morebitnih prijavah nepravilnosti s področja
korporativne integritete. Sprejela je plan dela
komisije za leto 2024. Komisija je obravnavala tudi
druga vprašanja in teme iz pristojnosti revizijske
komisije, med drugim se je seznanila s pismom
poslovodstvu ter realizacijo priporočil iz pisma.
Obravnavala je evidenco revizijskih in nerevizijskih
storitev. Komisija se je poleg že naštetih aktivnosti
tekoče seznanjala tudi z drugimi aktualnimi
zadevami, ki so se dogajale v družbi (Načrt
integritete, Pravilnik o omejevanju nasprotja
interesov in lobiranju, Darsov kodeks ravnanja idr.).
Revizijska komisija je opravila tudi samooceno za
leto 2023 in na podlagi rezultatov sprejela akcijski
načrt za izboljšanje delovanja komisije.
• Kadrovska komisija:
se je sestala na sedmih rednih sejah. Izpeljala je
postopke za imenovanje novega člana uprave in
predsednika uprave. Obravnavala je predlog
spremenljivega prejemka uprave za leto 2023 in
oblikovala predlog za odločanje nadzornega sveta,
se seznanila s Poročilom raziskave o zadovoljstvu
uporabnikov AC, s Poročilom o delu Službe za
upravljanje s kadri za leto 2023, s Poročilom o delu
Službe za varnost in zdravje pri delu za leto 2023,
se seznanila s Kadrovskim načrtom 2024 in
izvajanjem kadrovskega načrta ter s Poročilom o
zadovoljstvu zaposlenih v družbi za leto 2023.
Večkrat je obravnavala predlog Politike ustreznosti
in primernosti članov uprave ter drugih ključnih
zaposlenih ter podala predloge popravkov.
Preverila se je tudi ustreznost izvajanja politike
nasledstev. Komisija je potrdila prav tako načrt
dela komisije in obravnavala tudi druga vprašanja
in teme iz njene pristojnosti (bolniške odsotnosti,
gibanje plač idr.). Za obravnavane tematike je
pripravila predloge za izboljšave, z njimi seznanjala
nadzorni svet in po potrebi oblikovala predloge za
sklepanje na nadzornem svetu.
• Investicijska komisija:
se je sestala na 12 rednih sejah in treh dopisnih
sejah, na katerih je obravnavala investicijske
projekte in ostala javna naročila nad 1 milijon
evrov (brez DDV) ter nadzornemu svetu podala
mnenje pred odločanjem. Med drugim je komisija
tudi spremljala pomembne investicijske projekte
preko terminskih načrtov ter obravnavala predloge
za spremembe, da se izdajanja predhodnih soglasij
vrnejo na statutarno določeno višino. Komisija je
obravnavala tudi druga vprašanja in teme iz
pristojnosti komisije.
V skladu z drugim odstavkom 282. člena Zakona o
gospodarskih družbah je nadzorni svet pripravil
pisno poročilo o ugotovitvah pregleda Letnega
poročila DARS za leto 2024 in podanem predlogu
uprave o delitvi bilančnega dobička za skupščino.
Preveritev in potrditev l4
Nadzorni svet DARS je Letno poročilo družbe DARS
za leto 2024 obravnaval v okviru zakonskega roka.
Seznanil se je z revizijskim poročilom in mnenjem
pooblaščenega revizorja o pregledanih
računovodskih izkazih za poslovno leto 2024 in
izjavo o trajnostnosti ter ugotovil, da pooblaščeni
revizor ni odkril nobenih napačnih navedb oz.
nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na računovodske
izkaze družbe. V revizijskem poročilu tudi ni
nobenih pripomb in zadržkov glede uprave družbe
in nadzornega sveta. Nadzorni svet ni imel pripomb
k poročilu revizijske družbe BDO Revizija, d. o. o.
LETNO POROČILO 2024 DARS 80
V skladu s točko 7.3.7 Statuta DARS je nadzorni
svet preveril predloženo revidirano letno poročilo
in predlog uprave o delitvi bilančnega dobička, na
katerega nadzorni svet ni imel pripomb in ga je
potrdil.
Nadzorni svet se je ob sprejemanju letnega
poročila opredelil tudi do izjave o upravljanju
družbe, ki je vključena v poslovno poročilo Letnega
poročila družbe DARS za leto 2024, in ocenil, da je
odsev dejanskega stanja upravljanja družbe v letu
2024.
Mag
predsednik nadzornega sveta
LETNO POROČILO 2024 DARS 81
I.15 Poročilo o trajnostnosti
*
I.15.1 Splošne informacije
I.15.1.1 ESRS 2 Splošna razkritja
BP-1 – Splošna podlaga za pripravo izjave o trajnostnosti
Izjava o trajnostnosti je pripravljena na posamični podlagi, pri čemer so bili upoštevani specifični vplivi, tveganja
in priložnosti, ki izhajajo iz dejavnosti družbe DARS d.d. in se navezujejo tudi na višji in nižji del vrednostne verige.
Analiza vplivov, tveganj in priložnosti temelji na pristopu dvojne pomembnosti, ki je podrobneje opisan v poglavju
IRO-1. V analizo smo vključili celotno vrednostno verigo. Višji del vrednostne verige je pokrit prek trajnostnih
meril za dobavitelje in okoljske vplive materialov, medtem ko nižji del vrednostne verige vključuje uporabnike in
njihove emisije, varnost ter zadovoljstvo. Podatki iz vrednostne verige so ključni za poročanje o trajnostnih
metrikah in omogočajo celovit pristop k upravljanju vplivov, tveganj in priložnosti.
Zajemanje vplivov: Ocena vključuje okoljske in socialne vplive, povezane z dobavitelji gradbenih materialov,
energentov in storitev. Prepoznani so vplivi, kot so ogljični odtis dobaviteljev, uporaba recikliranih materialov in
delovni pogoji v dobavni verigi.
Politike in ukrepi: Uvedba trajnostnih meril pri izbiri dobaviteljev v skladu s pravili zelenega javnega naročanja.
Cilji: Z uvedbo trajnostnih meril pri javnih naročilih prispevamo k znižanju ogljičnega odtisa družbe (npr. naročilo
za nabavo električne energije).
Zajemanje vplivov: Ocena vključuje vplive, ki so povezani z uporabniki avtocest, kot so emisije vozil, prometna
varnost in zadovoljstvo uporabnikov.
Politike in ukrepi: Cestninska politika, s katero spodbujamo uporabo vozil z nižjimi emisijami, pomembno
prispeva k zmanjšanju emisij uporabnikov. K temu cilju pomembno prispeva tudi sistem cestninjenja v prostem
prometnem toku brez ustavljanja tako za osebna kot tovorna vozila. Za izboljšanje pretočnosti in prometne
varnosti je ključnega pomena pospešeno uvajanje inteligentnih prometnih sistemov (ITS).
Cilji: Zmanjšanje emisij CO₂, povečanje zadovoljstva in varnosti uporabnikov z zagotavljanjem pretočnosti in
zmanjšanjem števila prometnih nesreč.
Možnosti za izpustitev posebne informacije, ki se nanaša na intelektualno lastnino, znanje in izkušnje ali rezultate
inovacij, ter možnosti, ki jo dovoljuje Slovenija za izvzetje iz razkritja predvidenih dogodkov ali zadev, ki so
predmet tekočih pogajanj, nismo uporabili.
BP-2 – Razkritja v zvezi s posebnimi okoliščinami
Časovno obdobje
Izbrani časovni okviri ne odstopajo od tistih, opredeljenih v ESRS 1. Tako kratkoročno obdobje pomeni obdobje
poročanja v naših računovodskih izkazih, srednjeročno obdobje predstavlja obdobje od konca kratkoročnega
obdobja poročanja do pet let in dolgoročno obdobje več kot 5 let.
Ocena vrednostne verige
Podatki, ki smo jih uporabili in predstavili v poročilu, izvirajo iz naših evidenc in dokumentov. V primerih, ko s
točnimi vrednostmi še ne razpolagamo ali pa to niti ni mogoče (npr. pri emisijah uporabnikov), smo potrebne
podatke ocenili na podlagi primerljivih podatkov iz drugih virov (npr. ekvivalentne emisije značilnih gradbenih
materialov) ali pa smo razvili ustrezne metode za izračun ocenjenih vrednosti na podlagi razpoložljivih podatkov.
V vseh primerih, pri katerih smo uporabili tak pristop, to v poročilu tudi podrobneje pojasnimo. Prav tako pa si
bomo v prihodnje prizadevali izboljšati kakovost in razpoložljivost podatkov, ki jih potrebujemo za poročanje.
*V tem dokumentu smo za poimenovanje »Poročila o trajnostnosti« v nadaljevanju uporabljali izraz »Izjava o trajnostnosti«,
ki se uporablja v slovenskih prevodih standardov ESRS.
LETNO POROČILO 2024 DARS 82
Viri negotovosti ocene in rezultatov
V poročanje o emisijah obsega 3 smo želeli vključiti tudi tisti del emisij iz zgornjega dela vrednostne verige, ki
izhaja iz nabave naših osnovnih sredstev. Največji del pri tem predstavljajo emisije, ki nastanejo pri gradnji in
obnovah našega omrežja AC in HC ter objektov. Te emisije smo v grobem ocenili iz podatkov o skupni količini
vgrajenih gradbenih materialov, ki so največji vir emisij (tj. beton, asfalt in jeklo), ter iz podatka o specifičnih
emisijah za te materiale, ki smo jih povzeli iz strokovne literature. Tako dobljeno oceno lahko v prihodnje še
izboljšamo z natančnejšimi izračuni specifičnih emisij za različne vrste in tipe uporabljenih materialov. Za potrebe
ocene emisij obsega 3 iz spodnjega dela vrednostne verige, ki izhajajo iz emisij vozil, ki vozijo po omrežju naših
AC in HC, smo v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan razvili posebno metodologijo izračuna, ki temelji na
podatkih iz naših števcev prometa v letu 2023, z upoštevanjem vrste in gostote prometa ter topografije omrežja.
Ob predpostavki, da se vzorci prometa ter obseg omrežja v naslednjih letih ne spremenijo bistveno, lahko emisije
toplogrednih plinov, ki jih povzroča promet, dovolj dobro ocenimo z ekstrapolacijo rasti prometa glede na leto
2023.
V primeru spremembe v dolžini omrežja ali pomembne spremembe prometnih tokov bo treba emisije
toplogrednih plinov znova oceniti na podlagi prej opisane metodologije z uporabo posodobljenih podatkov iz
števcev prometa.
Spremembe pri pripravi ali predstavitvi informacij o trajnostnosti
Trajnostno poročanje v skladu s standardi ESRS za leto 2024 izvajamo prvič, zato še ne moremo poročati o
spremembah glede na predhodna poročanja. Smo pa za potrebe priprave tega poročila za leto 2024 izvedli
verifikacijo izračuna emisij toplogrednih plinov (CO
2
ekv.) obsegov 1, 2 in 3 s strani Instituta Jožef Stefan. Na ta
način smo želeli zagotoviti kar največjo verodostojnost izračunanih emisij, ki jih predstavljamo v tem poročilu.
Vključitev s sklicevanjem
V zvezi s pripravo trajnostnega poročila so bila za preprečitev ponavljanja s sklicevanjem vključena naslednja
razkritja:
• razkritja S2 SBM-2, S3 SBM-2 in S4 SBM-2 so vključena v ESRS 2 SBM-2;
• razkritja E4 SBM-3, S2 SBM-3, S3 SBM-3 in S4 SBM-3 so vključena v ESRS 2 SBM-3;
• razkritja E1 IRO-1, E2 IRO-1, E3 IRO-1, E4 IRO-1, E5 IRO-1 in G1 IRO-1 so vključena v ESRS 2 IRO-1.
GOV-1 – Vloga upravnih, poslovodnih in nadzornih organov
Sestava ter raznolikost upravnih, poslovodnih in nadzornih organov
V dvotirnem sistemu upravljanja, kot ga ima družba DARS, so člani uprave izvršni organ družbe. V skladu s
statutom ima uprava družbe DARS največ 5 članov. Eden od članov je predsednik uprave, eden pa delavski
direktor, ki zastopa interese zaposlenih. Predsednika in člane uprave, z izjemo delavskega direktorja, imenuje
nadzorni svet, delavskega direktorja pa imenuje nadzorni svet na predlog sveta delavcev. Na dan 31. 12. 2024 je
imela družba DARS predsednika uprave, dva člana uprave ter delavskega direktorja.
Člani uprave so zaposleni v družbi DARS in so odgovorni za njeno vsakodnevno poslovanje. Vsi člani uprave so
odvisni od družbe.
Nadzorni svet družbe DARS ima 9 članov, ki so neizvršni. Šest članov je predstavnikov delničarja (imenovanih s
strani skupščine). Trije člani so predstavniki zaposlenih (izvoljeni s strani sveta delavcev, skupščina se z njimi
seznani).
Pri imenovanju članov uprave je nadzorni svet upošteval kriterije raznolikosti, ki so opredeljeni v aktu SDH Kodeks
korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države (KKUDD), na ravni družbe DARS pa v aktu Politika
raznolikosti. Od štirih članov uprave so v upravi trije moški in ena ženska, kar pomeni 75 % moških in 25 % ženskih
članov. Od devetih članov nadzornega sveta je sedem moških, kar predstavlja 78 %, in dve ženski, kar predstavlja
22 %. Njihova sestava zagotavlja potrebne kompetence za izvajanje nadzorne funkcije na vseh področjih
poslovanja družbe.
Poleg kriterija spola družba DARS upošteva še naslednje kriterije raznolikosti: strokovna raznolikost članov,
interdisciplinarna znanja, kontinuiteta dela in starostna struktura.
LETNO POROČILO 2024 DARS 83
Izkušnje članov uprave
Predsednik uprave: dolgoletne izkušnje v energetiki in infrastrukturi. Ključna znanja na področju gospodarnega
upravljanja podjetij ter optimizacije infrastrukturnih omrežij.
Ostali člani uprave: izkušnje s področij financ, prava, gradbeništva in kadrovskega upravljanja. Kompetence za
upravljanje kompleksnih infrastrukturnih projektov ter zagotavljanje gospodarnosti in skladnosti poslovanja.
Izkušnje članov nadzornega sveta
Predstavniki lastnika (države): strokovnjaki s področja prava, financ in upravljanja javnih podjetij. Njihova vloga
vključuje strateški nadzor nad poslovanjem in zagotavljanje skladnosti s cilji države kot lastnika.
Predstavniki zaposlenih: dolgoletne izkušnje na operativnih in tehničnih področjih, povezanih z upravljanjem
avtocest. Prispevajo praktične vpoglede v delovanje podjetja in interese zaposlenih.
Vloge in odgovornosti upravnih, poslovodnih in nadzornih organov
Nadzorni svet ima ključno odgovornost za nadzor nad postopkom upravljanja vplivov, tveganj in priložnosti in
daje predhodna soglasja k določenim poslom ter dokumentom, ki jih pripravi uprava, ali pa se v skladu s
poslovnikom nadzornega sveta z njimi seznanja.
Izvajanje vseh vidikov trajnostnega poslovanja, vključno z upravljanjem vplivov, tveganj in priložnosti, usmerja
Odbor za trajnostnost, ki ga imenuje uprava. V njem sodelujejo predstavniki vseh ključnih služb in področij za
izvajanje trajnostnega poslovanja. Odboru predseduje član (predsednik) uprave, pristojen za trajnostno
poslovanje, za organizacijo dela odbora pa skrbi vodja Službe uprave za trajnostni razvoj.
Vse navedene odgovornosti in pristojnosti so opredeljene v Trajnostni politiki družbe DARS. Za njeno izvajanje
pa so pristojni Uprava družbe, Odbor za trajnostnost in direktorji področij z vodji služb.
Uprava nadzoruje izvajanje Trajnostne politike in je sproti seznanjena z vsakokratnimi spremembami, predlogi
ali pomisleki, na novo identificiranimi vplivi, tveganji in priložnostmi. Na sejah uprave o zadevah, povezanih s
trajnostnostjo, poroča vodja Odbora za trajnostnost.
Določanje ciljev, izvajanje ukrepov ter doseganje ciljev na področju trajnostnosti, ki so opredeljeni v Strategiji
družbe DARS 2021–2025, uprava spremlja in nadzira na rednih strateških konferencah, prek poročil Odbora za
trajnostnost ter prek vsakoletnih poročil o trajnostnosti. Nadzorni svet se redno seznanja z določanjem ciljev,
izvajanjem ukrepov in doseganjem ciljev družbe DARS.
Postopek za zagotavljanje razpoložljivosti ustreznih spretnosti in strokovnega znanja za nadzor trajnostnostnih
zadev
Uprava pri imenovanju članov Odbora za trajnostnost upošteva, da imajo člani odbora zahtevana strokovna
znanja, kot jih določa Trajnostna politika:
• Poznavanje relevantne področne zakonodaje na področju trajnostnega razvoja in varstva okolja.
• Poznavanje strateških smernic in ciljev na področju trajnostnega razvoja in poslovanja družbe.
• Razumevanje pristopa k prepoznavanju in vrednotenju vplivov poslovanja družbe DARS na okolje in
družbo ter vplivov finančnih učinkov tveganj in priložnosti, ki izhajajo iz okolja in družbe, na poslovanje
družbe DARS.
• Poznavanje zahtev ESRS, na ravni posameznih zahtev po razkritju v okviru posameznih tematskih
standardov, za katere je posamezni član odbora odgovoren.
Poleg zgoraj opisanih strokovnih znanj, ki jih imajo člani uprave in nadzornega sveta družbe DARS, uprava pri
svojem delu uporablja tudi strokovna znanja članov Odbora za trajnostnost, ki izhajajo iz njihove funkcije:
1. Predsednik/član uprave – predsednik odbora,
2. Vodja Službe uprave za trajnostni razvoj – vodja odbora,
3. Pooblaščenec za sisteme vodenja – namestnik vodje odbora,
4. Vodja Službe za upravljanje kadrov,
5. Vodja Službe uprave za kontroling,
6. Vodja Službe za varnost in zdravje pri delu,
7. Specialist področja s Področja cestninjenja,
8. Vodja Službe uprave za mednarodno in medresorsko sodelovanje,
LETNO POROČILO 2024 DARS 84
9. Vodja Službe za gradnje,
10. Vodja Službe za energetiko,
11. Vodja Službe za finance,
12. Vodja Službe uprave za skladnost poslovanja in integriteto,
13. Specialist področja s Področja za informacijsko-komunikacijske tehnologije.
Poleg tega se člani uprave in nadzornega sveta udeležujejo tudi strokovnih izobraževanj na temo trajnostnega
poslovanja.
V letu 2024 se je član uprave udeležil 51. dnevov ASECAP, uprava se je udeležila delavnice na temo Matrike
dvojne pomembnosti, vsi člani uprave pa so se udeležili Strateške konference 2024 DARS v Bohinjski Bistrici. V
letu 2024 so se člani nadzornega sveta in zunanja članica revizijske komisije nadzornega sveta udeležili
tridnevnega spletnega izobraževalnega dogodka Knowledge Matters 2024 – Trajnost v poslu v organizaciji
Slovenskega državnega holdinga in Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, razvoja kompetenc za nadzornike
z naslovom Upravljanje ESG in trajnostnosti Združenja nadzornikov Slovenije ter Podnebnega foruma z naslovom
Moč vodstvenih in nadzornih organov pri usmerjanju zelene agende.
Člani uprave, nadzornega sveta in Odbora za trajnostnost imajo skupaj dovolj strokovnega znanja o trajnostnosti,
da lahko uspešno usklajujejo strategijo razvoja družbe DARS s cilji s področja trajnostnosti ter upravljajo
prepoznane pomembne vplive, tveganja in priložnosti.
GOV-2 – Informacije, predložene upravnim, poslovodnim in nadzornim organom
podjetja, ter trajnostnostne zadeve, ki jih ti organi obravnavajo
Odbor za trajnostnost redno spremlja uspešnost doseganja ciljev na področju trajnostnosti in poroča upravi o
spremembah zakonodaje na področju trajnostnosti, o predlogih ali pomislekih deležnikov, novonastalih vplivih,
tveganjih in priložnostih. O morebitnih spremembah so odboru redno in sproti dolžni poročati direktorji področij.
Odbor je odgovoren za pripravo Izjave o trajnostnosti kot sestavnega dela poslovnega poročila, v katerem so
zbrani vsi podatki o trajnostnem razvoju družbe. Vodja Odbora za trajnostnost upravi in nadzornemu svetu enkrat
na leto predstavi Izjavo o trajnostnosti. Odbor za trajnostnost se sestane vsaj dvakrat letno oziroma po potrebi.
Zaradi kompleksnosti in stalnih sprememb regulatornega in poslovnega okolja ter ključnega pomena
trajnostnega področja za družbo DARS se izvajanje in ustreznost trajnostne politike sistematično nadzirata.
Ustreznost politike se preverja enkrat letno. Vse spremembe in dopolnitve Trajnostne politike se dokumentirajo
v skladu z zahtevami po obvladovanju dokumentov. O njih se poroča v skladu s postopkom sprejemanja in
pregledovanja politik, ki je opredeljen v Politiki upravljanja. Predloge sprememb Trajnostne politike lahko podajo
člani odbora ali ostali zaposleni.
Kot ključno aktivnost skrbnega pregleda v zvezi s trajnostnostjo je družba DARS v letu 2024 prvič izvedla analizo
dvojne pomembnosti. Analiza dvojne pomembnosti se posodablja letno oziroma ob večjih spremembah, ki lahko
vplivajo na pomembnost določenih tem (npr. resni primeri incidentov na področju onesnaževanja, kršitve
človekovih pravic v vrednostni verigi, uresničevanja določenih ciljev zmanjšanja negativnih vplivov, sprememba
vodstva, sprememba zakonodajnih zahtev, posodobitve ciljev v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu
ipd.).
V letu 2024 so uprava, nadzorni svet in Odbor za trajnostnost razpravljali o naslednjih pomembnih zadevah,
povezanih s trajnostnostjo:
Seje uprave:
• Seja – 18. 1. 2024 – Sklep uprave 49/2024: “Izhodišča za pripravo Trajnostnega poročila družbe DARS za
leto 2023”
• Seja – 2. 4. 2024 – Sklep uprave 297/2024: “Sprejem STRATEGIJE DRUŽBE DARS 2021–2025 (druga
novelacija)”
• Seja – 24. 4. 2024 – Sklep uprave 358/2024: “Potrditev trajnostnega poročila za leto 2023”
• Seja – 27. 8. 2024 – Sklep uprave 629/2024: “Imenovanje Odbora za trajnostnost”
• Seja – 26. 11. 2024 – Sklep uprave 733/2024: “Potrdi se: Postopek analize dvojne pomembnosti v skladu
z Direktivo o poročanju podjetij o trajnostnosti v letu 2024, verzija 1; Končno poročilo o manjkajočih
vsebinah za potrebe trajnostnega poročanja v skladu s standardi Direktive glede poročanja podjetij o
LETNO POROČILO 2024 DARS 85
trajnostnosti in priporočila o nadaljnjih korakih, september 2024; Trajnostna politika družbe DARS,
verzija 1”
• Seja – 23. 12. 2024 – Sklep uprave 971/2024: “Izhodišča za pripravo Letnega poročila družbe DARS za
leto 2024”
Seje Odbora za trajnostnost:
• 1. seja – 17. 10. 2024: “Obravnava postopka analize dvojne pomembnosti in Trajnostne politike”
Seje revizijske komisije nadzornega sveta:
• 16. seja – 26. 3. 2024: “Vmesno poročilo o pripravi Trajnostnega poročila DARS za leto 2023”
• 18. seja – 23. 5. 2024: “Trajnostno poročilo DARS za leto 2023”, na tej seji so se člani seznanili tudi glede
poteka priprav po novih standardih
• 19. seja – 4. 6. 2024: “Trajnostno poročilo DARS za leto 2023 in Poročilo o preverjanju Trajnostnega
poročila za leto 2023 s strani SIQ”, podani tudi predlogi za izboljšanje poročila za leto 2024
• 21. seja – 27. 8. 2024: “Trajnostno poročanje – realizacija priporočil in predstavitev analize vrzeli”,
prisotna tudi predstavnica Deloitta; dokumenti, ki jih je RK prejela, so bili: “Izdelava analize vrzeli v
skladu z zahtevami standardov ESRS, matrike dvojne pomembnosti in trajnostne politike družbe DARS”,
“Poročilo o preverjanju Trajnostnega poročila za leto 2023 v skladu s standardi GRI” in “Odziv na
priporočila iz poročila o preverjanju Trajnostnega poročila za leto 2023”
• 27. seja – 16. 12. 2024: “Predstavitev rezultatov analize vrzeli, izdelave matrike dvojne pomembnosti in
Trajnostne politike družbe DARS”, “Informacija o pripravi Letnega poročila za leto 2024 z vključeno izjavo
o trajnostnosti” in “Pregled realizacije priporočil iz revizije upravljanja z energenti in varovanje okolja”
Seje nadzornega sveta:
• 41. seja – 25. 4. 2024: soglasje k dokumentu “Strategija družbe DARS 2021–2025 (druga novelacija)”
• 42. seja – 23. 5. 2024: “Obravnava Trajnostnega poročila za leto 2023 in seznanitev glede priprave
poročanja za leto 2024 po novih standardih”
• 22. dopisna seja – 10. 6. 2024: “Potrditev Trajnostnega poročila za leto 2023”
• 44. seja – 4. 9. 2024: “Obravnava odzivnega poročila na priporočila o preverjanju Trajnostnega poročila
za leto 2023 in poročilo o pripravi Trajnostnega poročila za leto 2024”
• 49. seja – 19. 12. 2024: “Postopek analize dvojne pomembnosti v skladu z Direktivo glede poročanja
podjetij o trajnostnosti v letu 2024, Končno poročilo o manjkajočih vsebinah za potrebe trajnostnega
poročanja, v skladu s standardi Direktive glede poročanja podjetij o trajnostnosti in priporočila o
nadaljnjih korakih, Trajnostna politika družbe DARS” in seznanitev s pogodbo za strokovno podporo pri
pripravi Letnega poročila za leto 2024 z vključeno izjavo o trajnostnosti v skladu s standardi ESRS ter
uredbo o taksonomiji EU
GOV-3 – Vključitev s trajnostnostjo povezane uspešnosti v sisteme spodbud
Člani organov vodenja družbe DARS so dodatno nagrajeni za doseganje trajnostnih ciljev. Družba DARS ima v
Politiki prejemkov članov organov vodenja in nadzora med merili za spremenljivi del prejemkov za organe
vodenja družbe določena sledeča naslednja t. i. nefinančna merila, ki so povezana s trajnostnostjo oziroma s cilji
iz Strategije družbe DARS 2021–2025:
• zagotavljanja varnosti in pretočnosti AC-omrežja,
• okoljska merila (delež alternativnih (obnovljivih) virov energije, zmanjšani delež izpustov CO
2
),
• zadovoljstvo uporabnikov AC-omrežja,
• zadovoljstvo zaposlenih,
• merila upravljavske odgovornosti (dobre prakse vodenja in upravljanja, tudi z vidika trajnostnosti).
Poleg zgoraj naštetih meril so določena še štiri druga merila, ki spadajo v skupino t. i. nefinančnih meril.
Nefinančna merila skupaj prispevajo najmanj 50 % celotnega spremenljivega dela prejemkov. Dejanski prispevek
posamezne skupine meril od izhodiščnega ne sme odstopati za več kot 5 % navzgor ali navzdol.
Politiko prejemkov sprejme nadzorni svet, odobri pa jo skupščina družbe. Prav tako nadzorni svet s sklepom za
vsako leto konkretizira merila za izplačilo sprejemljivega prejemka. Nadzorni svet je vezan na finančna in
nefinančna merila iz politike prejemkov, lahko pa po lastni presoji ter v primeru obstoja utemeljenih razlogov
določi višje ali nižje izplačilo spremenljivega dela. Za leto 2024 sklepa nadzornega sveta še ni.
LETNO POROČILO 2024 DARS 86
GOV-4 – Izjava o skrbnem pregledu
Družba DARS izvaja skrbni pregled z večstopenjskim pristopom za identifikacijo, oceno in obvladovanje
pomembnih okoljskih, družbenih in upravljavskih vplivov, tveganj in priložnosti, ki izhajajo iz poslovnih
dejavnosti, poslovnih odnosov v vrednostni verigi in širšega konteksta trajnostnosti.
Kot ključno aktivnost skrbnega pregleda v zvezi s trajnostnostjo je družba DARS v letu 2024 prvič izvedla analizo
dvojne pomembnosti. Identificirani in ocenjeni so bili morebitni in dejanski negativni in pozitivni vplivi na okolje
in družbo ter tveganja in priložnosti, vezani na zunanje vplive iz okolja in družbe, ki imajo finančni učinek na
poslovanje družbe DARS. Rezultate, ki so vključevali stališča internih in eksternih deležnikov, je potrdila uprava,
nadzorni svet pa je bil s končnim dokumentom seznanjen na seji 19. 12. 2024.
Na podlagi opredeljenih pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti so bile identificirane pomembne trajnostne
teme za družbo DARS, o katerih letno poroča v okviru Izjave o trajnostnosti, ki je del letnega poročila družbe.
Naslednja tabela prikazuje, kako družba DARS uporablja ključne elemente potrebne skrbnosti za ljudi in okolje
ter kje so predstavljeni v tej izjavi o trajnosti.
Tabela 12:
Osrednji elementi skrbnega pregleda
Odstavki ali strani v izjavi o
trajnostnosti
ljudi in/ali okolje?
Vključevanje skrbnega pregleda v upravljanje, strategijo in
poslovni model
ESRS 2 GOV-2
ESRS 2 GOV-3
ESRS 2 SBM-3
E1 SBM-3
S1 SBM-3
Ljudje in okolje
Sodelovanje s prizadetimi deležniki v vseh ključnih korakih
skrbnega pregleda
ESRS 2 GOV-2
ESRS 2 SBM-2
ESRS 2 IRO-1
S1 SBM-2
S1-1
S1-2
S2-2
S3-2
S4-2
G1-1
Ljudje
Prepoznavanje in ocenjevanje škodljivih vplivov
ESRS 2 IRO-1
ESRS 2 SBM-3
Ljudje in okolje
Sprejemanje ukrepov za odpravo teh škodljivih vplivov
ESRS 2 MDR-A
E1-1
E1-3
E2-2
E3-2
E4-1
E4-3
E5-2
S1-3
S1-4
S2-3
S2-4
S3-3
S3-4
S4-4
Ljudje in okolje
LETNO POROČILO 2024 DARS 87
Osrednji elementi skrbnega pregleda
Odstavki ali strani v izjavi o
trajnostnosti
ljudi in/ali okolje?
Sledenje učinkovitosti teh prizadevanj in komuniciranje
ESRS 2 MDR-M
ESRS 2 MDR-T
E1-3
E1-4
E1-5
E1-6
E2-2
E2-3
E2-4
E3-2
E3-3
E3-4
E4-3
E4-4
E4-5
E5-2
E5-3
E5-4
E5-5
S1-4
S1-5
S1-6
S1-10
S1-11
S1-14
S1-15
S1-16
S1-17
S2-5
S3-4
S3-5
S4-4
S4-5
G1-4
G1-6
Ljudje in okolje
GOV-5 – Upravljanje tveganj in notranje kontrole poročanja o trajnostnosti
V družbi DARS imamo dolgoletne izkušnje s pripravo trajnostnih poročil po zahtevah standardov GRI, saj smo
prvo poročilo pripravili za leto 2017. V ta namen so v družbi že vzpostavljeni ustrezni procesi, ki zagotavljajo
sodelovanje pristojnih služb in oseb pri pripravi potrebnih vsebin in podatkov.
V pripravo prvega poročila o trajnostnosti po standardih ESRS je bila vključena številčna skupina zaposlenih (kot
je to opredeljeno v izhodiščih za pripravo Letnega poročila družbe DARS za leto 2024, ki jih je potrdila uprava v
decembru 2024), ki so tudi odgovorni za področja vsebin in podatkov, ki smo jih pripravili. Pri vsakem sklopu
podatkovnih točk, iz katerih črpamo podatke v poročilu, vodimo evidenco virov vsebin. Postopek priprave
poročila koordinira in nadzoruje vodja Odbora za trajnostnost.
Da bi ublažili tveganja, vezana na pripravo izjave o trajnostnosti, kot so nepriprava poročila, pomanjkljiva priprava
poročila in necelovitost podatkov, je skupina za poročanje o trajnostnosti sodelovala z notranjimi in zunanjimi
strokovnjaki na določenih področjih, da bi pridobili znanje o operativnih postopkih in vzpostavili upravljanje
zbiranja podatkov in nadzornih sistemov.
SBM-1 – Strategija, poslovni model in vrednostna veriga
Opis poslovnega modela družbe (Poslovni del)
Družba DARS je bila ustanovljena na podlagi ZDARS leta 1993, poslovati pa je začela 1. 1. 1994. Do 31. 12. 2003
je imela status javnega podjetja v obliki delniške družbe, od 1. 1. 2004 pa ima položaj delniške družbe kot
LETNO POROČILO 2024 DARS 88
gospodarske družbe. Edina ustanoviteljica in delničarka družbe DARS je Republika Slovenija, ki jo v skladu z
Zakonom o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1/Uradni list RS, št. 25/2014 in 140/2022) zastopa Slovenski
državni holding, d. d. (v nadaljevanju: SDH).
DARS pri svojem poslovanju upošteva sprejeti Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo
države, Kodeks upravljanja javnih delniških družb ter Priporočila in pričakovanja SDH kot upravljavca kapitalskih
naložb RS, katerih cilj je vzpostaviti boljši sistem korporativnega upravljanja kapitalskih naložb države, urejenost
družb in posledično boljše poslovanje družb.
Konec leta 2010 je začel veljati ZDARS-1, ki določa status, naloge in obveznosti družbe DARS ter ureja
stvarnopravna razmerja v zvezi z avtocestami. Družba DARS se je s tem zakonom preoblikovala v koncesionarja,
ki mu je bila za obdobje trajanja koncesijskega razmerja podeljena stavbna pravica na zemljiščih, na katerih bo
gradil, in ki prevzema vse finančne obveznosti, povezane z gradnjo avtocestnih odsekov. ZDARS-1 prav tako
določa, da družba DARS v imenu RS in za njen račun opravlja posamezne naloge, povezane s prostorskim
načrtovanjem in umeščanjem avtocest v prostor, ter naloge v zvezi s pridobivanjem nepremičnin za potrebe
gradnje avtocest. Zakon nadalje določa, da družba DARS nadaljuje gradnjo avtocest in hitrih cest, ki so se začele
graditi pred uveljavitvijo ZDARS-1, ter da še naprej upravlja in vzdržuje obstoječe avtoceste in hitre ceste v RS.
Država prek razvojnih dokumentov ohranja strateški nadzor nad razvojem avtocest z določanjem novih odsekov
in rokov, v katerih morajo biti ti novozgrajeni odseki predani v promet.
Glavna storitev družbe DARS je zagotavljanje varne in zanesljive mobilnosti za vse uporabnike omrežja AC in HC.
Pretočnost prometa, prometno varnost ter zanesljive in pravočasne storitve družba DARS zagotavlja in izboljšuje
s sodobnimi pristopi in odgovornostjo do okolja in deležnikov.
Osnova za zagotavljanje čim širšega dostopa do AC- in HC-omrežja je cestnina, ki se plačuje za uporabo avtocest.
DARS je odgovoren za operativno izvedbo cestninjenja:
• vzpostavitev, vzdrževanje in zagotavljanje neprekinjenega poslovanja sistemov, ki to omogočajo v
tehničnem smislu (DarsGo, e-vinjeta, cestninska postaja Hrušica),
• vzpostavitev prodajne mreže (lastna prodajna mesta ter sklepanje pogodb in sodelovanje s pogodbenimi
partnerji),
• vzpostavitev klicnega centra za pomoč uporabnikom,
• izvajanje poprodajnih aktivnosti (npr. vračilo sorazmernega dela vrednosti e-vinjet).
Vzporedno z izvajanjem cestninjenje pa je ključna naloga tudi izvajanje cestninskega nadzora, ki je edino
zagotovilo, da bodo uporabniki cestnino plačali in da so zagotovljeni cestninski prihodki kot glavni vir financiranja
družbe DARS.
Število zaposlenih družbe DARS je na dan 31. 12. 2024 znašalo 1276. Več o značilnostih zaposlenih je navedeno
v temi S1.
Tabela 13:
Regija zaposlitve
Zaposleni
Osrednjeslovenska
444
Primorsko-notranjska
259
Dolenjska
100
Štajerska
387
Gorenjska
86
Skupaj
1276
LETNO POROČILO 2024 DARS 89
Slika 10:
Strategija
Ključne strateške usmeritve DARS so tako:
• zagotavljanje varnosti, pretočnosti ter zanesljivih in pravočasnih storitev za uporabnike avtocestnega
omrežja;
• dolgoročna poslovna stabilnost in trajnostna naravnanost;
• zavzeti in kompetentni zaposleni.
V okviru posamezne strateške usmeritve imamo prepoznane strateške cilje, deležnike, ključne kazalnike
uspešnosti in operativne cilje.
Tabela 14:
Zagotavljanje varnosti,
uporabniki)
SC 1: Zagotavljanje prometne varnosti
Zmanjšati rast števila prometnih nesreč III. in IV. kategorije
na AC / povprečni letni dnevni promet (v nadaljevanju:
»PLDP«) na šestih izbranih lokacijah, glede na povprečje
zadnjih petih let.
Doseči indeks zadovoljstva uporabnikov 80 do leta 2025.
SC 2: Zagotavljanje pretočnosti prometa
SC 3: Nadaljevanje gradnje novih ter modernizacija
obstoječih odsekov AC in HC
SC 4: Zagotavljanje zanesljivih in pravočasnih uporabniških
storitev
LETNO POROČILO 2024 DARS 90
)
SC 5: Zagotovitev dolgoročno stabilnega poslovanja
Neto dolg / EBITDA s ciljnim kazalnikom, ki je manjši ali
enak 8.
Zagotavljanje EBITDA marže je večje ali enako 75 %.
Zmožnost družbe pokrivati finančne obveznosti s svojimi
poslovnimi rezultati (kazalnik solventnosti podjetja ICR je
večji ali enak 3,75).
SC 6: Digitalna preobrazba družbe
Zagotovitev razpoložljivosti pomembnih informacijskih
sistemov do 99,7 % do leta 2025.
SC 7: Razvoj trajnostne infrastrukture in krožnega
gospodarstva
Zmanjšati delež rabe energije za 9 % na km AC- in HC-
omrežja v upravljanju do leta 2025 glede na leto 2019.
Zmanjšati delež izpustov CO
2
ekv (obseg 1 in obseg 2) na
km omrežja AC in HC v upravljanju za 50 % do leta 2025
glede na leto 2019.
Zavzeti in kompetentni zaposleni
zaposleni)
SC 8: Neprestana krepitev zavzetosti in kompetentnosti
zaposlenih
Razmerje med zavzetimi in aktivno nezavzetimi se z 0,44 v
letu 2019 poveča na razmerje več kot 1,00 do leta 2025.
SC 9: Razvoj voditeljstva
SC 10: Zagotavljanje varnosti delavcev pri delu in krepitev
njihovega zdravja
Ena izmed usmeritev za postavitev ciljev v Strategiji družbe DARS 2021–2025 so tudi zahteve in potrebe
deležnikov iz notranjega in zunanjega okolja, med katerimi so prav tako Priporočila in pričakovanja SDH.
Za dosego zgoraj omenjenih strateških ciljev družba DARS med drugim izvaja ukrepe na področju gradenj in
obnov ter vzdrževanja omrežja (ki so omenjeni v S4-4 in Pretočnost MDR-A), za katere se namenja velik del
prihodkov družbe. Glavna izziva družbe DARS pri izvajanju lastne strategije pa sta težavno umeščanje v prostor
in pridobivanje gradbenih dovoljenj in okoljevarstvenih soglasij.
Pomembno sredstvo zmanjševanja negativnega vpliva prometa so tudi cestnine. Na področju cestninjenja vozil
nad 3,5 t največje dovoljene mase se cestnina diferencira na 3 cestninske razrede vozil (glede na število osi – 2,
3 in več kot 3) in (od leta 2010) glede na EURO emisijske razrede, v katerih čistejša vozila plačujejo nižjo cestnino
kot tista v nižjih EURO emisijskih razredih vozil, s čimer se uresničuje načelo “onesnaževalec plača”. V letu 2025
bo implementirana tudi diferenciacija cestninjenja glede na CO
2
-emisije vozil, kjer se bo za vozila z nižjimi izpusti
plačevala nižja cestnina kot za tiste z višjimi.. Predvidoma v letu 2026 pa se bodo v okviru cestnine zaračunavali
tudi zunanji stroški za hrup in onesnaženje zraka, kjer bodo zunanji stroški za vozila v višjih EURO emisijskih
razredih nižji kot za vozila v nižjih EURO emisijskih razredih.
DARS je v letu 2024 uvedel dva ponudnika evropskega elektronskega sistema cestninjenja (EETS). V okviru
zagotavljanja interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov se dosegajo pozitivni učinki tudi na področju
trajnostnosti, saj sistem uporabnikom omogoča, da zgolj z eno napravo OBU plačujejo cestnino po različnih
državah oziroma cestninskih koncesijskih območjih. S tem se zmanjšuje potrebno število naprav OBU, poleg tega
pa to za cestninske uporabnike pomeni tudi prijaznejši način plačevanja cestnine prek ene pogodbe. Bistveno se
zmanjša tudi število operativnih postopkov, kar posledično pomeni manj ustavljanja na mejnih območjih
(registracija vozil v posamezno cestninsko domeno, prevzemanje/oddajanje naprav OBU).
V okviru zagotavljanja storitve evropskega elektronskega sistema cestninjenja (EETS) si DARS intenzivno
prizadeva za nadaljnje vključevanje posameznih zainteresiranih ponudnikov EETS v sistem DarsGo.
Iz spodnjih tabel je razviden tržni delež glede na izvor uporabnikov naših avtocest.
LETNO POROČILO 2024 DARS 91
Tabela 15:
2023
2024
Slovenija
39,80 %
40,20 %
Madžarska
11,20 %
11,20 %
Romunija
10,90 %
10,10 %
Hrvaška
8,10 %
8,40 %
Poljska
7,40 %
7,60 %
Slovaška
4,00 %
3,90 %
Bosna in Hercegovina
3,10 %
3,10 %
Srbija
3,00 %
3,10 %
Bolgarija
2,40 %
2,30 %
Ukrajina
2,30 %
2,20 %
Italija
1,10 %
1,10 %
ostali
6,70 %
6,80 %
Tabela 16: -
Vinjete
Skupno
8.838.826
100,0 %
Nemčija
2.199.896
24,9 %
Slovenija
1.562.912
17,7 %
Avstrija
1.211.787
13,7 %
Italija
687.519
7,8 %
Hrvaška
627.373
7,1 %
Tabela 17: -e-vinjeta 2A)
Vinjete 2A letne (leto 2024)
Skupno
1.040.611
100,0 %
Slovenija
891.439
85,7 %
Avstrija
68.985
6,6 %
Hrvaška
25.905
2,5 %
Nemčija
19.626
1,9 %
Italija
14.164
1,4 %
Tabela 18: -vinjet glede na -vinjeta 2A)
Vinjete 2A
Skupno
1.936.612
100,0 %
Nemčija
813.793
42,0 %
Avstrija
278.242
14,4 %
Italija
139.045
7,2 %
Češka
110.053
5,7 %
Poljska
103.924
5,4 %
LETNO POROČILO 2024 DARS 92
Tabela 19: --vinjeta 2A)
Vinjete 2A tedenske (leto 2024)
Skupno
5.241.661
100,0 %
Nemčija
1.222.700
23,3 %
Avstrija
795.912
15,2 %
Hrvaška
526.250
10,0 %
Italija
495.755
9,5 %
Slovenija
474.876
9,1 %
Slika 11: Vrednostna veriga
Shemo vrednostne verige oziroma popis ključnih členov vrednostne verige je družba DARS s pomočjo zunanjih
strokovnjakov pripravila v okviru postopka analize dvojne pomembnosti, pri tem pa smo izhajali iz internih
dokumentov.
Koristi, ki jih imajo deležniki od družbe DARS, izhajajo iz poslanstva družbe, to je, da s sodobnimi pristopi ter
odgovorno do okolja in deležnikov izboljšujemo pretočnost prometa, zagotavljamo prometno varnost ter nudimo
zanesljive in pravočasne storitve na slovenskem avtocestnem omrežju.
SBM-2 – Interesi in stališča deležnikov
Sodelovanje z deležniki in prepoznavanje ter udejanjanje njihovih zahtev, potreb in pričakovanj je bistvenega
pomena za uspešno, trajnostno in dolgoročno delovanje družbe DARS.
Pri uresničevanju svojega poslanstva zato sodelujemo ter dvosmerno komuniciramo tako z notranjimi kot
zunanjimi deležniki, in to na strateški in operativni ravni. Tako krepimo razumevanje med posameznimi
skupinami deležnikov in družbo ter povečujemo medsebojno zaupanje.
Družba DARS vodi obsežen register deležnikov, ki se letno posodablja. V dokumentu smo opredelili vse
relevantne deležnike, prepoznali vplive deležnikov na družbo, potrebe in pričakovanja deležnikov, osebe, ki so
odgovorne za odnose z deležniki, osebe, ki sodelujejo s posameznimi deležniki, in način spremljanja dojemanja
deležnikov. Vključevanje in upravljanje deležnikov potekata na različne načine, in sicer glede na vpliv, ki ga ima
določeni deležnik na družbo, in glede na vpliv, ki ga ima družba na določeno skupino deležnikov. Z
najpomembnejšimi deležniki redno izvajamo deležniška posvetovanja.
Sodelovanje s prizadetimi deležniki je ključno za skrbno ravnanje podjetja glede trajnostnosti, saj pomaga pri
ugotavljanju in ocenjevanju pomembnih dejanskih in potencialnih negativnih vplivov, tveganj in priložnosti.
Upravni, vodstveni in nadzorni organi so o stališčih in interesih vključenih deležnikov obveščeni na letni ravni, da
lahko informacije vključijo v poslovne odločitve. Potrebe, zahteve in pričakovanja ključnih deležnikov so vpeti v
LETNO POROČILO 2024 DARS 93
tekoče delovanje družbe v celotnem obsegu našega poslovanja in so ključni vhodni podatki tako za pripravo kot
tudi za letno posodabljanje strategije družbe DARS.
S trajnostnimi pobudami in dosežki so zaposleni redno seznanjeni prek notranjih komunikacijskih kanalov, kot so
intranet, e-novice in sestanki. Poleg tega družba DARS obvešča zunanje deležnike prek letnih in trajnostnih
poročil, spletne strani in drugih javnih objav.
V tabeli so prikazani tako skupine kot tudi ključni deležniki družbe DARS po verigi navzgor in navzdol, vključno z
opredeljenimi podrobnostmi deležnika.
Tabela 20:
Po
Skupina
K(imena)
T
Notranji /
Zunanji
Po verigi
navzgor
Upravljanje
družbe
SDH d. d. (lastnik)
Prizadeti deležnik in
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Nadzorni svet
Prizadeti deležnik in
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Notranji
Koncesijsko
razmerje
Državni zbor RS, Državni svet RS, Vlada RS
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Ministrstvo za finance
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Direkcija Republike Slovenije za
infrastrukturo (DRSI)
Prizadeti deležnik in
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Ministrstvo za infrastrukturo (podelitelj
koncesije)
Prizadeti deležnik in
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo
Prizadeti deležnik in
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Ministrstvo za naravne vire in prostor
Prizadeti deležnik in
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano
Prizadeti deležnik in
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Ministrstvo za digitalno preobrazbo
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Ministrstvo za delo, družino, socialne
zadeve in enake možnosti
Prizadeti deležnik
Zunanji
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Ministrstvo za zdravje
Prizadeti deležnik
Zunanji
Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Ministrstvo za javno upravo
Prizadeti deležnik in
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in
šport
Prizadeti deležnik in
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
LETNO POROČILO 2024 DARS 94
Po
Skupina
K(imena)
T
Notranji /
Zunanji
Po verigi
navzgor
Nadzorni,
regulatorni in
drugi organi
Inšpekcijski organi
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Računsko sodišče
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
KPK – Komisija za preprečevanje korupcije
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Revizijska družba
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Uprava Republike Slovenije za inf. varnost
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Državna revizijska komisija
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Agencija RS za varnost v prometu (AVP)
Prizadeti deležnik
Zunanji
Agencija za energijo
Prizadeti deležnik
Zunanji
Policija GPU (Generalni direktor, Uprava
uniformirane policije in Uprava
kriminalistične policije), Policijske uprave
Prizadeti deležnik
Zunanji
Dobavitelji
materiala
Dobavitelji gradbenih materialov
Prizadeti deležnik
Zunanji
Dobavitelji IT opreme
Prizadeti deležnik
Zunanji
Dobavitelji elektronske opreme
Prizadeti deležnik
Zunanji
Dobavitelji
storitev
Izvajalci gradbenih del
Prizadeti deležnik
Zunanji
Izvajalci vzdrževalnih del (avtoceste,
elektronska oprema)
Prizadeti deležnik
Zunanji
Cestninjenje za osebna vozila: Sky Toll
Prizadeti deležnik in
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
DARS GO: Telekom Slovenije d. d. in Q-Free
Prizadeti deležnik in
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Druge storitve: izvajalec medicine dela,
tehtanje vozil
Prizadeti deležnik
Zunanji
Inženirske storitve, študije: DRI in druge
inženirske organizacije, Fakulteta za
gradbeništvo in geodezijo Univerze v
Ljubljani; Fakulteta za gradbeništvo
Univerze v Mariboru, Fakulteta za
elektrotehniko Univerze v Ljubljani
Prizadeti deležnik
Zunanji
Gasilska združenja
Prizadeti deležnik
Zunanji
Ravnanje z odpadki
Prizadeti deležnik
Zunanji
Dobavitelji
energije
Dobavitelji elektrike
Prizadeti deležnik
Zunanji
Dobavitelji energentov
Prizadeti deležnik
Zunanji
Banke in
zavarovalnice
Poslovne banke
Prizadeti deležnik in
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Zavarovalnice
Prizadeti deležnik in
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Banka Slovenije, ECB
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
LETNO POROČILO 2024 DARS 95
Po
Skupina
K(imena)
T
Notranji /
Zunanji
Lastno
delovanje
Zaposleni
Uprava
Prizadeti deležnik in
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Notranji
Svet delavcev
Prizadeti deležnik in
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Notranji
Reprezentativni sindikati
Prizadeti deležnik in
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Notranji
Vsi zaposleni
Prizadeti deležnik
Notranji
Po verigi
navzdol
Po verigi
navzdol
Uporabniki
Poslovni uporabniki avtocestnega omrežja
(predstavniki v OZS, GZS – avtoprevozniške
sekcije)
Prizadeti deležnik
Zunanji
Uporabniki avtocestnega omrežja – fizične
osebe, Slovenija in tujina (predstavniki,
zajeti v raziskavah DARS)
Prizadeti deležnik
Zunanji
Zakupniki optičnega omrežja (Telekom, T2
in drugi)
Prizadeti deležnik
Zunanji
Lokalne
skupnosti
Občine, krajevne skupnosti
Prizadeti deležnik
Zunanji
Interesna združenja, posamezniki
Prizadeti deležnik
Zunanji
Zainteresirana
javnost
Nevladne okoljske in druge organizacije:
Zavod vozim, vendar ne hodim,
Umanotera, Rovo, Društvo za opazovanje
ptic Slovenije
Prizadeti deležnik
Zunanji
Prejemniki sponzorskih in donatorskih
sredstev
Prizadeti deležnik
Zunanji
Mediji
Prizadeti deležnik
Zunanji
Širša javnost
Prizadeti deležnik
Zunanji
Partnerske
organizacije v
Sloveniji
Gospodarska zbornica Slovenije (Združenje
za promet, Sekcija za cestni tovorni
promet)
Prizadeti deležnik
Zunanji
Inženirska zbornica
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Obrtna zbornica Slovenije (Sekcija za
promet)
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Slovenski inštitut za revizijo in IIA –
Slovenski inštitut
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Partnerske
organizacije v
Evropi
Asfinag
Prizadeti deležnik in
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Združenje upravljavcev avtocest – ASECAP
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Magyar Kozut
Prizadeti deležnik in
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Hrvatske autoceste/Autocesta Zagreb–
Macelj, Bina Istra
Prizadeti deležnik in
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Dodatno
Dodatni
Civilna zaščita
Prizadeti deležnik
Zunanji
V tabeli 21 navajamo ključne deležnike s komunikacijskimi orodji in načini vključevanja v poslovni model
poslovanja, s ključnimi temami ter odzivi na njihove zahteve.
LETNO POROČILO 2024 DARS 96
Tabela 21:
Zaposleni
• Interna orodja komuniciranja: intranet,
elektronska pošta, oglasne deske, interni
časopis, bilten, dogodki
• Projekt raziskave in spremljanja
organizacijske klime v podjetju
• Zbori delavcev, svet delavcev, sindikati
Možnosti ustvarjalnega dela in razvoja, dobri
odnosi in pošteno plačilo za dobro opravljeno delo,
skrb za varnost in zdravje na delovnem mestu,
dolgoročna poslovna stabilnost
SDH d. d.
(predstavnik
lastnika)
• Letno poročilo DARS
• Letni načrt upravljanja
• Merila za merjenje uspešnosti poslovanja
družb s kapitalsko naložbo države
• Priporočila in pričakovanja SDH d. d.
• Kodeks korporativnega upravljanja družb s
kapitalsko naložbo države
• Letno poročilo upravljanja kapitalskih
naložb RS in SDH
• Povratne informacije in osebni stiki
Uspešno uresničevanje zakonsko opredeljene
vloge DARS (skladnost poslovanja), pričakovana
realizacija meril LNU, dolgoročna poslovna
stabilnost, izboljšanje praks korporativnega
upravljanja, trajnostni razvoj, povečanje donosa
kapitala, uvajanje vitkega poslovanja, optimizacija
poslovnih procesov in stroškov poslovanja, aktivno
upravljanje dolga, pretočnost in varnost
avtocestnega omrežja, finančno vzdržna gradnja
avtocestnega omrežja ter zagotavljanje ustrezne
kakovosti upravljanja in vzdrževanja avtocestnega
omrežja
Nadzorni svet
• Seje in komisije NS
Uspešno poslovanje v skladu z načrti, skladnost
poslovanja
Vlada in
ministrstva
• Letno poročilo DARS
• Spremljanje in upoštevanje predlogov ter
pripomb
• Redne koordinacije
• Vsa soglasja v skladu z relevantno
zakonodajo
• Potrjevanje vladnih gradiv za zadolževanje
• Potrjevanje predlogov za spremembe
cenovne politike cestninjenja
Uspešno uresničevanje zakonsko opredeljene
vloge DARS, dolgoročna poslovna stabilnost,
posredni ekonomski vplivi, skladnost poslovanja,
zagotavljanje pretočnosti, varnosti in udobja za
avtocestne uporabnike ter zasebnost strank,
aktivno upravljanje dolga, pretočnost in varnost
avtocestnega omrežja, finančno vzdržna gradnja
avtocestnega omrežja in zagotavljanje ustrezne
kakovosti upravljanja in vzdrževanja avtocestnega
omrežja, izvajanje nalog koncedenta in nadzor
izvajanja agentske pogodbe
Agencija RS za
varnost v
prometu (AVP)
• Medijske konference ob večjih varnostnih
dogodkih
• Dogodki (projekt Sožitje in drugi dogodki,
povezani s povečanjem prometne varnosti)
• Obdobni načrt za zagotavljanje varnosti
cestnega prometa (letno)
Resolucija o nacionalnem programu varnosti
cestnega prometa za obdobje 2023–2030
Celovita obravnava problematike prometne
varnosti; večji učinki na področju izvajanja
projektov prometne varnosti
Ministrstvo za
finance
• Soglasja za vsa zadolževanja
• Soglasje k delu Poslovnega načrta, ki
opredeljuje izvedbo refinanciranja dolga
družbe (na podlagi ZPKROD)
Obvladovanje jamčevanega dolga s poroštvi RS in
morebitnega vpliva na javni dolg, zagotavljanje
finančne vzdržnosti
Uporabniki
avtocestnega
• Spletno mesto družbe DARS d.d.
(www.dars.si)
• Raziskava: Merjenje zadovoljstva
uporabnikov avtocest
• Družbena omrežja (Facebook, Instagram,
X, LinkedIn)
• Dogodki in predstavitve družbe DARS
• Mobilna aplikacija Promet+
• Telefonski in osebni stiki
• Spletno mesto prometnoinformacijskega
centra za državne ceste – PIC
(www.promet.si)
• Klicni center PIC
Upoštevanje predlogov in pripomb, skrb za varnost
in zadovoljstvo uporabnikov avtocest in hitrih cest,
pravočasno in popolno informiranje o stanju na
cestah in drugih dogajanjih, ki vplivajo na varnost
in pretočnost prometa
LETNO POROČILO 2024 DARS 97
Uporabniki
avtocestnega
• Spletno mesto sistema DarsGo in
elektronske vinjete (www.darsgo.si,
evinjeta.dars.si)
• Matični servisi DarsGo
• Uporabniški klicni center za sistem DarsGo
• Tržno komuniciranje
• Druga komunikacijska sredstva:
promocijska darila, informativna gradiva za
različne ciljne skupine itn.
• Cestninski nadzorniki, vzdrževalci – pomoč
na cesti, intervencije
Upoštevanje predlogov in pripomb, skrb za varnost
in zadovoljstvo uporabnikov avtocest in hitrih cest,
pravočasno in popolno informiranje o stanju na
cestah in drugih dogajanjih, ki vplivajo na varnost
in pretočnost prometa
Interesna
avtoprevoznikov
v okviru GZS in
OZS
• Merjenje zadovoljstva uporabnikov
avtocest in hitrih cest
• Spremljanje in upoštevanje utemeljenih
predlogov in pripomb
• Usklajevanje ukrepov cenovne politike
cestninjenja
• Povratne informacije o kakovosti storitev
ter celostne izkušnje uporabe avtocest in
hitrih cest
• Sodelovanje na izobraževalnih dogodkih in
v delovnih skupinah
• Sodelovanje na promocijskih dogodkih
Upoštevanje predlogov in pripomb, skrb za varnost
in zadovoljstvo avtocestnih uporabnikov,
dolgoročna poslovna stabilnost družbe DARS,
posredni ekonomski vplivi na družbo
• Spletno mesto družbe DARS (www.dars.si)
• Družbena omrežja (Facebook, Instagram,
X, LinkedIn)
• Mobilna aplikacija Promet+
• Telefonski in osebni stiki
• Druga komunikacijska sredstva: dogodki
itn.
• Sponzorstva, donacije, družbeno
odgovorni projekti
Transparentnost delovanja družbe DARS,
pravočasno in popolno informiranje o stanju na
cestah in drugih dogajanjih, ki vplivajo na varnost
in pretočnost prometa
Lokalne
skupnosti, civilne
iniciative,
posamezniki
• Pritožbe, pohvale, mnenja
• Zapisniki sestankov
• Pojavnost v medijih
• Vodstveni pregled
Prejete zahteve, pobude se proučijo, če so
upravičene, se upoštevajo, če so neupravičene, se
zavrnejo
Mediji
• Pojavnost v medijih
• Kliping
Sprotno in transparentno odgovarjanje na
novinarska vprašanja, proaktivno obveščanje o
poslovanju družbe, pretočnosti prometa in drugih
dogajanjih, ki vplivajo na varnost in pretočnost
prometa, korporativna integriteta, okoljska
odgovornost (emisije)
Dobavitelji
• Spletno mesto družbe DARS (www.dars.si)
• Osebni stiki
• Letno poročilo
• Zapisniki
• Dokumenti delovnih skupin
• Projektni dokumenti
• Upravičene pritožbe
• Revizije
• Zapisi
Jasne zahteve in razpisni pogoji, izpolnjevanje
pogodbenih obveznosti
LETNO POROČILO 2024 DARS 98
Nevladne
organizacije in
zavodi
• Spletno mesto družbe DARS (www.dars.si)
• Družbena omrežja (Facebook, Instagram,
X, LinkedIn)
• Pojavnost v medijih
Transparentnost poslovanja, dolgoročna poslovna
stabilnost ter posredni ekonomski, družbeni in
okoljski vplivi na družbo, zagotavljanje pretočnosti,
varnosti in udobja za avtocestne uporabnike,
zasebnost strank, skrb za zaposlene, okoljska
odgovornost (emisije)
(Evropska
komisija,
Evropsko
strokovno
avtocestnih
koncesionarjev in
upravljavcev
avtocest in hitrih
cest)
• Spletno mesto družbe DARS (www.dars.si)
• Druga komunikacijska sredstva: dogodki
itn.
• Sestanki
• Zapisniki
• Telefonski in osebni stiki
Uveljavljanje zakonodaje EU
Vplivanje na oblikovanje evropske zakonodaje in
predpisov, pridobivanje informacij o dogajanju v
evropskih institucijah, prenos dobrih praks drugih
avtocestnih upravljavcev
SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo
in poslovnim modelom
V naslednji tabeli je razvidna povezanost strateških ciljev družbe DARS s pomembnimi trajnostnimi temami, ki so
bile prepoznane na osnovi analize dvojne pomembnosti, ki smo jo izvedli v letu 2024.
Tabela 22:
uporabniki)
Pomembne trajnostne teme
SC 1: Zagotavljanje prometne varnosti
Varnost v prometu (S4),
Dostopnost do AC-omrežja (S4)
SC 2: Zagotavljanje pretočnosti prometa
Pretočnost (+),
Dostopnost do AC-omrežja (S4)
SC 3: Nadaljevanje gradnje novih ter modernizacija
obstoječih odsekov AC in HC
Biotska raznovrstnost (E4),
Krožno gospodarstvo – Odpadki (E5),
Krožno gospodarstvo – Prilivi z rabo virov (E5),
Delovni pogoji delavcev v vrednostnih verigah (S2),
Kakovost in pogoji bivanja ljudi ob AC (S3)
SC 4: Zagotavljanje zanesljivih in pravočasnih uporabniških
storitev
Varnost v prometu (S4),
Pretočnost (+)
)
Pomembne trajnostne teme
SC 5: Zagotovitev dolgoročno stabilnega poslovanja
Korporativna kultura (G1),
Zaščita žvižgačev, preprečevanje korupcije in
podkupovanja (G1),
Upravljanje odnosov z dobavitelji, vključno s plačilnimi
praksami (G1),
ESG in krizno upravljanje (G1)
LETNO POROČILO 2024 DARS 99
SC 6: Digitalna preobrazba družbe
Pretočnost (+),
Varnost v prometu (S4),
Dostopnost do AC-omrežja (S4)
SC 7: Razvoj trajnostne infrastrukture in krožnega
gospodarstva
Blažitev podnebnih sprememb (E1),
Energija (E1),
Onesnaževanje zraka (E2),
Onesnaževanje vode (E2),
Onesnaževanje tal (E2),
Vodni viri (E3),
Krožno gospodarstvo – Prilivi z rabo virov (E5),
Krožno gospodarstvo – Odpadki (E5)
Zavzeti in kompetentni zaposleni
zaposleni)
Pomembne trajnostne teme
SC 8: Neprestana krepitev zavzetosti in kompetentnosti
zaposlenih
Delovni pogoji – Varna zaposlitev (S1),
Delovni pogoji – Usklajevanje poklicnega in zasebnega
življenja (S1),
Enaka obravnava in možnosti za vse (S1),
Delovni pogoji delavcev v vrednostnih verigah (S2)
SC 9: Razvoj voditeljstva
SC 10: Zagotavljanje varnosti delavcev pri delu in krepitev
njihovega zdravja
Delovni pogoji – Zdravje in varnost (S1)
V okviru teh pomembnih trajnostnih tem smo prepoznali pomembne vplive, tveganja in priložnosti, ki so
navedeni v naslednji tabeli.
Tabela 23:
Standard / Tema / Ime vpliva,
Dejanski/
potencialni
[vpliv]
Pozitivni/
negativni vpliv,
tveganje,
Vrednostna veriga
E1 Podnebne spremembe
podnebnih sprememb
Ogljični odtis uporabnikov
avtocestnega omrežja
Dejanski
Negativni vpliv
Navzdol
Kratkoročno
Ogljični odtis zaradi poslovanja družbe
Dejanski
Negativni vpliv
Lastno poslovanje
Kratkoročno
Ogljični odtis, povezan z gradbenimi
materiali in gradbenimi deli
Dejanski
Negativni vpliv
Navzgor
Kratkoročno
Zmanjšanje onesnaževanja zraka zaradi
elektronskega cestninjenja
Dejanski
Pozitivni vpliv
Navzdol
Srednjeročno
Manjšanje porabe goriva med
uporabniki
Dejanski
Pozitivni vpliv
Navzdol
Kratkoročno
Energija
Poraba energije zaradi poslovanja
družbe
Dejanski
Negativni vpliv
Lastno poslovanje
Kratkoročno
Poraba goriva
Dejanski
Negativni vpliv
Lastno poslovanje
Kratkoročno
Uporaba obnovljivih virov energije
Dejanski in
potencialni
Pozitivni vpliv
Lastno poslovanje
Kratkoročno
Polnilnice za električna vozila vodi v
večanje števila uporabnikov (višji
prihodki)
/
Priložnost
Lastno poslovanje
Kratkoročno
LETNO POROČILO 2024 DARS 100
Standard / Tema / Ime vpliva,
Dejanski/
potencialni
[vpliv]
Pozitivni/
negativni vpliv,
tveganje,
Vrednostna veriga
Onesnaževanje zraka zaradi
povečanega obsega prometa
Potencialni
Negativni vpliv
Navzdol
Srednjeročno
Onesnaževanje zraka, vode in tal zaradi
gradnje in vzdrževanja avtocest
Dejanski
Negativni vpliv
Navzgor
Kratkoročno
Izpusti onesnaževal v ozračje zaradi
poslovanja družbe
Dejanski in
potencialni
Pozitivni vpliv
Lastno poslovanje
Kratkoročno
Izpusti vozil in razlitja nevarnih snovi
Dejanski in
potencialni
Negativni vpliv
Navzdol
Dolgoročno
Preprečevanje onesnaževanja tal z
lovilci olja
Dejanski
Pozitivni vpliv
Lastno poslovanje
Kratkoročno
E3 Vodni in morski viri
Odvzemi iz virov pitne vode
Dejanski
Negativni vpliv
Lastno poslovanje
Srednjeročno
Gradnja zbiralnikov deževnice (nižanje
stroškov)
/
Priložnost
Lastno poslovanje
Kratkoročno
E4 Biotska raznovrstnost in ekosistemi
t
Skrb za živali na vplivnem območju
avtocest
Dejanski
Pozitivni vpliv
Lastno poslovanje
Dolgoročno
Zaostritve okoljevarstvenih zahtev pri
določanju tras za gradnjo cest (višanje
stroškov)
/
Tveganje
Lastno poslovanje
Kratkoročno
Prilivi z rabo virov
Poraba naravnih virov za obnovo in
gradnjo avtocest
Dejanski
Negativni vpliv
Navzgor
Kratkoročno
Odpadki
Nastajanje odpadkov zaradi gradnje in
vzdrževanja avtocest
Dejanski
Negativni vpliv
Lastno poslovanje
Kratkoročno
Nastajanje nenevarnih odpadkov
Dejanski
Negativni vpliv
Lastno poslovanje
Kratkoročno
Nastajanje mešanih komunalnih
odpadkov in odpadkov cest
Dejanski
Negativni vpliv
Lastno poslovanje
Kratkoročno
Zbiranje, sortiranje in nadzorovano
oddajanje zbranih odpadkov
Dejanski
Pozitivni vpliv
Lastno poslovanje
Kratkoročno
Reciklaža oziroma ponovna uporaba
gradbenih materialov
Dejanski
Pozitivni vpliv
Lastno poslovanje
Kratkoročno
Prekinitve dobavnih verig zaradi
izrednih vremenskih dogodkov (ovirano
poslovanje)
/
Tveganje
Navzgor
Dolgoročno
G1 Upravljanje
i
Izpolnjevanje določenih pogojev s
strani dobaviteljev z vidika ESG
Dejanski
Pozitivni vpliv
Lastno poslovanje
Kratkoročno
Izbira izvajalcev/dobaviteljev na
podlagi zelenega javnega naročanja
Dejanski
Pozitivni vpliv
Navzgor
Kratkoročno
Zamude z deli zaradi nespoštovanja
pogodb (višanje stroškov)
/
Tveganje
Lastno poslovanje
Kratkoročno
LETNO POROČILO 2024 DARS 101
Standard / Tema / Ime vpliva,
Dejanski/
potencialni
[vpliv]
Pozitivni/
negativni vpliv,
tveganje,
Vrednostna veriga
ESG in krizno upravljanje
Neustrezno zagotavljanje varnosti
uporabnikov
Potencialni
Negativni vpliv
Navzdol
Kratkoročno
Transparentno obveščanje in
sodelovanje
Dejanski
Pozitivni vpliv
Lastno poslovanje
Dolgoročno
Učinkovito krizno vodenje (nižanje
stroškov)
/
Priložnost
Lastno poslovanje
Dolgoročno
Primeri korupcije (poslabšanje ugleda
in pravni stroški)
/
Tveganje
Lastno poslovanje
Kratkoročno
S1 Lastna delovna sila
Delovni pogoji Varna zaposlitev
Pomanjkanje delovne sile vodi v zamike
pri vzdrževanju in gradnji (višanje
stroškov)
/
Tveganje
Lastno poslovanje
Kratkoročno
Delovni pogoji
Visoka stopnja ekonomske in socialne
varnosti zaposlenih
Dejanski
Pozitivni vpliv
Lastno poslovanje
Kratkoročno
Upad produktivnosti in motiviranosti
zaposlenih (nižanje dobička)
/
Tveganje
Lastno poslovanje
Srednjeročno
Delovni pogoji Usklajevanje poklicnega in
Možnosti za boljše usklajevanje dela in
družine
Dejanski
Pozitivni vpliv
Lastno poslovanje
Kratkoročno
Delovni pogoji Zdravje in varnost
Skrb za zadovoljstvo, dobro počutje in
duševno zdravje zaposlenih
Dejanski
Pozitivni vpliv
Lastno poslovanje
Kratkoročno
Izbira in omogočanje uporabe ustreznih
delovnih sredstev in opreme za delavce
Dejanski
Pozitivni vpliv
Lastno poslovanje
Kratkoročno
Nezadostno vzdrževanje cestišč v
zimskih razmerah
Potencialni
Negativni vpliv
Lastno poslovanje
Kratkoročno
Omogočanje napredovanj zaposlenih
Dejanski
Pozitivni vpliv
Lastno poslovanje
Srednjeročno
S2 Delavci v vrednostnih verigah
Delovni pogoji delavcev v vrednostnih verigah
Dolg delovni čas delavcev v vrednostni
verigi
Potencialni
Negativni vpliv
Navzgor
Dolgoročno
Neustrezne plače delavcev v vrednostni
verigi
Potencialni
Negativni vpliv
Navzgor
Dolgoročno
Nevarni delovni pogoji delavcem na
gradbiščih
Potencialni
Negativni vpliv
Navzgor
Dolgoročno
S3 Prizadete skupnosti
Kakovost in pogoji bivanja ljudi ob AC
Povečana koncentracija škodljivih
emisij (NOx, PM) iz prometa, ki vplivajo
na kakovost zraka in zdravje ljudi
Dejanski
Negativni vpliv
Navzdol
Dolgoročno
Vpliv na gospodarski razvoj družbe
Dejanski
Pozitivni vpliv
Navzdol
Kratkoročno
Poseganje v življenjski prostor
prebivalcev ob gradnji avtocest
Dejanski in
potencialni
Negativni vpliv
Lastno poslovanje
Kratkoročno
LETNO POROČILO 2024 DARS 102
Standard / Tema / Ime vpliva,
Dejanski/
potencialni
[vpliv]
Pozitivni/
negativni vpliv,
tveganje,
Vrednostna veriga
Hrup
Povzročanje hrupa
Dejanski
Negativni vpliv
Navzdol
Kratkoročno
S4
Varnost v prometu
Gost promet poveča možnost za
nesreče in smrtne žrtve
Potencialni
Negativni vpliv
Navzdol
Kratkoročno
Zagotavljanje zanesljivih in pravočasnih
uporabniških storitev
Dejanski
Pozitivni vpliv
Lastno poslovanje
Kratkoročno
Zagotavljanje varnosti prometa
Dejanski
Pozitivni vpliv
Navzdol
Kratkoročno
Ozaveščanje voznikov o pomenu varne
vožnje
Dejanski
Pozitivni vpliv
Lastno poslovanje
Kratkoročno
Dostopnost do AC-
Vpliv na gospodarski razvoj družbe
Dejanski
Pozitivni vpliv
Navzdol
Kratkoročno
Dodatna tema
Nezadostno izvajanje zimske službe
Dejanski in
potencialni
Negativni vpliv
Lastno poslovanje
Kratkoročno
Prometni zastoji
Dejanski in
potencialni
Negativni vpliv
Navzdol
Kratkoročno
Stres pri voznikih in potnikih
Potencialni
Negativni vpliv
Navzdol
Kratkoročno
Ovirano delovanje reševalnih služb
zaradi prometnih zastojev
Dejanski in
potencialni
Negativni vpliv
Navzdol
Kratkoročno
Morebitni izpad ključnih informacijskih
sistemov
Dejanski in
potencialni
Negativni vpliv
Lastno poslovanje
Kratkoročno
Gospodarska škoda zaradi prometnih
zastojev
Dejanski in
potencialni
Negativni vpliv
Navzdol
Kratkoročno
Zastoji zaradi omejene dostopnosti in
zapor na cestah
Potencialni
Negativni vpliv
Lastno poslovanje
Kratkoročno
Redno in pravočasno obnavljanje in
zaščita avtocest
Potencialni
Pozitivni vpliv
Lastno poslovanje
Kratkoročno
Pravočasno izvajanje zimske službe
Dejanski in
potencialni
Pozitivni vpliv
Lastno poslovanje
Kratkoročno
Zagotavljanje pretočnosti prometa
Dejanski
Pozitivni vpliv
Lastno poslovanje
Kratkoročno
Zadovoljstvo uporabnikov
Dejanski in
potencialni
Pozitivni vpliv
Navzdol
Kratkoročno
Optimizacija prometnih tokov
Dejanski in
potencialni
Pozitivni vpliv
Lastno poslovanje
Srednjeročno
Hitrejša obraba cestišč zaradi
povečanega obsega prometa (višanje
stroškov)
/
Tveganje
Lastno poslovanje
Srednjeročno
Pogosta gradbena dela zaradi
povečanega obsega prometa (višji
stroški)
/
Tveganje
Lastno poslovanje
Kratkoročno
Slaba pretočnost prometa (ugled
družbe)
/
Tveganje
Lastno poslovanje
Dolgoročno
Težave pri širjenju AC in HC zaradi
sodelovanja s širšo skupnostjo (višanje
stroškov)
/
Tveganje
Lastno poslovanje
Srednjeročno
Ključni ukrepi, s katerimi naslavljamo prepoznane pomembne vplive, tveganja in priložnosti oziroma jih bomo,
so navedeni v tematskih sklopih. Družba DARS enkrat letno izvaja novelacijo svoje strategije in takrat se na osnovi
potreb in pričakovanj deležnikov, ki jih vključujemo tudi v postopek analize dvojne pomembnosti, vključijo novi
cilji.
LETNO POROČILO 2024 DARS 103
Ker so pomembni vplivi, tveganja in priložnosti, ki smo jih identificirali v sklopu prve izvedbe postopka analize
dvojne pomembnosti, povezani z glavnimi poslovnimi dejavnostmi (poslovnim modelom) in strateškimi cilji
družbe DARS, so naše pobude za ublažitev negativnih vplivov in tveganj, okrepitev pozitivnih vplivov ter
izkoriščanje priložnosti vgrajene v že vzpostavljene strukture upravljanja družbe. Posledično naša skupina
internih strokovnjakov ocenjuje, da je odpornost strategije in poslovnega modela družbe DARS v časovnih
obdobjih, uporabljenih v prvi analizi dvojne pomembnosti, visoka.
Analiza dvojne pomembnosti je bila v skladu z ESRS opravljena prvič, zato še ne moremo razkrivati sprememb
pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti v primerjavi s prejšnjim obdobjem poročanja.
IRO-1 – Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in
priložnosti
Družba DARS je v letu 2024 izvedla analizo dvojne pomembnosti v skladu z zahtevami ESRS. To je vključevalo
prepoznavanje in objektivno točkovanje vplivov, tveganj in priložnosti (IRO), kot podlago za odločitev o
pomembnosti zadev trajnostnosti.
Slika 12:
V nadaljevanju so predstavljeni koraki in aktivnosti ter metodološki pristopi, ki so bili uporabljeni za analizo
dvojne pomembnosti v okviru treh sklopov.
LETNO POROČILO 2024 DARS 104
Cilj sklopa A je bila priprava analitičnih podlag za identifikacijo
relevantnih tem ESG na ravni tematskih zadev, ki izhajajo iz
širšega seznama trajnostnih tem, katerega osnova je seznam
trajnostnih tem (ESRS 1, Dodatek A, AR 16).
Priprava skrajšanega ožjega seznama za družbo DARS
relevantnih trajnostnih tem in identifikacija dejanskih in
potencialnih, pozitivnih in negativnih vplivov, tveganj in
priložnosti znotraj trajnostnih tem iz seznama ESRS 1, Dodatek
A, AR 16, in dodatno prepoznanih tem.
Slika 13: Podroben pregled korakov v sklopu A.
Identifikaci
Cilj sklopa B je bila izvedba ocenjevanja posameznih vplivov,
tveganj in priložnosti.
Slika 14: Podroben pregled korakov v sklopu B:
Ocena pomembnosti vplivov, tveganj in
LETNO POROČILO 2024 DARS 105
Sklop
Cilja tretjega sklopa aktivnosti sta bila določiti končni seznam
pomembnih trajnostnih tem za DARS in pripraviti podporno
dokumentacijo.
Slika 15: Podroben pregled korakov v sklopu C:
DARS se zavezuje, da bo vsako leto ponovno pregledal proces analize dvojne pomembnosti za prepoznavanje,
ocenjevanje in prednostno razvrščanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, pri čemer bo upošteval
razvijajoče se trende, temeljne predpostavke, kontekst in regulativne spremembe. Občasno se bo izvajal obsežen
pregled analize dvojne pomembnosti, da se zagotovita učinkovitost in ustreznost postopka.
Proces priprave in validacija ocene dvojne pomembnosti v letu 2024.
V tabeli predstavljamo korake pri pripravi ocene dvojne pomembnosti, način in časovno komponento.
Tabela 24:
Korak
1. Opredelitev konteksta trajnostnosti
1.1 Analiza internega in eksternega konteksta trajnostnosti
1.2 Skrbni pregled vrednostne verige
1.3 Zbiranje informacij o deležnikih
• Uvodna delavnica z vodstvom in širšo projektno skupino
(26. 3. 2024)
• Priprava vsebin s strani ožje projektne skupine in
potrditev vsebin na delavnici s širšo projektno skupino
(7. 5. 2024)
2. Priprava širšega in ožjega seznama trajnostnih tem
2.1 Širši seznam trajnostnih tem
2.2 Identifikacija relevantnih trajnostnih tem
• Priprava vsebin s strani ožje projektne skupine
• Predstavitev rezultatov na delavnici s širšo projektno
skupino (7. 5. 2024)
3. Identifikacija vplivov, tveganj in priložnosti
3.1 Seznam vplivov, tveganj in priložnosti
• Priprava seznama vplivov na delavnici s širšo projektno
skupino
• Finalizacija seznama z ožjo projektno skupino
• Predstavitev rezultatov članom uprave (27. 8. 2024)
4. Pomembnost vplivov
4.1 Ocena pomembnosti vplivov
• Ocenjevanje vplivov na delavnici
• Priprava končnih ocen z ožjo projektno skupino
• Predstavitev rezultatov članom uprave (27. 8. 2024)
5. Ocena finančne pomembnosti
5.1 Opredelitev/osvežitev pristopa za finančno
pomembnost
5.2 Ocena finančne pomembnosti
• Priprava pristopa za tveganja, in priložnosti priprava
seznama tveganj in povzetek ocen, predstavitev na
delavnici (21. 5. 2024)
• Zbiranje dodatnih ocen s strani internih strokovnjakov
• Predstavitev rezultatov članom uprave (27. 8. 2024)
LETNO POROČILO 2024 DARS 106
Korak
6. Deležniška posvetovanja
6.1 Priprava/osvežitev strategije za vključevanje deležnikov
6.2 Izvajanje deležniških posvetovanj
6.3 Prevod rezultatov v ocene pomembnosti
• Priprava strategije za vključevanje deležnikov in
koordinacija znotraj ožje projektne skupine (14. 6. 2024)
• Priprava anketnega vprašalnika znotraj ožje projektne
skupine
• Izvajanje anketnega vprašalnika
• Analiza rezultatov
7. Analiza in izbor pomembnih tem
7.1 Konsolidacija rezultatov
7.2 Določitev dvojne pomembnosti
• Analiza in konsolidacija rezultatov s strani ožje projektne
skupine
• Določitev pomembnih tem s strani ožje projektne
skupine
8. Potrditev analize in priprava dokumentacije
8.1 Potrditev s strani vodstva
8.2 Finalizacija in priprava dokumentacije
• Predstavitev preliminarnih rezultatov na sestanku z
Upravo DARS (20. 6. 2024)
• Predstavitev končnih rezultatov na seji Revizijske
komisije (27. 8. 2024)
• Finalizacija rezultatov
• Priprava projektne dokumentacije (do 6. 9. 2024)
Nadaljnji koraki: Integracija, spremljanje in nadzorovanje
Ker je to prvi cikel poročanja, v katerem je bila izvedena analiza dvojne pomembnosti, v postopku poročanja ni
sprememb.
Koncept pomembnosti
Na splošno je trajnostnostna zadeva "pomembna", če izpolnjuje merila, opredeljena za (ESRS 1, 28, in ESRS 1, 37):
• pomembnost vplivov (impact materiality),
• finančno pomembnosti (financial materiality) ali
• oba.
Vplivi so zajeti z vidika pomembnosti vpliva ne glede na to, ali so finančno pomembni ali ne (ESRS 1, 38).
Pri opredeljevanju in ocenjevanju vplivov, tveganj in priložnosti v vrednostni verigi smo za določitev
pomembnosti namenili poudarek na trajnostnih zadevah, na katerih se na podlagi narave zadevnih dejavnosti,
poslovnih odnosov, geografskih območij ali drugih dejavnikov šteje, da se bodo vplivi, tveganja in/ali priložnosti
verjetno pojavili.
• Pomembnost vplivov
Trajnostnostna zadeva je pomembna z vidika vplivov, če (ESRS 1, 43):
“se nanaša na dejanske ali morebitne pomembne pozitivne ali negativne vplive podjetja na ljudi ali okolje v
kratko-, srednje- in dolgoročnem obdobju.”
Vplivi vključujejo vse vplive, povezane z lastnimi dejavnostmi in vrednostno verigo podjetja, ter vplive, ki (lahko)
nastanejo prek njegovih poslovnih odnosov. Poslovni odnosi vključujejo razmerja v vrednostni verigi podjetja v
zgornjem in spodnjem delu oskrbne verige (ki niso omejena na neposredna pogodbena razmerja). V tem okviru
vplivi na ljudi ali okolje vključujejo vplive v zvezi z okoljskimi, socialnimi in upravljavskimi zadevami (ESRS 1, 44).
Ocena pomembnosti negativnega vpliva temelji na postopku potrebne skrbnosti, ki je opredeljen v mednarodnih
dokumentih, kot so Načela ZN o podjetništvu in človekovih pravicah ter Smernice OECD za večnacionalne družbe.
Pri dejanskih negativnih vplivih pomembnost temelji na resnosti vpliva, pri morebitnih negativnih vplivih pa na
resnosti in verjetnosti vpliva. Resnost temelji na naslednjih dejavnikih:
a. razsežnost,
b. obseg in
c. nepopravljiv značaj vpliva.
LETNO POROČILO 2024 DARS 107
• Finančna pomembnost
Trajnostnostna zadeva je s finančnega vidika pomembna, če povzroči pomembne finančne učinke na podjetje ali
se lahko razumno pričakuje, da jih bo povzročila. To velja, če zaradi trajnostnostne zadeve nastanejo ali lahko
nastanejo tveganja ali priložnosti, ki pomembno vplivajo ali za katere se lahko razumno pričakuje, da bodo
pomembno vplivale na razvoj podjetja ter na njegov finančni položaj, finančno uspešnost, denarne tokove,
dostop do financiranja ali stroške kapitala v kratko-, srednje- ali dolgoročnem obdobju (ESRS 1, 49).
Tveganja in priložnosti lahko izhajajo iz preteklih ali prihodnjih dogodkov. Finančna pomembnost trajnostnostne
zadeve ni omejena na zadeve, ki so pod nadzorom podjetja, temveč vključuje informacije o pomembnih tveganjih
in priložnostih, povezanih s poslovnimi odnosi, ki presegajo obseg konsolidacije, uporabljen pri pripravi
računovodskih izkazov (ESRS 1, 49).
Pomembnost tveganj in priložnosti se oceni na podlagi kombinacije:
• verjetnosti pojava in
• potencialnega obsega finančnih učinkov.
Določitev pragov za dvojno pomembnost
Prag za oceno pomembnosti vplivov in finančne pomembnosti se je določil na podlagi strokovne presoje, nato
ga je potrdila uprava, nadzorni svet pa je podal soglasje. Pri določitvi praga se je upoštevala dobra praksa, da se
prag postavi med 50 % in 75 % najvišje vrednosti ocene. Pri ocenjevanju tveganj in priložnosti smo upoštevali
enake finančne prage, kot so bili uporabljeni v splošnem registru tveganj. Glede na metodologijo družbe DARS je
najvišja vrednost ocene vpliva, tveganja ali priložnosti posamezne teme znašala 16. V letu 2024 se je kot prag
določila vrednost 8 oz. 50 % najvišje vrednosti.
Rezultat analize dvojne pomembnosti
Skupno je bilo med analizo dvojne pomembnosti prepoznanih in ovrednotenih 128 vplivov, tveganj in priložnosti.
Od tega jih je bilo 68 ocenjenih kot pomembnih, kot smo opredelili v spodnji tabeli.
Tabela 25: Prepoznani ter pomembni (IRO)
Prepoznani IRO
Pomembni IRO
Vplivi
92
55
Tveganja
23
10
Priložnosti
13
3
Skupno
128
68
Upravljanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti
Analizo dvojne pomembnosti smo v letu 2024 izvedli prvič in z ugotovljenimi vplivi, tveganji in priložnostmi
upravljamo v skladu s postopki, ki so opredeljeni v Trajnostni politiki. Na podlagi rezultatov analize dvojne
pomembnosti in prepoznanih pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti smo izdelali “Register trajnostnih
vplivov, tveganj in priložnosti”, ki vsebuje ukrepe, odgovorne osebe in roke realizacije za spremljanje uspešnosti
njihovega obvladovanja. S trajnostjo povezana tveganja niso povezana s splošnim registrom korporativnih
tveganj.
V nadaljevanju predstavljamo število prepoznanih pomembnih vplivov po posameznih temah.
LETNO POROČILO 2024 DARS 108
Slika 16:
V nadaljevanju predstavljamo število prepoznanih pomembnih tveganj in priložnosti po posameznih temah.
Slika 17:
Tveganja in priložnosti v določenih primerih izhajajo iz naših vplivov na okolje in družbo, v določenih primerih pa
smo jih kot pomembne prepoznali samostojno in nevezano na vplive. To je razvidno iz posameznih tematskih
sklopov.
LETNO POROČILO 2024 DARS 109
IRO-2 – Zahteve po razkritju iz ESRS, zajete v izjavi podjetja o trajnostnosti
Tabela 26: Sez
zakonodaje EU
Sklic na
SFDR
Sklic na
steber 3 po
uredbi EU o
bonitetnih
zahtev
Sklic na
uredbo EU o
vrednostih
Sklic na
podnebna
pravila EU
Stran /
relevantnost
ESRS 2 GOV-1
Zastopanost spolov v odborih, odstavek 21(d)
●
●
82–84
ESRS 2 GOV-1
Delež neodvisnih članov upravnega odbora, odstavek 21(e)
●
82–84
ESRS 2 GOV-4
Izjava o skrbnem pregledu, odstavek 30
●
86–87
ESRS 2 SBM-1
Sodelovanje pri dejavnostih, povezanih s fosilnimi gorivi,
odstavek 40(d)(i)
●
●
●
Ni relevantno
ESRS 2 SBM-1
Sodelovanje pri dejavnostih, povezanih s proizvodnjo
kemikalij, odstavek 40(d)(ii)
●
●
Ni relevantno
ESRS 2 SBM-1
Sodelovanje pri dejavnostih, povezanih s spornim orožjem,
odstavek 40(d)(iii)
●
●
Ni relevantno
ESRS 2 SBM-1
Sodelovanje pri dejavnostih, povezanih s pridelavo in
proizvodnjo tobaka, odstavek 40(d)(iv)
●
Ni relevantno
ESRS E1-1
Načrt za prehod na podnebno nevtralnost do leta 2050,
odstavek 14
●
121–122
ESRS E1-1
Podjetja, izključena iz referenčnih vrednosti, usklajenih s
Pariškim sporazumom, odstavek 16(g)
●
●
Ni relevantno
ESRS E1-4
Cilji glede zmanjšanja emisij TGP, odstavek 34
●
●
●
124–125
ESRS E1-5
Poraba energije iz fosilnih virov, razčlenjena po virih (samo
sektorji z velikim vplivom na okolje), odstavek 38
●
125–127
ESRS E1-5 Poraba energije in mešanica virov energije,
odstavek 37
●
125–127
ESRS E1-5
Energijska intenzivnost, povezana z dejavnostmi v
podnebnih sektorjih z velikim vplivom, odstavki 40 do 43
●
125–127
ESRS E1-6
Bruto emisije TGP obsegov 1, 2 in 3 ter skupne emisije TGP,
odstavek 44
●
●
●
127–132
ESRS E1-6
Intenzivnost bruto emisij TGP, odstavki 53 do 55
●
●
●
127–132
ESRS E1-7
Odvzemi TGP in ogljični dobropisi, odstavek 56
●
Ni relevantno
ESRS E1-9
Izpostavljenost portfelja referenčne vrednosti s podnebjem
povezanega fizičnega tveganja, odstavek 66
●
Ni relevantno
ESRS E1-9
Razčlenitev denarnih zneskov po akutnih in kroničnih fizičnih
tveganjih, odstavek 66(a)
●
Ni relevantno
ESRS E1-9
Lokacija pomembnih sredstev, pri katerih obstaja
pomembno fizično tveganje, odstavek 66(c)
●
Ni relevantno
LETNO POROČILO 2024 DARS 110
Sklic na
SFDR
Sklic na
steber 3 po
uredbi EU o
bonitetnih
zahtev
Sklic na
uredbo EU o
vrednostih
Sklic na
podnebna
pravila EU
Stran /
relevantnost
ESRS E1-9
Razčlenitev knjigovodske vrednosti njegovih
nepremičninskih sredstev glede na energijske razrede,
odstavek 67(c)
●
Ni relevantno
ESRS E1-9
Stopnja izpostavljenosti portfelja priložnostim v zvezi s
podnebjem, odstavek 69
●
Ni relevantno
ESRS E2-4
Količina vsakega onesnaževala iz Priloge II k uredbi o
Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal
(Evropski register izpustov in prenosov onesnaževal),
izpuščenega v zrak, vodo in tla, odstavek 28
●
135
ESRS E3-1
Vodni in morski viri, odstavek 9
●
136
ESRS E3-1
Namenska politika, odstavek 13
●
Ni relevantno
ESRS E3-1
Trajnostni oceani in morja, odstavek 14
●
Ni relevantno
ESRS E3-4
Skupna količina reciklirane in ponovno uporabljene vode,
odstavek 28(c)
●
136–137
ESRS E3-4
Skupna poraba vode v m
3
na neto prihodke iz lastnih
dejavnosti, odstavek 29
●
136–137
ESRS 2 – SBM-3 – E4, odstavek 16(a), točka (i)
●
Ni relevantno
ESRS 2 – SBM-3 – E4, odstavek 16(b)
●
Ni relevantno
ESRS 2 – SBM-3 – E4, odstavek 16(c)
●
138
ESRS E4-2
Trajnostne prakse ali politike v zvezi z zemljišči/kmetijstvom,
odstavek 24(b)
●
138
ESRS E4-2
Trajnostne prakse ali politike v zvezi z oceani/morji, odstavek
24(c)
●
Ni relevantno
ESRS E4-2
Politike za obravnavanje krčenja gozdov, odstavek 24(d)
●
Ni relevantno
ESRS E5-5
Nereciklirani odpadki, odstavek 37(d)
●
143–144
ESRS E5-5
Nevarni odpadki in radioaktivni odpadki, odstavek 39
●
143–144
ESRS 2 – SBM-3 – S1
Tveganje incidentov prisilnega dela, odstavek 14(f)
●
Ni relevantno
ESRS 2 – SBM-3 – S1
Tveganje incidentov dela otrok, odstavek 14(g)
●
Ni relevantno
ESRS S1-1
Zaveze glede politike za področje človekovih pravic,
odstavek 20
●
146–148
ESRS S1-1
Politike skrbnega pregleda glede vprašanj, ki jih obravnavajo
temeljne konvencije Mednarodne organizacije dela 1 do 8,
odstavek 21
●
146–148
ESRS S1-1
Postopki in ukrepi za preprečevanje trgovine z ljudmi,
odstavek 22
●
Ni relevantno
LETNO POROČILO 2024 DARS 111
Sklic na
SFDR
Sklic na
steber 3 po
uredbi EU o
bonitetnih
zahtev
Sklic na
uredbo EU o
vrednostih
Sklic na
podnebna
pravila EU
Stran /
relevantnost
ESRS S1-1
Politika ali sistem upravljanja za preprečevanje nezgod na
delovnem mestu, odstavek 23
●
146–148
ESRS S1-3
Mehanizmi za obravnavanje pritožb, odstavek 32(c)
●
148–149
ESRS S1-14
Število smrtnih žrtev ter število in stopnja nezgod, povezanih
z delom, odstavek 88(b) in (c)
●
●
153–154
ESRS S1-14
Število izgubljenih dni zaradi poškodb, nezgod, smrtnih žrtev
ali bolezni, odstavek 88(e)
●
153–154
ESRS S1-16
Neprilagojena plačna vrzel odstavek 97(a)
●
●
154
ESRS S1-16
Pretirana plača izvršnega direktorja, odstavek 97(b)
●
154
ESRS S1-17
Incidenti diskriminacije, odstavek 103(a)
●
155
ESRS S1-17
Nespoštovanje vodilnih načel ZN o podjetništvu in
človekovih pravicah ter OECD, odstavek 104(a)
●
●
155
ESRS 2 – SBM-3 – S2
Veliko tveganje dela otrok ali prisilnega dela v vrednostni
verigi, odstavek 11(b)
●
155
ESRS S2-1
Zaveze glede politike za področje človekovih pravic,
odstavek 17
●
155–156
ESRS S2-1
Politike v zvezi z delavci v vrednostni verigi, odstavek 18
●
155–156
ESRS S2-1
Nespoštovanje vodilnih načel ZN o podjetništvu in
človekovih pravicah ter smernic OECD, odstavek 19
●
●
155–156
ESRS S2-1
Politike skrbnega pregleda glede vprašanj, ki jih obravnavajo
temeljne konvencije Mednarodne organizacije dela 1 do 8,
odstavek 19
●
155–156
ESRS S2-4
Težave in incidenti v zvezi s človekovimi pravicami, povezani z
višjim in nižjim delom njegove vrednostne verige, odstavek 36
●
156
ESRS S3-1
Zaveze glede politike za področje človekovih pravic,
odstavek 16
●
157–158
ESRS S3-1
Nespoštovanje vodilnih načel ZN o podjetništvu in
človekovih pravicah, načel MOD in/ali smernic OECD,
odstavek 17
●
●
157–158
ESRS S3-4
Težave in incidenti v zvezi s človekovimi pravicami, odstavek 36
●
160–161
ESRS S4-1
Politike v zvezi s potrošniki in končnimi uporabniki,
odstavek 16
●
163
ESRS S4-1
Nespoštovanje vodilnih načel ZN o podjetništvu in
človekovih pravicah ter smernic OECD, odstavek 17
●
●
163
ESRS S4-4
Težave in incidenti v zvezi s človekovimi pravicami, odstavek 35
●
164–165
LETNO POROČILO 2024 DARS 112
Sklic na
SFDR
Sklic na
steber 3 po
uredbi EU o
bonitetnih
zahtev
Sklic na
uredbo EU o
vrednostih
Sklic na
podnebna
pravila EU
Stran /
relevantnost
ESRS G1-1
Konvencija Združenih narodov proti korupciji, odstavek 10(b)
●
167–168
ESRS G1-1
Zaščita žvižgačev, odstavek 10(d)
●
167–168
ESRS G1-4
Denarne kazni za kršitve zakonodaje o korupciji in
podkupovanju, odstavek 24(a)
●
●
170
ESRS G1-4
Standardi za boj proti korupciji in podkupovanju, odstavek
24(b)
●
170
Pri določanju pomembnih informacij, ki jih je treba razkriti v zvezi s pomembnimi trajnostnimi zadevami, smo za
izhodišče vzeli prepoznane pomembne vplive, tveganja in priložnosti družbe DARS. V primerih, ko smo ugotovili,
da imamo pri neki temi samo pomemben vpliv, ne razkrivamo tudi finančnih podatkovnih točk, in obratno. Pri
metrikah smo razkritja vezali na podteme in podpodteme, ki smo jih prepoznali kot pomembne.
MDR-P – Politike, sprejete za upravljanje pomembnih trajnostnostnih zadev
Čeprav je družba DARS šele prvič opravila postopek analize dvojne pomembnosti in opredelila ter ocenila
pomembne vplive, tveganja in priložnosti s področja trajnostnosti, pa že ima sprejete določene politike, s katerimi
zagotavlja upravljanje pomembnih trajnostnih tem. Najvišja raven v organizaciji družbe DARS, ki je odgovorna za
izvajanje vseh politik, je uprava.
Tabela 27: Politike, sprejete za upravljanje pomembnih trajnostnostnih zadev
Ime politike
Tema ESRS, ki jo
pokriva
Dostopnost
Trajnostna politika družbe
DARS
Vzpostavlja okvir za trajnostno poslovanje družbe na podlagi
Strategije družbe DARS 2021–2025. S svojo trajnostno
naravnanostjo na okoljskem, družbenem in upravljavskem
področju si družba DARS prizadeva uresničevati svoje
poslanstvo in udejanjiti vizijo. Sledi zahtevam EU Direktive -
CSRD. Namen politike je zagotoviti, da temeljne dejavnosti
družbe prispevajo k dolgoročni ekonomski, družbeni in okoljski
vrednosti za uporabnike, partnerje, lastnike, zaposlene,
dobavitelje, širšo družbo in okolje.
E1, E2, E3, E4, E5,
S1, S2, S3, S4, G1
Intranet
Strategija družbe DARS
2021–2025
Strategija družbe DARS 2021 – 2025 sledi viziji in izpolnjuje
svoje poslanstvo.
Kako bomo to dosegli smo opredelili v okviru treh strateških
smernic:
• zagotavljanje varnosti, pretočnosti ter zanesljivih in
pravočasnih storitev za uporabnike avtocestnega
omrežja,
• dolgoročna poslovna stabilnost in trajnostna naravnanost
in
• zavzeti in kompetentni zaposleni.
E1, E2, E3, E4, E5,
S1, S2, S3, S4, G1
Intranet
Strategija energetske in
snovne učinkovitosti ter
trajnostnega razvoja
DARS d. d. do leta 2030
Študija predstavlja vizijo trajnostnega razvoja DARS do 2030, s
pogledom do 2050. Ključne ugotovitve služijo kot osnova za
oblikovanje energetskih in okoljskih politik DARS za
načrtovanje in izvajanje strategij na področju financiranja
trajnostnega razvoja, natančno določanje vloge DARS v odnosu
do lokalnih skupnosti, predvsem pri določanju razmerij, v
katerih DARS prispeva k doseganju ciljev zapisanih v Lokalnih
energetskih konceptih.
E1, E2, E3, E5
Ni objavljeno,
hrani se v
Službi za
trajnostnost
DARS
LETNO POROČILO 2024 DARS 113
Ime politike
Tema ESRS, ki jo
pokriva
Dostopnost
Poslovnik sistemov vodenja
Poslovnik sistema vodenja predstavlja celovit in sistematičen
pristop k upravljanju družbe DARS v skladu z zahtevami
standardov ISO 9001 (sistem vodenja kakovosti), ISO 14001
(sistem ravnanja z okoljem), ISO 50001 (sistem upravljanja z
energijo), ISO/IEC 27001 (sistem varovanja informacij) in ISO
22301 (sistem neprekinjenega poslovanja).
E1, S1, G1
Intranet
Darsov kodeks ravnanja
Kodeks opredeljuje etična pravila, standarde obnašanja in
pričakovana ravnanja vseh zaposlenih v DARS. Z vedenjem in
ravnanjem na delovnem mestu, v določenih primerih pa tudi
izven njega, ki je skladno s kodeksom, dosežemo etično
poslovno ravnanje, krepimo integriteto, odgovornost ter
omejujemo korupcijska tveganja, protipravna in neetična
delovanja.
S1, S4, G1
Spletna stran
in intranet
Politika raznolikosti
Politika raznolikosti spodbuja raznoliko sestavo uprave in
nadzornega sveta, kar prispeva k večji učinkovitosti organov
vodenja in nadzora ter s tem k boljšemu poslovanju družbe. Pri
izbiri članov se upoštevajo različna znanja, izkušnje,
kompetence, spol, starost in druge raznolikosti, ki omogočajo
celostno razumevanje poslovanja in trga. Politika se uresničuje
z ustreznimi postopki izbire kandidatov in vključevanjem
širšega nabora profilov.
S1
Intranet
Pravilnik o varovanju
dostojanstva delavcev pri
delu
Pravilnik ureja način prepoznavanja, preprečevanja in
odpravljanja posledic nezaželenih ravnanj z namenom
zagotoviti delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo
izpostavljen diskriminaciji, spolnemu in drugemu nadlegovanju
ali trpinčenju.
S1
Intranet
Pravilnik o vodenju
postopka obravnave
domnevnih nepravilnosti s
področja korporativne
integritete
Pravilnik ureja postopek prijave in obravnave domnevnih
kršitev s področja korporativne integritete, ki niso skladne s
predpisi, internimi akti DARS ali etičnimi pravili. Uporablja se
tudi za informacije o nepravilnostih, pridobljene prek medijev
ali drugih virov. Vzpostavlja ukrepe za zaščito zaposlenih, ki v
dobri veri prijavijo kršitve. Zaščita prijaviteljev, njihovih
posrednikov in povezanih oseb se izvaja skladno z zakonom o
zaščiti prijaviteljev. Pravilnik določa tudi način vodenja evidenc
in poročanje upravi ter nadzornemu svetu.
S1, G1
Intranet
Pravilnik o omejevanju
nasprotja interesov in
lobiranju
Ta pravilnik ureja dolžnost razkritja in izogibanja nasprotju
interesov pri opravljanju nalog zaposlenega, vodilnega
delavca, funkcije člana uprave ali člana nadzornega sveta ter
člana komisije nadzornega sveta ter omejitve poslovanja med
DARS in zavezanci in povezanimi osebami. Pravilnik ureja tudi
podelitev pooblastila za lobiranje ter obvezna postopanja,
vezana na postopek lobiranja.
G1
Intranet
Pravilnik o izvajanju
postopkov javnega
naročanja
Pravilnik ureja postopke oddaje javnih in evidenčnih naročil.
Postopki se izvajajo za pogodbe nad določenimi vrednostnimi
pragovi, kot jih določa zakon o javnem naročanju. Za izvedbo
postopkov je pristojna Služba za nabavo, odgovorna za njihovo
pravilnost. Dokumentacija postopkov se vodi v informacijskem
sistemu Janis.
G1
Intranet
Seznam indikatorjev
nepravilnosti in načrt za
odziv na zaznane
nepravilnosti v postopkih
javnega naročanja
Indikatorji nepravilnosti so opozorilni signali, ki lahko kažejo na
nepravilnosti v postopkih javnega naročanja in opozarjajo, da
je treba nekemu področju dejavnosti nameniti posebno
pozornost, da se morebitne nepravilnosti izključijo ali potrdijo.
Indikatorji nepravilnosti služijo preprečevanju in odkrivanju
morebitnih nepravilnosti. Indikatorji nepravilnosti so
razporejeni glede na izpostavljeno nepravilnost in se lahko
pojavijo v katerikoli fazi postopka izvajanja javnega naročila tj.
v predrazpisni fazi, v razpisni fazi in v fazi izvajanja pogodbe.
G1
Intranet
LETNO POROČILO 2024 DARS 114
Ime politike
Tema ESRS, ki jo
pokriva
Dostopnost
Navodilo o ravnanju v
primeru obstoja nasprotja
interesov v nabavnem
postopku
Navodilo ureja obvezna ravnanja zaposlenih v primeru obstoja
okoliščin, ki bi lahko povzročile nasprotje interesov v
nabavnem postopku, in sicer z namenom zagotoviti učinkovito
preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nasprotij interesov,
da se prepreči kakršno koli izkrivljanje konkurence in zagotovi
enakopravna obravnava vseh gospodarskih subjektov pri
izvajanju nabavnih postopkov.
G1
Intranet
Načrt integritete
Z Načrtom integritete DARS sistematično prepoznava in
ocenjuje tveganja za nezakonito in drugo neetično ravnanje, za
korupcijo ter skladnost poslovanja. Načrt integritete DARS
vsebuje opis tveganj, prepoznavo dejavnikov verjetnosti
realizacije tveganj ter potencialne škodne posledice. Gre za
orodje za preprečevanje korupcije in krepitev integritete v
organizaciji, s katerim se poveča preglednost in odgovornost,
preprečuje korupcija in zlorabe in krepi organizacijska kultura
etičnega ravnanja.
G1
Intranet
O lastnih politikah na tem področju so zaposleni redno obveščeni prek elektronskih sporočil, intraneta, internega
glasila ipd. ter prek predstavnikov zaposlenih (delavski direktor, svet delavcev, sindikati).
I.15.2 Okoljske informacije
I.15.2.1 Taksonomija
Razkritja v skladu s taksonomijo EU
V družbi DARS smo identificirali dejavnosti, skladne s taksonomijo, in sicer s preverjanjem gospodarskih
dejavnosti, opredeljenih v Podnebnem delegiranem aktu (EU) 2021/213, Dopolnilnem podnebnem
delegiranem aktu (EU) 2022/1214, Okoljskem delegiranem aktu (EU) 2023/2486 ter spremembah Podnebnega
delegiranega akta (EU) 2023/2485.
Identificirali smo naslednje dejavnosti iz Podnebnega delegiranega akta, ki so sprejemljive za taksonomijo EU za
našo družbo:
• Proizvodnja električne energije s fotovoltaično tehnologijo (4.1)
• Infrastruktura za omogočanje cestnega prevoza (6.15)
• Prevoz z motornimi kolesi, osebnimi avtomobili in lahkimi gospodarskimi vozili (6.5)
• Namestitev, vzdrževanje in popravilo tehnologij za energijsko učinkovite opreme (7.3)
Pogoji za usklajenost s taksonomijo EU
V skladu s členom 3 Uredbe (EU) 2020/852 mora gospodarska dejavnost izpolnjevati naslednje pogoje, da velja
za okoljsko trajnostno (skladno s taksonomijo):
• Bistveno prispevati k enemu ali več od šestih okoljskih ciljev:
o blaženje podnebnih sprememb,
o prilagajanje podnebnim spremembam,
o trajnostna uporaba in zaščita vodnih in morskih virov,
o prehod na krožno gospodarstvo,
o preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja,
o zaščita in obnova biotske raznovrstnosti.
• Ne povzročati znatne škode (Do No Significant Harm – DNSH) preostalim petim ciljem.
• Biti skladna z minimalnimi zaščitnimi ukrepi, ki zajemajo socialne in upravljavske standarde.
• Ustrezati tehničnim merilom presoje (Technical Screening Criteria – TSC) za okoljske cilje.
V družbi DARS nimamo izdatkov, ki so usklajeni s taksonomijo EU. Pri podrobnem pregledu smo namreč ugotovili,
da so tehnične in okoljske zahteve za usklajenost s taksonomijo EU previsoke glede na zahteve slovenskih
predpisov in da jih ni mogoče doseči v kratkoročnem obdobju. Kontinuirano pa spremljamo tehnične možnosti,
ki bi privedle do usklajenosti naših glavnih dejavnosti s taksonomijo EU. Največje priložnosti tukaj vidimo na
področju krožnega gospodarstva. O izvedenih ukrepih smo zato poročali v okviru dejavnosti, ki so sprejemljive za
taksonomijo (A.2).
LETNO POROČILO 2024 DARS 115
Bistveni prispevek k okoljskim ciljem – pogoji sprejemljivosti za taksonomijo EU
Preverili in dokumentirali smo, ali naše dejavnosti, ki so v skladu s taksonomijo, izpolnjujejo merila za bistveni
prispevek k .
Dejavnost 4.1: Proizvodnja električne energije s fotovoltaično tehnologijo izpolnjuje merila za bistveni prispevek.
Nismo pa preverjali, ali bistveno ne škoduje drugim okoljskim ciljem, zato je ta dejavnost sprejemljiva za
taksonomijo EU.
Dejavnost 6.15: Med infrastrukturo za omogočanje nizkoogljičnega cestnega in javnega prevoza uvrščamo našo
mrežo vremenskih postaj (CVP), ki jo nadgrajujemo vse od postavitve leta 2007. Ker nismo preverjali, ali bistveno
ne škoduje drugim okoljskim ciljem, je ta dejavnost sprejemljiva za taksonomijo EU.
Dejavnost 6.5: Tudi v letu 2024 je družba DARS nadaljevala z elektrifikacijo voznega parka, zato ta vlaganja
štejemo v dejavnost Prevoz z motornimi kolesi, osebnimi avtomobili in lahkimi gospodarskimi vozili. Ker nismo
preverjali, ali bistveno ne škoduje drugim okoljskim ciljem, je ta dejavnost sprejemljiva za taksonomijo EU.
Dejavnost 7.3: V okvir dejavnosti Namestitev, vzdrževanje in popravilo energijsko učinkovite opreme, v skladu s
tehničnimi merili za pregled, sodi tudi zamenjava oziroma namestitev LED-svetil, učinkovitih toplotnih in
klimatskih naprav. Med večje investicije uvrščamo osvetlitev predora Debeli hrib, nabavo LED-svetil za poslovno
stavbo in izboljšanje energetske učinkovitosti številnih cestninskih postaj. Ker nismo preverjali, ali bistveno ne
škoduje drugim okoljskim ciljem, je ta dejavnost sprejemljiva za taksonomijo EU.
Minimalni
V zvezi z izpolnjevanjem minimalnih zaščitnih ukrepov, kot jih opredeljuje 18. člen Uredbe (EU) 2020/852 (Uredba
o taksonomiji) nismo izvedli podrobnega pregleda skladnosti. Minimalni zaščitni ukrepi se nanašajo predvsem na
spoštovanje človekovih pravic, preprečevanje korupcije, davke in pošteno konkurenco.
Družba DARS spoštuje in ščiti različne človekove pravice v delovnih razmerjih v skladu z mednarodnimi standardi
in sprejetimi konvencijami, relevantno zakonodajo Evropske unije ter slovenskimi nacionalnimi predpisi. Naša
zavezanost s področja človekovih pravic izhaja iz različnih sprejetih internih dokumentov tj. Darsovega kodeksa
ravnanja, Politike raznolikosti, Pravilnika o varovanju dostojanstva delavcev pri delu in Pravilnika o vodenju
postopka obravnave domnevnih nepravilnosti oziroma kršitev s področja korporativne integritete ter je
implementirana preko delovnopravne zakonodaje, kolektivnih pogodb (tako panožne kot podjetniške) in
participativnih dogovorov, ki urejajo varstvo in napotujejo na spoštovanje človekovih pravic v procesu
zaposlovanja in skozi celotno trajanje delovnega razmerja. Vse politike so opisane v poglavju ESRS 2 MDR-P in
S1-1.
V družbi DARS imamo ničelno toleranco do prisilnih oblik dela in dela otrok. Na tem področju nismo zasledili
nobenih kršitev.
V letu 2024 za družbo DARS ali člane poslovodstva niso bile izdane odločbe pristojnih organov glede kršitve pravil
v zvezi s korupcijo, kršitve davčnih predpisov in kršitve zakonodaje o varovanju konkurence.
Ključni kazalniki uspešnosti (KPI) taksonomije
Za razkritja skladnosti s taksonomijo EU podjetja poročajo:
: Delež prihodkov od proizvodov ali storitev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s
taksonomijo EU. V imenovalcu so upoštevani čisti prihodki od prodaje družbe DARS (Letno poročilo družbe DARS,
poglavje II.4.2.1 Čisti prihodki od prodaje).
Kapitalski izdatki (CAPEX): Delež naložb v osnovna sredstva (CAPEX) pri proizvodih ali storitvah, povezanih z
gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo EU. V imenovalcu so upoštevane skupne naložbe v
osnovna sredstva družbe DARS. Pod naložbe v osnovna sredstva zajemamo pridobitve neopredmetenih in
opredmetenih osnovnih sredstev, naložbene nepremičnine ter pravico do uporabe sredstev (Letno poročilo
družbe DARS, poglavje II.4.1.1 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve, poglavje
II.4.1.2 Opredmetena osnovna sredstva, poglavje II.4.1.3 Naložbene nepremičnine, poglavje II.4.1.4 Pravica do
uporabe sredstev).
Operativni izdatki (OPEX): Delež stroškov poslovanja (OPEX) pri proizvodih ali storitvah, povezanih z
gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo EU. V imenovalcu so upoštevani stroški materiala in
LETNO POROČILO 2024 DARS 116
nabavna vrednost prodanega blaga, stroški storitev ter prispevki za stavbno zemljišče NUSZ (Letno poročilo
družbe DARS, poglavje II.4.2.4 Stroški in poslovni odhodki, II 4.2.7 Drugi poslovni odhodki).
: Skladno z Delegirano uredbo Komisije (EU)
2022/1214 in njeno prilogo III pojasnjujemo tudi naše dejavnosti na področju jedrske energije in zemeljskega
plina.
Naše računovodske politike za taksonomije KPI temeljijo na Delegirani uredbi o razkritjih (Delegirana uredba
Komisije (EU) 2021/4987) ter usmeritvah Evropske komisije.
: Finančni kazalniki (čisti prihodki, CAPEX, OPEX), ki jih je mogoče neposredno povezati z
dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo, so vključeni v števec ustreznih KPI.
: Finančne številke smo razdelili z uporabo specifičnih dejavnostnih faktorjev, ki
ne presegajo 100 %.
Pojasnilo k rezultatom
V letu 2024 so vse naše poročane dejavnosti takšne, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko
trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo) (A.2.). V letu 2023 pa so bile nekatere od teh dejavnosti
uvrščene med dejavnosti, sprejemljive za taksonomijo (A.1.), zato njihove deleže v kapitalskih in operativnih
izdatkih poročamo v okviru dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (A.2.).
Poslovni prihodki
Glavne dejavnosti družbe Dars so na področjih, ki jih EU taksonomija ne obravnava, zato iz naših dejavnosti
nimamo upravičenih ali sprejemljivih poslovnih prihodkov za EU taksonomijo. Enako je bilo v letu 2023.
Družba Dars vlaga v osnovna sredstva v dejavnosti, ki so del EU taksonomije. Sem štejemo našo mrežo
vremenskih postaj, naložbe v fotovoltaično tehnologijo, nameščanje LED svetil, elektrifikacijo voznega parka in
tudi v upravljanje z vodami. Delež sprejemljivih kapitalskih izdatkov v letu 2024 je bil 0,79 odstotka. Ta delež je
na zelo podobni ravni kot leta 2023, ko je bil 0,80 odstotka.
Nekaj naših naložb v obratna sredstva je sprejemljivih za EU taksonomijo, predvsem vzdrževanje mreže
vremenskih postaj. Delež sprejemljivih naložb v obratna sredstva v letu 2024 je bil 0,75 odstotka, medtem ko je
bil leta 2023 0,20 odstotka.
Tabela 28:
prihodki
sredstva/
sredstva
sredstva/
sredstva
Usklajenih s
taksonomijo
glede na
cilje
Sprejemljivih
za taksonomijo
glede na cilje
Usklajenih s
taksonomijo
glede na
cilje
Sprejemljivih
za taksonomijo
glede na cilje
Usklajenih s
taksonomijo
glede na
cilje
Sprejemljivih
za taksonomijo
glede na cilje
Blaženje podnebnih sprememb
0 %
0 %
0 %
0,79 %
0 %
0,75 %
Prilagajanje podnebnim
spremembam
0 %
0 %
0 %
0 %
0 %
0 %
Varovanje vodnih in morskih
virov
0 %
0 %
0 %
0 %
0 %
0 %
Krožno gospodarstvo
0 %
0 %
0 %
0 %
0 %
0 %
Preprečevanje in nadzorovanje
onesnaževanja
0 %
0 %
0 %
0 %
0 %
0 %
Varstvo in obnova biotske
raznovrstnosti in ekosistemov
0 %
0 %
0 %
0 %
0 %
0 %
LETNO POROČILO 2024 DARS 117
Tabela 29:
1
od proizvodov ali storitev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo EU
1
Za izračun deleža čistih prihodkov smo upoštevali vrednost čistih prihodkov od proizvodov in storitev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo EU. V imenovalcu so upoštevani čisti prihodki
od prodaje družbe DARS (Letno poročilo družbe DARS, poglavje II.4.2.1 Čisti prihodki od prodaje).
Poslovno leto N
Gospodarske dejavnosti
Oznaka
Absolutni prihodki, EUR
Delež prihodkov, leto N
Blažitev podnebnih
sprememb
Prilagajanje podnebnim
spremembam
Vodni in morski viri
Krožno gospodarstvo
Onesnaževanje
Biotska raznovrstnost in
ekosistemi
Blažitev podnebnih
sprememb
Prilagajanje podnebnim
spremembam
Vodni in morski viri
Krožno gospodarstvo
Onesnaževanje
Biotska raznovrstnost in
ekosistemi
Besedilo Valuta %
DA; NE;
NSP
DA; NE;
NSP
DA; NE;
NSP
DA; NE;
NSP
DA; NE;
NSP
DA; NE;
NSP
DA; NE DA; NE DA; NE DA; NE DA; NE DA; NE DA; NE % O P
0 0 % 0 % 0 % 0 % 0 % 0 % 0 % DA DA DA DA DA DA DA 0 %
0 0 % 0 % 0 % 0 % 0 % 0 % 0 % DA DA DA DA DA DA DA 0 % O
0 0 % 0 % DA DA DA DA DA DA DA 0 % P
SP; NSP SP; NSP SP; NSP SP; NSP SP; NSP SP; NSP
4.1 Proizvodnja električne energije iz fotovoltaične tehnologije BPS 4.1 0 0 % SP NSP NSP NSP NSP NSP 0 %
6.15 Infrastruktura za omogočanje nizkoogljičnega cestnega prevoza in
javnega prevoza
BPS 6.15 0 0 % SP NSP NSP NSP NSP NSP 0 %
6.5 Prevoz z motornimi kolesi, osebnimi avtomobili in lahkimi
gospodarskimi vozili
BPS 6.5 0 0 % SP NSP NSP NSP NSP NSP 0 %
7.3 Namestitev, vzdrževanje in popravilo energijsko učinkovite opreme BPS 7.3 0 0 % SP NSP NSP NSP NSP NSP 0 %
0 0 % 0 % 0 % 0 % 0 % 0 % 0 % 0 %
0 0 % 0 % 0 % 0 % 0 % 0 % 0 % 0 %
550.196.418 100 %
550.196.418 100 %
DA, dejavnost je usklajena in sprejemljiva za taksonomijo glede zadevnega okoljskega cilja
NE, dejavnost je sprejemljiva vendar ni usklajena s taksonomijo glede zadevnega okoljskega cilja
SP, dejavnost, sprejemljiva za taksonomijo za zadevni okoljski cilj
NSP, dejavnost, nesprejemljiva za taksonomijo za zadevni okoljski cilj
Skupaj (A + B)
A.2. Dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo)
Prihodki od dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne,
(dejavnosti, neusklajene s taksonomijo) (A.2)
Prihodki pri dejavnostih, sprejemljivih za taksonomijo (A.1 + A.2)
B. DEJAVNOSTI, NESPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
Prihodki od dejavnosti, nesprejemljivih za taksonomijo (B)
Kategorija (prehodna dejavnost)
A. DEJAVNOSTI, SPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
A.1. Okoljsko trajnostne dejavnosti (usklajene s taksonomijo)
Prihodki od okoljsko trajnostnih dejavnosti (usklajenih s taksonomijo) (A.1)
Od tega omogočitvenih
Delež prihodkov, usklajen s
taksonomijo, leto N-1
Kategorija (omogočitvena
dejavnost)
Od tega prehodnih
2024
Merila za bistven prispevek
Merila za nebistveno škodovanje
Minimalni zaščitni ukrepi
LETNO POROČILO 2024 DARS 118
Tabela 30:
2
(CAPEX) pri proizvodih ali storitvah, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo EU
2
Za izračun deleža kapitalskih izdatkov (CAPEX) smo upoštevali vrednost naložb v osnovna sredstva pri proizvodih ali storitvah, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo EU. V imenovalcu so upoštevane
skupne naložbe v osnovna sredstva družbe DARS. Pod naložbe v osnovna sredstva zajemamo pridobitve neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev, naložbene nepremičnine ter pravico do uporabe sredstev (Letno poročilo
družbe DARS, poglavje II.4.1.1 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve, poglavje II.4.1.2 Opredmetena osnovna sredstva, poglavje II.4.1.3 Naložbene nepremičnine, poglavje II.4.1.4 Pravica do uporabe
sredstev).
Poslovno leto N
Gospodarske dejavnosti
Oznaka
Naložbe v osnovna sredstva,
EUR
Delež naložb v osnovna
sredstva, leto N
Blažitev podnebnih
sprememb
Prilagajanje podnebnim
spremembam
Vodni in morski viri
Krožno gospodarstvo
Onesnaževanje
biotska raznovrstnost in
ekosistemi
Blažitev podnebnih
sprememb
Prilagajanje podnebnim
spremembam
Vodni in morski viri
Krožno gospodarstvo
Onesnaževanje
biotska raznovrstnost in
ekosistemi
Besedilo Valuta %
DA; NE;
NSP
DA; NE;
NSP
DA; NE;
NSP
DA; NE;
NSP
DA; NE;
NSP
DA; NE;
NSP
DA; NE DA; NE DA; NE DA; NE DA; NE DA; NE DA; NE % O P
0 0 % 0 % 0 % 0 % 0 % 0 % 0 % DA DA DA DA DA DA DA 0 %
0 0 % 0 % 0 % 0 % 0 % 0 % 0 % DA DA DA DA DA DA DA 0 % O
0 0 % 0 % DA DA DA DA DA DA DA 0 % P
SP; NSP SP; NSP SP; NSP SP; NSP SP; NSP SP; NSP
4.1 Proizvodnja električne energije iz fotovoltaične tehnologije BPS 4.1 495.527 0,22 % SP NSP NSP NSP NSP NSP 0 %
6.15 Infrastruktura za omogočanje nizkoogljičnega cestnega prevoza in
javnega prevoza
BPS 6.15 996.050 0,45 % SP NSP NSP NSP NSP NSP 0,32 %
6.5 Prevoz z motornimi kolesi, osebnimi avtomobili in lahkimi
gospodarskimi vozili
BPS 6.5 118.505 0,05 % SP NSP NSP NSP NSP NSP 0 %
7.3 Namestitev, vzdrževanje in popravilo energijsko učinkovite opreme BPS 7.3 141.050 0,06 % SP NSP NSP NSP NSP NSP 0,48 %
1.751.131 0,79 % 0,79 % 0 % 0 % 0 % 0 % 0 % 0,80 %
1.751.131 0,79 % 0,79 % 0 % 0 % 0 % 0 % 0 % 0,80 %
219.786.480 99,21 %
221.537.611 100 %
DA, dejavnost je usklajena in sprejemljiva za taksonomijo glede zadevnega okoljskega cilja
NE, dejavnost je sprejemljiva vendar ni usklajena s taksonomijo glede zadevnega okoljskega cilja
SP, dejavnost, sprejemljiva za taksonomijo za zadevni okoljski cilj
NSP, dejavnost, nesprejemljiva za taksonomijo za zadevni okoljski cilj
Skupaj (A + B)
A.2. Dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo)
Naložbe v osnovna sredstva pri dejavnostih, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso
okoljsko trajnostne, (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo) (A.2)
Naložbe v osnovnva sredstva pri dejavnostih, sprejemljivih za taksonomijo (A.1 + A.2)
B. DEJAVNOSTI, NESPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
Naložbe v osnovna sredstva pri dejavnostih, nesprejemljivih za taksonomijo (B)
Kategorija (prehodna dejavnost)
A. DEJAVNOSTI, SPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
A.1. Okoljsko trajnostne dejavnosti (usklajene s taksonomijo)
Naložbe v osnovna sredstva pri trajnostnih dejavnostih (usklajenih s taksonomijo) (A.1)
Od tega omogočitvenih
Delež naložb v osnovna sredstva,
usklajenih s taksonomijo ali
sprejemljivih za taksonomijo, leto N-
Kategorija (omogočitvena
dejavnost)
Od tega prehodnih
2024
Merila za bistven prispevek
Merila za nebistveno škodovanje
Minimalni zaščitni ukrepi
LETNO POROČILO 2024 DARS 119
Tabela 31:
3
(OPEX) pri proizvodih ali storitvah, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo EU
3
Za izračun deleža operativnih izdatkov (OPEX) smo upoštevali vrednost stroškov poslovanja pri proizvodih ali storitvah, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo EU. V imenovalcu so
upoštevani stroški materiala in nabavna vrednost prodanega blaga, stroški storitev ter prispevki za stavbno zemljišče NUSZ (Letno poročilo družbe DARS, poglavje II.4.2.4 Stroški in poslovni odhodki, II 4.2.7 Drugi
poslovni odhodki).
Poslovno leto N
Gospodarske dejavnosti
Oznaka
Absolutne naložbe v
obratna sredstva, EUR
Delež naložb v obratna
sredstva, leto N
Blažitev podnebnih
sprememb
Prilagajanje podnebnim
spremembam
Vodni in morski viri
Krožno gospodarstvo
Onesnaževanje
Biotska raznovrstnost in
ekosistemi
Blažitev podnebnih
sprememb
Prilagajanje podnebnim
spremembam
Vodni in morski viri
Krožno gospodarstvo
Onesnaževanje
Biotska raznovrstnost in
ekosistemi
Besedilo Valuta %
DA; NE;
NSP
DA; NE;
NSP
DA; NE;
NSP
DA; NE;
NSP
DA; NE;
NSP
DA; NE;
NSP
DA; NE DA; NE DA; NE DA; NE DA; NE DA; NE DA; NE % O P
0 0 % 0 % 0 % 0 % 0 % 0 % 0 % DA DA DA DA DA DA DA 0 %
0 0 % 0 % 0 % 0 % 0 % 0 % 0 % DA DA DA DA DA DA DA 0 % O
0 0 % 0 % DA DA DA DA DA DA DA 0 % P
SP; NSP SP; NSP SP; NSP SP; NSP SP; NSP SP; NSP
4.1 Proizvodnja električne energije iz fotovoltaične tehnologije BPS 4.1 0 0 % SP NSP NSP NSP NSP NSP 0 %
6.15 Infrastruktura za omogočanje nizkoogljičnega cestnega prevoza in
javnega prevoza
BPS 6.15 315.719 0,75 % SP NSP NSP NSP NSP NSP 0,14 %
6.5 Prevoz z motornimi kolesi, osebnimi avtomobili in lahkimi
gospodarskimi vozili
BPS 6.5 0 0 % SP NSP NSP NSP NSP NSP 0,06 %
7.3 Namestitev, vzdrževanje in popravilo energijsko učinkovite opreme BPS 7.3 0 0 % SP NSP NSP NSP NSP NSP 0 %
315.719 0,75 % 0,75 % 0 % 0 % 0 % 0 % 0 % 0,20 %
315.719 0,75 % 0,75 % 0 % 0 % 0 % 0 % 0 % 0,20 %
41.768.286 99,25 %
42.084.005 100 %
DA, dejavnost je usklajena in sprejemljiva za taksonomijo glede zadevnega okoljskega cilja
NE, dejavnost je sprejemljiva vendar ni usklajena s taksonomijo glede zadevnega okoljskega cilja
SP, dejavnost, sprejemljiva za taksonomijo za zadevni okoljski cilj
NSP, dejavnost, nesprejemljiva za taksonomijo za zadevni okoljski cilj
Skupaj (A + B)
A.2. Dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo)
Naložbe v obratna sredstva pri dejavnostih, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso
okoljsko trajnostne, (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo) (A.2)
Naložbe v obratna sredstva pri dejavnostih, sprejemljivih za taksonomijo (A.1 + A.2)
B. DEJAVNOSTI, NESPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
Naložbe v obratna sredstva pri dejavnostih, nesprejemljivih za taksonomijo (B)
Kategorija (prehodna dejavnost)
A. DEJAVNOSTI, SPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
A.1. Okoljsko trajnostne dejavnosti (usklajene s taksonomijo)
Naložbe v obratna sredstva pri okoljsko trajnostnih dejavnostih (usklajenih s taksonomijo)
(A.1)
Od tega omogočitvenih
Od tega prehodnih
2024
Merila za bistven prispevek
Merila za nebistveno škodovanje
Minimalni zaščitni ukrepi
Delež naložb v obratna sredstva,
usklajen s taksonomijo, leto N-1
Kategorija (omogučitvena
dejavnost)
LETNO POROČILO 2024 DARS 120
Tabela 32:
Dejavnosti na
1.
Podjetje izvaja ali financira raziskave, razvoj, predstavitev in postavitev inovativnih objektov za proizvodnjo električne
energije, ki proizvajajo energijo iz jedrskih procesov z minimalnimi odpadki iz jedrskega gorivnega cikla, ali ima
izpostavljenosti do navedenega.
Ne
2.
Podjetje izvaja ali financira gradnjo in varno upravljanje novih jedrskih objektov za proizvodnjo električne energije ali
procesne toplote, tudi za namen daljinskega ogrevanja ali industrijskih procesov, kot je proizvodnja vodika, ter njihove
varnostne posodobitve z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij ali ima izpostavljenosti do navedenega.
Ne
3.
Podjetje izvaja ali financira varno upravljanje obstoječih jedrskih objektov za proizvodnjo električne energije ali
procesne toplote, tudi za namen daljinskega ogrevanja ali industrijskih procesov, kot je proizvodnja vodika iz jedrske
energije, ter njihove varnostne posodobitve ali ima izpostavljenosti do navedenega.
Ne
meljskega plina
4.
Podjetje izvaja ali financira gradnjo ali upravljanje objektov za proizvodnjo električne energije, ki proizvajajo električno
energijo z uporabo fosilnih plinastih goriv, ali ima izpostavljenosti do navedenega.
Ne
5.
Podjetje izvaja ali financira gradnjo, obnovo in upravljanje objektov za soproizvodnjo toplote/hladu in električne
energije z uporabo fosilnih plinastih goriv ali ima izpostavljenosti do navedenega.
Ne
6.
Podjetje izvaja ali financira gradnjo, obnovo in upravljanje objektov za proizvodnjo toplote, ki proizvajajo toploto/hlad
z uporabo fosilnih plinastih goriv, ali ima izpostavljenosti do navedenega.
Ne
I.15.2.2 ESRS E1 Podnebne spremembe
V družbi DARS smo na osnovi analize dvojne pomembnosti na področju podnebnih sprememb prepoznali
naslednji pomembni podtemi ter znotraj njiju naslednje vplive in priložnost:
Tabela 33: h
Vrednostna veriga
Navzgor
Lastno
poslovanje
Navzdol
Kratko-
ročno
Srednje-
ročno
Dolgo-
ročno
Ogljični odtis zaradi poslovanja družbe
Izpusti emisij TGP zaradi porabljene energije in
energentov, potrebnih za izvajanje poslovnih
dejavnosti družbe
Dejanski
negativni
vpliv
●
●
Ogljični odtis, povezan z gradbenimi
materiali in gradbenimi deli
Izpusti emisij TGP, ki so povezani z gradbenimi
in vzdrževalnimi deli ter proizvodnjo gradbenih
materialov (asfalta, cementa in drugih)
Dejanski
negativni
vpliv
●
●
Ogljični odtis uporabnikov avtocestnega
omrežja
Izpusti emisij TGP kot posledica uporabe vozil z
motorji na notranje zgorevanje v AC-omrežju
Dejanski
negativni
vpliv
●
●
Zmanjšanje onesnaževanja zraka zaradi
elektronskega cestninjenja
Elektronsko cestninjenje odpravlja potrebo po
ustavljanju vozil na cestninskih postajah in s
tem zmanjšuje emisije
Dejanski
pozitivni
vpliv
●
●
Manjšanje porabe goriva med uporabniki
Zaradi gradnje cest z višjo ravnjo uslug
Dejanski
pozitivni
vpliv
●
●
Energija
Poraba energije zaradi poslovanja družbe
Poraba energije, potrebne za izvajanje
poslovnih dejavnosti družbe (poslovne stavbe,
razsvetljave, prometne signalizacije,
ogrevanje)
Dejanski
negativni
vpliv
●
●
Uporaba obnovljivih virov energije
Dejanski
in
morebitni
●
●
LETNO POROČILO 2024 DARS 121
Vrednostna veriga
Navzgor
Lastno
poslovanje
Navzdol
Kratko-
ročno
Srednje-
ročno
Dolgo-
ročno
Izkoriščanje in investiranje v obnovljive vire
energije, s čimer se zmanjšujeta poraba
energije in ogljični odtis
pozitivni
vpliv
Poraba goriva
Poraba pogonskega goriva za lastni vozni park
– strojni park ter tovorna in osebna vozila
Dejanski
negativni
vpliv
●
●
Višji prihodki iz naslova namestitve
polnilnic za električna vozila, kar vodi v
večanje števila uporabnikov
Priložnost
●
●
GOV-3 – Vključitev s trajnostnostjo povezane uspešnosti v sisteme spodbud
V oceno uspešnosti vodstva podjetja so vključena tudi okoljska merila, med katerimi sta delež alternativnih
(obnovljivih) virov energije in zmanjšani delež izpustov CO
2
ekv. Na podnebne vidike je vezanih 12,5 % (ena
osmina) kriterijev. Informacije o značilnostih s trajnostjo povezane uspešnosti v sistemu spodbud so podane v
ESRS 2 GOV-3.
E1-1 – Načrt za prehod za blažitev podnebnih sprememb
Družba DARS ima svoj načrt za prehod za blažitev podnebnih sprememb opredeljen v dokumentu Strategija
energetske in snovne učinkovitosti ter trajnostnega razvoja DARS d.d. do leta 2030, ki ga je za potrebe družbe v
letu 2021 izdelal Institut Jožef Stefan, Center za energetsko učinkovitost. V strategiji so natančno analizirane
vsebine, ki so vsebinsko razdeljene na naslednjih pet poglavij:
1. Ocena trenutnega stanja in postavitev ciljev trajnostnega razvoja DARS
2. Priprava scenarija trajnostnega razvoja DARS do leta 2030
3. Izdelava ustreznih modelov za kvantitativno oceno učinkov predlaganega scenarija
4. Izračun in vrednotenje učinkov predlaganega scenarija
5. Zaključek: Družbeni, človeški in tehnološki dejavniki na poti prehoda DARS v podnebno nevtralno družbo
Omenjena strategija temelji na Resoluciji o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 ter Nacionalnem
energetskem in podnebnem načrtu (NEPN), ki za obdobje do leta 2030 določa cilje, politike in ukrepe na področjih
razogljičenja, energetske učinkovitosti, energetske varnosti, notranjega trga in raziskav, inovacij in
konkurenčnosti. Izpolnjevanje teh ciljev je ključno za izpolnitev dolgoročnega cilja, ki je omejitev globalnega
segrevanja do konca stoletja na 1,5 stopinje Celzija.
DARS kot izredno pomembna infrastrukturna družba v lasti države mora prispevati k naporom države za prehod
v podnebno nevtralno družbo in za izpolnitev drugih ciljev strateškega razvoja države. Zato smo proučili možnosti
za prilagoditev poslovanja družbe DARS na osmih izbranih področjih:
• Energetska prenova stavb
• Učinkovita raba električne energije (klimatizacija, zunanja razsvetljava, optimizacija odjemnih mest,
uporaba diesel agregatov na trgu sistemskih storitev)
• Promet (raba energija in alternativna goriva, postopna menjava voznega parka DARS z električnimi vozili,
izgradnja e-polnilnic)
• Oskrba s toploto – prehod na energente za ogrevanje iz OVE
• Izgradnja fotonapetostnih elektrarn na viških zemljišč in na protihrupnih ograjah
• Ocena potenciala vetrnih elektrarn
• Ocena potenciala malih hidroelektrarn
• Racionalizacija rabe vode
Naša osnovna sredstva (ceste, stavbe ...) sama po sebi ne proizvajajo emisij, medtem ko emisije, ki jih povzročimo
z njihovim obratovanjem in vzdrževanjem, že upoštevamo v izračunu obsegov 1 in 2 ter jih tudi ustrezno
obvladujemo (imamo cilje za zmanjšanje rabe goriv, električne energije, ogrevanja ...).
LETNO POROČILO 2024 DARS 122
V družbi DARS se zavedamo, da prehod iz okolju neprijazne prometne infrastrukture, ki temelji na fosilnih gorivih,
v trajnostni in okolju prijazen razvoj zahteva načrtovanje in oblikovanje politik in rešitev, ki morajo temeljiti na
odličnem poznavanju drugih možnosti razvoja in zlasti novih priložnosti za izkoriščanje alternativnih goriv in
obnovljivih virov energije. Glede na dejavnost, ki jo izvaja DARS, se zavedamo, da je izboljšanje energetske in
snovne učinkovitosti v družbi DARS v veliki meri povezano z naložbami v novo opremo, posodobitvijo voznega
parka in celovito energetsko sanacijo stavb. Na podlagi ugotovitev iz strategije smo si zastavili operativne cilje, ki
natančneje definirajo naložbe na področju energetike, ki so potrebne za racionalizacijo rabe energije in prehod
v nizkoogljično družbo. Svoje energetske cilje in programe posodabljamo vsako leto za eno leto naprej. Napredek
pri doseganju ciljev je razviden iz E1-5 in E1-6.
Strategija energetske in snovne učinkovitosti ter trajnostnega razvoja DARS d.d. do leta 2030 predstavlja
smernice pri pripravi tako petletnih strategij družbe DARS kot tudi letnih novelacij le-teh na osnovi strateških
konferenc. Nadzorni in upravni organi so potrdili Strategijo družbe DARS 2021–2025 in Energetske cilje in
programe ter Okoljske cilje in programe, ki izhajajo iz smernic, podanih v Strategiji energetske in snovne
učinkovitosti ter trajnostnega razvoja DARS d.d. do leta 2030.
SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo
in poslovnim modelom
Analiza odpornosti, ki bi hkrati vključevala analizo podnebnih scenarijev, ni bila izvedena. V postopku analize
dvojne pomembnosti se je sicer v lastnem delovanju kot tudi v celotni vrednostni verigi prepoznalo prav tako
tveganja, povezana s podnebjem. Med fizičnimi tveganji so bili prepoznani izpad prihodkov zaradi nepretočnosti
prometa kot posledica vse pogostejših izrednih vremenskih dogodkov – požarov, poplav ali neviht, škoda zaradi
poškodovane infrastrukture kot posledica vse pogostejših izrednih vremenskih dogodkov in prekinitve dobave
elektrike zaradi izrednih vremenskih dogodkov. Med prehodnostnimi tveganji pa so bili prepoznani zmanjšanje
števila uporabnikov zaradi dodatnih okoljskih dajatev, sprememb obnašanja, sprememb tehnologij v mobilnosti
in drugih razlogov, povezanih z zelenim prehodom, višanje cen energentov zaradi stroškov zelenega prehoda v
energetiki in višji stroški, povezani s sankcijami zaradi nedoseganja ciljev zmanjšanja ogljičnega odtisa.
V postopku analize dvojne pomembnosti nato v fazi ocenjevanja ta tveganja niso bila prepoznana kot pomembna.
Naši projekti so namreč že umeščeni in načrtovani tako, da so ta tveganja obvladovana na sprejemljivo raven.
Kot pomembna je bila ocenjena le ena priložnost, vezana na energijo. Gre za namestitev polnilnic za električna
vozila, ki poveča privlačnost AC-infrastrukture in privabi nove voznike, kar zvišuje prihodke.
IRO-1 – Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih s podnebjem
povezanih vplivov, tveganj in priložnosti
Postopek za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti je podrobno opisan v ESRS 2
IRO-1, opredeljevanje izpostavljenosti tveganjem pa v E1 SBM-3.
E1-2 – Politike v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje
Trajnostna politika družbe DARS vzpostavlja okvir za trajnostno poslovanje družbe na podlagi Strategije družbe
DARS 2021–2025, in sicer v okviru strateških smernic in strateških ciljev na področju trajnostnega razvoja,
katerega podlaga je opredeljena v Strategiji energetske in snovne učinkovitosti ter trajnostnega razvoja DARS d.d.
do leta 2030. Njen namen je zagotoviti, da temeljne dejavnosti družbe, kot so gradnja in upravljanje avtocestne
infrastrukture ter zagotavljanje prometne varnosti, prispevajo k dolgoročni ekonomski, družbeni in okoljski
vrednosti za naše uporabnike, poslovne partnerje, lastnike, zaposlene, dobavitelje ter širšo družbo in okolje.
Predstavlja krovni dokument za upravljanje in s tem zmanjšanje vseh negativnih vplivov ter povečanje pozitivnih
vplivov, ki jih imamo na okolje in družbo, in za zmanjšanje tveganj in prepoznavanje priložnosti, ki izhajajo iz
okolja in imajo lahko negativen oziroma pozitiven finančni učinek na poslovanje družbe DARS. V tem dokumentu
se med drugim zavezujemo k zmanjšanju ogljičnega odtisa z uporabo obnovljivih virov energije, povečanjem
energetske učinkovitosti ter uvedbo pametnih rešitev za prometni sistem.
Trajnostna politika se nanaša na vse vidike delovanja družbe in celoten obseg njenega poslovanja. Zaradi
kompleksnosti in stalnih sprememb regulatornega in poslovnega okolja ter ključnega pomena trajnostnega
področja za DARS se izvajanje in ustreznost te politike sistematično nadzirata. Ustreznost politike se preverja
enkrat letno.
LETNO POROČILO 2024 DARS 123
Konkretne strateške cilje s pripadajočimi operativnimi cilji imamo zastavljene v Strategiji družbe DARS 2021–2025
in Energetskih ciljih in programih. V zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb sta določena cilja za zmanjševanje
rabe energije in ogljičnega odtisa obsegov 1 in 2, katerih vrednosti sledijo smernicam in ciljem, ki so opredeljeni
v Strategiji energetske in snovne učinkovitosti ter trajnostnega razvoja DARS d.d. do leta 2030. Ključne strateške
smernice družbe DARS so navedene v ESRS 2 SBM-1.
Podatki o najvišji ravni v organizaciji podjetja, ki je odgovorna za izvajanje politike, so navedeni v ESRS 2 MDR-P,
sodelovanje z zainteresiranimi stranmi pri oblikovanju politik pa v ESRS 2 SBM-2.
E1-3 – Ukrepi in viri v zvezi s politikami na področju podnebnih sprememb
Trenutno ukrepi omilitve negativnih vplivov ter krepitve pozitivnih vplivov in izkoriščanja priložnosti na področju
podnebnih sprememb izhajajo iz Strategije družbe DARS 2021–2025 in Energetskih ciljev in programov. Na
blažitvenih ukrepih smo namreč delali že pred uvedbo zahtev Direktive CSRD in poročanja v skladu s standardi
ESRS.
Ukrepe, ki smo jih izvedli v letu 2024 oziroma jih še načrtujemo v prihodnje, smo v spodnji tabeli povezali s
prepoznanimi pomembnimi vplivi in priložnostjo. Dodali smo še informacijo o predvidenem znesku naložb. Za
izvedene ukrepe razkrivamo samo tiste stroške, ki so sprejemljivi za taksonomijo EU (kar je navedeno v poglavju
o taksonomiji). Za ostale izvedene ukrepe teh stroškov ne razkrivamo. Že v tem delu smo navedli tudi specifične
cilje, ki izhajajo iz naše strategije in so vezani na zmanjševanje negativnih vplivov, krepitev pozitivnih vplivov ter
izkoriščanje priložnosti.
Tabela 34: Ukrepi, viri in ci
Vpliv/p
Ukrepi, izvedeni v
letu 2024
Predvideni znesek za
ukrepe od leta 2025
naprej
Cilji
Poraba energije
zaradi poslovanja
družbe
Izvedena je bila 5.
faza menjave svetil za
LED-tehnologijo, kar
je prispevalo k
znatnemu
zmanjšanju porabe. S
5. fazo smo pokrili
večino avtocestnega
križa.
Ko bodo sprejete
nove smernice za
osvetljevanje cest, ki
bodo upoštevale tudi
zahteve s področja
svetlobnega
onesnaževanja, bomo
pristopili k 6. fazi, ki
bo vključevala
preostale lokacije in
predvsem predore.
8.500.000 evrov je
predvideno za
posodobitev
elektrostrojne
opreme predorov. V
znesek je vključena
6. faza menjave
svetil.
Poraba električne
energije se bo do leta
2025 zmanjšala za
20 % glede na
obstoječe stanje
porabnikov električne
energije v primerjavi
z izhodiščnim letom
2015 (leto 2015 je
bilo določeno kot
izhodiščno leto, ker
smo takrat pričeli z
ukrepi učinkovite
rabe energije).
V letu 2024 smo
porabo zmanjšali za
18 %.
Ogljični odtis zaradi
poslovanja družbe
Uporaba obnovljivih
virov energije
Postavitev 1. faze
sončnih elektrarn na
objektih DARS
skupne moči
420 kWp.
Projektiranje in
izvedba 2. faze
sončnih elektrarn na
objektih DARS.
Ekonomsko-tehnična
analiza bo pokazala,
kje bodo elektrarne
stale in kakšna bo
njihova moč.
217.481 evrov
(projektiranje
2. faze).
Zmanjšati delež
izpustov CO
2
ekv
.
(obseg 1 in obseg 2)
na km omrežja AC in
HC v upravljanju za
50 % do leta 2025
glede na leto 2019
in znižanje stroškov
za električno
energijo.
Ogljični odtis
uporabnikov
avtocestnega
omrežja
Dokončana je bila
izdelava PZI za
ureditev energetske
infrastrukture na
malih počivališčih, na
katerih bo najemnik
Pridobitev
manjkajočih
gradbenih dovoljenj
za postavitev
transformatorskih
postaj, priprava
2.000.000 evrov
Zmanjšanje izpustov
TGP.
LETNO POROČILO 2024 DARS 124
Vpliv/p
Ukrepi, izvedeni v
letu 2024
Predvideni znesek za
ukrepe od leta 2025
naprej
Cilji
Namestitev polnilnic
za električna vozila
vodi v večanje števila
uporabnikov (višji
prihodki)
postavil polnilnice e-
vozil.
javnega naročila za
izvedbo (2025) in
izvedba vzpostavitve
energetske
infrastrukture (2025–
2026).
Poraba goriva
Ogljični odtis zaradi
poslovanja družbe
Izdelava PZI za
postavitev polnilnic
električnih vozil na
objektih DARS.
Izvedba javnega
naročila za postavitev
polnilnic električnih
vozil na objektih
DARS (2025), izvedba
postavitve polnilnic
na objektih DARS
(2025–2027, odvisno
od potrebe oziroma
dinamike
posodobitve voznega
parka z električnimi
vozili).
1.050.000 evrov
Zmanjšati delež
izpustov CO
2
ekv
.
(obseg 1 in obseg 2)
na km omrežja AC in
HC v upravljanju za
50 % do leta 2025
glede na leto 2019.
Poraba energije
zaradi poslovanja
družbe
Ogljični odtis zaradi
poslovanja družbe
Priključitev ACB
Slovenske Konjice na
distribucijsko
omrežje zemeljskega
plina.
Obnova stavbe CN
Tepanje.
Postopne obnove
objektov ACB.
Nadgradnja
energetsko-
informacijskega
sistema EIS.
Po posameznih
projektih.
189.927 evrov
Zmanjšati porabo
energentov za
ogrevanje za 35 % do
leta 2025 glede na
izhodiščno leto 2015.
Zmanjševanje porabe goriva med uporabniki družba DARS zagotavlja z gradnjo cest z višjo ravnjo uslug in z
nadgradnjo sistemov za nadzor in vodenje prometa (npr. vlaganja v vzpostavitev sistema za upravljanje hitrosti
na ljubljanskem obroču in vpadnicah).
Ukrepi in cilji, ki izhajajo iz Strategije družbe DARS 2021–2025, še ne pokrivajo negativnega vpliva zaradi
ogljičnega odtisa, povezanega z gradbenimi materiali in gradbenimi deli, smo pa to deloma že začeli naslavljati v
sklopu krožnega gospodarstva, v katerem se spodbuja ponovna uporaba asfalta (za več informacij glejte E5-2).
E1-4 – Cilji v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje
Družba DARS zasleduje cilje zmanjšanja emisij TGP, ki si jih je Republika Slovenija zastavila v Nacionalnem
energetskem in podnebnem načrtu ter se odražajo v Strategiji družbe DARS 2021–2025 in Energetskih ciljih in
programih, kjer smo si zastavili konkretna prizadevanja na tem področju. Za spremljanje napredka uporabljamo
dva ključna kazalnika, in sicer:
1. Zmanjšanje deleža rabe energije za 9 % na kilometer omrežja avtocest in hitrih cest do leta 2025 glede
na leto 2019.
2. Zmanjšanje deleža izpustov CO
2
ekv. (obseg 1 in obseg 2) na kilometer omrežja avtocest in hitrih cest v
upravljanju za 50 % do leta 2025 glede na leto 2019.
Za doseganje teh ciljev je družba sprejela operativne cilje, ki natančneje določajo posamezna področja, na katerih
želimo zmanjšati rabo energije in s tem izpuste TGP. Tiste, ki še niso navedeni v Tabeli 34: Ukrepi, viri in cilji na
področju podnebnih sprememb, navajamo tukaj:
• Vzpostavitev sistema za gospodarjenje s celotno cestno infrastrukturo: 75 % do leta 2025 v primerjavi s
50 % leta 2019.
• Zagotovitev 50 električnih polnilnic skupne nazivne moči 1.250 kW za polnjenje električnih vozil na
ključnih poslovnih objektih družbe do leta 2025.
LETNO POROČILO 2024 DARS 125
• Zmanjšati povprečno porabo goriva za delovna vozila in mehanizacijo ter lahka tovorna vozila za 4 % do
leta 2025 glede na leto 2019.
• Povečati delež energije iz obnovljivih virov do leta 2025 v skupni porabi na področjih ogrevanja na 20 %
glede na leto 2019 in električne energije na 2 % glede na leto 2019.
• Analiza vplivov novogradnje HC ali AC na obstoječe stanje, vključno z izračunom okoljskih vplivov (hrup,
zrak, prašni delci) na vplivnem območju novogradnje za odsek HC Novo mesto–Osredek.
Pri izbiri izhodiščnega leta za cilj zmanjšanja emisij TGP smo upoštevali priporočilo standarda ESRS, da se kot
izhodiščno leto določi leto pred izvedbo pomembnejših ukrepov.
Konkretni cilji zmanjšanja emisij TGP do leta 2030 bodo opredeljeni v Strategiji družbe DARS 2026–2030. Prav
tako bomo nabor ukrepov v »Energetskih ciljih in programih« dopolnili s podatki o zmanjšanju emisij TGP.
Smernice razogljičenja družbe do leta 2030 s pogledom do leta 2050 so opredeljene v Strategiji energetske in
snovne učinkovitosti ter trajnostnega razvoja DARS d.d. do leta 2030.
E1-5 – Poraba energije in mešanica virov energije
Družba DARS ima področje energije sistematično obvladovano, kar potrjuje pridobljeni mednarodni standard ISO
50001. Prav tako smo v zaključni fazi uvedbe sistema ravnanja z okoljem po zahtevah standarda ISO 14001, ki ga
bomo certificirali s strani zunanje akreditirane institucije v prvi polovici leta 2025.
V nadaljevanju razkriti podatki o porabi energije so pripravljeni v skladu z zahtevami ESRS:
• Upoštevana je samo energija, uporabljena v postopkih, ki so v lasti ali pod nadzorom družbe DARS, pri
čemer je uporabljen enak obseg kot za poročanje o emisijah TGP obsega 1 in 2.
• Vključena so samo goriva, ki se uporabljajo za energetske namene.
• Vsi predstavljeni podatki o rabi energije so preračunani v energijske enote (MWh) z uporabo spodnje
kurilne vrednosti.
• Poročana je raba končne energije.
• Pri razdelitvi električne energije je bil upoštevan konservativni pristop, in sicer je bila kot OVE
upoštevana le energija, za katero ima DARS d.d. potrdila o izvoru, za jedrsko pa energija, za katero
dobavitelj električne energije GEN-I jamči, da je iz tega vira. Za vso ostalo električno energijo je bilo
upoštevano, kot da je iz fosilnih virov.
Energija iz neobnovljivih virov zajema porabo energentov za ogrevanje stavb (UNP-propan, UNP-propan – butan,
zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in ELKO), za delovanje predorov, razsvetljave in ostalih porabnikov električne
energije (električna energija iz neobnovljivih virov) in vozila ter mehanizacija družbe DARS (bencin, dizel in CNG).
Energija iz obnovljivih virov zajema porabo ogrevanja stavb (biomasa) in zelene električne energije za delovanje
predorov, razsvetljave in ostalih porabnikov električne energije. Podatki o rabi energentov se zbirajo centralno
na DARS d.d.
Podatki o porabi električne energije so glede na potrdila o izvoru ločeno vodeni za električno energijo brez potrdil
o izvoru, ki se šteje za proizvedeno iz fosilnih goriv, električno energijo iz OVE ter električno energijo iz jedrske
elektrarne. Raba energije električnih vozil je ocenjena na podlagi prevoženih kilometrov in povprečne porabe na
km (0,17 kWh/km).
Družba DARS se z letno porabo energije 42,61 GWh v letu 2024 uvršča med velike slovenske porabnike energije.
Glede na procese družbe, ki jih določa potreba po upravljanju predorov in osvetljevanju površin ter tudi po
upravljanju in vzdrževanju cest, največji delež porabljene energije predstavlja električna energija. Sledi ji poraba
goriva za pogon vozil in mehanizacije. Manjši del energije se porablja za potrebe ogrevanja objektov, vendar je
tudi to področje zaradi velikih možnosti optimizacije pomemben element upravljanja energije.
Podatki o porabi energije so predstavljeni v spodnji tabeli.
LETNO POROČILO 2024 DARS 126
Tabela 35:
Poraba energije, povezana z lastnimi
dejavnostmi
(2019)
Primerjalno
leto (2023)
N
(2024)
(2024/
2023)-1
Poraba goriva iz premoga in proizvodov iz
premoga (v MWh)
0,0
0,0
0,0
Poraba goriva iz surove nafte in naftnih
proizvodov (v MWh)
21.024,7
19.827,1
18.870,7
–5 %
Poraba goriva iz zemeljskega plina (v MWh)
1.224,1
1.340,7
1.736,0
29 %
Poraba goriva iz drugih fosilnih virov (v MWh)
0,0
0,0
0,0
Poraba kupljene ali pridobljene električne
energije, toplote, pare ali hlajenja iz fosilnih
virov (v MWh)
12.186,8
11.141,2
5.139,0
–54 %
Skupna poraba energije iz fosilnih virov
(v MWh)
34.435,5
32.309,0
25.745,7
–20 %
skupni porabi energije
(v %)
75 %
74 %
60 %
–19 %
Skupna poraba energije iz jedrskih virov
(v MWh)
0,0
0,0
5.871,3
v skupni porabi
energije (v %)
0 %
0 %
14 %
Poraba goriva za obnovljive vire (vključno
z biomaso, bioplinom, biogorivi, vodikom iz
obnovljivih virov itd.) (v MWh)
60,1
403,1
413,2
2 %
Poraba kupljene ali pridobljene električne
energije, toplote, pare in hlajenja iz
obnovljivih virov (v MWh)
11.287,5
10.779,0
10.583,1
–2 %
Poraba samoproizvedene energije iz
negorivnih obnovljivih virov (v MWh)
0,0
0,0
0,0
Skupna poraba energije iz obnovljivih virov
(v MWh)
11.347,6
11.182,2
10.996,3
–2 %
obnovljivih virov v skupni porabi
energije (v %)
24,8 %
25,7 %
25,8 %
0,4 %
Skupna poraba energije (v MWh)
45.783,1
43.491,2
42.613,4
–2 %
Družba DARS v letu 2024 ni imela lastne proizvodnje energije. Postavljene sončne elektrarne namreč v letu 2024
še niso obratovale.
Skupna poraba energije v družbi DARS je padla zaradi uspešne izvedbe ukrepov, izvedenih v letu 2024:
• zaključek 5. faze menjave svetilk cestne razsvetljave na LED-tehnologijo,
• energetska prenova stavb,
• zmanjšana poraba goriva zaradi nakupa 58 sodobnih tovornih vozil z vgrajenim sistemom za spremljanje
porabe v realnem času,
• menjava osebnih vozil za varčnejša, del voznega parka pa se je zamenjal za električna vozila.
Energijska intenzivnost na podlagi neto prihodkov
Družba DARS posluje samo v panogi H52.210 – Spremljajoče storitvene dejavnosti v kopenskem prevozu, torej
sodi med podjetja, ki delujejo v podnebnih sektorjih z velikim vplivom v skladu z ESRS.
V spodnji tabeli je prikazan podatek o čistem prihodku od prodaje (AOP 110), ki je bil uporabljen za izračun
energijske intenzivnosti. Družba DARS nima drugih neto prihodkov.
LETNO POROČILO 2024 DARS 127
Tabela 36:
2019
2023
2024
Neto prihodki iz dejavnosti v podnebnih sektorjih z velikim vplivom, ki
se uporabljajo za izračun energijske intenzivnosti [EUR]
480.750.876
525.295.410
550.196.418
Neto prihodki (drugo) [EUR]
0
0
0
Skupni neto prihodki (računovodski izkazi) [EUR]
480.750.876
525.295.410
550.196.418
Energijska intenzivnost za leto 2024 za družbo DARS znaša 77,5 MWh/milijon evrov in je bila glede na preteklo
leto nižja za 6,5 %. Zmanjšanje je posledica tako višjih prihodkov (za 5 %) kot nižje rabe energije (za 2 %).
Tabela 37: Energijska intenzivnost
Energijska intenzivnost na neto prihodke
2019
2023
2024
2024/2023
Skupna poraba energije iz dejavnosti v podnebnih sektorjih z
velikim vplivom na neto prihodke iz dejavnosti v podnebnih
sektorjih z velikim vplivom (v MWh/mio EUR)
95,2
82,8
77,5
–6,5 %
E1-6 – Bruto emisije TGP obsegov 1, 2 in 3 ter skupne emisije TGP
Izračuni emisij TGP so bili pripravljeni v skladu z zahtevami ESRS:
• Narejeni so bili v skladu z zahtevami Protokola o TGP (»GHG Protocol«).
• Uporabljena metodologija je za posamezne obsege razkrita v nadaljevanju, skupaj z opisom uporabljenih
predpostavk in emisijskih faktorjev.
• V izračunu so upoštevane emisije CO
2
, CH
4
, N
2
O in HFC. Ostale emisije se ne pojavljajo. Pri izračunu se
uporablja skupni TGP emisijski faktor, ki upošteva AR5-potenciale globalnega segrevanja.
Emisije obsega 1
Za izračun emisij toplogrednih plinov se uporablja izhodiščna enačba, in sicer se emisije izračunajo kot produkt
aktivnosti (količine) in emisijskega faktorja za to aktivnost.
V primeru goriv se tako aktivnosti (enota, v kateri je na voljo podatek o energentu) pomnoži s faktorjem za
preračun in z emisijskih faktorjem za to gorivo. Emisijski faktor je podan v TGP (CO
2
ekv.) na kWh. Za izračun TGP
je uporabljen GWP AR5-faktor v skladu z uporabljenim faktorjem za pripravo nacionalnih evidenc, ki se poročajo
UNFCCC in EU. Ta faktor se na podlagi določb v UNFCCC in EU uporablja za podatke 2021–2030.
V primeru plinov, ki imajo globalni toplogredni učinek (GWP – Global Warming Potential) (npr. SF6 in hladiva iz
klimatskih naprav), se aktivnost (količina plina) pomnoži s faktorjem GWP (npr. 1 kg hladiva R134a povzroči enak
TGP učinek kot 1.300 kg CO
2
).
Podatki o uporabljenih hladivih so pridobljeni od serviserjev hladilnih naprav.
Tabela 38:
Obseg 1
Viri emisijskih faktorjev
1.1
Zgorevanje goriv v
stacionarnih napravah
Podatki IJS-CEU na podlagi faktorjev v nacionalnih evidencah emisij (za tekoče
leto se uporabi faktor leta N-2, torej za leto 2024 faktor za leto 2022, saj se
evidence objavljajo z dvoletnim zamikom).
1.2
Zgorevanje goriv v
vozilih/za prevoz
Enako kot zgoraj.
1.3
Ubežne in druge emisije
(npr. hladiva, kmetijstvo)
UK Defra; https://www.gov.uk/government/collections/government-
conversion-factors-for-company-reporting.
1.4
Procesne emisije
Se ne pojavljajo.
Izhodiščno leto je usklajeno s ključnimi kazalniki v Strategiji družbe DARS 2021–2025.
LETNO POROČILO 2024 DARS 128
Emisije obsega 1 so leta 2024 znašale 5.414 tCO
2
ekv. in so bile glede na preteklo leto nižje za 2,6 %, glede na
izhodiščno leto pa nižje za 8,0 %, kar je posledica uvedenih ukrepov učinkovite rabe energije, kot so energetska
prenova stavb, zmanjšana poraba goriva zaradi nakupa sodobnih tovornih vozil z vgrajenim sistemom za
spremljanje porabe v realnem času, menjava osebnih vozil za varčnejša, del voznega parka se je zamenjal za
električna vozila. Največji del emisij odpade na zgorevanje goriv v vozilih (84 %), sledi zgorevanje goriv v
stacionarnih napravah (15 %), ubežne emisije pa predstavljajo 0,4 %.
Tabela 39: Emisije TGP za obseg 1 v skladu z ESRS
leto
(2019)
Primerjalno
leto (2023)
N (2024)
% N/N-1
Mejnik
2025
Mejnik
2030*
Mejnik
2050*
Letni cilj
v %
/
leto
Bruto emisije TGP
obsega 1 [tCO
2
ekv
.
]
5.885,1
5.557,7
5.414,0
–2,6 %
5330
-
-
–1,60 %
* Opomba: Mejniki za leto 2030 in 2050 bodo opredeljeni v Strategiji družbe DARS 2026–2030 ter posodobljenih smernicah
razvoja družbe do leta 2030 s pogledom do leta 2050. O tem bomo poročali v naslednjem poročilu.
Družba DARS med energenti uporablja tudi lesno biomaso, pri zgorevanju katere nastajajo emisije CO
2
, ki pa se
skladno v skladu z metodologijo IPCC in Protokolom o TGP ne prikazujejo v obsegu 1, ampak temveč jih navajamo
posebej. Leta 2024 so emisije CO
2
iz zgorevanja biogenih goriv znašale 12,9 tCO
2
.
V družbi nimamo naprav, ki bi bile vključene v ETS1, zato je njihov delež enak 0.
Emisije obsega 2
Emisije obsega 2 se izračunavajo po lokacijskem in tržnem pristopu in obsegajo porabo električne energije in
daljinske toplote. V primeru električne energije gre za njeno rabo za delovanje predorov, razsvetljave in ostalih
porabnikov električne energije.
Poraba električne energije električnih avtomobilov se poroča v obsegu 2, pri čemer prihaja do dvojnega štetja
porabe električne energije, saj ni podatka o deležu kilometrov, ki jih električni avtomobili prevozijo z elektriko,
pretočeno na lokacijah DARS d.d. Zato se vsa električna energija avtomobilov prišteje k porabi električne energije
DARS d.d.
Daljinska toplota se porablja le v objektih Dunajska 5 in 7, ki jih DARS najema za svoje potrebe. Konec leta 2024
je DARS začel s selitvijo zaposlenih v novo poslovno stavbo, zato so se prostori na Dunajski 5 uporabljali le do
konca leta 2024, prostori na Dunajski 7 pa do konca februarja 2025.
Tabela 40:
Obseg 2
Viri emisijskih faktorjev
2.1
Nakup električne energije
Po tržni metodi emisijski faktor 0 za električno energijo, za katero je bilo
predloženo potrdilo o izvoru, enako velja tudi za elektriko iz jedrske elektrarne
(potrdilo račun dobavitelja), za preostanek emisijski faktor Agencije za energijo
(https://www.agen-rs.si/izvajalci/elektrika/maloprodajni-trg/objava-sestave-
proizvodnih-virov) oziroma za elektriko, dobavljeno s strani dobavitelja
Petrol d. d., emisijski faktor, objavljen na njihovi strani za leto 2023, ker je bil na
računu emisijski faktor za leto 2022. Objavljen je samo faktor za CO
2
/kWh, zato
se uporabi ta. Razlika med faktorji TGP in CO
2
je manj kot 1 %, zato je napaka, ki
jo s tem naredimo, zanemarljiva. Za tekoče leto se uporabi faktor preteklega
leta.
Podatki za lokacijsko metodo so na voljo na spletni strani IJS-CEU,
https://ceu.ijs.si/izpusti-co2-tgp-na-enoto-elektricne-energije/, za ustrezno
leto, v g CO
2
ekv./kWh. Za tekoče leto se uporabi faktor preteklega leta.
2.2
Nakup daljinske toplote,
pare in hladu
Emisijski faktor za toploto/hlad za izračun po tržni metodi, ki ga izračunava in
javno objavlja dobavitelj toplote/hladu, se upošteva na tak način (samo
Ljubljana), za ostale pa faktorje za lokacijsko metodo: https://ceu.ijs.si/izpusti-
co2-tgp-na-enoto-elektricne-energije/. Dobavitelji objavljajo emisijski faktor
samo za CO
2
, zato se uporabi ta. Razlika med faktorji TGP in CO
2
je manj kot 1
%, zato je napaka, ki jo s tem naredimo, zanemarljiva.
LETNO POROČILO 2024 DARS 129
Obseg 2
Viri emisijskih faktorjev
Emisijski faktor za toploto/paro/hlad za izračun po lokacijski metodi:
https://ceu.ijs.si/izpusti-co2-tgp-na-enoto-elektricne-energije/.
V obeh primerih se za tekoče leto uporabi faktor preteklega leta.
Družba DARS je v letu 2024 električno energijo v mesecih od januarja do vključno maja kupovala od dobavitelja
Petrol d. d., od junija do decembra od GEN-I, od oktobra do decembra pa še dodatno od podjetja SunContract za
objekte, na katere so namestili sončne elektrarne. Za polovico elektrike je DARS d.d. zakupil potrdila o izvoru in
jo zato obravnavamo kot elektriko iz OVE. Za polovico elektrike, dobavljene s strani Petrola, je privzeto, da je iz
fosilnih virov in se uporablja emisijski faktor Petrola, enako velja tudi za elektriko, dobavljeno s strani podjetja
SunContract, za polovico elektrike, dobavljene s strani GEN-I, pa se upošteva, da je iz jedrske elektrarne.
Za daljinsko toploto, dobavljeno objektom Dunajska 5 in 7, se upošteva emisijski faktor Energetike Ljubljana, ki
je dostopen na njihovi spletni strani in upošteva mešanico vseh goriv, ki se uporabljajo za proizvodnjo daljinske
toplote. Energetika Ljubljana za proizvodnjo uporablja tudi lesno biomaso, vendar ne objavlja podatka o tem,
kolikšen del toplote je proizveden iz lesne biomase, ter ločeno emisijskih faktorjev za proizvodnjo iz lesne
biomase ter iz ostalih goriv. Zato za obseg 2 ni mogoče izračunati emisij iz uporabe biogenih goriv za proizvodnjo
toplote.
Emisije obsega 2 po tržnem pristopu za leto 2024 znašajo 2.028 tCO
2
ekv., kar je 55 % manj kot leto prej.
Zmanjšanje je posledica zamenjave dobavitelja, ki namesto elektrike iz fosilnih virov dobavlja elektriko iz jedrske
elektrarne. Za polovico vse porabljene električne energije so bila pridobljena potrdila o izvoru. Emisije iz rabe
električne energije v skupnih emisijah obsega 2 po tržnem pristopu predstavljajo 96 %, preostanek odpade na
daljinsko toploto. Skupna raba električne energije je leta 2024 znašala 21.406 MWh, kar je 2 % manj kot leto prej.
Emisije po lokacijskem pristopu so bile leta 2024 5.088 tCO
2
ekv., kar je 19 % manj kot leto prej. Znižanje je
predvsem posledica nižjega emisijskega faktorja za elektriko kot posledica višje proizvodnje električne energije v
hidroelektrarnah v Sloveniji glede na preteklo leto. Emisije iz rabe električne energije so v skupnih emisijah
obsega 2 po lokacijskem pristopu predstavljale 99 %.
Tabela 41: Emisije obsega 2 v skladu z ESRS
leto
(2019)
Primerjalno
leto (2023)
N (2024)
% N/N-1
Mejnik
2025
Mejnik
2030*
Mejnik
2050*
Letni cilj
v %
/
leto
Bruto lokacijske
emisije TGP
obsega 2 [tCO
2
ekv.]
7.845,9
6.264,5
5.087,7
–18,8 %
5000
-
-
7 %
Bruto tržne emisije
TGP obsega 2
[tCO
2
ekv.]
7.669,4
4.491,3
2.027,8
–54,9 %
1470
-
-
14,7 %
* Opomba: Mejniki za leti 2030 in 2050 bodo opredeljeni v Strategiji družbe DARS 2026–2030 ter posodobljenih smernicah
razvoja družbe do leta 2030 s pogledom do leta 2050. O tem bomo poročali v naslednjem poročilu.
Emisije obsega 3
DARS d.d. je na podlagi analize kategorij emisij obsega 3 po Protokolu o TGP identificiral naslednje pomembne
kategorije, upoštevaje tudi razpoložljivost podatkov:
• Nakup materialov in storitev (3.1): Podatki o porabi papirja so pridobljeni na podlagi dobav. Podatki o
porabi vode so ocenjeni na podlagi računov, saj v času priprave izračuna ni bilo mogoče pridobiti računov
za vse lokacije. Za leto 2024 je bila prvič izračunana tudi ocena emisij, ki izvirajo iz gradenj in obnov. Ta
ocena sloni na specifičnih emisijah za tri ključne gradbene materiale z najvišjim ogljičnim odtisom
(beton, asfalt in jeklo). V izračunu ogljičnega odtisa so upoštevane količine teh materialov, ki smo jih
ocenili na podlagi podatkov obračunanih gradbenih del od januarja do vključno novembra 2024.
• Ravnanje z odpadki (3.5): Podatki o nastalih količinah odpadkov vključujejo mešane komunalne
odpadke iz malih počivališč, ki jih določimo na osnovi tehtanja in oceno mešanih komunalnih odpadkov
iz ostalih lokacij družbe (brez lokacije Dragomelj in počitniških kapacitet). Količino nastalih mešanih
komunalnih odpadkov na lokacijah družbe smo ocenili na osnovi prejetih računov, kjer je del računov v
LETNO POROČILO 2024 DARS 130
kilogramih in del računov v litrih. Za pretvorbo iz litrov v kilograme smo uporabili pretvorbeni faktor 0,3
kg/liter (to je predpostavljena specifična teža mešanih komunalnih odpadkov). Poleg tega smo
predpostavili, da so bili zabojniki ob prevzemu polni. Skupno količino mešanih komunalnih odpadkov v
letu 2024 smo določili na osnovi analize prejetih računov v mesecu juniju in juliju 2024. Vrednost za
mesec julij, ki je značilna za visoko turistično sezono v juliju in avgustu, smo pomnožili s faktorjem 2,
vrednost za mesec junij, ki je značilna za preostale mesece v letu, pa smo pomnožili s faktorjem 10.
Službene poti (3.6): Emisije iz službenih poti so določene samo za lete. Ločeno so obravnavani leti znotraj
EU (predpostavljena povprečna razdalja 1.836 km – povratni let) in medcelinski (predpostavljena
povprečna razdalja 13.592 km – povratni let).
• Prevoz zaposlenih na delo in z dela (3.7): Emisije za prevoz na delo so ocenjene na podlagi podatka o
oddaljenosti od službe, ki se uporablja za povračilo za prevoz na delo, ter predpostavke, da vsi
uporabljajo avtomobile. Če se uporablja službeni avto, je emisijski faktor 0, da ne pride do dvojnega
štetja.
• Uporaba proizvodov in storitev (3.11): Izračunano v skladu z metodologijo, ki je opisana v posebnem
poročilu Instituta Jožef Stefan, na podlagi podatkov števcev vozil na cestah v upravljanju DARS.
Tabela 42: 3
Obseg 3
Viri emisijskih faktorjev
3.1
Nakup materialov in
storitev
UK Defra, https://www.gov.uk/government/collections/government-
conversion-factors-for-company-reporting, zavihek Material Use, Water supply
(nakup papirja in vode)
Podatki o specifičnih emisijah za tri ključne gradbene materiale (beton, asfalt in
jeklo) so opredeljeni v Metodologiji IJS-CEU (Okvirne vrednosti izpustov pri
uporabi nekaterih tipičnih gradbenih materialov, dr. Gašper Stegnar, Matjaž
Česen, dr. Marko Kovač, V2, 19. februar 2025)
3.5
Ravnanje z odpadki
UK Defra, https://www.gov.uk/government/collections/government-
conversion-factors-for-company-reporting, zavihek Waste disposal
3.6
Službene poti
IJS-CEU za peš, kolo, električni skiro, električni kolo
UK Defra, https://www.gov.uk/government/collections/government-
conversion-factors-for-company-reporting, zavihek Business travel – land, air
3.7
Prevoz zaposlenih na delo
in z dela
Enako kot zgoraj
3.11
Uporaba
proizvodov/storitev
Metodologija IJS-CEU (posebno poročilo) – model COPERT
Tabela 43: Emisije obsega 3 v skladu z ESRS
leto
(2019)
Primerjalno
leto (2023)
N (2024)
% N/N-1
Mejnik
2025*
Mejnik
2030*
Letni cilj
v %
/
leto
Bruto posredne emisije TGP
obsega 3 [tCO
2
ekv.]
2.106.607,3
2.183.883,0
3,70%
-
-
-
Kupljeno blago in storitve
[tCO
2
ekv.]
27,3
25,7
23,7
–8,0 %
-
-
-
Investicijsko blago [tCO
2
ekv.]
38.609,7
-
-
-
Dejavnosti, povezane
z gorivom in energijo
[tCO
2
ekv.]
-
-
-
Prevoz in distribucija v višjem
delu vrednostne verige
[tCO
2
ekv.]
-
-
-
Odpadki, nastali pri
dejavnostih [tCO
2
ekv.]
250,5
284,4
284,4
0,0 %
-
-
-
Službena potovanja
[tCO
2
ekv.]
23,9
5,8**
39,0
572,0 %
-
-
-
Prevoz zaposlenih na delo
[tCO
2
ekv.]
4.690,7
3.281,4
1.749,9
–46,7 %
-
-
-
LETNO POROČILO 2024 DARS 131
leto
(2019)
Primerjalno
leto (2023)
N (2024)
% N/N-1
Mejnik
2025*
Mejnik
2030*
Letni cilj
v %
/
leto
Sredstva, zakupljena v višjem
delu vrednostne verige
[tCO
2
ekv.]
-
-
-
Prevoz in distribucija v nižjem
delu vrednostne verige
[tCO
2
ekv.]
-
-
-
Predelava prodanih
proizvodov [tCO
2
ekv.]
-
-
-
Uporaba prodanih proizvodov
[tCO
2
ekv.]
2.103.010
2.143.200
1,88 %
-
-
-
Ravnanje z izrabljenimi
prodanimi proizvodi
[tCO
2
ekv.]
-
-
-
Sredstva, zakupljena v nižjem
delu vrednostne verige
[tCO
2
ekv.]
-
-
-
Franšize [tCO
2
ekv.]
-
-
-
Finančne naložbe [tCO
2
ekv.]
-
-
-
* Opomba: Mejnikov obsega 3 za leti 2030 in 2050 ni smiselno določiti, saj največji delež emisij povzročijo uporabniki avtocest.
Te emisije so odvisne od sestave voznega parka, prometnih tokov in rasti prometa, na kar kot družba DARS nimamo
pomembnega vpliva. Drugi največji delež emisij izhaja iz gradenj in obnov. Te emisije pa so odvisne od obsega investicij, ki od
leta do leta nihajo.
** Opomba: Obseg službenih potovanj je bil v letu 2023 še vedno zmanjšan kot posledica epidemije covida-19. To se je
odražalo v zmanjšanju števila potovanj in posledično emisij TGP.
Glede na podatke, ki smo jih uporabili v izračunu kategorij obsega 3, lahko samo kategorijo 3.7 Prevoz zaposlenih
na delo štejemo kot primarni podatek. Torej smo na podlagi primarnih podatkov izračunali samo delež 3.7 Prevoz
zaposlenih na delo s celotnimi emisijami obsega 3, kar znese 0,08 %.
Tabela 44: upaj z utemeljitvijo
obsega 3
Utemeljitev
3.1
Kupljeno blago in storitve
Vključen nakup papirja,
vode.
Emisije iz porabe vode in papirja se
izračunavajo že od leta 2014. Emisije so
izračunane z zmnožkom porabe in
emisijskega faktorja.
3.2
Investicijsko blago
Ocenjene so bile emisije iz
porabe jekla, betona in
asfalta.
Emisije iz porabe jekla, betona in asfalta
predstavljajo pomemben vir emisij, zato so
bile vključene v obseg 3.
3.3
Dejavnosti, povezane z gorivom in
energijo
Ni vključeno.
Ni vključeno, ker so emisije glede na ostale
vire obsega 3 minimalne.
3.4
Prevoz in distribucija v višjem delu
vrednostne verige
Ni vključeno.
Ni vključeno zaradi pomanjkanja podatkov.
3.5
Odpadki, nastali pri dejavnostih
Vključeno le za dejavnost
DARS d.d.
3.6
Službena potovanja
Vključene so emisije zaradi
letov v EU in čezoceanskih
letov.
3.7
Prevoz zaposlenih na delo
Vključeni so vsi viri emisij.
3.8
Sredstva, zakupljena v višjem delu
vrednostne verige
Ni relevantno. Raba energije
v najetih prostorih je že
vključena v obsega 1 in 2.
3.9
Prevoz in distribucija v nižjem delu
vrednostne verige
Ni relevantno.
3.10
Predelava prodanih proizvodov
Ni relevantno.
LETNO POROČILO 2024 DARS 132
obsega 3
Utemeljitev
3.11
Uporaba prodanih proizvodov
Emisije zaradi uporabe
avtocest. Ocena je bila
narejena v posebni študiji.
3.12
Ravnanje z izrabljenimi prodanimi
proizvodi
Ni relevantno.
3.13
Sredstva, zakupljena v nižjem delu
vrednostne verige
Ni relevantno.
3.14
Franšize
Ni relevantno.
3.15
Naložbe
Ni relevantno.
Za emisije CO
2
iz zgorevanja ali biorazgradnje biomase, ki nastanejo v višjem ali nižjem delu vrednostne verige,
ni podatka.
Skupne emisije
Skupne emisije so izračunane kot vsota emisij obsegov 1, 2 in 3.
Tabela 45: Skupne emisije podjetja DARS d.d.
leto
(2019)
Primerjalno
leto (2023)
N (2024)
% N/N-1
Mejnik
2025*
Mejnik
2030*
Mejnik
2050*
Letni cilj
v %
/
leto
Skupne emisije TGP
(lokacijske)
18.723,4
2.118.429,5
2.194.384,7
3,59 %
Skupne emisije TGP
(tržne)
18.546,9
2.116.656,4
2.191.324,8
3,53 %
* Opomba: Mejnikov za skupne emisije za leta 2025, 2030 in 2050 ni smiselno določiti, saj največji delež emisij povzročijo
uporabniki avtocest. Te emisije so odvisne od sestave voznega parka, prometnih tokov in rasti prometa, na kar kot družba
DARS nimamo pomembnega vpliva. Drugi največji delež emisij izhaja iz gradenj in obnov. Te emisije pa so odvisne od obsega
investicij, ki od leta do leta nihajo. Mejnike lahko določimo za emisije TGP obsegov 1 in 2, ki smo jih predstavili v predhodnih
tabelah.
Intenzivnost TGP na podlagi neto prihodkov
Za izračun intenzivnosti TGP smo uporabili enake neto prihodke, kot za izračun energijske intenzivnosti v tabeli
36 v poglavju E1-5. Intenzivnost emisij TGP (skupne emisije TGP na neto prihodke) glede na tržni pristop za leto
2024 znaša 3.982,8 tCO
2
ekv./milijon evrov in je za 1,2 % nižja kot leto prej.
Intenzivnost emisij TGP (skupne emisije TGP na neto prihodke) glede na lokacijski pristop za leto 2024 znaša
3.988,4 tCO
2
ekv./milijon evrov in je za 1,1 % nižja kot leto prej.
Tabela 46: Emisijska intenzivnost
Energijska intenzivnost na neto prihodke
2019
2023
2024
2024/2023
Skupne emisije TGP (lokacijske) na neto prihodke (v tonah
ekvivalenta CO
2
/mio EUR)
38,9
4.032,8
3.988,4
–1,1 %
Skupne emisije TGP (tržne) na neto prihodke (v tonah
ekvivalenta CO
2
/mio EUR)
38,6
4.029,5
3.982,8
–1,2 %
V izračunu skupnih emisij TGP za leto 2019 niso bile vključene kategorije Uporaba prodanih proizvodov (emisije
zaradi uporabe avtocest), ki so vključene v leti 2023 in 2024, ter Investicijsko blago (emisije iz porabe jekla, betona
in asfalta pri gradnjah in obnovah), ki so vključene v leto 2024.
I.15.2.3 ESRS E2 Onesnaževanje
Družba DARS je na osnovi analize dvojne pomembnosti na področju onesnaževanja prepoznala naslednje
pomembne podteme ter znotraj nje naslednje vplive:
LETNO POROČILO 2024 DARS 133
Tabela 47:
Vrednostna veriga
Navzgor
Lastno
poslovanje
Navzdol
Kratko-
ročno
Srednje-
ročno
Dolgo-
ročno
Onesnaževanje zraka zaradi povečanega
obsega prometa
Povečevanje prometa, ki vodi k višjim izpustom
polutantov
Morebitni
negativni
vpliv
●
●
Onesnaževanje zraka, vode in tal zaradi
gradnje in vzdrževanja avtocest
Onesnaževanje, ki nastaja v vrednostni verigi,
med drugim zaradi gradbenih dejavnosti in ob
proizvodnji gradbenih materialov
Dejanski
negativni
vpliv
●
●
Izpusti onesnaževal v ozračje zaradi
poslovanja družbe
Emisije polutantov kot posledica neposrednih
aktivnosti DARS, npr. gradnje, vzdrževanja,
logistike itd.
Dejanski
in
morebitni
pozitivni
vpliv
●
●
Izpusti vozil in razlitja nevarnih snovi
Onesnaženje podtalnice in površinskih voda
zaradi izpustov iz vozil in razlitja nevarnih
snovi
Dejanski
in
morebitni
negativni
vpliv
●
●
Preprečevanje onesnaževanja tal z lovilci
olja
Nameščanje lovilnikov olja za preprečevanje
onesnaževanja
Dejanski
pozitivni
vpliv
●
●
IRO-1 – Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih z
onesnaževanjem povezanih vplivov, tveganj in priložnosti
Postopek za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti je podrobno opisan v ESRS 2
IRO-1.
E2-1 – Politike v zvezi z onesnaževanjem
Trajnostna politika družbe DARS skupaj s Strategijo družbe DARS 2021–2025 postavlja okvir za naše delovanje v
smeri čim večjega zmanjšanja vplivov na okolje, povezanih z našimi dejavnostmi, vključno z onesnaževanjem. Več
o naših politikah preberite v ESRS 2 MDR-P, kjer so navedeni tudi podatki o najvišji ravni v organizaciji podjetja,
ki je odgovorna za izvajanje politik. O sodelovanju z zainteresiranimi stranmi pri oblikovanju politik pišemo v ESRS
2 SBM-2.
Čeprav v družbi nimamo posebne politike, ki bi se nanašala samo na onesnaževanje in s tem povezano blažitev
vplivov, pa to področje upravljamo z internimi dokumenti, kot so Navodilo o ravnanju z odpadki, Načrt zaščite in
reševanje ter Navodilo o vzdrževanju lovilcev olj in zadrževalnih bazenov. Odgovornost za izvajanje teh navodil
je na direktorjih posameznih področij. Pri svojem delovanju upoštevamo tudi vse državne okoljske predpise, ki
obravnavajo med drugim zaščito tal, voda in zraka.
Umeščanje v prostor in graditev HC in AC se medtem izvaja v skladu s prostorsko, gradbeno, okoljsko in drugo
zakonodajo.
Avtoceste in hitre ceste so glede na veljavne predpise prostorske ureditve državnega pomena, ki se umeščajo v
prostor z državnimi prostorskimi načrti (DPN). V sklopu postopka priprave DPN se v skladu z okoljsko zakonodajo
izvede tudi postopek celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) (npr. vpliv na podzemne vode, površinske vode,
tla, kmetijstvo, gozd, zdravje ljudi, hrup, zrak, zavarovana območja (kulturna dediščina, varstvo narave),
LETNO POROČILO 2024 DARS 134
vodovarstvena območja, itd.). Poleg tega v postopku priprave DPN sodelujejo nosilci urejanja prostora s
smernicami in mnenji (ki podajo usmeritve in podatke za načrtovanje iz svojega resorja) ter drugi deležniki (npr.
tangirane občine). V zaključku postopka CPVO se pridobi odločba ministrstva, pristojnega za okolje, o
sprejemljivosti vplivov izvedbe načrtovanih ureditev na okolje.
Ko je umeščanje v prostor zaključeno (in Vlada RS sprejme Uredbo o DPN), sledi na tej podlagi faza izdelave
projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in za izvedbo. Ker so AC in HC v skladu z gradbeno
zakonodajo zahtevni objekti, se zanje izvaja presoja vplivov na okolje (za pridobitev okoljevarstvenega soglasja),
katere vsebina in zaključki morajo biti vsebovani v projektni dokumentaciji. Izdelava projektne dokumentacije se
izvaja tudi v skladu z zahtevami mnenjedajalcev, ki so prav tako zavezani k podajanju zahtev, in sicer v skladu z
zakonodajo. Upravni organ izda gradbeno dovoljenje z upoštevanjem postopka presoje vplivov na okolje ter
izdelane projektne dokumentacije, ki upošteva zahteve mnenjedajalcev in kot tako že vsebuje zaveze investitorja
k spoštovanju okoljske zakonodaje v času gradnje z različnimi ukrepi in monitoringi.
Na področju varstva okolja DARS tako strogo sledi vsem predpisom in zahtevam, kot jih nalaga zakonodaja.
E2-2 – Ukrepi in viri v zvezi z onesnaževanjem
Trenutno ukrepi omilitve negativnih vplivov na področju onesnaževanja izhajajo iz zgoraj omenjenih
zakonodajnih zahtev in smo na njih delali že pred uvedbo Direktive CSRD in standardov ESRS.
Ukrepe, ki smo jih izvedli v letu 2024 oziroma jih še načrtujemo v prihodnje, smo v spodnji tabeli povezali s
prepoznanimi pomembnimi vplivi ter navedli cilje.
Tabela 48:
Vpliv
Ukrepi, izvedeni v letu
2024
Cilji
Izpusti iz vozil in razlitje
nevarnih snovi
Preprečevanje
onesnaževanja z lovilci olja
Onesnaževanje zraka, vode
in tal zaradi gradnje in
vzdrževanja avtocest
Izvajanje rednih letnih
čiščenj vseh najbolj
obremenjenih lovilnikov
olja (lokacije lovilnikov olja
na avtocestnih bazah in
izpostavah).
Čiščenje bolj obremenjenih
zadrževalnih bazenov ob
avtocesti in manj
obremenjenih zadrževalnih
bazenov, ki že dlje časa niso
bili očiščeni (redno
periodično čiščenje),
osnovno vzdrževanje
zadrževalnih bazenov.
Odvozi odpadnih
predorskih pralnih voda z
lokacije nastanka.
Čiščenje lovilnikov olj po
bazah in izpostavah enkrat
letno je stalni, ponavljajoči
se ukrep.
Sistem odvodnjavanja
meteornih voda vključno z
objekti lovilcev olj se letno
vzdržuje z namenom
zagotavljanja ustrezne
pretočnosti odvodnega
sistema in vzdrževanja
lovilcev olj v osnovni
funkciji.
Odvozi odpadnih
predorskih pralnih voda se
izvajajo kot posledica
pranja tunelov, slednje pa
je opredeljeno v programu
rednega vzdrževanja za
tekoče leto.
Skladnost z zahtevami
zakonodaje (smernicami,
mnenji).
Onesnaževanje zraka zaradi
povečanega obsega
prometa
Izpusti onesnaževal v
ozračje zaradi poslovanja
družbe
K zmanjšanju
onesnaževanja zraka iz
prometa prispevajo ukrepi,
omenjeni v E1-3 in
Pretočnosti.
DARS na podlagi Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05
(Uredba)) izvaja letni program obratovalnega monitoringa odpadnih voda z javnih cest. Obratovalni monitoring
LETNO POROČILO 2024 DARS 135
padavinske odpadne vode se izvaja v skladu z Letnim programom obratovalnega monitoringa, ki ga pripravi DARS
in ga za naslednje leto do 31. 10. tekočega leta v pregled posreduje na ministrstvo, pristojno za infrastrukturo, to
pa ga pošlje na ministrstvo, pristojno za okolje, v potrditev. Leta 2024 so se na reprezentativnem zadrževalniku
Sneberje petkrat izvedle meritve z namenom spremljanja emisij snovi v naravno okolje. Za vsako izmed izvedenih
vzorčenj izvajalec pripravi poročilo o stanju odpadne vode. Izvajalec po izvedbi celotnega predpisanega obsega
vzorčenj pripravi skupno poročilo o monitoringu odpadnih vod za preteklo leto, ki ga DARS skupaj s poročilom o
izvedenih aktivnostih na zadrževalnih bazenih do 31. 3. tekočega leta posreduje na ministrstvo, pristojno za
okolje. Leta 2024 pri nobeni izmed izvedenih meritev ni bilo ugotovljenih preseganj parametrov odpadnih voda.
V družbi DARS sicer v letu 2024 nismo zabeležili pomembnih razlitij nevarnih tekočin.
Za celovito gospodarjenje z omrežjem avtocest in hitrih cest v Republiki Sloveniji ter v nadaljevanju za uspešno
in racionalno vzdrževanje avtocest, predvsem pa za pravočasno ukrepanje, so pomembni tudi podatki o stanju
sistemov za odvodnjavanje in zadrževanje padavinskih odpadnih voda s cest. V družbi DARS spremljanje stanja
zadrževalnih objektov izvajamo v sodelovanju z zunanjim pogodbenim izvajalcem IRGO Consulting d. o. o.
Izvedba prvega pregleda stanja je bila zaključena novembra 2023, nadaljnji pregledi pa so načrtovani v štirih letih
od izvedbe predhodnega pregleda stanja. Leta 2024 se redni pregledi stanja zadrževalnih bazenov po dogovoru
med naročnikom in izvajalcem niso izvajali, saj se sanacije najbolj dotrajanih zadrževalnih bazenov še niso začele.
E2-3 – Cilji v zvezi z onesnaževanjem
V družbi DARS za pomembne vplive, ki smo jih prepoznali znotraj teme onesnaževanje, še nimamo specifičnih
merljivih ciljev, so pa ti vezani na zakonodajne zahteve. Več najdete pod E2-2.
Učinkovitost svojih politik in ukrepov sicer redno spremljamo in po potrebi noveliramo, kot je opisano v ESRS 2
GOV-1.
E2-4 – Onesnaževanje zraka, vode in prsti
V letu 2024 ni bilo izpustov nevarnih tekočin v vodo in tla.
Medtem pa v celotni naši vrednostni verigi prihaja tudi do izpustov naslednjih onesnaževal: emisije izpušnih
plinov (CO), emisije dušikovih oksidov (NOx) in prašnih delcev (PM
2,5
). Teh emisij ne merimo, smo jih pa ocenili
kot je opisano v poglavju E1-6.
I.15.2.4 ESRS E3 Vodni in morski viri
Družba DARS je na osnovi analize dvojne pomembnosti na področju vodnih in morskih virov prepoznala naslednjo
pomembno podtemo in znotraj nje vpliv in priložnost.
Tabela 49:
Vrednostna veriga
Navzgor
Lastno
poslovanje
Navzdol
Kratko-
ročno
Srednje-
ročno
Dolgo-
ročno
Odvzem vode
Odvzemi iz virov pitne vode
Dejanski
negativni
vpliv
●
●
Gradnja zbiralnikov deževnice (nižanje
stroškov)
Priložnost
●
●
IRO-1 – Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj
in priložnosti, povezanih z vodnimi in morskimi viri
Na osnovi ocenjevanja je bila znotraj podteme odvzema vode kot pomembna prepoznana samo priložnost. Ker
pa so to podtemo kot pomembno prepoznali tudi deležniki, se je temu ustrezno dodatno opredelil tudi vpliv,
vezan na odvzem vode.
LETNO POROČILO 2024 DARS 136
Postopek za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti je podrobno opisan v ESRS 2
IRO-1.
E3-1 – Politike v zvezi z vodnimi in morskimi viri
Trajnostna politika družbe DARS skupaj s Strategijo DARS 2021–2025 postavlja okvir za naše delovanje v smeri
čim večjega zmanjšanja vplivov na okolje, povezanih z našimi dejavnostmi, vključno z vodnimi viri.
Konkretno podlago za preučitev možnosti za postavitev podzemnih zalogovnikov za zajem in izkoriščanje
deževnice v tehnološke namene, npr. pranje vozil, predorov itd., in tudi kot sanitarno vodo v poslovnih stavbah
daje Strategija energetske in snovne učinkovitosti ter trajnostnega razvoja DARS d.d. do leta 2030. Strategija
namreč med drugim naslavlja racionalizacijo rabe vode, ki je družbi pomembna poleg zmanjševanja
onesnaževanja vodnih virov, ki je naslovljeno v E2. Poslovnik sistema vodenja določa splošne usmeritve na
področju okolja, ostalih politik v zvezi z upravljanjem vodnih virov še nimamo. Več o naših politikah preberite v
ESRS 2 MDR-P, kjer so navedeni tudi podatki o najvišji ravni v organizaciji podjetja, ki je odgovorna za izvajanje
politik. O sodelovanju z zainteresiranimi stranmi pri oblikovanju politik pišemo v ESRS 2 SBM-2.
E3-2 – Ukrepi in viri v zvezi z vodnimi in morskimi viri
Investicije v gradnjo zbiralnikov deževnice in večja uporaba deževnice lahko prispevajo k zmanjšanju odvzemov
in porabe pitne in tehnološke vode, s tem pa tudi znižajo stroške družbe DARS, povezane z vodo. Ukrepe, vezane
na to, tako izvajamo po korakih, z obnovo posameznih avtocestnih baz.
Ukrepe, ki smo jih izvedli v letu 2024 oziroma jih še načrtujemo v prihodnje, smo v spodnji tabeli povezali s
prepoznano pomembno priložnostjo in povezanim vplivom ter navedli cilje.
Tabela 50: vodnih virov
Vpliv
Ukrepi, izvedeni v letu
2024
Cilji
Gradnja zbiralnikov
deževnice
Odvzemi iz virov pitne vode
Gradnja zbiralnikov
deževnice je vključena v
projektno dokumentacijo za
obnovo posamezne
avtocestne baze. V letu
2024 se je začela obnova
avtocestne baze Postojna.
Nadaljevanje in dokončanje
obnovitvenih del na
avtocestni bazi Postojna v
letu 2025.
Začetek obnove na lokaciji
izpostave Dob.
DARS še nima vzpostavljene
popolne evidence o
dejanski porabi vode.
Trenutno je zato naš cilj
vzpostavitev evidence
porabe vode. Na podlagi
tega si bomo lahko zastavili
konkretne cilje.
Za izvedbo teh ukrepov niso potrebne znatne naložbe v obratna sredstva in/ali naložbe v osnovna sredstva.
Ukrepi niso povezani z območji vodnega tveganja.
E3-3 – Cilji v zvezi z vodnimi in morskimi viri
V družbi DARS za pomemben vpliv, ki smo ga prepoznali znotraj teme vodni viri, še nimamo specifičnih merljivih
ciljev. Najprej nameravamo zbrati celovite podatke o porabi vode, kar načrtujemo v letu 2025. V pripravi je
izvedba javnega naročila za nadgradnjo Energetsko-informacijskega sistema (EIS), kjer bomo spremljali porabo.
Za vsako področje se bo določila odgovorna oseba, ki bo porabo odčitavala na vodomerih in podatke vnašala v
EIS. Glede na tehnične zmožnosti komunalnih podjetij načrtujemo spremljanje porabe vode tudi v realnem času,
kar bi nam omogočilo hitreje ukrepati tudi v primeru izliva vode.
Učinkovitost svojih politik in ukrepov sicer redno spremljamo in po potrebi noveliramo, kot je omenjeno v ESRS
2 GOV-1.
E3-4 – Poraba vode
Za leto 2024 smo dejansko porabo vode določili na podlagi prejetih računov in s tem zajeli veliko večino odjemnih
mest. V letu 2025 bomo določili porabo za vsa odjemna mesta. Poraba za leto 2024 je 48.985,6 m
3
.
Vodna intenzivnost za leto 2024 za družbo DARS znaša 89 m
3
/milijon evrov.
V letu 2024 nismo uporabili reciklirane in uskladiščene vode.
LETNO POROČILO 2024 DARS 137
Ko bodo zgrajeni zalogovniki za zajem meteornih voda in sistem omrežja dobave vode do končne porabnikove
točke (dovod do sanitarnih prostorov, do avtopralnice itd.), se bo za potrebe vzdrževanja lahko uporabljala tudi
zajeta meteorna voda, pri čemer bo treba zgraditi tudi sistem merjenja porabe zajete meteorne vode. Šele ko bo
nastavljen sistem spremljanja porabe pitne vode, kar je načrtovano za leto 2025, se bo lahko delala primerjava s
kasnejšo porabo meteorne vode.
E3-5 – Predvideni finančni učinki pomembnih tveganj in priložnosti, povezanih z
vodnimi in morskimi viri
Za to zahtevo po razkritju smo se odločili za uporabo možnosti izpustitve informacije v prvem letu priprave izjave
o trajnostnosti.
I.15.2.5 ESRS E4 Biotska raznovrstnost in ekosistemi
Družba DARS je na osnovi analize dvojne pomembnosti na področju biotske raznovrstnosti in ekosistemov
prepoznala naslednjo pomembno podtemo in podpodtemo ter znotraj nje naslednji vpliv in tveganje:
Tabela 51: Vplivi in tveganja znotraj po
in ekosistemov
Vrednostna veriga
Navzgor
Lastno
poslovanje
Navzdol
Kratko-
ročno
Srednje-
ročno
Dolgo-
ročno
Neposredni vplivi na izgubo biotske raznovrstnosti
Skrb za živali na vplivnem območju
avtocest
Ukrepi, ki omogočajo boljše možnosti za
bivanje živali na vplivnih območjih avtocest
Dejanski
pozitivni
vpliv
●
●
Zaostritve okoljevarstvenih zahtev pri
določanju tras za gradnjo cest (višanje
stroškov)
Tveganje
●
●
E4-1 – Načrt za prehod za biotsko raznovrstnost in ekosisteme
Družba DARS pri svojem delovanju sledi veljavnim predpisom v zvezi z omilitvijo vplivov v času gradnje in
obratovanja AC in HC. Vplivi na okolje – med drugim tudi vplivi na biotsko raznovrstnost in ekosisteme – so v
postopku prostorskega načrtovanja ovrednoteni v okviru postopka celovite presoje vplivov na okolje, vplivi in
omilitveni ukrepi so določeni v okoljskem poročilu (OP). V fazi projektiranja se v postopku presoje vplivov na
okolje izdela poročilo o vplivih na okolje (PVO), ki prav tako določi vplive in omilitvene ukrepe. V fazah gradnje in
obratovanja se opravljajo zakonsko določeni monitoringi oz. tisti, ki so bili določeni z OP ali PVO.
Poleg tega postopke dela v procesu vzdrževanja izvajamo v skladu z veljavno zakonodajo, ki ščiti ogrožene vrste,
in tako ravnamo na načine, ki preprečujejo dodatno ogrožanje zaščitenih vrst. Primer je uporaba
fitofarmacevtskih sredstev na način, da biotsko gledano niso prizadete ogrožene vrste oziroma da gre za
ohranjanje biotske raznovrstnosti. Drugi primer je izvajanje vzdrževalnih del v zaščitenem območju Nature 2000,
kjer se dela izvajajo pod določenimi omejitvami zaradi zaščite biotske raznovrstnosti.
Zaradi tega preventivnega delovanja v družbi prepoznavamo pozitiven vpliv na biotsko raznovrstnost.
V Strategiji družbe DARS 2021–2025 se je družba zavezala upoštevati vse tri vidike trajnostnega poslovanja, med
katerimi je tudi okoljski vidik, v okviru katerega je izražena zaveza k zmanjševanju negativnih okoljskih vplivov,
torej tudi vpliva na biotsko raznovrstnost.
V družbi DARS medtem nismo izvedli ocene odpornosti svojega poslovnega modela in strategije na tveganja,
povezana z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi, zato tudi ne moremo pojasniti obsega te analize, ključnih
predpostavk in rezultatov. Smo pa v postopku analize dvojne pomembnosti prepoznali tri tveganja, vezana na
spremembo rabe zemljišč. To so višanje stroškov zaradi nepravilno pripravljene projektne dokumentacije,
dodatnih zahtev za gradnjo ekoduktov in pa zaostritve okoljevarstvenih zahtev pri določanju tras za gradnjo cest.
Kot visoko pomembnega za DARS smo ocenili samo zadnjega.
LETNO POROČILO 2024 DARS 138
Na spodnji sliki podajamo prikaz prepleta AC in HC omrežja, s katerim upravljamo, z območji Nature 2000.
Slika 18:
SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo
in poslovnim modelom
Povezanost pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti s strategijo in poslovnim modelom družbe DARS je opisana
v ESRS 2 SBM-3.
IRO-1 – Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj
in priložnosti, povezanih z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi
Postopek za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti je podrobno opisan v ESRS 2
IRO-1.
E4-2 – Politike v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi
Trajnostna politika družbe DARS skupaj s Strategijo DARS 2021–2025 postavlja okvir za naše delovanje v smeri
čim večjega zmanjšanja vplivov na okolje, povezanih z našimi dejavnostmi upravljanja prometne infrastrukture,
vključno z biotsko raznovrstnostjo. Več o tem preberite naših politikah v ESRS 2 MDR-P.
Čeprav v družbi nimamo posebne lastne politike varstva biotske raznovrstnosti in ekosistemov, pa nam politike
na tem področju določajo zakonodaja in relevantni predpisi, ki celovito urejajo umeščanje v prostor in gradnjo.
Več o tem preberite v E2-1.
Največja nevarnost pri umeščanju tako zahtevnih infrastrukturnih objektov, kot so avtoceste, je tveganje visoke
stopnje fragmentacije naravnih habitatov. Zato je vključevanje načel ohranjanja biotske raznovrstnosti v
postopke prostorskega načrtovanja ključno za doseganje sprejemljivosti načrtovanih posegov v prostor.
E4-3 – Ukrepi in viri v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi
Družba DARS pri umeščanju in gradnji novih AC in HC, v skladu z zahtevami nosilcev urejanja prostora, zagotavlja
vse potrebne ukrepe za zmanjšanje fragmentiranosti migracijskih habitatov vrst z vzpostavitvijo prehodov za
prostoživeče živali. V primeru na novo načrtovanih cest se že pri pripravi DPN predvidijo ustrezni ukrepi za
zagotavljanje prehajanja živali čez prihodnjo AC oziroma HC. Osnovno izhodišče pri prostorskem načrtovanju je
izogibanje območjem visoke naravovarstvene vrednosti. Če se posegom v območje visoke naravovarstvene
vrednosti ni mogoče izogniti in trasa AC ali HC posega v naravovarstveno pomembna območja, ki imajo lahko
različne statuse, ali v območja Natura 2000, je treba izvesti ukrepe za omilitev negativnih vplivov ali kot ukrep za
ohranjanje narave zagotoviti izravnalne ukrepe (npr. nadomestne habitate). Izvajanje ukrepov za zmanjšanje
vplivov na sprejemljivo raven je potrebno tudi, kadar se posega v posebna območja varstva za ptice.
LETNO POROČILO 2024 DARS 139
V skladu z zakonodajo s področja urejanja prostora se v postopku priprave DPN pridobijo smernice nosilcev
urejanja prostora, ki jih je treba upoštevati pri umeščanju in načrtovanju nove AC oziroma HC. Med nosilci
urejanja prostora sta tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo in lovstvo,
ter Ministrstvo za naravne vire in prostor oziroma ZRSVN, ki v okviru svojih smernic podata usmeritve za
načrtovanje ukrepov za zagotavljanje ustrezne povezanosti migracijskih koridorjev. Njihove zahteve se odražajo
pri umestitvi in projektnih rešitvah načrtovane AC oziroma HC, ki morajo omogočati prehajanje živali čeznjo.
Večinoma so to ukrepi, ki niso namenjeni izključno prehajanju živali, temveč gre za prilagojene rešitve ureditev
AC oziroma HC, ki služijo hkrati tudi drugim namenom (npr. viadukt namesto nasipa, podvoz poljske poti širših
dimenzij itd.). V primerih, ko ustreznih migracijskih koridorjev ni mogoče zagotoviti na ta način, pa se v okviru
DPN predvidi poseben objekt, ki je namenjen izključno prehajanju živali (ekodukt). Ukrepe, ki smo jih vezano na
zgornje pojasnilo izvedli v letu 2024 oziroma jih še načrtujemo v prihodnje, smo v spodnji tabeli povezali s
prepoznanim pozitivnim vplivom in tveganjem ter navedli cilje. Dodali smo še informacijo o predvidenem znesku
naložb. Dočim vrednosti investicij za ukrepe izvedene v letu 2024, nismo navajali.
Tabela 52: iotske raznovrstnosti
Vpliv/tveganje
Ukrepi, izvedeni v letu 2024
Predvideni znesek za
ukrepe od leta 2025
naprej
Cilji
Skrb za živali na
vplivnem območju
avtocest
Izvedene aktivnosti v postopku
priprave DPN za ekodukt na AC-
odseku Unec–Postojna: Izdelava
strokovnih podlag za študijo
variant in predinvesticijsko
zasnovo (ŠV/PIZ). Potrditev
ŠV/PIZ na MzI (KIOP); Izdelava
predloga DPN; Javna razgrnitev
predloga DPN.
Izvedeno štetje dvoživk na
območju trase HC na 1. odseku
3ROS (Šentrupert–Velenje).
Uporaba fitofarmacevtskih
sredstev v določenih časovnih
terminih in na dovoljenih
lokacijah.
Izvedba posegov del v območja
Nature 2000 le v mesecih, ko so
ti posegi dopustni.
Redno obnavljanje
poškodovanih odsekov zunanje
zaščitne mrežne ograje, ki
preprečuje divjadi vstop v
avtocestni svet.
Sprejem Uredbe o
Državnem
prostorskem načrtu
za ekodukt na
avtocestnem odseku
Unec–Postojna.
Izvedba podhodov za
dvoživke pod HC
izhaja iz zahtev
mnenjedajalca.
Uporaba FFS v času
rasti ambrozije in
plevela po
vsakokratni košnji.
Izvajanje posegov v
naravo samo ob
dovoljenih terminih,
skladno z
opredelitvijo v
vsebinah Nature
2000.
Redne kontrole in
takojšnje popravilo
poškodovanih
odsekov zunanje
zaščitne mreže.
Ocenjena vrednost
investicije (vir:
ŠV/PIZ, maj 2024):
31,5 milijona evrov z
DDV – delež DARS
18,7 milijona evrov z
DDV
(stalne cene).
Še ni znano.
75.000 evrov/leto.
Ni znano.
Ni znano.
Predmetni ukrep izhaja iz
Strategije razvoja prometa v
Republiki Sloveniji do leta 2030
in Resolucije o nacionalnem
programu razvoja prometa v
Republiki Sloveniji za obdobje
do leta 2030, investicijski
proces pa poteka v skladu z
veljavno zakonodajo.
Zaščita in ohranitev
migratornih poti dvoživk na
območju trase HC.
Preprečitev motenj v živalski
svet z našimi posegi takrat,
ko bi posegi ogrožali živalske
vrste.
Preprečevanje širjenja
alergene rastline ambrozije
(zakonska obveza lastnika
zemljišča) in plevela.
Varovanje območja Nature
2000, kot je le to
opredeljeno v predpisih
Nature 2000.
Preprečitev vstopa divjadi v
avtocestni svet zaradi
zagotavljanja varnosti v
prometu.
Višanje stroškov
zaradi zaostritve
okoljevarstvenih
zahtev pri določanju
tras za gradnjo cest
(tveganje)
To tveganje izhaja iz zakonodaje
oz. zahtev mnenjedajalcev in
zanj ni ukrepa.
LETNO POROČILO 2024 DARS 140
E4-4 – Cilji v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi
V družbi DARS za pomemben vpliv in tveganje, ki smo ju prepoznali znotraj teme biotska raznovrstnost in
ekosistemi, še nimamo specifičnih merljivih ciljev, so pa ti vezani na izpolnjevanje zakonodajnih zahtev in zahtev
relevantnih deležnikov. Več najdete pod E4-3.
Učinkovitost svojih politik in ukrepov sicer redno spremljamo in po potrebi noveliramo, kot je omenjeno v ESRS
2 GOV-1.
E4-5 – Metrike vpliva v zvezi s spremembami biotske raznovrstnosti in ekosistemov
Na tem področju še nimamo specifičnega cilja, zato tudi nimamo metrike.
E4-6 – Predvideni finančni učinki pomembnih tveganj in priložnosti, povezanih z
biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi
Za to zahtevo po razkritju smo se odločili za uporabo možnosti izpustitve informacije v prvem letu priprave izjave
o trajnostnosti.
I.15.2.6 ESRS E5 Raba virov in krožno gospodarstvo
Družba DARS je na osnovi analize dvojne pomembnosti na področju rabe virov in krožnega gospodarstva
prepoznala naslednji pomembni podtemi ter znotraj njiju naslednje vplive ter tveganje:
Tabela 53: spodarstva
Vrednostna veriga
Navzgor
Lastno
poslovanje
Navzdol
Kratko-
ročno
Srednje-
ročno
Dolgo-
ročno
rabo virov
Poraba naravnih virov za obnovo in
gradnjo avtocest
Uporaba velikih količin gradbenih materialov
za gradnjo in vzdrževanje (železo, cement,
asfalt in drugi)
Dejanski
negativni
vpliv
●
●
Prekinitve dobavnih verig zaradi izrednih
vremenskih dogodkov (ovirano
poslovanje)
Tveganje
●
●
Odpadki
Nastajanje odpadkov zaradi gradnje in
vzdrževanja avtocest
Gradbeni odpadki in druge vrste odpadkov
(tudi nevarnih), ki nastanejo kot posledica
izvajanja poslovnih dejavnosti družbe
Dejanski
negativni
vpliv
●
●
Zbiranje, sortiranje in nadzorovano
oddajanje zbranih odpadkov
Skrb za izpolnjevanje zakonskih zahtev pri
ravnanju z odpadki skupaj s poslovnimi
partnerji, ki jih prevzemajo
Dejanski
pozitivni
vpliv
●
●
Reciklaža oziroma ponovna uporaba
gradbenih materialov
Ponovna uporaba betona in drugih gradbenih
materialov pri gradnji in vzdrževanju avtocest
Dejanski
pozitivni
vpliv
●
●
Nastajanje mešanih komunalnih
odpadkov in odpadkov s cest
Nastajanje mešanih komunalnih odpadkov in
odpadkov cest (npr. plastenke, pločevinke)
Dejanski
negativni
vpliv
●
●
Nastajanje nenevarnih odpadkov
Nastajanje ločeno zbranih nenevarnih
odpadkov (papir in karton, plastika, kovine,
les)
Dejanski
negativni
vpliv
●
●
LETNO POROČILO 2024 DARS 141
IRO-1 – Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj
in priložnosti, povezanih z rabo virov in krožnim gospodarstvom
Postopek za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti je podrobno opisan v ESRS 2
IRO-1.
E5-1 – Politike v zvezi z rabo virov in krožnim gospodarstvom
Trajnostna politika družbe DARS skupaj s Strategijo družbe DARS 2021–2025 postavlja okvir za naše delovanje v
smeri čim večjega zmanjšanja vplivov na okolje, povezanih z našimi dejavnostmi, vključno z zmanjšanjem vpliva
odpadkov na okolje in spodbujanjem ponovne uporabe virov, kar podpira krožno gospodarstvo. Več o naših
politikah preberite v ESRS 2 MDR-P.
Ravnanje z odpadki podrobneje obravnavata Načrt gospodarjenja z odpadki in Navodilo o ravnanju z odpadki.
DARS v skladu z Načrtom gospodarjenja z odpadki izvaja ukrepe preprečevanja in zmanjševanja nastajanja
odpadkov ter druge ukrepe v skladu z Uredbo o odpadkih. Načrt velja za vsako posamezno lokacijo, na kateri
nastajajo odpadki. DARS je zavezanec za izdelavo načrta gospodarjenja z odpadki, saj v posameznem koledarskem
letu zaradi izvajanja dejavnosti nastane skupaj več kot 150 ton odpadkov in več kot 200 kilogramov nevarnih
odpadkov. Poleg tega se za vsak gradbeni projekt v skladu z Uredbo o ravnanju z odpadki izdela Načrt
gospodarjenja z gradbenimi odpadki, ki je sestavni del projektne dokumentacije za vsako posamezno gradnjo.
Kot investitor gradnje moramo pred začetkom gradbenih del zagotoviti oddajo gradbenih odpadkov zbiralcu ali
izvajalcu predelave gradbenih odpadkov. V skladu z zakonodajo prevzemnik odpadkov izpolni evidenčne liste in
podatke vnese v državni informacijski sistem (IS-Odpadki) glede na vrsto in količino nastalih gradbenih odpadkov.
Ob zaključku projekta pridobimo Poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in njihovem ravnanju.
Navodilo o ravnanju z odpadki medtem opredeljuje celotni proces rokovanja z odpadki in velja za vse odpadke,
katerih imetnik je DARS. Proces rokovanja z odpadki vključuje prepoznavanje posameznih vrst odpadka, zbiranje
in sortiranje in postopek oddaje odpadkov pooblaščenim prevzemnikom ter sledenje odpadku do končne
razgradnje ali odlaganja.
V zvezi s krožnim gospodarstvom ravnamo v skladu z zakonodajo, ki ureja rabo recikliranih materialov (npr.
uporaba rezkanih materialov v asfaltnih mešanicah).
Za izvajanje Načrta gospodarjenja z odpadki in Navodila o ravnanju z odpadki je odgovorna Služba za trajnostni
razvoj.
E5-2 – Ukrepi in viri v zvezi z rabo virov in krožnim gospodarstvom
Trenutno ukrepi omilitve negativnih vplivov in okrepitve pozitivnih vplivov na področju rabe virov in krožnega
gospodarstva izhajajo iz zakonodajnih zahtev.
Ukrepe, ki smo jih izvedli v letu 2024 oziroma jih še načrtujemo v prihodnje, smo v spodnji tabeli povezali s
prepoznanimi pomembnimi vplivi ter navedli cilje.
Tabela 54: Ukrepi in cilji n
Vpliv/tveganje
Ukrepi, izvedeni v letu 2024
Predvideni znesek za
ukrepe od leta 2025
naprej
Cilji
Poraba naravnih
virov za obnovo in
gradnjo avtocest
Reciklaža oziroma
ponovna uporaba
gradbenih materialov
Implementacija zahteve v
razpisno dokumentacijo za
obnove vozišč, da mora
izvajalec pri izvedbi asfaltnih
plasti v skladu s TSC 06.800 in
SIST 1038-1 (točka 4.4 Ponovna
uporaba asfaltnega granulata)
upoštevati ponovno uporabo
asfalta v vseh asfaltnih zmeseh,
razen za obrabne plasti
razredov A1 in A2.
Spremljanje
zakonodajnih zahtev
in po potrebi
prilagoditev zahtev v
razpisni
dokumentaciji.
Ukrep nima
predvidenega
dodatnega
finančnega vpliva.
V skladu z okoljskimi cilji in
programi: Nadaljevati s
projekti, pri katerih se pri
obnovah vozišč ponovno
uporabi pridobljeni
material, v odvisnosti od
zakonodajnih zahtev in
projektnih rešitev.
LETNO POROČILO 2024 DARS 142
Vpliv/tveganje
Ukrepi, izvedeni v letu 2024
Predvideni znesek za
ukrepe od leta 2025
naprej
Cilji
Nastajanje odpadkov
zaradi vzdrževanja
avtocest
Zbiranje, sortiranje in
nadzorovano
oddajanje zbranih
odpadkov
Nastajanje mešanih
komunalnih
odpadkov in
odpadkov s cest
Nastajanje
nenevarnih odpadkov
Dosledno zbiranje odpadkov,
sortiranje le-teh in oddaja
pooblaščenemu prevzemniku
odpadka v skladu z veljavno
zakonodajo in internimi
predpisi.
Spremljanje
zakonodajnih zahtev
in v primeru
sprememb
prilagoditev dela v
skladu z novimi
zahtevami.
Vključeno v stroških
rednega poslovanja.
Kazalnikov glede količine
mešanih komunalnih
odpadkov, ki nastajajo v
okviru naših poslovnih
prostorov, ni mogoče
opredeliti, saj se zbrana
količina teh odpadkov ne
ugotavlja s tehtanjem.
Posledično tudi ni mogoče
opredeliti merljivih ciljev
glede zmanjševanja
njihove količine.
Prav tako merljivih ciljev
glede zmanjševanja
količine ni možno
opredeliti pri mešanih
komunalnih odpadkih, ki
nastajajo v okviru
vzdrževanja avtocestnega
omrežja, saj na količino
teh odpadkov ne moremo
vplivati z našim
ravnanjem, temveč je ta
odvisna od dogajanja na
našem avtocestnem
omrežju in se zato
spreminja sorazmerno s
številom uporabnikov
počivališč, številom
zastojev, številom
prometnih nesreč ipd.
Tveganje prekinitve dobavnih verig zaradi izrednih vremenskih dogodkov (ovirano poslovanje) na področju
dobave strateških surovin (gorivo in sol) obvladujemo s pravočasno nabavo teh surovin, s čimer zagotavljamo
zadostne zaloge v vsakem trenutku.
E5-3 – Cilji v zvezi z rabo virov in krožnim gospodarstvom
V družbi DARS za pomembne vplive in tveganje, ki smo jih prepoznali znotraj teme raba virov in krožno
gospodarstvo, še nimamo specifičnih merljivih ciljev, so pa ti vezani na izpolnjevanje zakonodajnih zahtev. Več
najdete pod E5-2.
Učinkovitost svojih politik in ukrepov sicer redno spremljamo in po potrebi noveliramo, kot je omenjeno v ESRS
2 GOV-1. Prav tako smo v okviru smernic zahtev po ISO 14001 pripravili register okoljskih vidikov in spremljanja
zakonodaje in okoljske cilje in programe, kjer podrobneje spremljamo izvajanje ukrepov.
E5-4 – Pritok virov
DARS pri obnovi in gradnji AC in HC uporabi veliko količino gradbenih materialov, kot so jeklo, beton in asfalt. Te
materiale zagotavlja izvajalec v okviru gradnje. Dobava in vgradnja materialov se izvede v skladu z Zakonom o
gradbenih proizvodih in tehnično regulativo, ustrezno dokazilo o tem je izjava o lastnostih. Ta govori, da je
produkt skladen z določeno zahtevo iz tehnične regulative.
Za potrebe ocene emisij obsega 3 pri gradnjah in obnovah v letu 2024 smo na podlagi podatkov o obračunanih
materialih v informacijskem sistemu PIS od januarja do vključno novembra 2024 ocenili količine uporabljenega
betona, asfalta in jekla, ki predstavljajo tri ključne materiale z najvišjim vplivom na ogljični odtis. V oceni količin
za te tri materiale smo upoštevali najpogosteje uporabljene tipe betonov, asfaltov in jekla. Ocenjene količine so
za asfalt 234.803 t, za beton 93.643 t in za jeklo 3.421 t. Za ostale materiale količin v letu 2024 nismo ocenjevali.
LETNO POROČILO 2024 DARS 143
E5-5 – Odtok virov
Pri lastnih dejavnostih je v letu 2024 nastalo 444.571,74 t odpadkov.
Tabela 55: lastnih dejavnostih (v tonah)
Opis
Skupna količina nastalih odpadkov
444.571,74
Skupna teža odpadkov, preusmerjenih stran od
odstranjevanja
Ni podatka
Skupna teža odpadkov, predvidenih za odstranjevanje
Ni podatka
Skupna količina in odstotek nerecikliranih odpadkov
Ni podatka
Skupna količina nastalih nevarnih odpadkov
334,08
Skupna količina nastalih radioaktivnih odpadkov
Ni relevantno
Nevarnih in nenevarnih odpadkov nimamo nadalje razčlenjenih glede na način predelave.
Slika 19:
Slika 20:
Odpadna plaska Izrabljene gume Železo in jeklo
Odpadki iz
peskolovov
Odpadne predorske
pralne vode
2023 61,19 10,63 539,57 4605,37 890
2024
43,34 6,18 560,81 5640,41 1351
0
1000
2000
3000
4000
5000
6000
[v tonah (t)]
Beton
Mešanice
betona, opeke
Bitumenske
mešanice
Zemljina in
kamenje
Izkopani
material
Mešani gradbeni
odpadki
2023
84243 60 72352 76187 0 4967
2024 15873 1655 136569 282353 0 520
0
50000
100000
150000
200000
250000
300000
[v tonah (t)]
LETNO POROČILO 2024 DARS 144
Slika 21:
Količine nastalih odpadkov so pridobljene iz informacijskega sistema ARSO (IS-Odpadki), v katerega pogodbeni
pooblaščeni podizvajalci družbe DARS vnašajo podatke o prevzetih odpadkih.
E5-6 – Predvideni finančni učinki pomembnih tveganj in priložnosti, povezanih z rabo
virov in krožnim gospodarstvom
Za to zahtevo po razkritju smo se odločili za uporabo možnosti izpustitve informacije v prvem letu priprave izjave
o trajnostnosti.
I.15.3 Socialne informacije
I.15.3.1 ESRS S1 Lastna delovna sila
Družba DARS je na osnovi analize dvojne pomembnosti na področju lastne delovne sile prepoznala naslednje
pomembne podteme in podpodteme ter znotraj njih naslednje vplive in tveganji:
Tabela 56:
Vrednostna veriga
Navzgor
Lastno
poslovanje
Navzdol
Kratko-
ročno
Srednje-
ročno
Dolgo-
ročno
Delovni pogoji
Visoka stopnja ekonomske in socialne
varnosti zaposlenih
Zagotavljanje dostojnih plač in socialne
varnosti za vse zaposlene
Dejanski
pozitivni
vpliv
●
●
Upad produktivnosti in motiviranosti
zaposlenih (nižanje dobička)
Tveganje
●
●
Možnosti za boljše usklajevanje dela in
družine
Ukrepi, ki omogočajo družini prijazne delovne
pogoje, npr. delo na domu
Dejanski
pozitivni
vpliv
●
●
Mineralna neklorirana
motorna olja, olja
prestavnih mehanizmov
in mazalna olja
Mulji iz naprav za
ločevanje olja in vode
Z oljem onesnažena
voda iz naprav za
ločevanje olja in vode
Gradbeni materiali, ki
vsebujejo azbest
2023 0 37,8 643 1,06
2024
3,7 64,08 262,54 3,76
0
100
200
300
400
500
600
700
[v tonah (t)]
LETNO POROČILO 2024 DARS 145
Vrednostna veriga
Navzgor
Lastno
poslovanje
Navzdol
Kratko-
ročno
Srednje-
ročno
Dolgo-
ročno
Zdravje in varnost
Skrb za zadovoljstvo, dobro počutje in
duševno zdravje zaposlenih
Ukrepi, ki pripomorejo k dobremu počutju, in
vse večji poudarek na duševnem zdravju
zaposlenih (npr. pri nastanku hrupa zaradi
vzdrževanja strojev in naprav)
Dejanski
pozitivni
vpliv
●
●
Izbira in omogočanje uporabe ustreznih
delovnih sredstev in opreme za delavce
Omogočanje pogojev, ki pripomorejo k boljši
varnosti zaposlenih
Dejanski
pozitivni
vpliv
●
●
Nezadostno vzdrževanje cestišč v zimskih
razmerah
Nezadostno vzdrževanje cestišč v zimskih
razmerah lahko privede do nesreč
Morebitni
negativni
vpliv
●
●
Varnost zaposlitve
Pomanjkanje delovne sile vodi v zamike
pri vzdrževanju in gradnji (višanje
stroškov)
Tveganje
●
●
Omogočanje napredovanj zaposlenih
Povečevanje zadovoljstva zaposlenih
Dejanski
pozitivni
vpliv
●
●
SBM-2 – Interesi in stališča deležnikov
Družba DARS pri svoji strategiji in poslovnem modelu upošteva interese, stališča, človekove in delavske pravice
ter pričakovanja zaposlenih na naslednje načine:
- svet delavcev kot osrednji organ sodelovanja zastopa interese zaposlenih in sodeluje pri sprejemanju
odločitev, povezanih z delovnimi pogoji, organizacijo dela ter socialno varnostjo;
- delodajalec je dolžan redno obveščati svet delavcev o ključnih poslovnih in organizacijskih spremembah
ter omogočati dialog pri strateških odločitvah;
- zaposleni lahko posredno prek sveta delavcev ali neposredno s predlogi sodelujejo pri oblikovanju
delovnih pogojev in izboljšav;
- svet delavcev ima pravico sodelovati pri sprejemanju odločitev o kadrovskih vprašanjih, varnosti in
zdravju pri delu ter reorganizaciji delovnih procesov in
- družba DARS se zavezuje k zagotavljanju dostojnih delovnih pogojev, enakih možnosti ter spoštovanju
vseh pravic zaposlenih v skladu z zakonodajo in dogovorjenimi praksami.
SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost
s strategijo in poslovnim modelom
Razkritja družbe glede pomembnih vplivov in tveganj zajemajo vse osebe v lastni delovni sili, na katere bi družba
DARS lahko pomembno vplivala.
Družba DARS v okviru opravljanja svojih dejavnosti v lastni delovni sili zaposluje različne vrste profilov delavcev,
ki so vključeni v številne operativne naloge, povezane z vzdrževanjem infrastrukture, nadzorom cestninjenja,
upravljanje in zagotavljanje storitev uporabnikom ter različne podporne strokovne službe za vodenje
administrativnih postopkov. Zaposleni izpolnjujejo različne kategorije profilov glede na strokovno izobrazbo,
funkcionalna znanja in odgovornosti, veliko nalog se izvaja v skladu s predpisi in zakonodajo, ki vplivajo na
LETNO POROČILO 2024 DARS 146
načrtovanje, organizacijo in usklajevanje ter skrb za varno delovno okolje. Podatki o vrstah oseb, ki niso zaposlene
v družbi DARS, in vrstah pogodb, ki jih imamo sklenjene z zaposlenimi, se nahajajo v poglavjih S1-6 in S1-7.
Določeni zaposleni opravljajo dela, ki so povezana s povečanimi tveganji (npr. delo na višini, delo v tunelu, delo
z nevarnimi kemikalijami ipd.). Gre predvsem za delavce, ki opravljajo delo na področju vzdrževanja (dela, ki so
vezana na vzdrževanje avtocest in mehanizacije) in so zastopani predvsem v moškem spolu. To je opredeljeno v
oceni tveganja posameznih delovnih mest. Delavci za določena nevarna in tvegana dela, ki jih je prepoznal
delodajalec, prejemajo finančne dodatke.
V postopku analize dvojne pomembnosti smo sicer kot pomemben morebitni negativni vpliv prepoznali
nezadostno vzdrževanje cestišč v zimskih razmerah, kar lahko privede do nesreč. Ta negativni vpliv ni splošno
razširjen oziroma sistemski, vendar je lahko prisoten v primerih, ko se ne zagotovi ustreznega vzdrževanja v
zimskih mesecih, neočiščeno vozišče pa predstavlja predvsem večje tveganje za nalete vozil uporabnikov na naše
delavce.
V primeru pomembnih pozitivnih vplivov na lastno delovno silo se:
- dostojna plača in socialna varnost zagotavljata vsem zaposlenim,
- usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja omogoča z različnimi ukrepi in aktivnostmi znotraj
certifikata družini prijazno podjetje, kjer je to mogoče, pa se zaposlenim omogoča tudi možnost
opravljanja dela od doma – to je omogočeno na vseh delovnih mestih, na katerih je delo vezano na
računalnik,
- zdravje in varnost zaposlenih omogočata z izbiro in omogočanjem uporabe ustreznih delovnih sredstev
in opreme za delavce, z organiziranjem različnih športnih dejavnosti v okviru družbe DARS, s
spodbujanjem k vključitvi v športno društvo DARS, kjer so organizirani fitnes, aktivnosti v športnih
dvoranah, plavanje itd., z anonimnim psihološkim svetovanjem zaposlenim itd. in
- enaka obravnava in možnosti omogočajo za vse zaposlene (torej enakost spolov in enako plačilo za delo
enake vrednosti, redna izvedba plačnih napredovanj, ki povečuje zadovoljstvo zaposlenih).
V družbi DARS nismo prepoznali nobenega pomembnega vpliva na lastno delovno silo, ki bi izhajal iz načrta za
prehod za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Do prisilnega dela ne prihaja, prav tako ne prihaja do dela
otrok.
Povezanost Strategije družbe DARS 2021–2025 s prepoznanimi pomembnimi vplivi na lastno delovno silo je
opisana v ESRS 2 SBM-3.
Tveganja, ki izhajajo iz pomanjkanja delovne sile (višanje stroškov, zamiki pri vzdrževanju in gradnji) in upada
produktivnosti ter motiviranosti zaposlenih, neposredno vplivajo na poslovni model družbe DARS. Družba
upravlja infrastrukturo in izvaja ključne projekte, kot sta gradnja in obnova avtocest, kar je lahko ogroženo, če se
pojavijo težave z zagotavljanjem ustreznega kadra. To tveganje je tesno povezano s Strategijo družbe DARS 2021–
2025, v kateri se poudarjata zagotavljanje zanesljivih in pravočasnih storitev za uporabnike ter razvoj
infrastrukture.
Zaposleni, kot ključni del uspeha podjetja, vplivajo na produktivnost in inovativnost, kar se prav tako odraža v
omenjeni strategiji družbe DARS, ki poudarja dolgoročno poslovno stabilnost in trajnostno naravnanost z
vključevanjem trajnostnega razvoja in sistematičnega razvoja kadrov. Tveganja v povezavi z zmanjšanjem
produktivnosti se rešujejo z ukrepi za povečanje zavzetosti in kompetentnosti zaposlenih ter z razvojem
voditeljstva.
Nobeno od prepoznanih pomembnih tveganj se ne nanaša na specifične skupine oseb.
S1-1 – Politike v zvezi z lastno delovno silo
V družbi DARS se zavedamo, da uspešnega poslovanja ne moremo dosegati brez usposobljenih, motiviranih in
zadovoljnih sodelavcev, zato smo jim namenili pomembno mesto v Strategiji družbe DARS 2021–2025. V njej so
zavzeti in kompetentni zaposleni izpostavljeni kot ena od treh strateških smernic družbe DARS.
V skladu z Darsovim kodeksom ravnanja, ki opredeljuje etična pravila, standarde obnašanja in pričakovana
ravnanja vseh zaposlenih v družbi, DARS zagotavlja varno, vključujoče in etično delovno okolje ter spodbuja razvoj
zaposlenih.
LETNO POROČILO 2024 DARS 147
Politika družbe DARS je na področju človekovih pravic usmerjena v ničelno toleranco do vsakršne oblike kršenja
človekovih pravic. V celoti spoštujemo človekove pravice ob upoštevanju vse veljavne zakonodaje (Ustava RS,
konvencije ILO, ZDR-1, Zakon o varstvu pred diskriminacijo itd.) kot tudi z internimi akti, kot so že omenjeni
Darsov kodeks ravnanja, Politika raznolikosti, Pravilnik o varovanju dostojanstva delavcev pri delu in Pravilnik o
vodenju postopka obravnave domnevnih nepravilnosti oziroma kršitev s področja korporativne integritete.
Ključni poudarki politike družbe DARS glede lastne delovne sile, ki izhajajo iz omenjenih dokumentov, so:
• spodbujanje razvoja, usposabljanja, napredovanja in socialne varnosti zaposlenih in nudenje podpore v
težkih situacijah (npr. solidarnostna pomoč, psihološko svetovanje),
• zagotavljanje varnih delovnih pogojev, ustrezne opreme in preventivnih ukrepov za zmanjšanje
poškodb,
• spoštovanje zakonodaje, preprečevanje korupcije in zaščita poslovnih skrivnosti,
• aktivno sodelovanje zaposlenih prek sveta delavcev in sindikatov, zagotavljanje enakopravne
obravnave,
• ničelna toleranca do diskriminacije, zagotavljanje enakih možnosti in zaščita dostojanstva zaposlenih in
obravnava teh prijav po postopku, kot ga določa Pravilnik o varovanju dostojanstva delavcev pri delu,
• spodbujanje uravnotežene zastopanosti spolov, starosti in kompetenc in
• možnost anonimnih prijav kršitev domnevnih nepravilnosti oziroma kršitev s področja korporativne
integritete z zaščito prijaviteljev in ukrepanjem proti storilcem.
V družbi imamo vzpostavljen sistem za preprečevanje nezgod na delovnem mestu, kar je del politike za
zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. DARS se zavezuje k izvajanju preventivnih varnostnih ukrepov in
zagotavljanju dobrih pogojev za delo, da bi preprečili tveganja za poškodbe pri delu. Zaposlene se redno opozarja
na pomembnost upoštevanja varnostnih ukrepov ter se jih spodbuja k zdravemu načinu življenja, hkrati pa se
poudarja, da je varnost tudi velik del osebne odgovornosti in soodgovornosti vsakega zaposlenega.
Medtem pa nismo sprejeli specifičnih zavez politike glede vključevanja ali pozitivnih ukrepov za osebe v lastni
delovni sili, ki spadajo v skupine, pri katerih obstaja posebno tveganje ranljivosti.
Naše politike temeljijo na spoštovanju človekovih pravic na vseh vidikih ravnanja in poslovanja ter vodenja
zaposlenih kot tudi dobrega in spoštljivega odnosa do poslovnih partnerjev. Z njimi so izrecno obravnavani
naslednji možni razlogi za diskriminacijo:
- rasa in etnično poreklo: DARS ne dopušča diskriminacije na podlagi narodnosti, porekla ali rase,
- spol: politika DARS izrecno poudarja enakopravnost spolov in vključuje cilje glede spolne raznolikosti,
- spolna usmerjenost: diskriminacija na podlagi spolne usmerjenosti ni dovoljena,
- invalidnost: DARS izrecno navaja, da ne dopušča diskriminacije na podlagi invalidnosti,
- starost: zagotavlja se raznolikost glede starosti, pri čemer je poudarek na zagotavljanju kontinuitete
vodenja,
- vera: DARS ne dopušča diskriminacije na podlagi verske pripadnosti,
- politično prepričanje: diskriminacija na podlagi politične pripadnosti ni dovoljena.
DARS je vzpostavil več postopkov in mehanizmov za preprečevanje diskriminacije in zagotavljanje enakopravne
obravnave zaposlenih:
- Politika raznolikosti zagotavlja, da je vodenje družbe oblikovano na podlagi različnih kompetenc, znanja,
izkušenj, spola, starosti in drugih dejavnikov, ki omogočajo bolj vključujoče delovno okolje.
- Pravilnik o varovanju dostojanstva delavcev pri delu določa postopke za prijavo in obravnavo primerov
nadlegovanja, diskriminacije in drugih kršitev dostojanstva na delovnem mestu. Zagotavlja, da so vsi
zaposleni enakopravno obravnavani ne glede na spol, starost, invalidnost, narodnost ali katero koli
drugo osebno okoliščino. Določa, da lahko zaposleni anonimno prijavijo nepravilnosti, poudarek pa je
na zaupnosti prijavitelja in varovanju njegove identitete. V primeru potrjene diskriminacije se sprejmejo
ukrepi, ki lahko vključujejo opozorila ali druge sankcije proti kršiteljem, premestitev kršitelja ali
prijavitelja, in psihološka podpora za prizadete zaposlene.
Prej navedeni mehanizmi in postopki se nanašajo na celotno lastno delovno silo, za izvajanje je na najvišji ravni
odgovorna Uprava DARS predvsem v sodelovanju s Službo za upravljanje kadrov, Službo za varnost in zdravje pri
LETNO POROČILO 2024 DARS 148
delu in Službo za skladnost poslovanja in integriteto. Z vsebinami Darsovega kodeksa ravnanja zaposlene
seznanjamo z objavo kodeksa na intranetu in spletni strani družbe, izročitvijo kodeksa novozaposlenemu ob
zaposlitvi, z izobraževanjem o vsebinah kodeksa in medsebojnim spodbujanjem sodelavcev k delovanju v skladu
s pravili kodeksa.
V letu 2024 je bil Darsov kodeks ravnanja revidiran, in sicer z namenom večjega poudarka na pomenu in
spoštovanju načela vodenja z zgledom, enakopravnosti zaposlenih in spoštljive komunikacije v okviru
odgovornega odnosa do zaposlenih in med zaposlenimi.
S1-2 – Postopki za sodelovanje z lastno delovno silo in predstavniki delavcev v zvezi
z vplivi
Sodelovanje zaposlenih pri odločitvah in dejavnostih za upravljanje pomembnih vplivov na zaposlene se izvaja
prek predstavnikov delavcev v Svetu delavcev in prek delavskega direktorja, ki je tudi član uprave, poleg tega
imajo zaposleni svoje predstavnike v nadzornem svetu družbe, ki sodelujejo pri pomembnih strateških
odločitvah.
Redno sodelovanje poteka prek sveta delavcev, ki obravnava vprašanja, povezana s pravicami in obveznostmi
zaposlenih. Svet delavcev tako sodeluje pri obravnavi poslovnih odločitev, ki vplivajo na delavce, vključno s
spremembami delovnih pogojev, organizacije dela ter varnosti in zdravja pri delu, kjer lahko zahteva dodatne
informacije ter podaja mnenje in predloge. Delavski direktor sodeluje pri strateških odločitvah družbe in zastopa
interese zaposlenih na ravni uprave in je najvišji predstavnik zaposlenih. Predstavniki zaposlenih v nadzornem
svetu prav tako sodelujejo pri sprejemanju odločitev, ki imajo lahko vpliv na delavce.
Dogovor o sodelovanju delavcev pri upravljanju določa pravico delavcev do obveščenosti, udeležbe in
soodločanja glede različnih vprašanj v družbi, kar je v skladu z zakonodajo in mednarodnimi standardi o pravicah
zaposlenih, tako da so upoštevani zakonodajni standardi EU o sodelovanju zaposlenih pri upravljanju.
V Dogovoru o sodelovanju delavcev pri upravljanju marginalizirane osebe niso neposredno naslovljene, DARS pa
prek sveta delavcev in delavskega direktorja omogoča, da se stališča ranljivih in marginaliziranih zaposlenih
aktivno upoštevajo. Sprejeti ukrepi tako vključujejo npr. prilagoditve delovnih pogojev invalidov in starejših
zaposlenih, enakopravno obravnavo delavcev, neposredno izražanje pobud zaposlenih idr.
Učinkovitost sodelovanja z zaposlenimi se meri skozi redno poročanje sveta delavcev, delavskega direktorja in
predstavnikov zaposlenih v nadzornem svetu, prav tako se učinkovitost ocenjuje tudi na podlagi merjenja
zadovoljstva zaposlenih, ki se izraža skozi pobude, predloge in pritožbe. Ocenjujemo, da ukrepi z namenom
zmanjševanja emisij TGP nimajo vpliva na lastno delovno silo.
S1-3 – Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih
lahko člani lastne delovne sile izrazijo pomisleke
V družbi DARS odpravljamo vzroke ugotovljenih neskladnosti z namenom, da bi preprečili njihovo ponavljanje.
Na osnovi prepoznanih tveganj in zaznanih priložnosti določamo in izvajamo tudi ukrepe, s katerimi odpravljamo
vzroke za verjeten nastanek neskladnosti, z namenom, da preprečujemo njihov nastanek. Obsežnost
preventivnih ukrepov prilagodimo mogočim posledicam potencialnih problemov. Vsak nosilec korektivnega ali
preventivnega ukrepa pripravi aktivnosti za realizacijo ukrepa, zagotovi njihovo izvedbo in izvaja lastni nadzor
nad realizacijo. Odgovorna oseba skupaj z nosilcem ukrepa na osnovi preverjanja doseženih rezultatov odloči o
zaključku ukrepa ali dopolnitvah. Nadzor nad stabilnostjo in uspešnostjo izvedenih korektivnih in preventivnih
ukrepov izvajamo s pomočjo notranje presoje sistema vodenja.
V družbi DARS organizirano delujejo trije reprezentativni sindikati in svet delavcev, prek katerih lahko zaposleni
podajo svoje predloge, pomisleke in pritožbe. V skladu s Pravilnikom o vodenju postopka obravnave domnevnih
nepravilnosti s področja korporativne integritete in s Pravilnikom o varovanju dostojanstva delavcev pri delu
lahko zaposleni podajo prijave, ki se jih potem tudi obravnava in v skladu z ugotovitvijo sprejme ustrezne ukrepe.
Pravilnik o vodenju postopka obravnave domnevnih nepravilnosti oziroma kršitev s področja korporativne
integritete določa tudi ukrepe, s pomočjo katerih se v DARS zagotavlja delovno okolje, v katerem je zagotovljena
zaščita zaposlenih DARS, ki v dobri veri podajo prijavo. Zaposlenim so informacije glede možnosti podaje prijav
predstavljene na intranetu. Več o mehanizmu za obravnavanje pritožb glede zadev v zvezi z zaposlenimi v družbi
DARS najdete v S1-1.
LETNO POROČILO 2024 DARS 149
Konkretno za področje varnosti in zdravja pri delu, kjer je bil prepoznan pomemben morebitni negativni vpliv, je
v okviru sveta delavcev organiziran poseben odbor za varnost in zdravje pri delu. Delavci, vključeni v odbor,
prihajajo z različnih področij dela in sodelujejo pri pripravi ocene tveganj za varnost in zdravje pri delu, izdelavi
navodil za varno delo, izbiri osebne varovalne opreme in drugi aktualni problematiki s tega področja.
Delavce spodbujamo, da svojim vodjem ali neposredno Službi za varnost in zdravje pri delu brez zadržkov
poročajo tudi o pomanjkljivostih, nevarnih pojavih in incidentih. Vzpostavljen imamo stimulativni sistem, s
katerim so dobri predlogi delavcev za večjo varnost pri delu, izboljšave in inovacije tudi nagrajeni (priznanja in
finančne nagrade).
Pritožbe delavcev, povezane z neugodnimi in nevarnimi razmerami na delovnem mestu, obravnavajo v
organizacijskih enotah, v katerih so delavci zaposleni. Če delavci z ukrepanjem vodstva niso zadovoljni, pritožbe
naslovijo na Službo za varnost in zdravje pri delu, reprezentativne sindikate, Odbor za varnost in zdravje pri delu
(imenovan pri svetu delavcev) ali na delavskega direktorja. Prejete informacije o incidentih in nevarnih pojavih,
ko je bilo ali bi lahko bilo ogroženo življenje delavcev pri delu, ter okoliščine, ki so pripeljale do nezgod s
poškodbami zaposlenih, analizirajo in odgovornim osebam po potrebi predlagajo dodatne ukrepe. Vsi postopki
so opredeljeni v internih aktih, med drugim imamo Navodilo za prijavo nezgod pri delu.
Primerov, ko bi nerešeno problematiko s področja varnosti in zdravja pri delu moral obravnavati najvišji organ
vodenja (uprava DARS) ali bi se morali delavci obrniti na pristojno inšpekcijo, ne beležimo.
S1-4 – Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na lastno delovno silo ter
pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v
zvezi z lastno delovno silo ter učinkovitost navedenih ukrepov
Ukrepi omilitve negativnih vplivov in tveganj ter krepitve pozitivnih vplivov na področju lastne delovne sile
izhajajo iz Strategije družbe DARS 2021–2025 in drugih politik družbe. Večinoma gre za ukrepe, ki se redno
izvajajo.
Glavne ukrepe, vezane na lastne zaposlene, smo v spodnji tabeli povezali s prepoznanimi pomembnimi vplivi in
tveganji. Že v tem delu smo navedli tudi specifične cilje, ki izhajajo iz naše strategije in so vezani na zmanjševanje
negativnih vplivov ter tveganj in krepitev pozitivnih vplivov.
Tabela 57:
Vpliv/tveganje
Ukrepi, izvedeni v letu
2024/v izvajanju
Cilji
Visoka stopnja ekonomske
in socialne varnosti
zaposlenih
Izplačilo regresa, ki je višji
od povprečja v Republiki
Sloveniji.
Izplačilo poslovne
uspešnosti.
Plačilo premije dodatnega
prostovoljnega
pokojninskega zavarovanja.
Omogočanje napredovanj
zaposlenih
Napredovanja se lahko
izvedejo v skladu z internim
pravilnikom, ki določa
pogoje, vendar je
vsakokratna izvedba
napredovanj odvisna od
razpoložljivih finančnih
sredstev.
LETNO POROČILO 2024 DARS 150
Vpliv/tveganje
Ukrepi, izvedeni v letu
2024/v izvajanju
Cilji
Skrb za zadovoljstvo, dobro
počutje in duševno zdravje
zaposlenih
Izbira in omogočanje
uporabe ustreznih delovnih
sredstev in opreme za
delavce
Sprejet naš predlog za
spremembo Pravilnika o
prometni signalizaciji in
nakup manjših smernih
desk z lažjimi podstavki (do
15 kg namesto 30 kg).
Nakup mobilnih polportalov
za najavo delovišč na cesti.
Nakup opreme za strojno
postavljanje/pobiranje
stožcev.
Nakup manjših dvižnih
ploščadi in vozičkov s po
višini nastavljivo ploščadjo
za premeščanje
akumulatorjev.
Organizacija obdobnih
tečajev varne vožnje.
Zmanjšanje števila
poškodovanih pri delu za
10 % do leta 2025 glede na
izhodiščno leto 2019 (z 39
leta 2019 na 35 v letu
2025).
Zmanjšanje odsotnosti
zaradi bolezni, poškodbe pri
delu in izven dela do leta
2025 za 10 % odstotkov
glede na izhodiščno leto
2019 (s 5,91 % na 5,39 %).
Nezadostno vzdrževanje
cestišč v zimskih razmerah
Postavitev dodatnih
portalov za boljše
obveščanje uporabnikov o
razmerah na cesti.
Nakup mobilnih polportalov
za najavo delovišč na cesti.
Upad produktivnosti in
motiviranosti zaposlenih
(nižanje dobička)
Letno merjenje
organizacijske klime in
zadovoljstva zaposlenih.
Vodjem se omogoča 40 ur
izobraževanj letno za boljše
upravljanje kadrov in
reševanje izzivov vodenja.
Zaposleni, ki s svojim delom
najbolj prispevajo k
skupnemu poslanstvu, so
vsako leto nagrajeni,
podelijo se priznanja za
delovne dosežke, vključno z
nagradami za izjemno delo,
in zlato priznanje za
življenjsko delo.
Zagotavljanje optimalnih
možnosti izobraževanj in
usposabljanj za zaposlene, s
povišanjem števila
izobraževalnih ur na
zaposlenega do leta 2025
za vsaj 10 % glede na leto
2019.
Zagotavljanje izvedbe vsaj
30 % deleža mentorstva
novozaposlenih do leta
2025.
Prenova sistema ciljnega
vodenja za vse ravni
vodenja do konca leta
2025.
Povečati oceno
zadovoljstva zaposlenih za
7 % do leta 2025 glede na
leto 2019.
Zagotavljanje optimalnih
možnosti izobraževanj in
treningov za vodje glede na
potrebne kompetence s
povečanjem izobraževalnih
ur za 5 % do leta 2025 glede
na leto 2019.
Pomanjkanje delovne sile
vodi v zamike pri
vzdrževanju in gradnji
(višanje stroškov)
Vsem zaposlenim je
omogočeno vključevanje v
kolektivno dodatno
pokojninsko zavarovanje in
plačevanje dodatnega
zdravstvenega zavarovanja
delodajalca vsem
zaposlenim (omogočen
hitrejši dostop do
specialistov).
LETNO POROČILO 2024 DARS 151
Kjer v zgornji tabeli ni določenih konkretnih ciljev, je to zato, ker se upoštevajo veljavni interni akti in zakonodaja
ter sklenjene pogodbe z izvajalci (npr. dodatno zdravstveno zavarovanje). Za napredovanje zaposlenih npr.
določa pogoje interni akt, izvedba pa je odvisna od vsakoletnih finančnih dodelitev, prav tako je izplačilo poslovne
uspešnosti vezano na vsakoletni uspeh poslovanja, višina regresa se določi, ko so objavljeni podatki na ravni
države itd. Pri delu od doma ta možnost obstaja do dvakrat na teden pri tistih zaposlenih, ki lahko opravljajo delo
od doma, vendar to lahko izkoristijo ali ne. Prav tako imamo za boljše usklajevanje družinskega in poklicnega
življenja ukrepe v okviru certifikata Družini prijazno podjetje, delavci, ki izpolnjujejo pogoje pa jih lahko izkoristijo
ali ne.
Ukrepe za zmanjševanje tveganj za varnost in zdravje pri delu v družbi sprejemamo na osnovi predlogov in pritožb
delavcev, na osnovi analiz, opravljenih ob incidentih in nezgodah pri delu, če ugotovimo, da obstoječi ukrepi niso
več zadostni, in kadar ugotovimo, da so razvite nove tehnologije (oprema in postopki), ki zagotavljajo večjo
stopnjo varnosti pri delu.
Naši zaposleni, še posebej vodilni delavci, imajo nalogo, da spremljajo novosti v zakonodaji, razvoj tehnike prek
objav na spletu, z izmenjavami informacij z upravljavci cest v Sloveniji in sosednjih državah, z udeležbo na
strokovnih sejmih, konferencah in posvetih.
Na krovni temi zdravje in varnost je bil prepoznan morebitni negativni vpliv na varnost delavcev pri delu, in sicer
nezadostno vzdrževanje cestišč v zimskih razmerah. To sicer doslej še ni bil vzrok za nastanek nezgod delavcev
pri delu, a povečano tveganje pri delu na cesti v zimskih razmerah dejansko obstaja. Neočiščeno vozišče namreč
predstavlja predvsem (poleg zdrsov in padcev) večje tveganje za nalete vozil uporabnikov na naše delavce, ki
morajo tudi v takšnih razmerah opravljati nujno delo na cesti (npr. izločati tovorna vozila iz prometa). Naletov
zaradi nižjih hitrosti v času sneženja še nismo zabeležili. Tveganje zmanjšujemo s pravočasnim obveščanjem
uporabnikov o razmerah na cesti (prek medijev, s portali na cesti), s postavljanjem dobro vidne signalizacije za
izločanje in ob pomoči policije (uporaba modre luči) pri izločanju.
Učinkovitost ukrepov spremljamo z letno analizo rezultatov merjenja organizacijske klime in zadovoljstva
zaposlenih, ki jih nato primerjamo z rezultati prejšnjih let. S spremljanjem fluktuacije in pomanjkanja kadrov
lahko hitreje prilagajamo svoje strategije zaposlovanja. Hkrati prek ocenjevanja učinkovitosti ciljnega vodenja in
sistemov nagrajevanja izvajamo analizo vplivov ukrepov na produktivnost in motivacijo zaposlenih.
S1-5 – Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem
pozitivnih vplivov ter upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti
DARS v svoji strategiji 2021–2025 vključuje več specifičnih, časovno omejenih ciljev za zmanjšanje negativnih
vplivov na delovno silo, spodbujanje pozitivnih vplivov in upravljanje tveganj. Ti so omenjeni v S1-4 in so povezani
s posameznimi vplivi in tveganji.
Za določitev ciljev v zvezi z zdravjem in varnostjo pri delu, zadovoljstvom in razvojem zaposlenih se uporabljajo:
- analiza preteklih podatkov (poškodbe pri delu, bolniške odsotnosti, fluktuacija, interna izobraževanja),
- anketiranje zaposlenih (zavzetost, stres, povratne informacije, letni razgovori),
- primerjalna analiza in benchmarking (ESG-kazalniki, ISO 45001, smernice WHO, priporočila OECD, EU-
OSHA),
- uskladitev s cilji trajnostnega razvoja (SDG) – zdravje (SDG 3), dostojno delo (SDG 8), enakost spolov
(SDG 5).
S predstavniki delavcev v smislu sveta delavcev in s sindikati se sodeluje na vseh področjih, na katerih tako
zahteva zakon oziroma je potrebno njihovo sodelovanje. V teh primerih se predlogi posredujejo v mnenje
sindikatom in svetu delavcev, da lahko podajo svoje mnenje, pripombe in izboljšave ter tako soodločajo in
sooblikujejo pomembne deležnike v družbi. O tem, kako lastno delovno silo ali predstavnike delovne sile
neposredno vključujemo v določanje ciljev, pišemo tudi v poglavjih ESRS 2 GOV-1 in ESRS 2 SBM-2.
Glede napredka doseganja ciljev, vezanih na zaposlene, DARS za leto 2024 razpolaga z naslednjimi podatki za
zavzetost in zadovoljstvo zaposlenih ter zdravje in varnost pri delu:
- V letu 2024 smo v sklopu SIOK meritve organizacijske klime uspeli zvišati udeležbo zaposlenih za 10,01
% v primerjavi z letom 2023, kar pomeni, da je vprašalnik izpolnilo 125 zaposlenih več kot v letu 2023.
Spremenili smo tudi metodologijo reševanja vprašalnikov, ker smo v izvedeno metodo elektronskega
anketiranja vključili tiskane vprašalnike. Na ta način smo dobili večji odziv zaposlenih s terena. V letu
LETNO POROČILO 2024 DARS 152
2023 je bilo izpolnjenih 458 vprašalnikov, v letu 2024 pa 583 vprašalnikov. Ni bilo določenega posebnega
cilja, ki bi se nanašal na povečanje udeležbe, vendar se vsako leto dela v smeri, da je udeležba čim večja,
kar je v letu 2024 s 125 izpolnjenimi vprašalniki več tudi uspelo. Metodologija in vključitev večjega števila
zaposlenih s terena, ki so bili v trenutku meritve izjemno nezadovoljni, kar so izkazali tudi s stavko, je
imela močan vpliv na stopnjo zavzetosti v letu 2024, ki je znašala 0,50 in je v primerjavi s predhodnim
merjenjem nižja za 0,37 točke. Cilj je povečati oceno zadovoljstva zaposlenih za 7 % do leta 2025 glede
na leto 2019, a v letu 2024 smo zaznali rahel negativni odklon pri napredovanju proti postavljenemu
cilju za povečanje zadovoljstva zaposlenih.
- Bolniška odsotnost zaradi bolezni, poškodbe pri delu in izven dela se je v letu 2024 v primerjavi z letom 2023
malenkost zmanjšala in padla s 6,08 % na 5,96 %. Cilj je zmanjšanje bolniških odsotnosti zaradi bolezni, poškodbe
pri delu in izven dela za 10 % do leta 2025 (s 5,91 % iz leta 2019 na 5,39 % do leta 2025). Ker je v letu 2024
bolniška odsotnost padla glede na leto 2023, pomeni, da se cilju do leta 2025 zelo počasi približujemo.
- Ostali podani cilji so bili še naslednji:
o Zagotavljanje optimalnih možnosti izobraževanj in treningov za vodje glede na potrebne kompetence
s povečanjem izobraževalnih ur za 5 % do leta 2025 glede na leto 2019. V letu 2019 je bilo realiziranih
24 ur, v letu 2023 41 ur, v letu 2024 pa 22. Povečanja na leto 2019 tako ni bilo doseženo, ni pa doseženo
zato, ker ni bilo opredeljenega stila vodenja in konkretnega programa za izobraževanje vodij – to smo
opredelili konec leta 2024, posledica so slabši rezultati v samem letu 2024.
o Zagotavljanje optimalnih možnosti izobraževanj in usposabljanj za zaposlene s povišanjem
števila izobraževalnih ur na zaposlenega za vsaj 10 % glede na leto 2019. Za leto 2025 je cilj 23
ur, v letu 2019 je bilo realiziranih 21 ur. V letu 2024 je bilo opravljenih 16 ur, kar pomeni, da cilj
ni bil dosežen. Razlogi so podobni kot že prej navedeni, ni bilo opredeljenega konkretnega
programa, veliko usmerjenih izobraževanj je bilo izpeljanih že v letu 2023.
o Zmanjšanje števila poškodovanih pri delu za 10 % (z 39 v letu 2020 na 35 v letu 2025) smo lani
dosegli z 29 poškodovanimi. Število poškodovanih od leta do leta sicer niha, a je gledano skozi
daljše obdobje trend ugoden, število nezgod s poškodbami se manjša.
- Zagotavljanje izvedbe vsaj 30 % deleža mentorstva novozaposlenih do leta 2025 in prenova sistema
ciljnega vodenja za vse ravni vodenja ter prenova vrednotenja delovnih mest do konca leta 2025 so novi
ukrepi, postavljeni v letu 2024, in se še niso izvajali.
S1-6 – Značilnosti zaposlenih v podjetju
Tabela 58:
Spol
Moški
936
Ženski
340
1276
Tabela 59:
Spol
zaposlenih
Moški
927
9
Ženski
330
10
Skupaj
1257
19
Tabela 60: ,
Spol
Moški
72
Ženski
17
, ki
so zapustili organizacijo
89
LETNO POROČILO 2024 DARS 153
Formula za izračun fluktuacije, ki je določena v elektronskem kadrovskem sistemu na DARS:
odhodi v določenem obdobju / povprečje zaposlenih v določenem obdobju (na koncu vsakega meseca v
letu) × 100; za leto 2024: 89 / 1257 × 100 = 7,08 %
Podatki o zaposlenih se vnašajo in zbirajo prek internega kadrovskega sistema. Skupno število zaposlenih
vključuje zaposlene, ki imajo z družbo DARS sklenjeno pogodbo za nedoločen in določen čas. Ne vključuje dijakov
ali študentov, ki občasno pomagajo pri delu. Gre za podatke na podlagi števila oseb zaposlenih v družbi na dan
31. 12. 2024. Podatek o številu zaposlenih, ki so zapustili družbo v letu 2024, zajema obdobje med 1. 1. 2024 in
31. 12. 2024.
Podatek o številu zaposlenih v izjavi o trajnosti se razlikuje od tistega v računovodskem poročilu (točka II.4.2.5
Stroški dela), kjer je število zaposlenih podano na podlagi delovnih ur v letu 2024 in znaša 1.254 delavcev.
Zaposleni za nedoločen čas so tisti delavci, ki v pogodbi o zaposlitvi nimajo določenega končnega datuma
prenehanja pogodbe. Zaposleni za določen čas so vsi tisti delavci, pri katerih sta v pogodbi jasno napisana začetni
in končni datum veljavnosti pogodbe in je naveden razlog, zaradi katerega preneha pogodba (npr. začasno
povečan obseg dela, vrnitev delavca z daljše bolniške odsotnosti, vrnitev delavk s porodniškega dopusta itd.) –
torej pri pogodbah za določen čas je jasno vnaprej opredeljeno, da gre za pogodbo z omejenim trajanjem.
S1-7– Značilnosti delavcev, nezaposlenih v lastni delovni sili podjetja
Delovna sila družbe DARS vključuje samo zaposlene v družbi, brez samozaposlenih ali drugih delavcev,
nezaposlenih v lastni delovni sili. Občasno v DARS-u opravljajo prakso dijaki in občasno pri delu pomagajo
študentje in teh je bilo v letu 2024 155.
S1-10 – Dostojne plače
Vsi zaposleni v družbi DARS prejemajo najmanj minimalno plačo, ki je določena z Zakonom o minimalni plači v
Republiki Sloveniji, kar pomeni, da vsi prejemajo referenčno dostojno plačo.
S1-11 – Socialna zaščita
Vsi zaposleni v družbi DARS imajo zaradi zakonodaje v Republiki Sloveniji pravico do socialne zaščite pred izgubo
dohodka zaradi katerega koli od pomembnih življenjskih dogodkov, kot so bolezni, poškodbe in invalidnost,
nastale pri delu, starševski dopust, brezposelnost in upokojitev.
S1-14 – Metrike zdravja in varnosti
V družbi DARS imamo vpeljan in certificiran sistem zagotavljanja kakovosti po zahtevah standarda ISO 9001, ki
vključuje tudi aktivnosti za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu za vse osebe, ki na kakršni koli pravni podlagi
opravljajo delo v naši družbi. Raznolikost delovnih procesov, lokacijska razpršenost in številne nevarnosti pri delu,
še posebej pri delu na cesti, zahtevajo tudi temu primerno strokovno podporo na področju varnosti in zdravja pri
delu. Tako vodstvu kot zaposlenim jo zagotavljajo štirje inženirji, zaposleni v Službi za varnost in zdravje pri delu.
Tveganja na delovnih mestih obvladujemo z varnostnimi pregledi in analizami ter sprejetjem ukrepov za nenehno
izboljševanje delovnih razmer. Proces obvladovanja nezgod pri delu, nevarnih pojavov in incidentov poteka po
internem navodilu, s katerim so seznanjeni vsi redno zaposleni in študentje.
Tabela 61: Informacije o pokritosti s sistemom za upravljanje zdravja in varnosti, incidentih,
boleznih (podatki na dan 31. 12. 2024)
Zaposleni
Odstotek oseb v lastni delovni sili, ki so zajete s sistemom za upravljanje zdravja in
varnosti v skladu s pravnimi zahtevami in/ali priznanimi standardi ali smernicami
100 %
Število smrti zaradi z delom povezanih poškodb in bolezni
0
Število in stopnja* zavedljivih z delom povezanih nezgod
29 poškodovanih,
stopnja 11,17*
Število primerov zavedljivih z delom povezanih bolezni
0
Število izgubljenih dni zaradi z delom povezanih poškodb, smrti zaradi z delom
povezanih nezgod, z delom povezanih bolezni in smrti zaradi bolezni
703
*Stopnjo z delom povezanih poškodb smo izračunali tako, da smo število nezgod s poškodbami delili s skupnim številom
delovnih ur, ki so jih opravile osebe v lastni delovni sili, in pomnožili z 1.000.000.
LETNO POROČILO 2024 DARS 154
Na deloviščih (vzdrževalna dela, gradnje), na katerih je naročnik del družba DARS, v letu 2024 ni prišlo do smrti
delavcev pri delu.
V letu 2024 je bilo Službi za varnost in zdravje pri delu prijavljenih 29 nezgod s poškodbami delavcev pri delu. 5
delavcev je bilo zaradi poškodb v bolniški več kot 30 dni, v 4 primerih pa je šlo za lažje poškodbe in delavcu ni bilo
treba v bolniški stalež. Tako kot vsa leta je največ poškodovanih v nezgodah pri vzdrževanju obcestnega sveta
(brežine). Glede na karakteristike tega dela je to tudi pričakovano. Najdlje (odsoten 158 delovnih dni) se je zdravil
delavec, ki je pri mulčenju brežine stopil v vdolbino ob kanaleti in si potrgal kolenske vezi.
S1-15 – Metrike usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja
V skladu z zakonodajo Republike Slovenije so vsi zaposleni upravičeni do dopusta iz družinskih razlogov.
Tabela 62:
spolu
Spol
Odstotek zaposlenih, ki so izkoristili
Moški
3,29 %
Ženski
0,86 %
V sistemu registracije delovnega časa ima delodajalec kot dopust iz družinskih razlogov zavedena porodniški
(starševski) dopust in očetovski dopust.
Izračun je bil narejen po sistemu, da se je preverilo, koliko zaposlenih je bilo v letu 2024 odsotnih iz družinskih
razlogov, razdelilo se jih je po moških in ženskah (torej spolu) in za vsakega posebej se je izračunal % glede na
število vseh zaposlenih v letu 2024.
S1-16 – Metrike prejemkov (plačna vrzel in skupni prejemki)
Pri računanju plačne vrzeli med spoloma smo izpustili naslednja delovna mesta, na katerih so zaposleni samo
moški, in sicer:
- vodja vzdrževanja,
- vodja mehanizacije,
- delovodja,
- elektrovzdrževalec,
- skupinovodja,
- voznik strojnik,
- avtoelektrikar,
- avtomehanik,
- ključavničar,
- vzdrževalec,
- hišnik,
- kurir.
Zato je bilo v izračun decembrske plačne vrzeli 2024 vključenih samo 690 zaposlenih (od skupno 1.276 na dan
31. 12. 2024) – po teh podatkih glede na osnovno urno bruto postavko je plačna vrzel med spoloma 7,31.
Formula za izračun je bila: (povprečna mesečna bruto urna postavka (december 2024) moških zaposlenih
(14,43 evra bruto) – povprečna bruto urna postavka ženskih zaposlenih (13,38 evra bruto)) / povprečna bruto
urna postavka moških zaposlenih (14,43 evra bruto) × 100 = 7,31.
Skupni prejemek vseh plač zaposlenih (zajeti so vsi zaposleni) je 44.527.277,75 evra bruto (skupni letni obračun
plač 2024), od tega je 163.032,66 evra bruto najvišji letni zaslužek posameznika, torej je izračunano razmerje
med povprečnim letnim bruto izplačilom plače (brez posameznika z najvišjim letnim zaslužkom) in najvišjim
letnim izplačilom posameznika 4,98.
LETNO POROČILO 2024 DARS 155
S1-17 – Incidenti, pritožbe in resni vplivi na človekove pravice
V letu 2024 v družbi DARS nismo zabeležili incidentov in pritožb v zvezi s socialnimi zadevami in človekovimi
pravicami.
I.15.3.2 ESRS S2 Delavci v vrednostni verigi
V družbi DARS smo na podlagi analize dvojne pomembnosti na področju delavcev v vrednostni verigi prepoznali
naslednje pomembne podteme in podpodteme ter znotraj njih naslednje vplive:
Tabela 63:
Vrednostna veriga
Navzgor
Lastno
poslovanje
Navzdol
Kratko-
ročno
Srednje-
ročno
Dolgo-
ročno
Delovni pogoji
Zdravje in varnost
Nevarni delovni pogoji delavcev na
gradbiščih
Izpostavljenost delavcev nevarnim delovnim
pogojem
Morebitni
negativni
vpliv
●
●
Poslabšanje zdravja delavcev v
vrednostni verigi
Poslabšanje zdravja zaradi pomanjkanja
osnovnih socialnih ugodnosti, kot so
zdravstveno zavarovanje, bolniška odsotnost
in pokojninski načrti
Morebitni
negativni
vpliv
●
●
Dolg delovni čas delavcev v vrednostni
verigi
Dela na gradbiščih so povezana z dolgimi
delovniki
Morebitni
negativni
vpliv
●
●
Neustrezne plače delavcev v vrednostni
verigi
Neustrezne plače, ki ne zagotavljajo
dostojnega življenjskega standarda
Morebitni
negativni
vpliv
●
●
SBM-2 – Interesi in stališča deležnikov
Upoštevanje interesov, stališč in pravic deležnikov, vključno z delavci v vrednostni verigi, pri strategiji in
poslovnem modelu družbe DARS je opisano v ESRS 2 SBM-2.
SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo
in poslovnim modelom
Razkritja družbe DARS glede pomembnih vplivov zajemajo vse delavce v vrednostni verigi, na katere bi lahko
pomembno vplivali.
Morebitni negativni vplivi, ki smo jih prepoznali v zvezi z delavci v vrednostni verigi, se nanašajo na delavce, ki
delajo za subjekte v višjem delu vrednostne verige družbe DARS. Gre za delavce, ki delajo za izvajalce del, s
katerimi ima DARS sklenjeno pogodbo na podlagi ZJN, in ki opravljajo dela, ki so podvržena Uredbi o zagotavljanju
varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih. Povezanost pomembnih vplivov, tveganj in
priložnosti s strategijo in poslovnim modelom družbe DARS je opisana v ESRS 2 SBM-3. V primeru delavcev v
vrednostni verigi sicer nismo prepoznali pomembnih tveganj in priložnosti.
S2-1 – Politike v zvezi z delavci v vrednostni verigi
Trajnostna politika družbe DARS skupaj s Strategijo družbe DARS 2021–2025 postavlja okvir za naše delovanje v
smeri čim večjega zmanjšanja negativnih vplivov na družbo, povezanih z našimi dejavnostmi, vključno z
upravljanjem odnosov v vrednostni verigi. Več o naših politikah preberite v ESRS 2 MDR-P.
LETNO POROČILO 2024 DARS 156
Čeprav v družbi nimamo posebne politike, ki bi se nanašala na delavce v vrednostni verigi, niti nimamo Kodeksa
ravnanja dobaviteljev, pa smo zavezani k spoštovanju ZJN. Tako je v postopkih oddaje javnih naročil, ki
predstavljajo veliko večino pogodb o izvedbi naročila, za vsak gospodarski subjekt, ponudnike in podizvajalce
pred oddajo naročila obvezno preverjen obstoj izključitvenega razloga po 75. členu ZJN-3 (nekaznovanost, davčne
obveznosti, prekrški v zvezi z delom). V zakonsko določenih primerih se preverja izpolnjevanje teh pogojev tudi
med izvajanjem pogodbe (67.a člen ZJN-3), pri ostalih je v pogodbi določen razvezni pogoj iz 3. alineje četrtega
odstavka 67. člena ZJN-3. Za preverjanje je zadolžena Služba za nabavo oziroma strokovna komisija posameznega
postopka, odločitev o oddaji javnega naročila sprejme uprava. Pri nekaterih pomembnih investicijah je v
pogodbah zahtevano spoštovanje Kolektivne pogodbe gradbenih dejavnosti za izvajalce in podizvajalce. To ne
velja za delavce, ki opravljajo dela po pogodbah, ki niso sklenjene na podlagi ZJN-3, niti za delavce, ki opravljajo
dela po evidenčnih pogodbah in naročilnicah.
V skladu s 75. členom ZJN-3 izrecno obravnavamo kazniva dejanja spravljanja v suženjsko razmerje, trgovine z
ljudmi in kršitev temeljnih pravic delavcev ter kršitve delovnega prava, torej tudi prisilno delo in delo otrok.
Z ZJN-3 so se v pravni red Republike Slovenije prenesle evropske direktive, ki v svoji osnovi zahtevajo tudi
spoštovanje človekovih pravic.
S2-2 – Postopki za sodelovanje z delavci v vrednostni verigi v zvezi z vplivi
Z delavci v vrednostni verigi komuniciramo, kadar se ti obrnejo na DARS in v okviru inšpekcijskih nadzorov, varstva
pri delu. Drugih načinov sodelovanja z delavci v vrednostni verigi zaenkrat nimamo.
S2-3 – Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih
lahko delavci v vrednostni verigi izrazijo pomisleke
Pri izvajanju storitev na AC/HC in gradbiščih se negativni vplivi preprečujejo z nadzorom in zahtevami po
spoštovanju pravil. V teh primerih morajo biti izvedeni vsi ukrepi v skladu z Uredbo o zagotavljanju varnosti in
zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih. DARS sam ne predpisuje ali ne zahteva drugih ukrepov, je
pa za njihovo izvajanje zadolžen izvajalec storitev. Naša naloga je zagotoviti varnostni načrt in koordinatorja za
varnost in zdravje pri delu, ki je zadolžen za izvajanje določb uredbe.
V primeru vplivov, vezanih na dolgi delovni čas in neustrezne plače, se izvajajo preverjanja v fazi ZJN (glej S2-1)
ali kasnejših inšpekcijskih pregledov v skladu z zakonodajo.
V družbi DARS nimamo vzpostavljenih specifičnih kanalov za sporočanje pomislekov ali potreb delavcev v
vrednostni verigi neposredno družbi ter za njihovo obravnavo.
S2-4 – Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na delavce v vrednostni
verigi ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih
priložnosti v zvezi z delavci v vrednostni verigi ter učinkovitost navedenih ukrepov
V družbi spoštujemo določila ZJN-3 glede obveznih izključitvenih pogojev in spremljave pogodb, kot je opisano
pod S2-1. Drugih ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na delavce v vrednostni verigi nimamo, saj smo te vplive
šele opredelili kot pomembne.
V letu 2024 niso bile sporočene resne težave in incidenti v zvezi s človekovimi pravicami, povezane z višjim delom
vrednostne verige družbe.
S2-5 – Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem
pozitivnih vplivov ter upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti
Ker smo temo delavcev v vrednostni verigi in morebitne negativne vplive nanje šele opredelili kot pomembne,
na tem področju še nimamo vzpostavljenih nobenih metrik in ciljev. To področje je sicer regulirano z zakonodajo.
I.15.3.3 ESRS S3 Prizadete skupnosti
V družbi DARS smo na osnovi analize dvojne pomembnosti na področju prizadetih skupnosti prepoznali krovno
temo kakovost in pogoji bivanja ljudi ob AC ter znotraj nje naslednje pomembne podteme in podpodteme ter
vplive:
LETNO POROČILO 2024 DARS 157
Tabela 64: Vplivi znotraj pomembnih podtem in podpodtem
Vrednostna veriga
Navzgor
Lastno
poslovanje
Navzdol
Kratko-
ročno
Srednje-
ročno
Dolgo-
ročno
Ekonomske, socialne in kulturne pravice skupnosti
Vplivi v zvezi s prostorom
Poseganje v življenjski prostor
prebivalcev ob gradnji avtocest
Sprememba življenjskih pogojev skupnosti, ki
živijo ob načrtovanih odsekih AC, kjer pride do
povečanega onesnaženja zraka, hrupa in
drugih nezaželenih posledic. Po drugi strani
omogoča širjenje AC-omrežja tudi boljšo
povezljivost ljudi, živečih ob AC.
Dejanski
in
morebitni
negativni
vpliv
●
●
Vpliv na gospodarski razvoj družbe
Finančna vzdržnost in dolgoročno delovanje
vplivata na širše delovanje gospodarstva
Dejanski
pozitivni
vpliv
●
●
Ustrezni bivanjski pogoji
Povečana koncentracija škodljivih emisij
(NOx, PM) iz prometa, ki vplivajo na
kakovost zraka in zdravje ljudi
Večja pojavnost bolezni dihal,
kardiovaskularne bolezni in druge zdravstvene
težave zaradi onesnaženega zraka
Dejanski
negativni
vpliv
●
●
Hrup
Povzročanje hrupa
Povzročanje hrupa za ljudi, ki živijo ob AC-
infrastrukturi
Dejanski
negativni
vpliv
●
●
SBM-2 – Interesi in stališča deležnikov
Upoštevanje interesov, stališč in pravic deležnikov, vključno s prizadetimi skupnostmi, pri strategiji in poslovnem
modelu družbe DARS je opisano v ESRS 2 SBM-2.
SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo
in poslovnim modelom
Razkritja družbe DARS glede pomembnih vplivov zajemajo vse prizadete skupnosti, na katere bi DARS s svojim
delovanjem lahko pomembno vplival.
Dejanski in morebitni negativni in pozitivni vplivi, ki smo jih prepoznali v zvezi s prizadetimi skupnostmi, se
nanašajo na skupnosti ljudi, ki živijo na vplivnem območju obstoječih in načrtovanih avtocest. Vpliv na zdravje in
premoženje ljudi je sicer obravnavan tudi v okviru celovite presoje vplivov na okolje in presoje vplivov na okolje,
kar je podrobneje opredeljeno v E2-1. Gradnja novih avtocest medtem zagotavlja boljšo povezljivost, prometno
varnost in posledično pozitiven vpliv na celotni razvoj družbe.
Povezanost pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti s strategijo in poslovnim modelom družbe DARS je opisana
v ESRS 2 SBM-3. V primeru prizadetih skupnosti sicer nismo prepoznali pomembnih tveganj in priložnosti.
S3-1 – Politike v zvezi s prizadetimi skupnostmi
Trajnostna politika družbe DARS skupaj s Strategijo družbe DARS 2021–2025 postavlja okvir za naše delovanje v
smeri čim večjega zmanjšanja negativnih vplivov na družbo, povezanih z našimi dejavnostmi, vključno z
vključevanjem lokalnih skupnosti v trajnostne projekte, izboljšanjem kakovosti življenja v lokalnem okolju ter
ustvarjanjem novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo. Več o naših politikah preberite v ESRS 2 MDR-P.
Čeprav v družbi nimamo posebne politike, ki bi se nanašala na prizadete skupnosti, pa to področje upravljamo z
internimi akti, kot je opis procesa organizacije gradenj in obnov, v katerem so opredeljene aktivnosti. Hkrati smo
na tem področju zavezani slediti državnim predpisom.
LETNO POROČILO 2024 DARS 158
DARS v skladu s 4. členom ZDARS-1 v imenu in za račun Republike Slovenije (RS) opravlja posamezne naloge v
zvezi s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem avtocest v prostor ter naloge v zvezi s pridobivanjem
nepremičnin za potrebe gradnje avtocest. V ta namen ima DARS z RS (oz. v njenem imenu z Ministrstvom za
infrastrukturo) sklenjeno Pogodbo o izvajanju naročila na podlagi 4. člena ZDARS-1, ki med drugim opredeljuje
naloge družbe DARS. Ena od teh nalog je tudi priprava predlogov smernic in mnenj k državnim in občinskim
prostorskim aktom za ministrstvo, kadar ima to v postopkih priprave prostorskih aktov položaj nosilca urejanja
prostora.
V predlogih smernic in mnenj DARS med drugim skrbi tudi za varstvo pred hrupom, tj. da se pri pripravi
prostorskih aktov upoštevajo obremenitve s hrupom zaradi trenutnega prometa in naraščanja prometa v
dolgoročnem obdobju: za hrup občutljive površine in objekti naj se ne načrtujejo v bližini avtocest oziroma naj
se predvidijo ustrezni protihrupni ukrepi, s katerimi bo zagotovljeno, da mejne vrednosti hrupa na območjih,
občutljivih za hrup, ne bodo presežene.
Poleg tega DARS v predlogih smernic in mnenj v skladu z Zakonom o cestah prepoveduje širitev poselitve v
varovalni pas AC in omejuje širitev za hrup občutljivih območij na območja ugotovljene čezmerne obremenitve s
hrupom.
Na ta način DARS (posredno) varuje svoj interes.
Več o skladnosti umeščanja v prostor z okoljsko zakonodajo najdete v E2-1.
V družbi nimamo posebnih zavez glede politike za področje človekovih pravic, ki so pomembne za prizadete
skupnosti, se pa k etičnemu ravnanju in spoštovanju človekovih pravic na splošno zavezujemo v Darsovem
kodeksu ravnanja.
S3-2 – Postopki za sodelovanje s prizadetimi skupnostmi v zvezi z vplivi
V družbi DARS s skupnostmi sodelujemo v različnih fazah načrtovanja nove prometne infrastrukture in tudi
potem, ko je ta že vzpostavljena.
Vključevanje javnosti (vključno z lokalno skupnostjo) v postopkih priprave državnih prostorskih načrtov
Za uspešno umestitev prometnic v prostor je nujna tudi sprejemljivost načrtovane prostorske ureditve v lokalnem
okolju. Prostorsko načrtovanje je v splošnem interesu, zato sledi predvsem javnemu interesu in skupnim koristim,
se pa pri načrtovanju presojajo tudi zasebni interesi, ki ne smejo prevladati nad javnim interesom. Zasebni interes
se varuje predvsem s sodelovanjem javnosti v postopkih priprave prostorskih načrtov, s sodelovanjem oseb s
pravnim interesom v postopkih izdaje posamičnih upravnih aktov (stranski udeleženci v upravnih postopkih
dovoljevanja graditve objektov ali drugih posegov v prostor po sektorskih predpisih) in tudi z možnostjo pravnega
varstva zoper splošne in posamične pravne akte. Javni interes se pri pripravi prostorskih načrtov varuje s
sodelovanjem nosilcev urejanja prostora in vrednotenjem različnih variant posamezne prostorske ureditve.
Javnost je v proces prostorskega načrtovanja vključena v skladu z veljavnimi predpisi, v katere so med drugim
implementirana tudi načela Aarhuške konvencije. Veljavni predpisi s področja prostorskega načrtovanja
namenjajo velik poudarek zgodnejšemu vključevanju javnosti. To v praksi pomeni, da se javnost vključi v postopek
priprave državnega prostorskega načrta (DPN), ko so vse opcije še odprte in ko še lahko vpliva na osnovne
razmisleke o načrtovanju posameznih prostorskih ureditev, kar je tudi v skladu z načeli Aarhuške konvencije.
Med pripravo DPN ima javnost možnost sodelovanja v naslednjih fazah:
- javne objave pobude,
- priprave študije variant, če so organizirane delavnice ali posveti,
- javne razgrnitve študije variant,
- javne objave predloga DPN.
Vse glavne faze postopka priprave DPN so odprte za javnost, kar pomeni, da se javnost seznani z aktualnimi
besedili in grafiko aktov v pripravi. Sodelovanje javnosti namreč zajema tako javno objavljanje gradiv kot tudi
javno razgrinjanje dokumentov, javne obravnave in zbiranje predlogov in pripomb ter pripravo stališč do teh
pripomb in predlogov. Poleg tega pa lahko javnost kadar koli zaprosi za informacijo v zvezi s posameznim DPN
oziroma si jo pridobi na spletni strani.
LETNO POROČILO 2024 DARS 159
Vključevanje javnosti (vključno z lokalno skupnostjo) v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj
Upravni organ v postopku izdaje integralnega gradbenega dovoljenja javnost obvesti o začetem postopku in ji
zagotovi vpogled v podajanje pripomb na projektno dokumentacijo v času javne razgrnitve, ki traja 30 dni od
dneva objave. Zainteresirana oziroma prizadeta javnost lahko v času trajanja javne razgrnitve podaja mnenja,
predloge in pripombe v zvezi z nameravanim posegom. Po njihovem pregledu upravni organ s temi mnenji,
predlogi in pripombami seznani investitorja, ki se do njih opredeli.
Upravni organ na ustno obravnavno povabi zainteresirano javnost, ki jim je bil priznan status stranskega
udeleženca v postopku. Stranska udeleženca v postopku izdaje integralnega gradbenega dovoljenja sta lahko tudi
nevladna organizacija v javnem interesu, ki deluje na področju varstva okolja in ohranjanja narave, ter civilna
iniciativa.
Na javni obravnavi zainteresirana javnost mnenja, predloge in pripombe predstavi in utemelji, investitor pa se
lahko do njih opredeli. Na podlagi izvedene javne obravnave upravni organ pozove investitorja, da se do mnenj,
predlogov in pripomb javnosti pisno opredeli in po potrebi dopolni projektno dokumentacijo s predlaganimi
ukrepi za preprečevanje in odpravo ali zmanjšanje pomembnih škodljivih vplivov na okolje ali za njihovo
izravnavo, ki jih je podala zainteresirana javnost.
Celoten postopek opisanega sodelovanja javnosti v postopku izdaje integralnega gradbenega dovoljenja določa
gradbena zakonodaja.
Sodelovanje s skupnostmi pri izvedbi monitoringa
Obratovalni monitoring hrupa se v skladu s Pravilnikom o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za
vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje izvaja ciklično vsakih pet let. Za določanje obremenitev s hrupom
obcestnega poselitvenega prostora zaradi prometa po AC se praviloma uporabljajo modelni izračuni hrupa.
Preverba modelnega izračuna se izvede s primerjalnimi meritvami hrupa, običajno se izvede ena primerjalna
meritev na posamezni AC-odsek. Pri izbiri primernih lokacij se v največji možni meri poskušajo upoštevati želje
deležnikov. Praviloma se izhaja iz prejetih pritožb in pobud o izvedbi meritev, s katerimi seznanimo zunanjega
pogodbenega izvajalca, ki izvaja obratovalni monitoring hrupa. Če lokacija izpolnjuje pogoje za izbiro merilnega
mesta, ki so določeni v metodologiji za določanje merilnih mest, se meritve izvedejo na izbrani lokaciji, v
nasprotnem primeru pa se izbere za meritve primernejša lokacija.
Za operativno izvajanje sodelovanja s prizadetimi skupnostmi so odgovorni Direktor področja organizacije
gradenj in obnov, Vodja službe za prostorsko načrtovanje, Vodja službe za projektiranje, Direktor področja
Upravljanja in Vodja službe za upravljanje cestne infrastrukture.
S3-3 – Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih
lahko prizadete skupnosti izrazijo pomisleke
Po izdaji gradbenega dovoljenja za novo prometnico s strani upravnega organa imajo stranski udeleženci, ki se
ne strinjajo z izdanim gradbenim dovoljenjem, možnost, da v predvidenem roku 30 dni od vročitve odločbe o
izdaji gradbenega dovoljenja z vložitvijo tožbe sprožijo upravni spor na Upravnem sodišču Republike Slovenije.
Nadaljnji postopki se vodijo skladno z Zakonom o upravnem sporu in vključujejo tudi ustno obravnavo na
upravnem sodišču, na katerem lahko stranke, ki menijo, da bodo z gradnjo in uporabo prometnice premočno
prizadete, izrazijo svojo nestrinjanje z gradnjo. Postopek na upravnem sodišču se zaključi s sodbo sodišča, ki lahko
postopek izdaje tudi vrne upravnemu organu v ponovno odločanje.
Medtem pa lahko skupnosti svoje pomisleke in pritožbe družbi DARS pošiljajo tudi neposredno. DARS tako
prejema pritožbe v zvezi s problematiko hrupa prek več različnih kanalov: po telefonu, elektronski pošti oziroma
v obliki dopisov v papirni obliki. Vsa prejeta pošta se v reševanje dodeli nosilcu priprave odgovora. Nosilec v
sodelovanju z ostalimi tangiranimi službami in področji pripravi odgovor stranki, ki se naslovniku posreduje po
istem kanalu, kot je DARS prejel vhodno pošto. Pritožbe v zvezi s hrupom, ki jih DARS prejema od zainteresirane
javnosti, so sproti obravnavane. Leta 2024 smo prejeli 84 pritožb. Podlaga za načrtovanje ukrepov zaščite pred
hrupom je potrjen Operativni program varstva pred hrupom, ki praviloma vsebinsko sledi strokovni podlagi za
operativni program hrup, v katerih so opredeljeni kriteriji za določitev prioritetnih območij varstva pred hrupom
in ključne usmeritve za načrtovanje protihrupne zaščite v prihodnje. Na podlagi prejetih pritožb, se ne načrtujejo
dodatni ukrepi zaščite pred hrupom.
LETNO POROČILO 2024 DARS 160
Spoštovanje zakonodaje in predpisov s področja okolja, kamor spadajo tudi emisije onesnaževal in zrak, pa se
zagotavlja tudi z inšpekcijskim nadzorom. V primeru inšpekcijskih pregledov mora inšpektor obravnavati prijave,
pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti, prav tako mora obravnavati anonimne prijave.
Preden inšpektor izda odločbo, s katerim izreče oziroma odredi inšpekcijski ukrep, vedno pozove inšpektorskega
zavezanca k podaji izjave. V izjavi se zavezanec izreče o vseh dejstvih ter predlaga izvedbo dokazov. V določenih
primerih se izvedejo obravnave, na katerih se izvedejo vsi dokazi (npr. zaslišanje zavezancev, prič). Šele po koncu
izvedenega postopka inšpektor izda odločbo, s katero bodisi postopek ustavi (v tem primeru izda sklep) bodisi
zavezancu izreče ukrep (npr. odprava nepravilnosti, pomanjkljivosti, vzpostavitev prejšnjega stanja ipd.). Zoper
končne odločbe je vedno dopustno pravno sredstvo (pritožba). Po pravnomočnem zaključku inšpekcijskega
postopka inšpektor lahko začne še prekrškovni postopek, s katerim izreče sankcijo za prekršek (opomin, globa).
Politike v zvezi z zaščito posameznikov pred povračilnimi ukrepi, ki se nanašajo na pritožbe, prijave, pobude,
nimamo, se pa uporabnikom ni treba identificirati in lahko ostanejo anonimni.
Seznanjenosti prizadetih skupnosti s strukturami ali postopki za izražanje pomislekov ne ocenjujemo.
S3-4 – Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na prizadete skupnosti ter
pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v
zvezi s prizadetimi skupnostmi ter učinkovitost navedenih ukrepov
Trenutno ukrepi omilitve negativnih vplivov na področju prizadetih skupnosti izhajajo iz zgoraj omenjenih
zakonodajnih zahtev in smo na njih delali že pred uvedbo Direktive CSRD in standardov ESRS.
Ukrepe, ki jih redno izvajamo, smo v spodnji tabeli povezali s prepoznanimi pomembnimi vplivi ter ob njih navedli
cilje.
Tabela 65:
Vpliv
Ukrepi, izvedeni v letu
2024/v izvajanju
Cilji
Poseganje v življenjski
prostor prebivalcev ob
gradnji avtocest
Javna razgrnitev predloga
DPN in okoljskega poročila
za državno cesto na odseku
Slovenj Gradec jug–
Dravograd z obvoznicami.
Javna razgrnitev ŠV/PIZ za
plato Karavanke.
Javna razgrnitev ŠV/PIZ in
predloga DPN za ekodukt
na odseku AC Unec–
Postojna.
Javne razgrnitve,
predvidene v skladu s
terminskimi plani priprave
državnih prostorskih
načrtov.
Pridobitev pripomb in
predlogov javnosti,
proučitev pripomb in
priprava stališč do pripomb.
Pridobitev pozitivnih mnenj
tangiranih občin, ki imajo v
postopku priprave DPN
vlogo nosilca urejanja
prostora.
Namen je doseči največjo
možno uskladitev
projektnih rešitev s
podanimi pripombami in
predlogi ter posledično
sprejemljivost načrtovane
avtoceste v lokalnem
okolju.
Povzročanje hrupa
Ocenjevanje in urejanje
problematike hrupa.*
Aktivna protihrupna zaščita,
pasivna protihrupna
zaščita, ukrepi na viru
hrupa.
Postopno zmanjšanje s
hrupom preobremenjenih
stavb oziroma prebivalcev v
skladu z operativnim
programom varstva pred
hrupom.
Povečana koncentracija
škodljivih emisij (NOx, PM)
iz prometa, ki vplivajo na
kakovost zraka in zdravje
ljudi
K zmanjšanju
onesnaževanja zraka iz
prometa prispevajo ukrepi,
omenjeni v E1-3 in
Pretočnosti.
LETNO POROČILO 2024 DARS 161
Vpliv
Ukrepi, izvedeni v letu
2024/v izvajanju
Cilji
Vpliv na gospodarski razvoj
družbe
K večjemu gospodarskemu
razvoju družbe prispevajo
ukrepi, omenjeni v S4-4.
* DARS načrtuje ukrepe zaščite pred hrupom ob omrežju cest v upravljanju DARS na podlagi rezultatov izvedenih obratovalnih
monitoringov hrupa. Ukrepi so načrtovani tako, da zajamejo območja z večjim številom preobremenjenih stavb oziroma
prebivalcev ter območja posameznih že obstoječih preobremenjenih objektov ob trasi avtocest in hitrih cest.
Ob tem DARS upošteva veljaven Operativni program varstva pred hrupom (OP hrup), v katerem so za potrebe
načrtovanja ukrepov zaščite pred hrupom določena prioritetna območja z namenom izboljšanja kakovosti
življenja ljudi na poselitvenih območjih ob cestah v upravljanju družbe DARS. S sprejemom operativnega
programa so bile upravljavcem virov hrupa podane obveze za načrtovanje in izvedbo protihrupnih ukrepov na
prioritetnih območjih, ki so opredeljena v dokumentu.
V letu 2024 nismo zaznali nobenih resnih težav ali incidentov v zvezi s človekovimi pravicami, povezanih s
prizadetimi skupnostmi.
S3-5 – Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem
pozitivnih vplivov ter upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti
V družbi DARS za pomembne vplive, ki smo jih prepoznali vezano na prizadete skupnosti, še nimamo metrik kot
tudi ne specifičnih merljivih ciljev, so pa ti vezani na zakonodajne zahteve. Več najdete pod E2-2, S3-1 in S3-2.
Učinkovitost svojih politik in ukrepov sicer redno spremljamo in po potrebi noveliramo, kot je omenjeno v ESRS
2 GOV-1.
I.15.3.4 ESRS S4 Potrošniki in končni uporabniki
V družbi DARS smo na osnovi analize dvojne pomembnosti na področju potrošnikov in končnih uporabnikov
prepoznali krovni temi varnosti v prometu in dostopnosti do AC-omrežja ter znotraj njiju naslednje pomembne
podteme in podpodteme ter vplive:
Tabela 66: Vplivi znotraj pomembnih
Vrednostna veriga
Navzgor
Lastno
poslovanje
Navzdol
Kratko-
ročno
Srednje-
ročno
Dolgo-
ročno
Zdravje in varnost
Zagotavljanje varnosti prometa
Različne vrste ukrepov, ki omogočajo
izboljšano varnost
Dejanski
pozitivni
vpliv
●
●
Ozaveščanje voznikov o pomenu varne
vožnje
Informiranje voznikov in sodelovanje z
organizacijami, ki skrbijo za varnost v
prometu, s čimer si DARS prizadeva za
zmanjševanje števila prometnih nesreč in z
njimi povezanih posledic za zdravje voznikov
Dejanski
pozitivni
vpliv
●
●
Varnost osebe
Gost promet poveča možnost za nesreče
in smrtne žrtve
Gost promet povečuje možnost za prometne
nesreče, saj se povečajo možnosti za trčenja in
nevarne manevre (in smrtne žrtve)
Morebitni
negativni
vpliv
●
●
LETNO POROČILO 2024 DARS 162
Vrednostna veriga
Navzgor
Lastno
poslovanje
Navzdol
Kratko-
ročno
Srednje-
ročno
Dolgo-
ročno
Vplivi na
Dostop do (kakovostnih) informacij
Zagotavljanje zanesljivih in pravočasnih
uporabniških storitev
Skrb za nemoteno delovanje vzdrževanja,
cestninjenja, zagotavljanja informacij in druge
aktivnosti, s katerimi se omogoča nemotena
mobilnost za uporabnike
Dejanski
pozitivni
vpliv
●
●
Dostop do proizvodov in storitev
Vpliv na gospodarski razvoj družbe
Povečanje dostopnosti do avtocest spodbuja
gospodarski razvoj in izboljšuje kakovost
življenja lokalnih skupnosti. Krepitev lokalnih
gospodarstev in ustvarjanje novih delovnih
mest.
Dejanski
pozitivni
vpliv
●
●
SBM-2 – Interesi in stališča deležnikov
Upoštevanje interesov, stališč in pravic deležnikov, vključno s končnimi uporabniki, pri strategiji in poslovnem
modelu družbe DARS je opisano v ESRS 2 SBM-2.
SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo
in poslovnim modelom
Razkritja družbe DARS glede pomembnih vplivov zajemajo vse uporabnike, na katere lahko DARS s svojim
delovanjem pomembno vpliva. DARS ima že v svoji strategiji kot poslanstvo na prvem mestu navedeno svojo
odgovornost do uporabnikov, predvsem z varno mobilnostjo in zanesljivimi ter pravočasnimi storitvami.
Dejanski in morebitni negativni in pozitivni vplivi, ki smo jih prepoznali v zvezi s končnimi uporabniki, se nanašajo
na udeležence v prometu. Gre za uporabnike, ki so odvisni od točnih, verodostojnih, pravočasnih in dostopnih
prometnih informacij in od operativnih ukrepov vodenja prometa. To je pomembno tudi za zagotavljanje večje
pretočnosti in zmanjšanje prometnih zastojev, ki udeležence v prometu potencialno izpostavljajo prometnim
nesrečam.
Pozitivni vplivi, ki smo jih prepoznali kot pomembne, so rezultat naslednjih dejavnosti, ki jih izvajamo: ukrepi na
avtocestni infrastrukturi in prometni signalizaciji ter prometni opremi (vsi uporabniki), dostopnost cestninskih
sistemov (vozniki vozil do 3,5 t in nad) in prometnih informacij, gradnja novih odsekov avtocest oziroma obnova
starih (vpliv predvsem na gospodarske družbe in poslovne partnerje).
Kot posledica uvedbe vinjetnega sistema cestninjenja za osebna vozila v letu 2008 se je povečalo število
uporabnikov cestninskega omrežja. S tem se je posredno povečala tudi prometna varnost oziroma zmanjšalo
število smrtnih žrtev v državi (razvidno iz grafa na sliki 22), saj so se v dobršni meri razbremenile vzporedne
državne ceste, ki so z vidika prometne varnosti manj varne od avtocest.
LETNO POROČILO 2024 DARS 163
Slika 22: 2024 (Vir: Policija)
Povezanost pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti s strategijo in poslovnim modelom družbe DARS je opisana
v ESRS 2 SBM-3. V primeru končnih uporabnikov sicer nismo prepoznali pomembnih tveganj in priložnosti.
S4-1 – Politike v zvezi s potrošniki in končnimi uporabniki
Trajnostna politika družbe DARS skupaj s Strategijo družbe DARS 2021–2025 postavlja okvir za naše delovanje v
smeri čim večjega zmanjšanja negativnih vplivov na družbo, povezanih z našimi dejavnostmi, vključno z
zagotavljanjem varnosti, pretočnosti in zanesljivih in pravočasnih storitev za uporabnike AC-omrežja. Več o naših
politikah preberite v ESRS 2 MDR-P.
Čeprav v družbi nimamo posebne politike, ki bi se nanašala na končne uporabnike, pa naše ravnanje na tem
področju v smeri zagotavljanja varnosti in zadovoljstva uporabnikov avtocest usmerja tudi Darsov kodeks
ravnanja, v katerem se na splošno zavezujemo k družbeni odgovornosti in v tem okviru tudi k spoštovanju
človekovih pravic končnih uporabnikov.
Pomembni so tudi interni akti, kot je Opis procesov Področja upravljanja, v katerem sta opisana proces
operativnega vodenja prometa in proces prometne varnosti, obveščanja in gospodarjenja s cestišči. Za
zagotavljanje delovanja vseh tehničnih sistemov, ki podpirajo vse to delovanje, skrbimo v skladu s Politiko
varovanja informacij in neprekinjenosti poslovanja.
Za leto 2024 ni podatkov o primerih nespoštovanja vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah,
povezanih s končnimi uporabniki.
S4-2 – Postopki za sodelovanje s potrošniki in končnimi uporabniki v zvezi z vplivi
Končni uporabniki so ključni za delovanje družbe DARS, zato je temu namenjeno veliko dejavnosti.
Za neposredni stik 24 ur na dan s končnimi uporabniki ima DARS prometnoinformacijski center, ki je povezan s
centri za nadzor in vodenje prometa, s čimer se stališča in vprašanja uporabnikov neposredno in ves čas prenašajo
v operativno vodenje prometa.
Stališča končnih uporabnikov se poleg tega zbirajo tudi na druge načine:
- Možnost postavljanja vprašanj prek spletne strani www.dars.si.
- Možnost komentiranja na družbenih omrežjih (predvsem X in Facebook).
- Raziskava zadovoljstva uporabnikov.
- Klicni centri (PIC za prometne informacije s svetovanjem voznikom, Cestnina za cestninske informacije
in reševanje težav v zvezi s cestninjenjem).
- Elektronski naslov info@promet.si.
290
213
171
138 138
130
125
107
119
129
101
89
102
80
114
85
83
68
0
50
100
150
200
250
300
350
2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024
[Število umrlih v prometnih nesrečah
]
[Leto]
LETNO POROČILO 2024 DARS 164
Ob tem ves čas delujejo spremljanje prometa (štetje prometa), spremljanje stanja infrastrukture in spremljanje
kritičnih odsekov. Na tem delu se stališča končnih uporabnikov vključijo v strokovno delo in se v največji možni
meri upoštevajo.
Tu so redno vključeni:
- vzdrževalci avtocest z rednimi pregledi,
- t. i. presojevalci avtocestne infrastrukture, ki spremljajo številne dejavnike, med njimi npr. ureditev
signalizacije, konstrukcijske parametre ipd.,
- prometni strokovnjaki, ki redno obnavljajo in nadgrajujejo prometno signalizacijo ter spremljajo promet
in predlagajo ukrepe za večjo varnost in pretočnost,
- službe v okviru upravljanja avtocest, ki skrbijo za diagnostiko konstrukcijskih lastnosti cestišča in
objektov (viadukti, predori itd.), predlagajo ukrepe in izvedejo obnove.
Hkrati se izvajajo številne preventivne akcije ob zaznanih nevarnih praksah, nevarnih situacijah ali sezonskih
obremenitvah. Pri tem DARS redno sodeluje z Agencijo za varnost v prometu (AVP). Darsove službe prav tako
redno sodelujejo s prometnimi inšpektorji.
Opisani načini sodelovanja so vgrajeni v organizacijsko strukturo družbe, zato so za izvajanje neposredno
odgovorni vodje na nižjih ravneh (vodje službe, vodje oddelkov) s koordinacijo in kontrolo na višji ravni
(direktorji), končni nadzor in odgovornost pa izvaja uprava družbe.
S4-3 – Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih
lahko potrošniki in končni uporabniki izrazijo pomisleke
Splošni pristop družbe DARS k popravljanju negativnih vplivov kot tudi specifični kanali, ki so uporabnikom
dostopni za sporočanje pomislekov in potreb, so opisani v S4-2. Podatke o poznavanju teh kanalov pridobivamo
s pomočjo ankete o zadovoljstvu in z vodenjem statistike dostopov vseh kanalov. Politike v zvezi z zaščito
posameznikov pred povračilnimi ukrepi, kadar uporabljajo te kanale, nimamo, se pa uporabnikom teh kanalov ni
treba identificirati in lahko ostanejo anonimni.
S4-4 – Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na potrošnike in končne
uporabnike ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih
priložnosti v zvezi s potrošniki in končnimi uporabniki ter učinkovitost navedenih
ukrepov
Trenutno ukrepi omilitve negativnih vplivov ter krepitve pozitivnih vplivov na področju končnih uporabnikov
izhajajo iz Strategije družbe DARS 2021–2025. Na blažitvenih ukrepih smo namreč delali že pred uvedbo zahtev
Direktive CSRD in poročanja v skladu s standardi ESRS.
Ukrepe, ki smo jih izvedli v letu 2024 oziroma jih še načrtujemo v prihodnje, smo v spodnji tabeli povezali s
prepoznanimi pomembnimi vplivi. Že v tem delu smo navedli tudi specifične cilje, ki izhajajo iz naše strategije in
so vezani na zmanjševanje negativnih vplivov ter krepitev pozitivnih vplivov.
Tabela 67: bnikov
Vpliv
Ukrepi, izvedeni v
letu 2024
Cilj
Napredek pri
doseganju ciljev
Gost promet in
možnost nesreč
Ta vpliv je podrobneje naslovljen v posebni temi – Pretočnost.
Zagotavljanje
varnosti prometa
Sprožitev postopka za
sekcijsko merjenje
hitrosti.
Izvedba prve faze
vzpostavitve
sekcijskega merjenja
hitrosti.
Večanje števila
odsekov,
nadzorovanih z
radarskimi sistemi za
merjenje hitrosti:
vzpostavitev 4 fiksnih
sistemov sekcijskega
merjenja hitrosti do
leta 2026.
V letu 2024 je bil
izveden javni razpis in
izbran ponudnik, ki
mora sisteme
vzpostaviti do marca
2026.
LETNO POROČILO 2024 DARS 165
Vpliv
Ukrepi, izvedeni v
letu 2024
Cilj
Napredek pri
doseganju ciljev
Večanje števila
detektorjev izrednih
dogodkov
(avtomatski števci
prometa – induktivne
zanke, cestne
vremenske postaje,
kamere, C-ITS RSU
antene) za najmanj
1,5-krat do leta 2025
glede na leto 2019
(na 301 števec
prometa,
103 vremenske
postaje).
V letu 2024 se je
pokritost kritičnih
odsekov z ITS-sistemi
povečala na 76 %.
Zagotavljanje
zanesljivih in
pravočasnih
uporabniških storitev
Ozaveščanje voznikov
o pomenu varne
vožnje
Promocija lastnih
orodij, vzdrževanje
naročanja na
posebne informacije,
npr. prometne
napovedi,
oglaševanje na
radijskih in TV-
postajah,
organiziranje
javljanja v živo s
prometnimi
informacijami.
Promocija lastnih
orodij, oglaševanje,
prenova aplikacije
Promet+ in njena
dodatna promocija.
Povečanje aktivne
uporabe lastnih
digitalnih orodij za
30 % do leta 2025
glede na leto 2019.
Cilj je doseči 14
milijonov
povpraševanj po
prometnih
informacijah.
V letu 2024 je
uporaba lastnih
orodij znašala
13,9 milijona.
Vpliv na gospodarski
razvoj družbe
Tekoča izvedba
investicij za
izboljšanje
povezljivosti v skladu
z vsakoletnim
Poslovnim načrtom.
Nadaljevanje gradnje
novih ter
modernizacija
obstoječih odsekov
AC in HC.
Za zagotavljanje varnosti v prometu se izvajajo preventivne akcije ozaveščanja voznikov o ravnanju v nevarnih
situacijah, stalne informacije o zastojih ter nevarnih ovirah in situacijah na avtocestah in hitrih cestah.
Vzpostavljena sta tudi sodelovanje s policijo za hitrejše odpravljanje nevarnih situacij, in sicer operativno, ter
koordinirano upravljanje incidentov (vključno z gostim prometom) med različnimi operativnimi službami
(vzdrževanje, cestninski nadzor, prometne informacije) prek centrov za nadzor in vodenje prometa.
Ti ukrepi se izvedejo v skladu z navodili dela nadzornikov prometa v centrih za nadzor in vodenje prometa. Pri
tem jim pomagajo številne naprave ob avtocestah in hitrih cestah in službe, ki so vključene v njihovo koordinacijo
(zunanje (112, 113, DRSI idr.) in notranje (vzdrževalci, cestninski nadzor, prometnoinformacijski center idr.).
V letu 2024 ni bilo zaznanih nobenih resnih težav ali incidentov v zvezi s človekovimi pravicami, povezanimi z
uporabniki storitev družbe DARS.
S4-5 – Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem
pozitivnih vplivov ter upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti
V družbi DARS konkretnih metrik za to področje še nimamo.
Smo pa ukrep in cilj, vezana na vzpostavitev sekcijskega merjenja hitrosti, lokacije in število sistemov, določili na
podlagi strokovne prometne ocene o nevarnih odsekih in odsekih, kjer bo učinek največji. Cilj je postavitev štirih
takih sistemov in uspešnost se bo najprej ocenjevala glede na izvedbo načrtovanega projekta. V naslednji fazi se
bosta spremljala število prekoračitev in povprečna hitrost na izbranih odsekih. Uspešnost se bo ocenjevala glede
na predviden padec povprečne hitrosti, kar poveča prometno varnost.
LETNO POROČILO 2024 DARS 166
V primeru postavitve dodatnih števcev prometa in vremenskih postaj je ocena uspešnosti vezana na število
postavljene dodatne opreme, kot je predvideno v Strategiji družbe DARS 2021–2025. To število je optimalno
glede na potrebe za učinkovitejše ukrepe služb na terenu, služb v operativnih centrih (nadzornih centrih),
obveščanje in analitiko.
Ocenjevanje uspešnosti povečane uporabe lastnih digitalnih orodij za prometne informacije se medtem izvaja na
dveh ravneh. Ena je absolutno povečanje števila uporabe vseh orodij, in sicer na podlagi skupnega imenovalca,
ki je primerljiv med temi orodji (npr. klici na klicni center so primerljivi z obiski spletne strani, kar je primerljivo z
zagoni aplikacije in z ogledi na družbenih omrežjih). Druga raven ocene uspešnosti je povezana z razmerjem med
temi orodji, kar pomeni, da dobre informacije na digitalnih orodjih pomenijo sorazmerno manj klicev na klicni
center.
I.15.4 Informacije o upravljanju
I.15.4.1 ESRS G1 Poslovno ravnanje
V družbi DARS smo na osnovi analize dvojne pomembnosti na področju poslovnega ravnanja prepoznali naslednje
pomembne podteme ter znotraj njih naslednje vplive, tveganji in priložnost:
Tabela 68: pomembnih poslovnega ravnanja
Vrednostna veriga
Navzgor
Lastno
poslovanje
Navzdol
Kratko-
ročno
Srednje-
ročno
Dolgo-
ročno
Izbira izvajalcev/dobaviteljev na podlagi
zelenega javnega naročanja
Izboljšanje okoljskega odtisa dobavne verige
skozi zeleno javno naročanje
Dejanski
pozitivni
vpliv
●
●
Izpolnjevanje določenih pogojev s strani
dobaviteljev z vidika ESG
Ravnanje z okoljem pri dobaviteljih materialov
in storitev ter zunanjih izvajalcev, ki izvajajo
storitve v okviru družbe DARS
Dejanski
pozitivni
vpliv
●
●
Zamude z deli zaradi nespoštovanja
pogodb (višanje stroškov)
Podaljšanje roka in zamude z deli zaradi
primerov neupoštevanja pogodbenih določil v
postopkih javnega naročanja
Tveganje
●
●
ESG in krizno upravljanje
Neustrezno zagotavljanje varnosti
uporabnikov
Neustrezno ravnanje vodi v poškodbe ali
smrtne žrtve
Morebitni
negativni
vpliv
●
●
Transparentno obveščanje in sodelovanje
Transparentno obveščanje in sodelovanje z
javnostjo ter lokalnimi skupnostmi
Dejanski
pozitivni
vpliv
●
●
Učinkovito krizno vodenje (nižanje
stroškov)
Učinkovito krizno vodenje lahko zmanjša
dolgoročne stroške sanacije škode
Priložnost
●
●
Korupcija in podkupovanje
Primeri korupcije (poslabšanje ugleda in
pravni stroški)
Finančna škoda zaradi tožb in slabšanje ugleda
družbe
Tveganje
●
●
GOV-1 – Vloga upravnih, poslovodnih in nadzornih organov
DARS je kot družba s kapitalsko naložbo države in zaradi opravljanja dejavnosti širšega družbenega pomena
podvržen visokim pričakovanjem glede profesionalnega, zakonitega in etičnega delovanja vseh vodilnih in drugih
LETNO POROČILO 2024 DARS 167
odgovornih oseb – tako s strani predstavnikov lastnika kot tudi s strani najširše javnosti. Z vidika obvladovanja
tveganj, ki so samodejno prisotna, je bila za zagotavljanje strokovno in izkustveno ustreznih ter osebnostno
primernih zaposlenih, ki zasedajo ključna delovna mesta v družbi, sprejeta politika ustreznosti in primernosti.
Upravo k etičnemu in odgovornemu ravnanju prav tako zavezuje Darsov kodeks ravnanja, s katerim je seznanjen
tudi nadzorni svet.
Dodatno DARS upošteva tudi relevantna določila Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo
države, v skladu s katerim mora uprava z lastnim zgledom promovirati in v okviru svojih nalog zagotavljati in
razvijati korporativno kulturo, ki pri vseh zaposlenih spodbuja etično ravnanje in zavezo skladnosti poslovanja
družbe. Člani nadzornega sveta pa so pri izpolnjevanju svojih nalog dolžni ravnati v dobro družbe, in sicer s
skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, in varovati poslovno skrivnost družbe. Svoje naloge morajo
opravljati etično, pošteno in odgovorno ter ravnati v skladu z dolžnostjo o izogibanju nasprotju interesov.
Ključni zaposleni v družbi so v prvi vrsti odgovorni za vzpostavitev standarda etičnega ravnanja ter za zakonito in
strokovno poslovanje družbe. Z zagotavljanjem ustreznosti in primernosti ključnih zaposlenih je tudi sama družba
varnejša pred tveganjem zmanjšanja ugleda, pravne odgovornosti kot tudi finančne trdnosti.
Tako uprava kot člani NS morajo imeti naslednja znanja:
- strokovne, organizacijske in druge sposobnosti za opravljanje najodgovornejših nalog,
- strokovna znanja z vseh področij delovanja družbe (znanja s področja gradbeništva, managementa,
družbeno-ekonomska znanja),
- interdisciplinarna znanja z vseh področij delovanja družbe.
Člani nadzornega sveta in uprave se udeležujejo izobraževanj, ki jih organizirata SDH in združenje nadzornikov,
in sicer s področij korporativne kulture in integritete.
IRO-1 – Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj
in priložnosti
Postopek za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti je podrobno opisan v ESRS 2
IRO-1.
G1-1 – Politike o poslovnem ravnanju in korporativna kultura
Darsov kodeks ravnanja vse zaposlene zavezuje k izgradnji integritete družbe DARS. Poleg te politike in tistih,
omenjenih v G1 GOV-1, v družbi korporativno kulturo spodbujamo tudi s Pravilnikom o omejevanju nasprotja
interesov in lobiranju, Pravilnikom o izvajanju postopkov javnega naročanja, Seznamom indikatorjev
nepravilnosti in načrtom za odziv na zaznane nepravilnosti v postopkih javnega naročanja, Navodilom o ravnanju
v primeru obstoja nasprotja interesov v nabavnem postopku, Načrtom integritete in Pravilnikom o vodenju
postopka obravnave domnevnih nepravilnosti oziroma kršitev s področja korporativne integritete. Več o naših
politikah preberite v ESRS 2 MDR-P.
Korporativno kulturo in skladno poslovno ravnanje spodbujamo tudi z različnimi notranjimi usposabljanji, ki so
navedena v poglavju G1-3 kot e-izobraževanja. Dodatno so bile v letu 2024 v okviru izobraževanj zajete naslednje
komunikacijske aktivnosti v povezavi z ukrepi za obvladovanje tveganj s področja skladnosti poslovanja in
integritete:
- seznanjanje z obveznostmi po Zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije;
- praktični prikaz neskladnih ravnanj s področja korporativne integritete z jasnimi sporočili zaposlenim,
kaj naj v teh primerih storijo.
Na podlagi celovite ocene vseh tveganj imamo opredeljena tveganja, ki so se z vidika skladnosti poslovanja in
integritete izkazala za ključna, in funkcije, pri katerih je tveganje korupcije največje. To je razvidno iz spodnje
tabele
LETNO POROČILO 2024 DARS 168
Tabela 69: Tveganja ter izpostavljenost/ranljivost procesov, funkcij, aktivnosti
Oblika tveganja, specifikacija
Izpostavljeni/ranljivi procesi, funkcije, aktivnosti; kje in
kako se to lahko zgodi pri poslovanju
Nedovoljeno sprejemanje darila oziroma podkupnine v
materialni obliki ali kakršnih koli drugih uslug s strani
tretjih oseb v zvezi z opravljanjem dela zaposlenega,
uprave ali nadzornega sveta z namenom pridobitve
neposredne ali posredne koristi.
Uprava
Nadzorni svet
Vse OE
Izvajanje javnih pooblastil
Postopki nabave
Zahteva po neetičnem ali nezakonitem ravnanju ter
neprijava neetičnega ali nezakonitega ravnanja, kar
vključuje tudi nedovoljeno vplivanje s strani državnih ali
občinskih funkcionarjev, drugih uradnih oseb na
upravljanje/poslovanje družbe.
Nadzorni svet
Uprava
Vse OE
Stiki med upravo, zaposlenimi v družbi, posredniki,
osebami vpliva in funkcionarji
Postopki nabave
Negospodarna opredelitev predmeta nabave – predlog
nabave se oblikuje zaradi interesa izvajalca ali tretje osebe.
Predlagatelji nabavnih postopkov
Vse OE
Naročilo se neutemeljeno drobi na več postopkov nabave.
Predlagatelji nabavnih postopkov
Služba za nabavo
Omejen krog ponudnikov (novi proizvodi).
Upravljanje
Vzdrževanje
Funkcija predlagatelja nabavnega postopka je s tega vidika najranljivejša.
V smislu implementacije določil Zakona o zaščiti prijaviteljev v postopke obravnave prijav domnevnih
nepravilnosti oziroma kršitev s področja korporativne integritete imamo na DARS sprejet interni pravilnik, ki ureja
postopek podaje in obravnave prijav domnevnih nepravilnosti oziroma kršitev s področja korporativne
integritete, in sicer dejanj ali opustitev dejanj, ki niso v skladu z zakonodajo ali drugimi predpisi, internimi akti
DARS, veljavnimi priporočili ali etičnimi pravili.
V skladu s pravilnikom se obravnavajo prijave tako sodelavcev kot tudi tretjih oseb (zunanjih). Prijavo domnevne
nepravilnosti s področja korporativne integritete – v skladu s tem pravilnikom – obravnavata pooblaščenec za
korporativno integriteto in štiričlanska komisija.
Prijava domnevne nepravilnosti se pooblaščencu za korporativno integriteto lahko posreduje pisno (pošta,
elektronska pošta) ali ustno (osebno ali po telefonu). Zaposleni družbe DARS, ki se seznani z identiteto prijavitelja,
ne sme razkriti identitete prijavitelja in tudi vseh drugih oseb, omenjenih v prijavi, kot tudi ne sme razkriti vsebine
prijave. Prijavitelj, ki poda prijavo kršitve predpisa, je po Zakonu o zaščiti prijaviteljev upravičen do zaščite, če je
na podlagi utemeljenih razlogov menil, da so bile prijavljene informacije o kršitvah ob prijavi resnične.
Pooblaščenec prijavitelju, ki ni anonimen, da informacije o zaščiti po Zakonu o zaščiti prijaviteljev, o postopkih za
zunanjo prijavo organom za zunanjo prijavo, kot jih določa zakon o zaščiti prijaviteljev, in, kadar je ustrezno,
ustanovam, organom, uradom ali agencijam Evropske unije, posreduje pa tudi informacije o nevladnih
organizacijah, ki delujejo na področju zaščite prijaviteljev.
Pooblaščenec prijavitelju, ki je deležen povračilnih ukrepov, nudi informacije o pravnih možnostih in mu pomaga
v upravnih in sodnih postopkih zaradi povračilnih ukrepov tako, da mu izda potrdilo o vloženi prijavi, zagotovi
dokazila iz postopka s prijavo, ki jih prijavitelj potrebuje v nadaljnjih postopkih v zvezi s povračilnimi ukrepi, in
podobno. Pooblaščenec se lahko glede zaščitnih ukrepov posvetuje s Komisijo za preprečevanje korupcije.
Zaposlenim so informacije glede možnosti podaje prijav podane na intranetu.
G1-2 – Upravljanje odnosov z dobavitelji
Družba DARS nima sprejete posebne politike za preprečevanje zamud pri plačilih, še posebej MSP-jem, je pa kot
druga oseba javnega prava zavezana spoštovati Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1). Zato je v
vseh vzorcih pogodb razpisne dokumentacije opredeljen rok, v katerem mora biti izstavljen račun, in določen 30-
dnevni plačilni rok od dneva prejema računa.
V skladu z ZPreZP-1 družba DARS svoje obveznosti poravnava v roku 30 dni od prejema računa, kar je v skladu z
zakonodajnimi zahtevami in dobrimi poslovnimi praksami. S pravočasnim izpolnjevanjem finančnih obveznosti
LETNO POROČILO 2024 DARS 169
DARS prispeva k stabilnosti poslovnega okolja, spodbuja likvidnost svojih dobaviteljev ter krepi dolgoročne in
zanesljive poslovne odnose.
Družba DARS ima veliko večino pogodb z dobavitelji sklenjeno na podlagi ZJN-3. V skladu s tem je treba v
postopku oddaje javnega naročila preveriti obvezne izključitvene razloge po prvem, drugem in četrtem odstavku
75. člena ZJN-3 (nekaznovanost, plačilo davkov in prispevkov, izrečene globe v zvezi z delovnim pravom) in
omejevalni ukrep zaradi delovanja Rusije, ki povzroča destabilizacijo razmer v Ukrajini. DARS ima izdelan osnutek
razpisne dokumentacije, v kateri je kot izključitveni razlog opredeljen še začetek stečajnega postopka in stalne
pomanjkljivosti pri izpolnjevanju ključnih obveznosti po že sklenjenih pogodbah.
Za vsako javno naročilo se glede na predmet opredelijo tudi pogoji za sodelovanje, npr.: registracija, dejavnost,
blokade TTR, čisti prihodek od prodaje, reference, strokovni kader, dostop do opreme, certifikate idr. Tehnične
specifikacije, pogoji in merila se pripravijo na podlagi raziskave predmeta naročila, po potrebi se raziskava trga
izvede s pomočjo strokovnega dialoga. K oddaji evidenčnih naročil se vabijo usposobljeni ponudniki. Tveganje za
DARS, povezano z lastno dobavno verigo, se obvladuje tudi s finančnimi zavarovanji za resnost ponudbe, dobro
izvedbo del in odpravo napak v garancijski dobi ter zavarovalnimi policami. Zaposleni v Službi za nabavo in drugi
se izobražujejo o postopkih javnih naročil in skrbijo za prenos dobre prakse.
Merilo za izbor dobaviteljev je ekonomsko najugodnejša ponudba v skladu s 84. členom ZJN-3. Poleg cene se kot
dodatno merilo, kadar je to primerno, uporabljajo merila iz Uredbe o zelenem javnem naročanju in/ali v zvezi s
kadrovsko sposobnostjo ponudnika, zaposlenost pri ponudniku, število kadrov, dodatne reference, certifikati,
standardi.
Vezano na prepoznano tveganje podaljšanja roka in zamud z deli zaradi primerov neupoštevanja pogodbenih
določil v postopkih javnega naročanja družba DARS od povzročiteljev škode v skladu z zakonodajo in pogodbenimi
določili zahteva povračilo le-te. Po potrebi uveljavlja pogodbeno kazen in/ali odstopi od pogodbe.
G1-3 – Preprečevanje in odkrivanje korupcije in podkupovanja
Postopki za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in odzivanje na obtožbe ali primere korupcije so del
postopkov obravnave prijav domnevnih nepravilnosti oziroma kršitev s področja korporativne integritete,
opisanih v G1-1.
Kot že omenjeno, prijavo domnevne nepravilnosti s področja korporativne integritete obravnavata pooblaščenec
za korporativno integriteto in štiričlanska komisija. Naloge pooblaščenca za korporativno integriteto izvaja vodja
službe za skladnost poslovanja in integriteto.
Člani komisije so praviloma:
- pooblaščenec za korporativno integriteto – predsednik komisije,
- dva predstavnika službe za skladnost poslovanja in integriteto, pri čemer je eden namestnik predsednika
komisije,
- član uprave/delavski direktor.
Pooblaščenec o morebitnih nepravilnostih upravi in nadzornemu svetu poroča kvartalno, pri čemer poročilo
vsebuje tudi odločitev komisije ter predlog ukrepanja, informacijo o sprejetih in izvedenih ukrepih uprave.
V okviru postopka priprave Načrta integritete smo v poslovnem letu 2024 izvedli šest delavnic v zvezi s politiko s
področja preprečevanja korupcije, pri čemer so sodelovali predstavniki vseh področij dela DARS.
Dodatno so bili na sodelavce naslovljeni pozivi k izvedbi e-izobraževanj z naslednjimi temami
Tabela 70: Dodatna e-
Tema usposabljanja
Dostopnost
Korupcijska tveganja pri javnih naročilih
Izobraževanje je dostopno vsem sodelavcem kot e-izobraževanje.
Lobiranje
Izobraževanje je dostopno vsem sodelavcem kot e-izobraževanje.
Nasprotje interesov
Izobraževanje je dostopno vsem sodelavcem kot e-izobraževanje.
Sprejemanje daril
Izobraževanje je dostopno vsem sodelavcem kot e-izobraževanje.
LETNO POROČILO 2024 DARS 170
MDR-A – Ukrepi in viri, povezani s pomembnimi trajnostnostnimi zadevami
V družbi DARS priložnost nižanja stroškov zaradi učinkovitega kriznega vodenja uresničujemo z določenimi načrti
zaščite in reševanja za predore in ceste v primeru izrednih dogodkov (objavljeni so na spletni strani). Prav tako
imamo določene Postopke neprekinjenega poslovanja in Okrevalne postopke v primeru pojava izrednih
dogodkov na kritičnih informacijskih sistemih. Slednje je prepoznano v Registru informacijskih tveganj in tveganj
neprekinjenosti poslovanja.
Ukrepi, vezani na varnost uporabnikov, so navedeni v S4-4 in posebni temi Pretočnost, ukrepi, ki so vezani na
transparentno obveščanje in sodelovanje, pa v S3-4.
G1-4 – Potrjeni incidenti korupcije ali podkupovanja
V letu 2024 ni bilo nobenih obsodb zaradi storitve kakršne koli oblike korupcijskih kaznivih dejanj, kot tudi ni bilo
izrečenih denarnih kazni zaradi kršitve zakonodaje o integriteti in preprečevanju korupcije.
G1-6 – Plačilne prakse
Družba DARS poravnava svoje obveznosti na podlagi izstavljenega računa oziroma situacije, ki mora biti izdana v
skladu s pogodbenimi določili. Računi, ki se nanašajo na komunalne storitve in elektriko, so v večini primerov
plačani v roku 15 dni od datuma prejema, medtem ko se ostali računi in situacije plačujejo v pogodbeno
določenem roku 30 dni od prejema računa. Znotraj roka zapadlosti je plačanih 87 % računov.
Če je del računa ali situacije sporen, DARS dobavitelja pisno obvesti o vrednosti spornega dela in zahteva ustrezni
dobropis. Če dobavitelj zahtevanega dobropisa ne predloži v določenem roku, se račun oziroma situacija v
spornem delu zavrne. Če račun oziroma situacija ni sporna ter je v celoti skladna s pogodbo, se plačilo izvede v
roku 30 dni od prejema, pri čemer morajo biti predložene vse zahtevane izjave za podizvajalce ter potrjeni računi
podizvajalcev, kot to določajo pogodbena določila. Če zahtevana dokumentacija ni priložena, se plačilo zadrži do
njene predložitve.
Plačilo se lahko zadrži tudi iz drugih pogodbenih razlogov, na primer zaradi zadržane varščine. V skladu s
pogodbenimi določili lahko DARS do izpolnitve vseh pogodbenih obveznosti izvajalca zadrži sredstva v višini do
največ 5 % oziroma 2 % pogodbene vrednosti. Zadržana sredstva pripadajo izvajalcem oziroma podizvajalcem in
se izplačajo po izpolnitvi pogodbenih obveznosti ter predložitvi zahtevane dokumentacije. Če obveznosti niso
izpolnjene, se sredstva zadržijo do zaključka garancijske dobe in sprostijo pod razveznim pogojem nastanka napak
v garancijski dobi.
V primeru zavrnitve ali prepozno dostavljenega računa oziroma situacije, kot to določa pogodba, se izvajalec
zavezuje družbi DARS povrniti vse nastale stroške, vključno z morebitnimi zamudnimi obrestmi zaradi
nepravočasnega plačila DDV, ki ga v skladu z ZDDV-1 poravnava družba DARS.
Trenutno ne beležimo nobenega sodnega postopka zaradi plačilnih zamud.
MDR-T – Spremljanje učinkovitosti politik in ukrepov na podlagi ciljev
Vplivi, tveganja in priložnost so bili prepoznani šele ob pripravi matrike dvojne pomembnosti, zato cilji in kazalniki
– z izjemo varnosti uporabnikov, kar naslavljamo pod S4-4 – še niso bili določeni. Posledično o tem za leto 2024
še ne moremo poročati.
I.15.5 Dodatna tema
I.15.5.1 Pretočnost
V družbi DARS smo na osnovi analize dvojne pomembnosti kot pomembno temo prepoznali tudi pretočnost, ki
predstavlja eno naših glavnih strateških usmeritev. Znotraj te teme smo opredelili naslednje pomembne vplive
in tveganja:
LETNO POROČILO 2024 DARS 171
Tabela 71: Vplivi in tveganja znotraj
Vrednostna veriga
Navzgor
Lastno
poslovanje
Navzdol
Kratko-
ročno
Srednje-
ročno
Dolgo-
ročno
Zagotavljanje pretočnosti prometa
Različne vrste ukrepov, s katerimi se zagotavlja
pretočnost prometa, kar omogoča nemoteno
mobilnost in varnost med vožnjo
Dejanski
pozitivni
vpliv
●
●
Morebitni izpad ključnih informacijskih
sistemov
Negativni vpliv na uporabnike z vidika varnosti
in pretočnosti v primeru izpada informacijskih
sistemov
Dejanski
in
morebitni
negativni
vpliv
●
●
Prometni zastoji
Prometni zastoji in počasna vožnja povzročajo
povečane emisije CO
2
, NOx in trdnih delcev
(PM)
Dejanski
in
morebitni
negativni
vpliv
●
●
Stres pri voznikih in potnikih
Dolgotrajni zastoji povzročajo stres in
frustracijo pri voznikih in potnikih
Morebitni
negativni
vpliv
●
●
Ovirano delovanje reševalnih služb zaradi
prometnih zastojev
Prometni zastoji lahko ovirajo gibanje
reševalnih vozil, gasilcev in policije. Povečan
odzivni čas za nujne službe, kar lahko poslabša
izid nujnih situacij in reševanja življenj.
Dejanski
in
morebitni
negativni
vpliv
●
●
Gospodarska škoda zaradi prometnih
zastojev
Prometni zastoji lahko povzročajo zamude pri
dostavi blaga in storitev. Gospodarska škoda
zaradi zamud in povečanja stroškov prevoza
lahko negativno vpliva na poslovanje podjetij,
širše gospodarstvo in ranljive skupine.
Dejanski
in
morebitni
negativni
vpliv
●
●
Zadovoljstvo uporabnikov
Povečanje zadovoljstva uporabnikov in
spodbujanje pozitivne izkušnje pri uporabi
avtocest
Dejanski
in
morebitni
pozitivni
vpliv
●
●
Optimizacija prometnih tokov
Uporaba naprednih tehnologij, kot so
inteligentni prometni sistemi (ITS), za
spremljanje in upravljanje prometa v realnem
času. Posledično optimizacija prometnih tokov,
zmanjšanje zastojev, izboljšanje prometne
varnosti in povečanje učinkovitosti upravljanja
avtocest.
Dejanski
in
morebitni
pozitivni
vpliv
●
●
Zastoji zaradi omejene dostopnosti in
zapor na cestah
Omejitve dostopnosti in zapore cest
povzročajo zastoje in težave pri dostopu do
ključnih storitev
Morebitni
negativni
vpliv
●
●
Redno in pravočasno obnavljanje in
zaščita avtocest
Zaščita in obnova avtocestnega omrežja po
nesrečah
Morebitni
pozitivni
vpliv
●
●
Pravočasno izvajanje zimske službe
Pravočasna skrb za AC in HC v zimskih
razmerah povečuje pretočnost in s tem varnost
uporabnikov
Dejanski
in
morebitni
pozitivni
vpliv
●
●
LETNO POROČILO 2024 DARS 172
Vrednostna veriga
Navzgor
Lastno
poslovanje
Navzdol
Kratko-
ročno
Srednje-
ročno
Dolgo-
ročno
Nezadostno izvajanje zimske službe
Nezadostna skrb za AC in HC v zimskih
razmerah (prepozen odziv, slaba
organiziranost) ovira pretočnost in s tem
varnost uporabnikov
Dejanski
in
morebitni
negativni
vpliv
●
●
Hitrejša obraba cestišč zaradi
povečanega obsega prometa (višanje
stroškov)
Intenzivna uporaba cest, ki so nenehno
preobremenjene, vodi do hitrejše obrabe
cestišča in spremljajoče infrastrukture
Tveganje
●
●
Pogosta gradbena dela zaradi
povečanega obsega prometa (višji
stroški)
Povečana potreba po vzdrževanju in
popravilih, kar povečuje okoljsko obremenitev
zaradi pogostejših gradbenih del in uporabe
materialov
Tveganje
●
●
Slaba pretočnost prometa (ugled družbe)
Neučinkovito zagotavljanje pretočnosti v
prometu lahko negativno vpliva na ugled
družbe
Tveganje
●
●
Težave pri širjenju AC in HC zaradi
sodelovanja s širšo skupnostjo (višanje
stroškov)
Širjenje AC in HC zahteva sodelovanje s širšo
skupnostjo (npr. nevladnimi organizacijami),
kar lahko vodi v povečane stroške
Tveganje
●
●
MDR-P – Politike, sprejete za upravljanje pomembnih trajnostnostnih zadev
Ena od družbenih zavez družbe DARS je poleg prometne varnosti tudi zagotavljanje pretočnosti, ki neposredno
vpliva na prometno varnost, zadovoljstvo uporabnikov in učinkovitost našega prometnega sistema. Ta zaveza je
del Trajnostne politike in Strategije družbe DARS 2021–2025, v kateri so opredeljeni in zastavljeni ključni strateški
kazalniki za pretočnost.
Za upravljanje vplivov kot tudi tveganj, vezanih na temo pretočnosti, so pomembni interni akti, kot sta Poslovnik
sistema vodenja ter Opis procesov Področja upravljanja, ki je omenjen že v S4-1.
Področje upravljanja v družbi DARS ima nalogo optimalnega gospodarjenja s cestno infrastrukturo, cestnimi
napravami in upravljanje prometa in prometne varnosti. Glavni cilji so zagotavljanje funkcionalnosti in trajnosti
infrastrukture, naprav in povečanje varnosti, pretočnosti, zadovoljstva uporabnikov, zmanjšanje zastojev in
prometnih nesreč.
To dosegamo z organiziranjem služb, ki opravljajo naslednje naloge:
- gospodarjenje z objekti, predori, opremo in odvodnjavanjem,
- gospodarjenje s cestnimi napravami,
- pregled stanja in izvajanje ukrepov na področju prometne varnosti,
- operativni nadzor in vodenje prometa,
- zagotavljanje prometnih informacij.
Vzdrževalna dela se medtem izvajajo v skladu z vsakoletnim izvedbenim programom rednega vzdrževanja
avtocest in hitrih cest ter z vsakoletnim izvedbenim programom zimske službe.
Splošni cilji so zagotavljanje in izboljševanje orodij za spremljanje prometnih tokov na eni strani in oblikovanje
ukrepov na podlagi teh podatkov na drugi strani. Pomemben vpliv predstavljajo gospodarske in prometne
razmere v državi in na širšem območju, kar neposredno vpliva na količino in vrsto prometa na omrežju avtocest
LETNO POROČILO 2024 DARS 173
in hitrih cest. S povečanjem prometa se brez delovanja strokovnih služb družbe DARS poslabšuje pretočnost.
Sodobne tehnologije zaznavanja prometnih tokov in njihovega upravljanja pomenijo priložnost za izboljšanje
pretočnosti. Hkrati pa predstavljajo tveganje, da se razširi mnenje o neomejenih možnostih obstoječe fizične
infrastrukture. Zato se prometni ukrepi povezujejo s službami za gradnjo in obnove.
Zaradi dobro delujočega sistema obstaja tudi tveganje, da družba kot celota ne vlaga v druge prometne sektorje,
ker se preveč zanaša na sistem avtocest in hitrih cest.
Politika zagotavljanja čim večje pretočnosti deluje na dveh ravneh: operativni in strateški.
Operativna raven obsega celoten sistem operativnega upravljanja prometa od vodenja in nadzora prometa v živo
(centri za nadzor in vodenje prometa), prometnih informacij v živo (prometnoinformacijski center) in operativnih
prometnih analiz za vsakokratne napovedane ali predvidene dogodke, ki vplivajo na pretočnost (oddelek za
prometno varnost). Delovanje teh enot je podprto s tehnološkimi rešitvami, od sodobnih naprav za zaznavanje
stanja prometa, vremenskih in voznih razmer, prek predorskih sistemov, spremenljive signalizacije do sistemov
za zbiranje in posredovanje prometnih informacij. Te tehnološke analize so podlaga tudi za prometne analize, ki
so neposredno povezane z vodenjem prometa in prometnim informiranjem ter so nadgrajene s sodobnimi
algoritmi, v katere se vključujejo prometni modeli in algoritmi umetne inteligence.
Strateška raven obsega prepoznavanje sistemskih težav, ki so zaznani na operativni ravni in prek kanalov, ki jih
imajo na voljo končni uporabniki, sprejemanje ukrepov za odpravo teh težav in kazalnike za spremljanje
uspešnosti ukrepov.
MDR-A – Ukrepi in viri, povezani s pomembnimi trajnostnostnimi zadevami
Glede na strateško pomembnost teme pretočnosti za družbo DARS je izvajanje ukrepov na tem področju naša
stalnica.
Ukrepe, ki smo jih izvedli v letu 2024 oziroma jih še načrtujemo v prihodnje, smo v spodnji tabeli povezali s
prepoznanimi pomembnimi vplivi in tveganji. Že v tem delu smo navedli tudi specifične cilje, ki izhajajo iz naše
strategije in so vezani na zmanjševanje negativnih vplivov ter krepitev pozitivnih vplivov.
Tabela 72:
Vpliv/tveganje
Ukrepi, izvedeni v
letu 2024
Cilj
Napredek pri
doseganju ciljev
Zagotavljanje
pretočnosti prometa
Prometni zastoji
Stres pri voznikih in
potnikih
Ovirano delovanje
reševalnih služb
zaradi prometnih
zastojev
Gospodarska škoda
zaradi prometnih
zastojev
Zadovoljstvo
uporabnikov
Optimizacija
prometnih tokov
Zastoji zaradi
omejene dostopnosti
in zapor na cestah
Izboljšanje
komunikacije med
različnimi
operativnimi
službami (vzdrževalci,
nadzorniki prometa,
policija, gasilci),
zagotovitev policista
v glavnem
nadzornem centru,
obiski gasilcev v
nadzornih centrih.
Presoje avtocestnega
omrežja, analize
prometnih nesreč,
analize nevarnih
odsekov, izboljšanje
prometne
signalizacije, uvedba
avtomatiziranih
sistemov za
opozarjanje na
vožnjo v napačno
smer.
Ukrepi v skladu z
Opisom procesov
Področja upravljanja
(npr. nadaljevanje
presoj avtocestnih
odsekov, menjava,
dodajanje in
optimiziranje
prometne
signalizacije,
preventivne akcije,
ozaveščanje voznikov
o uporabi orodij za
prometne
informacije,
nadgradnja teh orodij
(posodobitev
aplikacije Promet+),
dodajanje novih ITS
(izvedba zaključenih
javnih razpisov)).
Zmanjšanje
povprečnega trajanja
zaprte ceste oziroma
oviranega prometa
zaradi prometnih
nesreč in izrednih
dogodkov za 5 % do
leta 2025 glede na
leto 2019.
Doseči 90-odstotno
pokritost potencialno
nevarnih odsekov z
inteligentnimi
transportnimi sistemi
(ITS) do leta 2025.
Zmanjšati rast števila
prometnih nesreč III.
in IV. kategorije na
AC/ povprečni letni
dnevni promet na
šestih izbranih
lokacijah glede na
povprečje zadnjih
petih let.
V letu 2024 je bila
zaradi prometnih
nesreč ali drugih
izrednih dogodkov
avtocesta zaprta v
celoti ali samo en
vozni pas skupno
341,8 minute.
V letu 2024 je
pokritost kritičnih
odsekov z ITS-sistemi
znašala 76 %.
LETNO POROČILO 2024 DARS 174
Vpliv/tveganje
Ukrepi, izvedeni v
letu 2024
Cilj
Napredek pri
doseganju ciljev
Slaba pretočnost
prometa (ugled
družbe)
Omenjene vplive
naslavljajo tudi cilji,
omenjeni v S4-4.
Redno in pravočasno
obnavljanje in zaščita
avtocest
Pogosta gradbena
dela zaradi
povečanega obsega
prometa (višji stroški)
Izvajanje sanacijskih
del na voznih
površinah.
Izvedba talnih označb
z vročo plastiko.
Takojšnja sanacija
infrastrukture po
nesrečah.
Čiščenje predorov in
prometne
signalizacije.
Vzdrževanje brežin in
vzdrževanje
vegetacije.
Menjava dotrajane
signalizacije.
Aktivnosti izvedenih
ukrepov se
nadaljujejo tudi v
prihodnosti, vse v
skladu z izvedbenim
programom rednega
vzdrževanja in
izvedbenim
programom zimske
službe.
Morebitni izpad
ključnih
informacijskih
sistemov
Izvedba selitve s
HyperV na VMWare
in posledična ločitev
dveh sistemov v
METRO gručo.
Uvedba sistema Load
Balancer za
enakomernejšo
obremenitev
strežniških sistemov.
Za vse nove pogodbe
z dobavitelji IKT
zahtevamo skladnost
ISO 27001.
Selitev polovice
METRO gruče v novi
podatkovni center
Grič.
Dodatna optična
povezava za
podatkovni center
Grič.
Preprečiti vsak
nenapovedani izpad
IT-informacijskih
sistemov ali vsaj
omogočiti čim
hitrejšo vrnitev v
normalno stanje.
Nezadostno izvajanje
zimske službe
Pravočasno izvajanje
zimske službe
Izhaja se iz
izvedbenega
programa zimske
službe, s katerim
stremimo k temu, da
bo pretočnost
prometa v
pričakovanih okvirih
glede na vremenske
razmere.
Ukrepi so navedeni v
programu zimske
službe pred vsako
zimsko sezon.
Ustrezna izvedba
programa zimske
službe.
Analiza izpolnjevanja
plana z namenom
vključevanja izboljšav
v program zimske
službe za naslednjo
sezono.
Hitrejša obraba
cestišč zaradi
povečanega obsega
prometa (višanje
stroškov)
Izvedba cikličnih
meritev stanja vozišč.
Priprava in sprejetje
dokumenta:
Prioritetni program
ukrepov na cestni
infrastrukturi,
napravah in opremi
Realizacija večjih
obnovitvenih del v
skladu s potrjenim
Načrtom za izvajanje
koncesije.
Dolžina obnovljenih
smernih vozišč
najmanj 55 km na
leto. Za to je
potrebna pravočasna
izvedba potrebnih
ukrepov na odsekih v
slabem in zelo
slabem stanju.
Dolžina omrežja v
slabem in zelo
slabem stanju (v
ekspertnem sistemu
za gospodarjenje z
vozišči PMS DARS) bo
v planskem obdobju
naslednjih 15 let
znašala 220 km
smernih vozišč.
LETNO POROČILO 2024 DARS 175
Vpliv/tveganje
Ukrepi, izvedeni v
letu 2024
Cilj
Napredek pri
doseganju ciljev
v upravljanju družbe
DARS.
Težave pri širjenju AC
in HC zaradi
sodelovanja s širšo
skupnostjo (višanje
stroškov)
K boljšemu
sodelovanju s
skupnostmi
prispevajo ukrepi,
omenjeni v S3-4.
Neprilagojena hitrost je zaznana kot eden od najpogostejših dejavnikov prometnih nesreč. Z učinkovitim
merjenjem hitrosti se to tveganje značilno zmanjša. Z detektorji (induktivne zanke, mikrovalovni detektorji itd.)
analitično spremljamo stanje na omrežju in identificiramo nevarne odseke ter povečamo hitrost zaznavanja
incidentov in odprave posledic.
Vse načrtovane ukrepe nameravamo zaključiti do konca leta 2025.
MDR-M – Metrike, povezane s pomembnimi trajnostnostnimi zadevami
V tabeli sta prikazana:
- spremljanje pokritosti potencialno nevarnih odsekov s sistemi za nadzor in vodenje prometa, ki so
ključni del ITS;
- spremljanje prometnih nesreč in drugih izrednih dogodkov, zaradi katerih je bila zaprta avtocesta ali
zaprt en vozni pas.
Tabela 73: Spremljanje pokritosti potencialno nevarnih odsekov s sistemi za nadzor in vodenje prometa ter
2019
realizacija
2023
realizacija
2024
realizacija
2025
cilj
Povečanje pokritosti s
sistemi SNVP na
potencialno nevarnih
odsekih na 90 % do leta
2025.
Pokritost s sistemi SNVP
na potencialno nevarnih
odsekih
%
57
67
76
90
Zmanjšanje povprečnega
trajanja zaprte ceste
oziroma oviranega
prometa zaradi prometnih
nesreč in izrednih
dogodkov za 5 % do leta
2025 glede na leto 2019.
Indikator je razdeljen na
zaprto cesto in zaprt
pas/oviran promet.
Prometna nesreča: zaprta
cesta
minuta
119,5
109,8
81,1
113,5
Prometna nesreča: zaprt
pas/oviran promet
minuta
67
67,1
66,3
63,6
Izredni dogodek: zaprta
cesta
minuta
190,4
113,4
143,3
180,9
Izredni dogodek: zaprt
pas/oviran promet
minuta
110,5
52,4
51,1
105,0
Navedeni dejavniki so sicer odvisni tudi od povprečnega letnega dnevnega prometa, katerega rast je razvidna iz
naslednjega grafa.
LETNO POROČILO 2024 DARS 176
Slika 23:
MDR-T – Spremljanje učinkovitosti politik in ukrepov na podlagi ciljev
Med notranjimi deležniki so v določanje ciljev s področja pretočnosti vključene operativne službe, ki sporočajo
stanje in težave pri upravljanju prometa in z vodenjem evidenc zagotavljajo verodostojne podatke za analize, ki
so podlaga za določanje ciljev. Analize opravijo strokovnjaki v oddelku za prometno varnost. Opažanja in predloge
posredujejo tudi uporabniki prek razpoložljivih kanalov.
Cilje spremljajo skrbniki posameznih postavk in o tem redno poročajo. Učinkovitost ukrepov se meri na podlagi
analize pridobljenih podatkov iz virov, ki jih upravljajo operativne službe.
Na podlagi analize doseženih obstoječih ciljev se načrtujejo enaki oziroma podobni cilji za prihodnje obdobje. To
bo storjeno do konca leta 2025.
-2,0 %
0,0 %
2,0 %
4,0 %
6,0 %
8,0 %
10,0 %
12,0 %
14,0 %
16,0 %
-
10.000
20.000
30.000
40.000
50.000
60.000
70.000
80.000
A1 - štajerski krak;
odsek 0038/0638
Slovenske Konjice-
Dramlje
H3 - severna obv.;
odsek 0089/0689 LJ
(Celovška-Dunajska)
A2 - gorenjski krak;
odsek 0009/0609
Brnik-Vodice
A2 - dolenjski krak;
odsek 0024/0624
Trebnje V-Novo
mesto V
A1 - primorski krak;
odsek 0054/0654
Logatec-Unec
A5 - prekmurski krak;
odsek 0810/0910
Vučja vas-Murska
Sobota
[PLDP]
2023 2024 Rast 2024/2023
LETNO POROČILO 2024 DARS 177
I.15.6 Revizorjevo poročilo
LETNO POROČILO 2024 DARS 178
LETNO POROČILO 2024 DARS 179
LETNO POROČILO 2024 DARS 180
LETNO POROČILO 2024 DARS 181
LETNO POROČILO 2024 DARS 182
II Računovodsko poročilo
LETNO POROČILO 2024 DARS 183
II Računovodsko poročilo
II ........................................................................................................................ 183
II.1 Računovodski izkazi družbe DARS .................................................................................................... 184
II.2 Poročajoča družba ............................................................................................................................ 192
II.3 Pomembnejše računovodske usmeritve .......................................................................................... 192
II.4 Pojasnila k računovodskim izkazom ................................................................................................. 207
II.4.1 Pojasnila k bilanci stanja................................................................................................................ 207
II.4.2 Pojasnila k izkazu poslovnega izida ............................................................................................... 233
II.4.3 Pojasnila k izkazu vseobsegajočega donosa .................................................................................. 240
II.4.4 Pojasnila k izkazu denarnih tokov ................................................................................................. 241
II.5 Poslovna tveganja ............................................................................................................................ 241
II.6 Posli z lastniki in njihovimi povezanimi družbami ............................................................................ 241
II.7 Dogodki po datumu bilance stanja .................................................................................................. 242
II.8 Revidiranje letnega poročila za leto 2024 ........................................................................................ 242
II.9 Revizorjevo poročilo ......................................................................................................................... 243
LETNO POROČILO 2024 DARS 184
II.1 Računovodski izkazi družbe DARS
Bilanca stanja na dan 31. decembra 2024
V EUR (brez centov)
Pojasnila
31. 12. 2024
31. 12. 2023
SREDSTVA
5.113.041.995
5.166.555.559
4.669.720.415
4.714.283.572
I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne
razmejitve
II.4.1.1
21.638.209
25.256.310
1. Dolgoročne premoženjske pravice
21.631.003
25.246.222
5. Druge dolgoročne aktivne časovne razmejitve
7.206
10.088
II. Opredmetena osnovna sredstva
II.4.1.2
4.553.336.601
4.540.663.693
1. Zemljišča in zgradbe
4.144.275.486
4.217.081.163
a) Zemljišča
149.513.218
153.772.053
b) Zgradbe
3.994.762.268
4.063.309.111
3. Druge naprave in oprema
53.381.165
47.815.454
4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo
355.679.950
275.767.076
a) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi
355.679.950
275.767.076
III. Naložbene nepremičnine
II.4.1.3
8.420.853
23.838.941
IV. Dolgoročne finančne naložbe
II.4.1.5
70.000.000
112.000.000
2. Dolgoročna posojila
70.000.000
112.000.000
b) Dolgoročna posojila drugim
70.000.000
112.000.000
V. Dolgoročne poslovne terjatve
II.4.1.6
2.706.501
1.936.186
3. Dolgoročne poslovne terjatve do drugih
2.706.501
1.936.186
VI. Odložene terjatve za davek
II.4.1.7
13.618.251
10.588.442
438.598.011
450.793.926
I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo
II.4.1.8
15.423.070
1.034.355
II. Zaloge
II.4.1.9
5.621.196
6.055.091
1. Material
4.681.107
4.667.673
3. Proizvodi in trgovsko blago
940.089
1.387.417
III. Kratkoročne finančne naložbe
II.4.1.10
304.748.886
299.804.372
1. Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil
4.295.006
10.804.372
c) Druge kratkoročne finančne naložbe
4.295.006
10.804.372
2. Kratkoročna posojila
300.453.880
289.000.000
b) Kratkoročna posojila drugim
299.000.000
289.000.000
c) Kratkoročno nevplačani vpoklicani kapital
1.453.880
0
IV. Kratkoročne poslovne terjatve
II.4.1.11
60.150.904
72.398.502
2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev
29.533.319
35.472.803
3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih
30.617.585
36.925.699
V. Denarna sredstva
II.4.1.12
52.653.955
71.501.606
II.4.1.13
4.723.569
1.478.061
LETNO POROČILO 2024 DARS 185
V EUR (brez centov)
Pojasnila
31. 12. 2024
31. 12. 2023
OBVEZNOSTI DO VIROV SREDSTEV
5.113.041.995
5.166.555.559
A. KAPITAL
II.4.1.14
3.488.272.955
3.333.743.669
I. Vpoklicani kapital
2.087.648.901
2.086.559.144
1. Osnovni kapital
2.087.648.901
2.086.559.144
II. Kapitalske rezerve
30.745.337
31.442.748
III. Rezerve iz dobička
1.311.742.565
1.159.153.960
1. Zakonske rezerve
70.072.179
62.107.380
4. Statutarne rezerve
302.926.154
265.093.361
5. Druge rezerve iz dobička
938.744.232
831.953.219
V. Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti
1.386.963
6.545.992
VII. Čisti poslovni izid poslovnega leta
56.749.189
50.041.824
II.4.1.15
168.170.938
167.194.803
1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti
5.599.699
5.470.684
2. Druge rezervacije
4.002.152
3.668.794
3. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve
158.569.087
158.055.325
1.079.131.279
1.305.069.612
I. Dolgoročne finančne obveznosti
II.4.1.16
1.078.179.541
1.284.689.902
2. Dolgoročne finančne obveznosti do bank
II.4.1.17
939.176.370
1.080.696.738
3. Dolgoročne finančne obveznosti na podlagi obveznic
II.4.1.18
0
61.758.920
4. Druge dolgoročne finančne obveznosti
II.4.1.19
139.003.170
142.234.244
II. Dolgoročne poslovne obveznosti
II.4.1.20
6.837
18.002.748
5. Druge dolgoročne poslovne obveznosti
6.837
18.002.748
III. Odložene obveznosti za davek
II.4.1.7
944.901
2.376.962
326.133.647
315.355.204
II. Kratkoročne finančne obveznosti
II.4.1.21
217.761.817
224.042.088
2. Kratkoročne finančne obveznosti do bank
148.664.346
158.994.304
3. Kratkoročne finančne obveznosti na podlagi obveznic
63.650.993
59.155.838
4. Druge kratkoročne finančne obveznosti
5.446.478
5.891.946
III. Kratkoročne poslovne obveznosti
II.4.1.22
108.371.830
91.313.116
2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
61.178.339
56.940.402
4. Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov
14.014
64.135
5. Druge kratkoročne poslovne obveznosti
47.179.477
34.308.579
D.
II.4.1.23
51.333.175
45.192.271
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.
LETNO POROČILO 2024 DARS 186
Izkaz poslovnega izida za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2024
V EUR (brez centov)
Pojasnila
1. 1. do 31. 12.
2024
1. 1. do 31. 12.
2023
1.
II.4.2.1
550.196.418
525.295.410
Prihodki od cestnin
533.648.553
509.227.172
Prihodki od zakupnin za počivališča
10.304.546
10.159.704
Prihodki od zapor in prekomernih obremenitev
1.519.176
1.362.337
Prihodki od služnosti za bazne postaje in ostalo
1.062.352
905.886
Prihodki po pogodbi o izvajanju naročila
382.854
287.541
Prihodki od zakupa optičnih vlaken
996.568
1.080.417
Drugi prihodki od prodaje
2.282.368
2.272.352
3.
Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
II.4.2.2
1.804.078
2.955.494
4.
Drugi poslovni prihodki
II.4.2.3
16.815.351
7.489.359
5.
II.4.2.4
70.732.015
72.248.476
a)
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter str. porab.
materiala
–11.154.719
–16.732.049
b)
Stroški storitev
–59.577.296
–55.516.427
6.
II.4.2.5
65.481.569
58.922.474
a)
Stroški plač
–48.535.848
–42.751.063
b)
Stroški socialnih zavarovanj
–9.034.610
–8.281.999
c)
Drugi stroški dela
–7.911.110
–7.889.413
7.
Odpisi vrednosti
II.4.2.6
211.289.005
207.182.295
a)
Amortizacija
–204.967.208
–198.022.120
b)
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopred. sr. in opred. osnovnih
sr.
–6.085.782
–9.047.475
c)
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih
–236.015
–112.701
8.
Drugi poslovni odhodki
II.4.2.7
1.592.049
1.791.586
10.
II.4.2.8
14.975.050
9.888.672
b)
Finančni prihodki iz posojil, danih drugim
14.975.050
9.888.672
11.
II.4.2.8
32.187
7.303
b)
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih
32.187
7.303
13.
II.4.2.9
32.826.675
35.491.630
b)
Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank
–24.611.829
–25.704.008
c)
Finančni odhodki iz izdanih obveznic
–4.424.095
–5.633.564
č)
Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti
–3.790.751
–4.154.059
14.
II.4.2.9
9.981
9.724
b)
Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih obveznosti
–595
–391
c)
Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti
–9.386
–9.333
15.
Drugi prihodki
II.4.2.10
522.184
367.870
16.
Drugi odhodki
II.4.2.11
301.327
896.481
17.
II.4.2.12
45.826.301
32.843.353
18.
II.4.1.7
3.029.810
3.849.590
19.
159.316.156
140.467.680
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.
LETNO POROČILO 2024 DARS 187
4
V EUR (brez centov)
Pojasnila
Leto 2024
Leto 2023
19.
159.316.156
140.467.680
20.
Spremembe rezerv, nastalih zaradi prevrednotenja po pošteni
vrednosti
II.4.3.
–5.077.306
–5.563.240
21.
Druge sestavine vseobsegajočega donosa
II.4.3.
–101.911
–189.857
22.
154.136.940
134.714.583
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.
LETNO POROČILO 2024 DARS 188
Izkaz denarnih tokov za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2024
V EUR (brez centov)
Pojasnila
II.4.4
leto 2024
leto 2023
A.
Denarni tokovi pri poslovanju
a)
Postavke izkaza poslovnega izida
Poslovni prihodki (razen za prevrednotenje) in finančni prihodki iz poslovnih terjatev
564.924.042
532.046.375
Poslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevredn.) in finančni odh. iz posl. obveznosti
–135.922.952
–131.025.947
Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih
–37.366.422
–28.644.447
391.634.668
372.375.982
b)
Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij ter
odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance stanja
Začetne manj končne poslovne terjatve
13.753.874
–5.267.418
Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve
–3.242.626
–646.343
Začetne manj končne terjatve za odloženi davek
0
–3.849.590
Začetna manj končna sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo
683.763
693.373
Začetne manj končne zaloge
432.184
–1.177.117
Končni manj začetni poslovni dolgovi
–15.258.231
–12.429.537
Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije
6.572.739
19.472.064
Končne manj začetne obveznosti za odloženi davek
0
–904.796
2.941.703
–4.109.364
c)
Pozitivni ali negativni denarni izid pri poslovanju (a + b)
394.576.371
368.266.618
B.
Denarni tokovi pri investiranju
a)
Prejemki pri investiranju
Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku, ki se nanašajo na investiranje
12.464.157
2.381.734
Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev
842.512
1.099.284
Prejemki od odtujitve finančnih naložb
339.000.000
410.000.000
352.306.669
413.481.017
b)
Izdatki pri investiranju
Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev
–4.552.993
–2.621.536
Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev
–207.990.903
–217.371.752
Izdatki za pridobitev naložbenih nepremičnin
0
–13.470
Izdatki za pridobitev finančnih naložb
–307.000.000
–374.000.000
–519.543.896
–594.006.758
c)
Pozitivni ali negativni denarni izid pri investiranju (a + b)
167.237.227
180.525.741
C.
Denarni tokovi pri financiranju
b)
Izdatki pri financiranju
Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje
–37.886.996
–35.491.630
Izdatki za odplačila finančnih obveznosti
–208.299.798
–129.087.991
–246.186.795
–164.579.621
c)
Pozitivni ali negativni denarni izid pri financiranju (a + b)
246.186.795
164.579.621
52.653.955
71.501.606
x)
Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov Ac, Bc in Cc)
–18.847.651
23.161.257
y)
Začetno stanje denarnih sredstev
71.501.606
48.340.349
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.
LETNO POROČILO 2024 DARS 189
Izkaz gibanja kapitala za obdobje od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2024
I.
II.
III.
V.
VI.
VII.
Skupaj kapital
Vpoklicani
kapital
Kapitalske
rezerve
Rezerve,
nastale zaradi
vrednotenja
vrednosti
poslovni izid
izid poslovnega
leta
1.
1.
4.
5.
1.
1.
Osnovni
kapital
Zakonske
rezerve
Statutarne
rezerve
Druge rezerve
poslovnega leta
A1. Stanje na dan 31. 12. 2023
2.086.559.144
31.442.748
62.107.380
265.093.361
831.953.219
6.545.992
0
50.041.824
3.333.743.669
- transakcije z lastniki
0
392.346
0
0
0
0
0
0
392.346
č) Vnos dodatnih vplačil kapitala
392.346
392.346
0
0
0
0
0
5.179.217
0
159.316.156
154.136.940
a) Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja
159.316.156
159.316.156
c) Spremembe rezerv, nastalih zaradi vrednotenja finančnih naložb po pošteni
vrednosti
–5.077.306
–5.077.306
d) Druge sestavine vseobsegajočega donosa poročevalskega obdobja
–101.911
–101.911
B.3. Spremembe v kapitalu
1.089.757
1.089.757
7.964.798
37.832.793
106.791.013
20.187
0
152.608.792
0
a) Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega
poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala
50.041.824
–50.041.824
0
b) Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge
sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora
7.964.798
37.832.793
56.749.189
20.187
–102.566.967
0
f) Druge spremembe v kapitalu
1.089.757
–1.089.757
20.187
–20.187
0
D. Stanje na dan 31. 12. 2024
2.087.648.901
30.745.337
70.072.179
302.926.154
938.744.232
1.386.963
0
56.749.189
3.488.272.955
2024
0
56.749.189
56.749.189
LETNO POROČILO 2024 DARS 190
Izkaz gibanja kapitala za obdobje od 1. januarja 2022 do 31. decembra 2023
I.
Vpoklicani
kapital
II.
III.
V.
VI.
VII.
Skupaj kapital
Kapitalske
rezerve
Rezerve,
nastale zaradi
vrednotenja po
vrednosti
poslovni izid
izid poslovnega
leta
1.
1.
4.
5.
1.
1.
Osnovni kapital
Zakonske
rezerve
Statutarne
rezerve
Druge rezerve
poslovnega leta
A1. Stanje na dan 31. 12. 2022
2.086.559.144
31.429.279
55.083.966
231.732.145
733.772.637
12.299.688
0
48.138.758
3.199.015.617
transakcije z lastniki
0
13.470
0
0
0
0
0
0
13.470
č) Vnos dodatnih vplačil kapitala
13.470
13.470
0
0
0
0
0
5.753.097
0
140.467.680
134.714.583
a) Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja
140.467.680
140.467.680
c) Spremembe rezerv, nastalih zaradi vrednotenja finančnih
naložb po pošteni vrednosti
–5.563.240
–5.563.240
d) Druge sestavine vseobsegajočega donosa poročevalskega
obdobja
–189.857
–189.857
B.3. Spremembe v kapitalu
0
0
7.023.414
33.361.216
98.180.582
599
0
138.564.613
0
a) Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega
poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala
48.138.758
–48.138.758
0
b) Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na
druge sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora
7.023.414
33.361.216
50.041.824
–599
–90.425.855
0
f) Druge spremembe v kapitalu
–599
599
0
D. Stanje na dan 31. 12. 2023
2.086.559.144
31.442.748
62.107.380
265.093.361
831.953.219
6.545.992
0
50.041.824
3.333.743.669
0
50.041.824
50.041.824
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.
LETNO POROČILO 2024 DARS 191
4
V EUR (brez centov)
31. 12. 2024
31. 12. 2023
A. ČISTI POSLOVNI IZID POSLOVNEGA LETA
159.316.156
140.467.680
B. PRENESENI DOBIČEK/IZGUBA
–20.187
599
C. POVEČANJE REZERV IZ DOBIČKA PO SKLEPU UPRAVE
- Zakonske rezerve
7.964.798
7.023.414
- Statutarne rezerve
37.832.793
33.361.216
- Druge rezerve iz dobička
56.749.189
50.041.824
12.
56.749.189
50.041.824
Čisti poslovni izid leta 2024 znaša 159.316.156 evrov. Ob sestavi letnega poročila je DARS, skladno s Statutom
DARS in 64. ter 230. členom ZGD-1, oblikoval zakonske rezerve v višini 7.964.798 evrov, statutarne rezerve v višini
37.832.793 evrov in druge rezerve iz dobička v višini 56.749.189 evrov.
Bilančni dobiček DARS na dan 31. decembra 2024 znaša 56.749.189 evrov. O razporeditvi bilančnega dobička bo
v skladu z ZGD-1 odločala skupščina DARS.
Uprava in Nadzorni svet družbe v skladu z 69. členom ZGD-1 predlagata razporeditev bilančnega dobička leta
2024 v višini 56.749.189 evrov v druge rezerve iz dobička.
LETNO POROČILO 2024 DARS 192
II.2 Poročajoča družba
DARS je registrirana pravna oseba s sedežem v Sloveniji. Naslov registriranega sedeža je Ulica XIV. divizije 4, 3000
Celje.
Družba DARS izvaja dejavnost gradnje avtocest in hitrih cest ter upravlja in vzdržuje obstoječe avtoceste in hitre
ceste v RS. Družba DARS v imenu RS in za njen račun opravlja naloge povezane s prostorskim načrtovanjem in
umeščanjem avtocest v prostor ter naloge v zvezi s pridobivanjem nepremičnin za potrebe gradnje avtocest.
Družba sestavlja računovodske izkaze in poročila, kot jih določa prvi odstavek 60. člena ZGD-1, v skladu s SRS.
Uprava družbe DARS je računovodske izkaze odobrila za javno objavo dne 17. aprila 2025.
II.3 Pomembnejše računovodske
usmeritve
Podlaga za sestavitev izkazov
Računovodski izkazi družbe DARS s pojasnili in razkritji najpomembnejših kategorij so pripravljeni v skladu z
računovodskimi ter poročevalskimi zahtevami SRS, upoštevaje določila ZGD-1 in ZDARS-1.
Računovodski izkazi predstavljajo ločene računovodske izkaze družbe za splošne potrebe. Računovodski izkazi so
bili pripravljeni za obdobje poročanja, ki traja od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2024, v skladu s SRS 2024.
Družba dosledno uporablja spodaj opredeljene računovodske usmeritve za vsa obdobja, predstavljena v
priloženih računovodskih izkazih. Pri izbiri računovodskih usmeritev, to je pravil in postopkov, ki jih je treba
upoštevati in uporabljati pri sestavljanju računovodskih izkazov in celotnem računovodenju, je družba upoštevala
zahtevo po previdnosti, prednosti vsebine pred obliko in pomembnost dogodkov.
Pri sestavi računovodskih izkazov sta bili upoštevani temeljni računovodski predpostavki: nastanek poslovnih
dogodkov in časovna neomejenost delovanja.
Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih, brez centov. Posle, izražene v tuji valuti, družba preračuna v evre po
referenčnem tečaju Evropske centralne banke na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti
na dan izkaza bilance stanja, so preračunane v domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske centralne banke,
veljavnem na zadnji dan obračunskega obdobja. Tečajne razlike so pripoznane v izkazu poslovnega izida.
Poslovodstvo mora pri sestavi računovodskih izkazov podati ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na
uporabo računovodskih usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev, obveznosti, prihodkov ter odhodkov.
Dejanske vrednosti se lahko razlikujejo od ocenjenih. Ocene, presoje in predpostavke se redno pregledujejo.
Učinki spremembe računovodskih ocen, presoj in predpostavk se uporabijo za naprej in vplivajo le na obdobje, v
katerem je bila računovodska ocena spremenjena, in na kasnejša obdobja.
razmejitve
Neopredmetena sredstva zajemajo naložbe v pridobljene pravice do industrijske lastnine (licence, računalniški
programi) in neopredmetena osnovna sredstva v pridobivanju.
Neopredmetena sredstva se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo po nabavni vrednosti, ki sestoji iz vseh
izdatkov, ki so potrebni za njihov nakup, oziroma iz stroškov, ki so potrebni za njihovo usposobitev za uporabo.
Za vrednotenje se uporablja model nabavne vrednosti, kar pomeni, da se neopredmetena sredstva izkazujejo po
nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti.
Družba samostojno določi letne amortizacijske stopnje glede na dobo koristnosti posameznega
neopredmetenega dolgoročnega sredstva s končno dobo koristnosti.
LETNO POROČILO 2024 DARS 193
Oslabitev sredstva ali denar ustvarjajoče enote se pripozna, kadar njegova knjigovodska vrednost presega
njegovo nadomestljivo vrednost. Oslabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida. Če družba posluje z zadostnim
dobičkom in v okviru poslovnih načrtov, ni razlogov za oslabitev.
Opredmetena osnovna sredstva
Opredmetena osnovna sredstva vključujejo zemljišča, zgradbe, opremo in opredmetena osnovna sredstva v
gradnji in izdelavi ter opredmetena osnovna sredstva, ki so v najemu kot pravica do uporabe. Osnovna sredstva,
ki jih družba ne more uporabljati, ker so poškodovana, zastarana ali podobno, so trajno izločena iz uporabe.
Opredmeteno osnovno sredstvo se ob začetnem pripoznavanju ovrednoti po nabavni vrednosti, ki jo sestavljajo
nakupna cena osnovnega sredstva, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoče neposredno
pripisati usposobitvi osnovnega sredstva za uporabo.
Opredmetena osnovna sredstva so vrednotena po modelu nabavne vrednosti.
Pozneje nastali stroški, ki so povezani z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno
vrednost, če povečujejo prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi ali omogočajo podaljšanje dobe
koristnosti. Avtocestni odsek se aktivira z dnem njegove predaje v promet, stroški, nastali po tem dnevu, povezani
z gradnjo avtocestnega odseka, povečujejo njegovo nabavno vrednost enkrat letno, to je s stanjem na dan
31. decembra tekočega leta.
Nabavno vrednost osnovnega sredstva sestavljajo tudi stroški izposojanja, povezani s pridobitvijo osnovnega
sredstva do njegove usposobitve za uporabo. Stroški izposojanja so:
- obresti,
- drugi stroški družbe, ki so povezani z izposojanjem finančnih sredstev.
Stroške izposojanja, ki jih je mogoče neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji osnovnega sredstva v
pripravi, družba usredstvi kot del nabavne vrednosti tega sredstva. Druge stroške izposojanja družba pripozna
kot odhodek v obdobju, ko nastanejo. Stroški, ki so neposredno povezani z zadolževanjem, namenjenim
financiranju gradnje avtocest, povečujejo nabavno vrednost avtocest, dokler so avtocestni odseki, za katere so
bila najeta posojila, v gradnji (do usposobitve za uporabo). Družba preneha usredstvovati stroške izposojanja
takrat, ko so avtocestni odseki predani v promet.
Nabavna vrednost v družbi zgrajenega ali izdelanega sredstva zajema neposredne stroške, ki jih povzroči njegova
zgraditev ali izdelava, in posredne stroške njegove zgraditve ali izdelave, ki mu jih je mogoče pripisati.
Popravila ali vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev so namenjena obnavljanju ali ohranjanju prihodnjih
gospodarskih koristi, ki se pričakujejo na podlagi prvotno ocenjene stopnje učinkovitosti sredstev. Kadar se
pojavijo, se pripoznajo kot odhodki.
Če je nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva pomembna, se razporedi na njegove dele. Če imajo
ti deli različne dobe koristnosti in/ali vzorce uporabe in so pomembni v razmerju do celotne nabavne vrednosti
opredmetenega osnovnega sredstva, se vsak del obravnava posebej.
Pripoznanje opredmetenega osnovnega sredstva se odpravi ob odtujitvi ali če od njegove uporabe ali odtujitve
ni več pričakovati prihodnjih gospodarskih koristi.
Pri odtujitvi opredmetenega osnovnega sredstva se razlika med čistim donosom ob odtujitvi in preostalo
knjigovodsko vrednostjo odtujenega opredmetenega osnovnega sredstva prenese med prevrednotovalne
poslovne prihodke, če je prva večja od druge, ali med prevrednotovalne poslovne odhodke, če je druga večja od
prve.
Družba enkrat letno preveri knjigovodsko vrednost opredmetenih osnovnih sredstev, da ugotovi, ali so prisotni
znaki oslabitve. Če takšni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva. Kot nadomestljiva vrednost
se upošteva čista prodajna vrednost ali vrednost pri uporabi, in sicer tista, ki je večja. Oslabitev sredstva se
pripozna, če njegova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost. Oslabitev se izkaže v izkazu
LETNO POROČILO 2024 DARS 194
poslovnega izida. Če družba posluje z zadostnim dobičkom in v okviru poslovnih načrtov, ni razlogov za oslabitev.
Na podlagi izračunane zahtevane stopnje donosnosti sredstev ugotavljamo, da slabitev sredstev ni potrebna.
Družba prek skrbnikov projektov in investicij mesečno spremlja potek projektov in investicij. Če ugotovi, da se
določeni projekt ne bo dokončal, se izvede odpis.
Če družba utemeljeno predvideva, da se bo opredmeteno osnovno sredstvo prodalo v naslednjih dvanajstih
mesecih, se prerazvrsti med nekratkoročna sredstva za prodajo.
V skladu z ZGD-1 in SRS 2016 družba stavbno pravico vodi v postavki Zemljišča.
Stavbna pravica je bila v skladu z ZDARS-1 ustanovljena v korist družbe DARS, na zemljiščih v lasti Republike
Slovenije, na katerih so avtoceste kot objekti, ki so bili zgrajeni ali so se pričeli graditi pred uveljavitvijo ZDARS-1.
Stavbna pravica je ustanovljena za 50 let (od 4. decembra 2010 do 4. decembra 2060) kot neodplačna. Po ZUJF
je stavbna pravica postala odplačna in se zanjo plačuje letno nadomestilo v skladu z letno izvedbeno pogodbo za
izvajanje naročila na podlagi 4. člena ZDARS-1.
Stavbna pravica je kot ena od pravic na nepremičninah ob začetku pripoznana po nabavni vrednosti. Ima končno
dobo koristnosti in jo amortiziramo v dobi koristnosti, to je v obdobju, za katero je ustanovljena. Doba koristnosti
stavbne pravice je doba, v kateri jo ima družba pravno pravico izrabljati. Uporabi se metoda enakomernega
časovnega amortiziranja.
Naložbene nepremičnine ima družba v lasti zato, da bi prinašale najemnino. V skladu s SRS 6.2., ki določa, da so
naložbene nepremičnine tudi zemljišča, za katere družba ni določila prihodnje uporabe, so med naložbenimi
nepremičninami evidentirana tudi zemljišča, pridobljena po 3. alineji 14. člena ZDARS-1. Gre za nepremičnine, ki
so bile pridobljene za gradnjo avtocest, vendar delno ali v celoti niso bile uporabljene za gradnjo avtocest oziroma
za njihovo upravljanje in vzdrževanje.
Naložbene nepremičnine se ob začetnem pripoznanju izmerijo po nabavni vrednosti. Nabavna vrednost
naložbene nepremičnine obsega njeno nakupno ceno in vse njej neposredno pripisljive stroške. Po začetnem
pripoznanju se naložbene nepremičnine vrednotijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrani amortizacijski
popravek vrednosti in izgubo zaradi oslabitve.
Doba koristnosti naložbenih nepremičnin je enaka kot za istovrstna opredmetena osnovna sredstva.
Družba preverja znamenja slabitve enako kot pri opredmetenih osnovnih sredstvih.
Amortizacija
Nabavna vrednost opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev se zmanjšuje z amortiziranjem.
Osnovo za obračun amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev družbe
predstavlja polna nabavna vrednost osnovnih sredstev. V osnovo se po aktiviranju vključujejo tudi vsa naknadna
investicijska vlaganja, ki povečujejo prihodnje koristi ali omogočajo podaljšanje dobe uporabnosti osnovnega
sredstva (na primer obnova vozišč in objektov).
Družba določa letne amortizacijske stopnje glede na ocenjeno dobo koristnosti posameznega opredmetenega
osnovnega sredstva in neopredmetenega dolgoročnega sredstva. Doba koristnosti je odvisna od:
- pričakovanega fizičnega izrabljanja,
- pričakovanega tehničnega staranja,
- pričakovanega ekonomskega staranja,
- pričakovanih zakonskih ali drugih omejitev uporabe.
Kot dobo koristnosti posameznega sredstva družba upoštevata dobo, ki je najkrajša glede na vsakega izmed
naštetih dejavnikov.
Družba preverja ustreznost opredeljenih ocenjenih življenjskih dob avtocestne infrastrukture na vsaka tri leta, v
vmesnem obdobju pa izvede interno presojo ustreznosti amortizacijskih dob. V primeru spremembe prvotno
LETNO POROČILO 2024 DARS 195
ocenjene pričakovane dobe koristnosti družba amortizacijske stopnje preračuna za sedanja in prihodnja obdobja.
Družba je na dan 31. 12. 2024 presojala ustreznost opredeljenih ocenjenih življenjskih dob zgornjega ustroja
avtocestne infrastrukture in ocenila, da je ocenjena življenjska doba ustrezna. V letu 2024 ni bilo dejavnikov, na
podlagi katerih bi družba ocenila, da ocenjena življenjska doba ni ustrezna.
Opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva družba amortizira posamično po metodi
enakomernega časovnega amortiziranja. Sredstvo se prične amortizirati prvi dan naslednjega meseca po
usposobitvi za uporabo. Opredmetena osnovna sredstva – avtoceste – se začnejo uporabljati z dnem odprtja za
promet, pri čemer pa ni nujno, da je investicija končana in da so odpravljene vse pomanjkljivosti. Amortiziranje
sredstev v najemu je usklajeno z amortiziranjem podobnih sredstev v lasti družbe oziroma z dobo najema, če je
ta krajša.
Amortizacijske stopnje za opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva
Skupina osnovnih sredstev
Amortizacijske stopnje v letu 2024
Zgornji ustroj avtocest s pripadajočo cestno infrastrukturo (ograje, naprave za odvodnjavanje)
0,04 %–17,37 %
Prometna signalizacija in prometna oprema (vertikalna in horizontalna signalizacija, cestna
razsvetljava, sistem klicev v sili, CVP, kabelska kanalizacija, portali ipd.)
0,01 %–20,00 %
Avtocestni objekti (viadukti, mostovi, predori, nadvozi, podvozi, oporni zidovi ipd.)
0,29 %–50,70 %
Zgradbe
1,21 %–41,54 %
Stavbna pravica
2,06 %
Transportna sredstva
1,59 %–20,00 %
Druga oprema in naprave
0,07 %–50,04 %
Računalniki in računalniška oprema
4,56 %–50,03 %
Računalniški programi, licence
0,60 %–50,00 %
Služnostna pravica
3,34 %–10,00 %
Zemljišča-najemi
10,00 %
Zgradbe-najemi
6,67 %–25,00 %
Oprema-najemi
12,86 %–49,99 %
Popravek vrednosti, ki je povezan z amortiziranjem, se ne pojavlja pri:
a) zemljiščih,
b) opredmetenih osnovnih sredstvih v gradnji oziroma izdelavi,
c) opredmetenih osnovnih sredstvih kulturnega, zgodovinskega ali umetniškega pomena,
č) spodnjem ustroju avtocest cest, ki vključuje gradbena dela (pripravljalna dela, zemeljska dela), stroške
krajinske ureditve, stroške arheoloških izkopavanj, stroške rušitve objektov in podobno.
Amortizacija se obračuna, tudi če se sredstvo ne uporablja več ali je izločeno iz uporabe, dokler ni v celoti
amortizirano.
Stroški amortizacije sredstev, pridobljenih z državnimi podporami ali donacijami, se nadomestijo v dobro
poslovnih prihodkov in ustreznega zmanjšanja dolgoročno odloženih prihodkov.
Najemi
Družba na dan 31. 12. 2024 izkazuje sredstva, vzeta v najem, kot pravico do uporabe sredstva pri opredmetenih
osnovnih sredstvih.
V skladu s SRS 1.28 družba na datum začetka najema pripozna opredmeteno osnovno sredstvo, ki predstavlja
pravico do uporabe, in obveznost iz najema. Opredmeteno osnovno sredstvo, pridobljeno na podlagi najema, je
sestavni del opredmetenih osnovnih sredstev družbe, njegova nabavna vrednost pa zajema (SRS 1.26):
a) znesek začetnega merjenja obveznosti iz najema;
b) plačila najemnine, ki so bila izvedena na datum začetka najema ali pred njim, zmanjšana za prejete
spodbude za najem;
c) začetne neposredne stroške;
LETNO POROČILO 2024 DARS 196
d) oceno stroškov, ki bodo nastali najemniku pri demontaži ali odstranitvi sredstva, ki je predmet najema,
obnovitvi mesta, na katerem je, ali vrnitvi sredstva, ki je predmet najema, v stanje, kot ga zahtevajo pogoji
najema, razen če so ti stroški nastali pri proizvodnji zalog.
Družba je na datum začetka najema izmerila obveznost iz najema po sedanji vrednosti najemnin, ki na ta dan še
niso plačane. Pri izračunu sedanje vrednosti najmanjše vsote najemnin je diskontna mera z najemom povezana
obrestna mera, če jo je mogoče določiti, v nasprotnem primeru pa predpostavljena obrestna mera za izposojanje,
ki jo mora plačati najemnik. Družba je za diskontno mero izbrala predpostavljeno obrestno mero za izposojanje.
Najemnine, zajete na začetni datum pri merjenju obveznosti iz najema, ki niso plačane, zajemajo na datum
začetka najema naslednja plačila pravice do uporabe sredstva, ki je predmet najema, v obdobju najema:
a) nespremenljive najemnine, zmanjšane za terjatve za spodbude za najem;
b) spremenljive najemnine, ki so odvisne od indeksa ali stopnje in se na začetku merijo z indeksom ali stopnjo,
ki velja na datum začetka najema;
c) zneski, za katere se pričakuje, da jih bo najemnik plačal na podlagi jamstev za preostalo vrednost;
d) izpolnitvena cena možnosti nakupa, če je precej gotovo, da bo najemnik izrabil to možnost, in
e) plačila kazni za odpoved najema, če trajanje najema kaže, da bo najemnik izrabil možnost odpovedi najema.
Družba v skladu s SRS 1.26 ob sklenitvi najemne pogodbe oceni, ali gre za najemno pogodbo oziroma ali pogodba
vsebuje najem. Pogodba je najemna pogodba oziroma vsebuje najem, če se z njo prenaša pravica do
obvladovanja uporabe prepoznanega sredstva za določeno obdobje v zameno za nadomestilo. Pri tem družba
obračuna vsako najemno sestavino kot eno samo najemno sestavino. Družba pri ocenjevanju, ali se s pogodbo
za določeno obdobje prenaša pravica do uporabe prepoznanega sredstva, oceni, ali ima v celotnem obdobju
uporabe hkrati:
a) pravico pridobiti vse pomembne gospodarske koristi od uporabe prepoznanega sredstva in
b) pravico usmerjati uporabo prepoznanega sredstva.
Če ima družba pravico do obvladovanja uporabe prepoznanega sredstva samo za del trajanja pogodbe, pogodba
vsebuje najem za ta del trajanja pogodbe.
Sredstvo običajno velja za prepoznano, če je izrecno določeno v pogodbi. Lahko pa se prepozna tudi tako, da se
implicitno določi takrat, ko ga družba dobi v uporabo. Družba nima pravice do uporabe prepoznanega sredstva,
če ima najemodajalec celotno obdobje uporabe materialno pravico do zamenjave sredstva, kar pomeni, da ima
dejansko možnost zamenjave alternativnih sredstev skozi celotno obdobje uporabe in bi pri tem imel tudi
gospodarsko korist.
Družba ima pravico do usmerjanja uporabe prepoznanega sredstva skozi celotno obdobje samo, če:
a) ima celotno obdobje uporabe pravico usmerjati način in namen uporabe sredstva ali
b) so pomembne odločitve o načinu in namenu uporabe sredstva določene vnaprej in:
o ima družba celotno obdobje uporabe pravico upravljati sredstvo, ne da bi imel najemodajalec pravico
spreminjati ta navodila za delovanje, ali
o je družba zasnovala sredstvo tako, da je z zasnovo vnaprej določila način in namen uporabe sredstva
celotno obdobje uporabe.
Družba določi trajanje najema kot obdobje, v katerem najema ni mogoče odpovedati, skupaj z:
a) obdobjem, za katero velja možnost podaljšanja najema, če je precej gotovo, da bo najemnik to možnost
izrabil; in
b) obdobjem, za katero velja možnost odpovedi najema, če je precej gotovo, da najemnik te možnosti ne bo
izrabil.
Ob začetnem pripoznanju družba pravico do uporabe sredstva izmeri po sedanji vrednosti prihodnjih najemnin.
To pravico amortizira in pripoznava strošek amortizacije, zaradi časovne vrednosti denarja pa tudi strošek obresti
med odhodki iz financiranja. V izkazu denarnega toka loči znesek, ki pomeni plačilo glavnice in znesek, ki pomeni
plačilo obresti. Oba razvrsti med denarne tokove pri financiranju.
LETNO POROČILO 2024 DARS 197
Obveznost iz najema se izkaže med obveznostmi iz financiranja, ki se glede na ročnost deli na dolgoročni del, ki
zapade v obdobju, daljšem od leta dni po datumu bilance stanja, in na kratkoročni del, ki zapade v 12 mesecih po
datumu bilance stanja.
Za kratkoročne najeme (obdobje najema je krajše od 12 mesecev) in najeme sredstev majhne vrednosti (vrednost
najetega sredstva, če bi bilo novo, je manjša od 10.000 evrov; to so na primer prenosni računalniki, tablice in
telefoni) družba uporablja izjemo in ne pripoznava pravice do uporabe sredstva. Stroške v povezavi z najemom
teh sredstev zato pripoznava med odhodki enakomerno v obdobju trajanja najema. V izkazu poslovnega izida jih
pripoznava med stroški storitev v postavki stroškov najemnin. Družba nima sklenjenih pogodb za najeme s
spremenljivimi najemninami.
Osnovno sredstvo, vzeto v najem, se izkazuje ločeno od drugih istovrstnih osnovnih sredstev. Amortiziranje
osnovnih sredstev, vzetih v najem, mora biti usklajeno z amortiziranjem drugih podobnih osnovnih sredstev. Če
ni utemeljenega zagotovila, da bo najemnik prevzel lastništvo do konca trajanja najema, se takšno osnovno
sredstvo povsem amortizirata bodisi med trajanjem najema bodisi v dobi njegove koristnosti, in sicer v tistem
obdobju, ki je krajše. Stroški amortizacije z najemom pridobljenih opredmetenih osnovnih sredstev se
obračunavajo posebej.
Bistveni predpostavki, ki se uporabljata za izračun pravice do uporabe sredstev, sta:
- predpostavljena diskontna stopnja, ki je za najeme, sklenjene do 30. 6. 2020, znašala 2,187 %. Na
podlagi izvedene presoje ustreznosti diskontne stopnje glede na spremenjene razmere na
finančnem trgu se je predpostavljena diskontna stopnja za najeme, sklenjene od 1. 7. 2020 do
31. 12. 2021, znižala na 1,759 %, za sklenjene po 1. 1. 2022 znaša 0,487 % za najeme za obdobje od
enega do petih let in 0,897 % za najeme za obdobje nad pet do deset let, za sklenjene po 1. 1. 2023
znaša 3,876 % za najeme za obdobje od enega do petih let in 4,210 % za najeme za obdobje nad pet
do deset let, za sklenjene po 1. 1. 2024 pa znaša 3,347 % za najeme za obdobje od enega do petih
let in 3,601 % za najeme za obdobje nad pet do deset let;
- predpostavljena doba najema.
Finančne naložbe so finančna sredstva, ki jih ima družba, da bi z donosi, ki izhajajo iz njih, povečala svoje finančne
prihodke. Finančne naložbe se pri začetnem pripoznanju razvrstijo v finančna sredstva, izmerjena po pošteni
vrednosti prek poslovnega izida, finančna sredstva v posesti do zapadlosti v plačilo, finančne naložbe v posojila
ali za prodajo razpoložljiva finančna sredstva. V bilanci stanja se izkazujejo kot kratkoročne in dolgoročne
finančne naložbe.
Med finančnimi naložbami družba prikazuje dolgoročne in kratkoročne depozite pri bankah, ki jih ob začetnem
pripoznanju evidentira po nabavni vrednosti (je enaka plačanemu znesku denarja), ki ustreza pošteni vrednosti
depozita ob začetnem pripoznanju. Ob sklenitvi depozita niso nastali nobeni pomembni stroški, ki bi izhajali
neposredno iz nakupa ali izdaje finančnega sredstva.
Izpeljani finančni instrument je lahko ena izmed kratkoročnih finančnih naložb, ki jih družba poseduje, da se
zavaruje pred tveganji.
e terjatve za davek
Terjatve za odloženi davek se pripoznajo za zneske davka od dobička, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih.
Znesek odloženega davka se ugotovi z uporabo pričakovane davčne stopnje v naslednjih letih.
Odložene terjatve za davek se pripoznajo le, če je verjetno, da bo na razpolago obdavčljivi dobiček, v breme
katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odložene terjatve.
Nepomembni zneski terjatev za odloženi davek niso pripoznani.
Odloženi davek se evidentira neposredno v breme ali dobro kapitala, če se davek nanaša na postavke,
evidentirane v istem ali drugem obdobju neposredno v breme ali dobro kapitala.
LETNO POROČILO 2024 DARS 198
Sredstva za prodajo
Dolgoročna sredstva, za katera se pričakuje, da bo njihova vrednost poravnana predvsem s prodajo in ne z
nadaljnjo uporabo, se razvrstijo med sredstva za prodajo. Predstavljajo opredmetena osnovna sredstva
(zemljišča, zgradbe), ki izpolnjujejo pogoje za prerazvrstitev med sredstva za prodajo:
a) sredstvo je na razpolago za takojšnjo prodajo v trenutnem stanju,
b) prodaja je zelo verjetna (poslovodstvo je sprejelo načrt prodaje, išče se kupec),
c) poteka aktivno trženje prodaje sredstva,
d) obstaja pričakovanje, da bo prodaja končana v letu dni po opravljeni prerazvrstitvi.
Sredstvo se preneha amortizirati, ko je opredeljeno kot nekratkoročno sredstvo za prodajo. Takšno
nekratkoročno sredstvo za prodajo se izmeri po knjigovodski vrednosti ali po pošteni vrednosti, zmanjšani za
stroške prodaje, in sicer po tisti, ki je manjša.
Prodaja je zelo verjetna, če uprava družbe sprejme sklep o načrtu prodaje. Družba letno preverja, ali sredstva še
izpolnjujejo merila za izkazovanje med sredstvi za odtujitev. Če sredstvo ne izpolnjuje več teh meril, ga družba
prerazvrsti nazaj med opredmetena osnovna sredstva ali naložbene nepremičnine.
Zaloge
Med zalogami so evidentirane zaloge materiala, nadomestnih delov, drobnega inventarja in embalaže ter
trgovskega blaga.
Količinska enota zaloge materiala se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni ceni, ki sestoji iz nakupne
cene, v kateri so upoštevani na računu priznani popusti, uvozne dajatve in neposredni stroški nabave. Nakupna
cena je znižana za dobljene popuste.
Zaloge se vrednotijo po metodi zaporednih cen (FIFO).
Družba izvede odpis zalog, če je njihova prodaja v celoti ustavljena ali v primeru nekurantnosti zalog.
Zaloge se prevrednotijo na koncu poslovnega leta, če knjigovodska vrednost presega čisto iztržljivo vrednost
zalog.
Poslovne terjatve
Terjatve vseh vrst se ob pripoznanju izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo
poplačane. Delijo se na kratkoročne in dolgoročne, odvisno od datuma zapadlosti.
Med kratkoročnimi poslovnimi terjatvami družba izkazuje kratkoročne terjatve do kupcev doma in v tujini,
kratkoročne terjatve iz poslovanja za tuj račun, kratkoročne terjatve za obračunane obresti od vpoglednih
sredstev in finančnih naložb, dane avanse, terjatve za vstopni DDV, kratkoročne terjatve za evropska sredstva in
druge terjatve.
Terjatve, izražene v tujih valutah, se na dan nastanka preračunajo v domačo valuto po referenčnem tečaju
Evropske centralne banke.
Ustreznost izkazane velikosti posamezne terjatve družba ugotavlja posamično ob koncu obračunskega obdobja,
v sklopu letnega popisa in na osnovi argumentiranih dokazov o dvomu o njihovi poplačljivosti. Popravki terjatev
se izkazujejo v dobro posebnih popravljalnih kontov terjatev in v breme prevrednotovalnih poslovnih odhodkov
na podlagi naslednjih pravil:
- popravek se izvede za posamično terjatev, ki v izvirnem znesku (vključujoč DDV) presega 3.000
evrov in
o za zapadle terjatve do 90 dni se ne oblikujejo popravki vrednosti,
o za zapadle terjatve od 91 do 180 dni se oblikuje popravek vrednosti terjatev v višini 30 %
vrednosti terjatve,
o za zapadle terjatve od 181 do 365 dni se oblikuje popravek vrednosti terjatve v višini 60 %
vrednosti terjatve,
o za zapadle terjatve nad 365 dni se oblikuje popravek vrednosti terjatev v višini 100 % vrednosti
terjatve;
LETNO POROČILO 2024 DARS 199
- če se za določene terjatve domneva, da ne bodo poravnane oziroma ne bodo poravnane v celotnem
znesku, jih je treba šteti kot dvomljive; če se zaradi njih začne sodni postopek, pa kot sporne.
Popravek vrednosti teh terjatev se oblikuje na podlagi sklepa uprave v višini 100 % vrednosti
terjatve, ne glede na zapadlost.
Družba na podlagi ustreznih listin izvede odpis v celoti za tiste terjatve, za katere je zaključen stečajni postopek
ali prisilna poravnava oziroma je s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika izvedla vsa dejanja, da bi dosegla plačilo
terjatev, oziroma za katere ugotavlja, da so nadaljnji pravni postopki ekonomsko neupravičeni.
Denarna sredstva
Denarna sredstva vključujejo gotovino v blagajni, denarna sredstva na računih pri bankah, denar na poti in
depozite na odpoklic ter nočni depoziti pri bankah. Denar na poti je denar, ki se prenaša iz blagajne na ustrezen
račun pri banki in se tisti dan še ne vpiše kot dobroimetje pri njej.
Denarna sredstva so ločeno prikazana v domači in tuji valuti. Denarna sredstva, izražena v domači valuti, se
izkazujejo po nominalni vrednosti. Tuje valute se preračunajo v domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske
centralne banke na dan prejema. Stanje denarnih sredstev v tujih valutah je preračunano v domačo valuto po
referenčnem tečaju Evropske centralne banke na zadnji dan poslovnega leta. Tečajna razlika, ki se pojavi pri tem,
poveča finančne prihodke ali finančne odhodke.
Kapital
Celotni kapital organizacije je njegova obveznost do lastnikov, ki zapade v plačilo, če organizacija preneha
delovati, pri čemer se velikost kapitala popravi glede na tedaj dosegljivo ceno čistega premoženja. Opredeljen je
z zneski, ki so jih vložili lastniki, ter z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju in pripadajo lastnikom. Zmanjšujejo ga
izguba pri poslovanju, odkupljene lastne delnice in lastni poslovni deleži ter dvigi (izplačila).
Kapital družbe sestoji iz vpoklicanega kapitala, kapitalskih rezerv, rezerv iz dobička (zakonske rezerve, statutarne
rezerve in druge rezerve iz dobička), rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, in še
nerazdeljenega čistega dobička poslovnega leta.
Kapital odraža lastniško financiranje družbe in je z vidika družbe njena obveznost do lastnikov. Opredeljen je ne
samo z zneski, ki so jih lastniki vložili v družbo, temveč tudi z zneski, ki so nastali pri poslovanju družbe.
Kot kapitalske rezerve ima družba izkazan znesek v letu 2004 prenesenega stvarnega premoženja za opravljanje
nalog upravljanja in vzdrževanja avtocest, ki ga je zagotovila RS ob preoblikovanju družbe, splošni
prevrednotovalni popravek kapitala, ki je bil 1. januarja 2006 ob prehodu na SRS 2006 prenesen v kapitalske
rezerve, presežek sredstev, ki predstavlja razliko med stvarnim vložkom RS in vrednostjo na novo izdanih delnic
družbe v letu 2010, razliko pri pripojitvi hčerinskega podjetja DELKOM d.o.o. v letu 2015 ter presežek sredstev,
ki predstavlja razliko med stvarnim vložkom RS in vrednostjo na novo izdanih delnic družbe v letu 2017, in zneske
naknadnih vplačil RS v kapital družbe na podlagi sklepov Vlade RS, izdanih na podlagi 16. člena ZDARS-1, s katerim
se ugotovijo in konkretizirajo nepremičnine, ki so bile v lasti RS, in ki jih v skladu s 14. členom ZDARS-1 pridobi
družba DARS (naknadna vplačila ugotovi uprava družbe s sklepom).
Zakonske rezerve so rezerve, ki so določene z Zakonom o gospodarskih družbah. Družba mora imeti oblikovane
zakonske rezerve v taki višini, da vsota zneska zakonskih rezerv in kapitalskih rezerv iz točk 1‒3 prvega odstavka
64. člena ZGD-1 predstavlja najmanj deset odstotkov osnovnega kapitala. Če zakonske in kapitalske rezerve iz
točk 1‒3 prvega odstavka 64. člena ZGD-1 skupaj ne dosegajo desetodstotnega deleža osnovnega kapitala in
družba v poslovnem letu izkaže čisti dobiček, mora pri sestavi bilance stanja za to poslovno leto v zakonske
rezerve odvesti pet odstotkov zneska čistega dobička, zmanjšanega za znesek, ki je bil uporabljen za kritje
morebitne prenesene izgube.
Družba oblikuje statutarne rezerve do višine 25 odstotkov osnovnega kapitala. Statutarne rezerve se oblikujejo
tako, da se 25 odstotkov čistega dobička, ki ostane po morebitni uporabi za kritje prenesene izgube, za
oblikovanje zakonskih rezerv in za oblikovanje rezerv za lastne deleže, uporabi za oblikovanje statutarnih rezerv,
dokler te ne dosežejo 25 odstotkov osnovnega kapitala. Te rezerve niso namenjene delitvi.
LETNO POROČILO 2024 DARS 200
V skladu s tretjim odstavkom 230. člena ZGD-1 lahko organi vodenja ali nadzora pri sprejemu letnega poročila iz
zneska čistega dobička, ki ostane po uporabi čistega dobička za namene iz prvega odstavka 230. člena ZGD-1,
oblikujejo druge rezerve iz dobička, vendar za ta namen ne smejo uporabiti več kot polovice zneska čistega
dobička, ki ostane po uporabi dobička za namene iz prvega odstavka tega člena.
Druge rezerve iz dobička so nenominirani kapital in se letno povečujejo z razporeditvijo čistega dobička.
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, vsebujejo:
- aktuarske dobičke in izgube, vezane na rezervacije za odpravnine ob upokojitvi po aktuarskem
izračunu, in
- uspešni del sprememb v pošteni vrednosti izpeljanega finančnega instrumenta.
Družba prikazuje sestavine in gibanje kapitala v izkazu gibanja kapitala in bilanci stanja.
Rezervacije se oblikujejo za sedanje obveze, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov in se bodo po
predvidevanjih poravnale v obdobju, ki ni z gotovostjo določeno, ter katerih zneske za njihovo poravnavo je
mogoče zanesljivo oceniti. Dolgoročne rezervacije so oblikovane na račun vnaprej vračunanih stroškov oziroma
odhodkov in se zmanjšujejo zaradi koriščenja za namene, za katere so bile oblikovane.
Družba je v skladu z zakonskimi predpisi, kolektivno pogodbo in internim pravilnikom zavezana k plačilu jubilejnih
nagrad zaposlencem ter odpravnin ob upokojitvi, za kar so oblikovane dolgoročne rezervacije v višini ocenjenih
prihodnjih izplačil za jubilejne nagrade in odpravnine, diskontirane na dan bilance stanja. Rezervacije se
oblikujejo na podlagi aktuarskega izračuna, ki ga pripravi pooblaščeni aktuar. Izračun se naredi za vsakega
zaposlenega, upoštevajoč stroške odpravnine ob upokojitvi ter stroške vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do
upokojitve. Ob zaključku vsakega poslovnega leta se preveri višina tako oblikovanih rezervacij, ki se nato ustrezno
povečajo ali zmanjšajo. Plačila za odpravnine ob upokojitvi in izplačila jubilejnih nagrad zmanjšujejo oblikovane
rezervacije. V izkazu poslovnega izida se pripoznajo stroški dela in stroški obresti, preračun pozaposlitvenih
zaslužkov oziroma nerealiziranih aktuarskih dobičkov ali izgub iz naslova odpravnin pa v drugem vseobsegajočem
donosu kapitala.
Družba izkazuje dolgoročne rezervacije na račun dolgoročno vnaprej vračunanih stroškov iz naslova pričakovanih
izgub, ki nastanejo zaradi odškodninskih zahtevkov za tožbe, povezane z gradnjo in obnavljanjem avtocest,
njihovim upravljanjem in vzdrževanjem, ter za tožbe delavcev iz delovnih razmerij. Rezervacije za obveznosti za
tožbe družba oblikuje na podlagi ocene o verjetnem izidu tožb, in sicer takrat, ko je verjetnost za negativen izid
spora za družbo več kot polovična.
Med dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami družba izkazuje dolgoročno odložene prihodke, ki bodo v
obdobju, daljšem od enega leta, pokrili predvidene odhodke. Odloženi prihodki se pretvorijo v obračunane
prihodke, ko so ustrezne storitve opravljene ali ko se pojavi upravičenost do njihove vključitve v izkaz poslovnega
izida in ko je treba pokriti ustrezne stroške.
Med dolgoročno odloženimi prihodki vodi družba prejeta nepovratna sredstva EU in sofinancerska sredstva za
pridobitev osnovnih sredstev. Namenjene so za pokrivanje stroškov amortizacije tako nabavljenih osnovnih
sredstev in se porabljajo s prenašanjem med poslovne prihodke. Odloženi prihodki iz naslova prejetih
nepovratnih sredstev EU in sofinancerskih sredstev se pripoznajo, ko so prejeti oziroma ko obstaja sprejemljivo
zagotovilo, da bo družba odložene prihodke prejela in da bo izpolnila pogoje v zvezi z njimi. Odloženi prihodki iz
naslova dobljenih nepovratnih sredstev EU in sofinancerskih sredstev za pridobitev osnovnih sredstev se
porabljajo s prenašanjem med poslovne prihodke skladno z obračunano amortizacijo. Odloženi prihodki iz
naslova prejetih nepovratnih sredstev EU in sofinancerskih sredstev za pokrivanje drugih stroškov se porabljajo
s prenašanjem med poslovne prihodke skladno s pojavljanjem stroškov, za pokrivanje katerih so bila sredstva
prejeta.
Dolgoročno odloženi prihodki so oblikovani tudi za sredstva, prejeta od unovčenih finančnih zavarovanj za
odpravo napak, finančnih zavarovanj za dobro izvedbo del in finančnih zavarovanj za resnost ponudbe. Unovčeni
zneski finančnih zavarovanj služijo za pokrivanje stroškov namena unovčitve oziroma v primeru unovčitve
finančnih zavarovanj za dobro izvedbo del tudi za odpravo napak v garancijski dobi.
LETNO POROČILO 2024 DARS 201
Med dolgoročnimi finančnimi obveznostmi do bank se izkazujejo prejeta dolgoročna posojila za financiranje
investicijskih načrtov družbe.
Dolgoročne finančne obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v letu dni po dnevu bilance stanja, se izkazujejo kot
kratkoročne finančne obveznosti.
Dolgoročne finančne obveznosti se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo z zneski iz ustreznih listin o njihovem
nastanku, ki dokazujejo prejem denarnih sredstev. Dolgovi, izraženi v tujih valutah, se ob nastanku preračunajo
v domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske centralne banke.
Plačila obresti od najetih dolgoročnih posojil za financiranje investicijskih načrtov družbe povečujejo nabavno
vrednost osnovnega sredstva, dokler je osnovno sredstvo, za katero so bili krediti najeti, v pridobivanju. Po
usposobitvi osnovnega sredstva plačila obresti od najetih posojil predstavljajo finančne odhodke.
Družba uporablja izvedene finančne instrumente za varovanje pred tveganjem v primeru izpostavljenosti
spremenljivosti denarnih tokov.
Ob uvedbi varovanja pred tveganjem družba vodi formalne listine o razmerju varovanja pred tveganjem in o
namenu ravnanja s tveganjem v podjetju ter o strategiji projekta varovanja pred tveganjem pa tudi metode, ki
se uporabijo pri ocenjevanju učinkovitosti razmerja pri varovanju pred tveganjem. Družba ocenjuje varovanje
pred tveganjem na ustaljen način in ob njegovi uvedbi, kadar se pričakuje zelo uspešno varovanje pred tveganjem
pri doseganju pobotanih sprememb poštene vrednosti ali denarnih tokov, ki se pripisujejo varovanemu tveganju.
Pri varovanju pred tveganji denarnih tokov mora biti predvideni posel, ki je predmet varovanja, zelo verjeten in
izpostavljen spremembam denarnih tokov, ki lahko odločilno vplivajo na poslovni izid.
Izpeljani finančni instrumenti se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti; stroški, povezani s poslom, se
pripoznajo v poslovnem izidu, in sicer ob njihovem nastanku. Po začetnem pripoznanju se izpeljani finančni
instrumenti merijo po pošteni vrednosti, pripadajoče spremembe pa se obravnavajo, kot je opisano v
nadaljevanju.
Varovanje denarnega toka pred tveganji
Ko se izpeljani finančni instrument določi kot varovanje pred tveganjem v primeru izpostavljenosti
spremenljivosti denarnih tokov, ki jih je mogoče pripisati posameznemu tveganju, povezanemu s pripoznanim
sredstvom ali obveznostjo ali zelo verjetnimi predvidenimi posli, ki lahko vplivajo na poslovni izid, se uspešni del
sprememb v pošteni vrednosti izpeljanega finančnega instrumenta pripozna v drugem vseobsegajočem donosu
obdobja in razkrije v rezervi za varovanje pred tveganjem oziroma postavki kapitala. Neuspešni del sprememb
poštene vrednosti izpeljanega finančnega instrumenta se pripozna neposredno v poslovnem izidu.
Znesek, pripoznan v kapitalu, se prenese v poslovni izid za isto obdobje, v katerem pred tveganjem varovana
postavka vpliva na poslovni izid. Družba predvidoma preneha obračunavati varovanje pred tveganjem, če
instrument za varovanje pred tveganjem ne zadošča več merilom za obračunavanje varovanja pred tveganjem,
če se instrument za varovanje pred tveganjem proda, odpove ali izkoristi ali če družba prekliče označitev. Če
predvidenega posla ni več pričakovati, se znesek v drugem vseobsegajočem donosu mora pripoznati neposredno
v poslovnem izidu.
Če se ekonomsko razmerje v prihodnje v veliki meri spremeni oziroma izravna in varovano razmerje postane
učinkovito, se s tem izpolnijo pogoji za računovodsko obravnavo varovanja pred tveganjem. V tem primeru se z
mesecem izpolnitve pogojev spremeni računovodska obravnava in se instrument obračunava v skladu z določili
za obračunavanje varovanja pred tveganjem.
Dolgoročne obveznosti na podlagi izdanih obveznic se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo z zneski iz ustreznih
listin o njihovem nastanku, ki dokazujejo prejem denarnih sredstev. V letu 2024 so bile dolgoročne obveznosti v
celoti prenesene na kratkoročne.
LETNO POROČILO 2024 DARS 202
Plačila kuponov od izdanih obveznic povečujejo nabavno vrednost osnovnega sredstva, dokler je osnovno
sredstvo, za katero so bile obveznice izdane, v pridobivanju. Po usposobitvi osnovnega sredstva plačila kuponov
od izdanih obveznic predstavljajo finančne odhodke.
Družba se zadolžuje v svojem imenu in za svoj račun.
Med drugimi dolgoročnimi finančnimi obveznostmi družba izkazuje:
- dolgoročna posojila, prejeta od drugih tujih organizacij, in izdane imenske zadolžnice za financiranje
investicijskih načrtov družbe, prejete od drugih tujih organizacij (glej usmeritve Dolgoročne
finančne obveznosti do bank); in
- dolgoročne obveznosti iz najema (glej usmeritve Najemi).
Poslovne obveznosti
Poslovni dolgovi so dobaviteljski krediti za kupljeno blago ali kupljene storitve, obveznosti do zaposlenih za
opravljeno delo, obveznosti do financerjev v zvezi z obrestmi in podobnimi postavkami, obveznosti do države iz
naslova javnih dajatev, ki so predpisane in obvezne ter vključujejo davke, prispevke in druge javne dajatve.
Podvrsta poslovnih dolgov so obveznosti do kupcev za dobljene predujme in prejete varščine.
Ob začetnem pripoznanju se ovrednotijo z zneski iz ustreznih listin, ki dokazujejo prejem blaga, storitev in
gradenj. Pozneje se obveznosti merijo po odplačni vrednosti. Obveznosti, izražene v tujih valutah, se na dan
nastanka preračunajo v domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske centralne banke.
Kratkoročne finančne obveznosti zajemajo:
- kratkoročni del dolgoročnih finančnih obveznosti, ki zapadejo v plačilo v naslednjem letu;
- natečene in obračunane obresti na dan 31. decembra 2024 za najeta posojila in izdane obveznice
za financiranje investicijskih načrtov družbe ter natečene obresti za izpeljane finančne instrumente,
sklenjene za zavarovanje bančnih posojil pred tveganjem spremembe obrestnih mer; in
- kratkoročne obveznosti iz najema.
Aktivne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno nezaračunane prihodke in kratkoročno odložene stroške, ki ob
svojem nastanku ne bremenijo dejavnosti, s katero se družba ukvarja, in ne vplivajo na poslovni izid. Kot aktivne
časovne razmejitve so med drugim izkazani odloženi stroški provizije prodajnim zastopnikom, ki se pripoznajo v
ustreznem deležu vsakokratnega pripoznanega zneska prihodkov od prodanih vinjet.
Pasivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo vnaprej vračunane stroške in kratkoročno odložene prihodke.
Vnaprej vračunani stroški so stroški, ki bremenijo poslovni izid tekočega poslovnega leta. Obveznost za plačilo se
pričakuje v naslednjem obračunskem obdobju. Kot vnaprej vračunane stroške družba izkazuje tudi stroške za
poslovno uspešnost uprave in vodilnih delavcev.
Kratkoročno odloženi prihodki nastanejo, če še niso opravljene sicer že zaračunane ali celo plačane storitve.
Kratkoročno odloženi prihodki družbe so bili oblikovani:
- za prihodke od prodaje cestnine v obliki dobroimetja, naloženega na naprave DarsGo. Naprave
DarsGo veljajo za vozila z nad 3,5 tone največje dovoljene mase od 1. aprila 2018, ko je stopilo v
veljavo elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku. Prihodki bodo odloženi, dokler
uporabniki storitev ne bodo opravili cestninskega prehoda.
- za zaračunane vrednosti elektronskih vinjet, ki so delno ali v celoti veljavne za uporabo avtocest po
letu 2024. Prihodki iz naslova elektronskih vinjet se pripoznavajo glede na število dni veljavnosti
posameznih elektronskih vinjet v obračunskem obdobju, v sorazmernem deležu glede na dneve
veljavnosti elektronskih vinjet.
Prihodki
Družba v skladu s SRS 15 uporablja petstopenjski model za določitev, kdaj pripoznati prihodke in do katere višine.
Postopek pripoznavanja prihodkov se izvaja v sosledju petih korakov:
1. korak: opredelitev pogodbe,
LETNO POROČILO 2024 DARS 203
2. korak: opredelitev izvršitvenih obvez,
3. korak: določitev transakcijske cene,
4. korak: razporeditev transakcijske cene na izvršitvene obveze in
5. korak: izpolnitev izvršitvenih obvez oziroma pripoznanje prihodkov, ko je izpolnjena izvršitvena obveza.
V pogodbi, sklenjeni pisno, ustno ali v skladu z običajno prakso, se družba s kupcem dogovori o glavnih sestavinah
prodajnega posla in stranki se z dogovorom zavežeta, da izpolnita obveze, o katerih sta se dogovorili.
Pogodbena obveza je izvršitvena obveza družbe, da kupcu dobavi ali opravi pogodbeno dogovorjeno
(obljubljeno) blago ali storitve.
Prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bo družba zanje prejela nadomestilo. Transakcijska cena
je znesek nadomestila, za katerega družba pričakuje, da ga bo prejela v zameno, ko bo blago oziroma storitev
prenesla na kupca, razen zneskov, ki se zbirajo v imenu tretjih oseb.
Model opredeljuje, da se prihodki pripoznajo, ko družba prenese storitev oziroma blago na stranko, in sicer v
višini, do katere družba pričakuje, da je upravičena. Glede na izpolnjene kriterije se prihodki pripoznajo:
- v trenutku ali
- skozi obdobje.
Prihodki se pripoznajo v trenutku, ko družba izpolni izvršitveno obvezo, to je takrat, ko se na kupca prenese
obvladovanje nad storitvijo ali blagom. Obvladovanje pomeni, da kupec lahko usmerja uporabo sredstva in
prejema vse bistvene koristi iz sredstva ter lahko tudi prepreči drugim uporabo in prejemanje koristi iz sredstva.
Pri pogodbah, kjer družba izvaja storitev skozi daljše časovno obdobje, se prihodki pripoznajo razporejeno skozi
obdobje izvajanja storitve.
Družba dosledno sledi usmeritvi hkratnega pripoznavanja prihodkov in odhodkov v obdobju opravljene storitve
ali prodaje blaga ne glede na to, kdaj je plačilo realizirano.
Prihodki se razčlenjujejo na poslovne, finančne in druge prihodke.
Poslovni prihodki vključujejo zlasti:
- prihodke od cestnine,
- prihodke od zakupnin za oddajo površin za spremljajoče dejavnosti v zakup,
- prihodke od zapor in povračil za izredne prevoze,
- prihodke od služnosti za napeljevanje objektov in naprav javnega pomena ob avtocesti,
- prihodke od telekomunikacij,
- prihodke po pogodbi o izvajanju naročila,
- druge poslovne prihodke,
- usredstvene lastne proizvode in lastne storitve.
Prihodki od cestnine predstavljajo pretežen del poslovnih prihodkov. V poslovnem letu 2024 so predstavljali 97
odstotkov vseh prihodkov od prodaje. Za vsako uporabo cestninske ceste oziroma cestninskega odseka in
cestninskega cestnega objekta se plača cestnina, razen za vozila, ki so v skladu z Zakonom o cestninjenju
oproščena plačila cestnine.
Cestnina za uporabo cestninskih cest se za vozila nad 3500 kg največje dovoljene mase obračuna glede na
prevoženo razdaljo po cestninski cesti (cestnina glede na prevoženo razdaljo – sistem DarsGo) in za vozila do
3500 kg največje dovoljene mase glede na dolžino časovnega obdobja, v katerem se cestninska cesta uporablja
(cestnina za določen čas – vinjetni sistem). Višino cestnine predpiše vlada, pri čemer upošteva:
a) pri cestnini glede na prevoženo razdaljo:
- tip vozila oziroma cestninski razred vozila, s katerim se opravlja prevoz po cestninski cesti, emisijski
razred EURO.
LETNO POROČILO 2024 DARS 204
Plačevanje cestnine glede na prevoženo razdaljo se izvaja z elektronskim sistemom cestninjenja v prostem
prometnem toku (sistem DarsGo). Za plačevanje cestnine stranka pridobi napravo DarsGo in jo namesti v vozilo
pred vstopom na cestninsko cesto.
Pred začetkom uporabe sistema DarsGo je treba zagotoviti ustrezno finančno kritje za plačilo cestnine. Cestnino
je mogoče plačevati z dobroimetjem na računu vozila (predplačniški način plačevanja cestnine) ali s poznejšim
plačilom na podlagi izdanega računa (poplačniški način plačevanja cestnine).
V primeru predplačniškega načina plačevanja cestnine je treba pred začetkom uporabe naprave DarsGo na račun
vozila vplačati dobroimetje. Pri uporabi cestninskih cest se stanje na računu vozila zniža za cestnino glede na
prevoženo razdaljo in se pripoznajo prihodki iz naslova porabljenega dobroimetja.
V primeru poplačniškega načina plačila cestnine s sklenitvijo pogodbe o odloženem plačevanju cestnine se
strankam izstavi mesečni račun za cestnino in se pripoznajo prihodki na podlagi prevožene razdalje v
obravnavanem mesečnem obdobju.
Vlada je 13. decembra 2018 sprejela sklep o uvedbi pribitka k cestnini na določenih odsekih avtocestnega
omrežja, ki ga plačujejo cestninski zavezanci v okviru sistema DarsGo. Družba DARS kot upravljavec cestninskih
cest obračunava pribitek na določenih odsekih cestninskih cest od 1. januarja 2019 dalje. Zbrana sredstva so
namenjena financiranju gradnje drugega tira železniške proge Divača–Koper. Zaračunan pribitek k cestnini se ne
prikazuje kot del prihodkov družbe, ampak kot obveznost do Republike Slovenije.
b) pri cestnini za določen čas:
- tip oziroma cestninski razred vozila;
- obdobje uporabe cestninske ceste (tedenska, mesečna, polletna in letna vinjeta).
S 1. 12. 2021 sta letno in polletno vinjeto v obliki nalepke nadomestili letna in polletna elektronska vinjeta,
prodaja mesečnih in tedenskih elektronskih vinjet se je pričela 1. 1. 2022.
Letna elektronska vinjeta velja od dneva njenega nakupa ali od vključno dneva, ki ga določi cestninski zavezanec
ob njenem nakupu, do preteka dneva z isto številko dvanajst mesecev po dnevu nakupa ali določitvi začetka
njene veljavnosti; če v dvanajstem mesecu takšnega dneva ni, pa do preteka zadnjega dneva v dvanajstem
mesecu.
Polletna elektronska vinjeta velja od dneva njenega nakupa ali od vključno dneva, ki ga določi cestninski
zavezanec ob njenem nakupu, do preteka dneva z isto številko šest mesecev po dnevu nakupa ali določitvi začetka
njene veljavnosti; če v šestem mesecu takšnega dneva ni, pa do preteka zadnjega dneva v šestem mesecu.
Mesečna elektronska vinjeta velja od dneva njenega nakupa ali od vključno dneva, ki ga določi cestninski
zavezanec ob njenem nakupu, do preteka dneva z isto številko en mesec po dnevu nakupa ali določitvi začetka
njene veljavnosti; če v naslednjem mesecu takšnega dneva ni, pa do preteka zadnjega dneva v mesecu.
Tedenska elektronska vinjeta velja sedem zaporednih dni od vključno dneva, ki ga določi cestninski zavezanec ob
nakupu elektronske vinjete.
Elektronske vinjete je možno kupiti tudi vnaprej, torej z datumom začetka veljavnosti, ki ni enak dnevu nakupa.
Začetek veljavnosti posamezne vinjete je možno določiti do 30 dni vnaprej od dneva nakupa (največ 30 dni pred
začetkom njene veljavnosti).
Če cestninski zavezanec ob nakupu elektronske vinjete določi dan začetka njene veljavnosti, ki ni enak dnevu
njenega nakupa, lahko cestninski zavezanec odstopi od prodajne pogodbe do začetka veljavnosti kupljene
elektronske vinjete in zahteva vračilo kupnine. V skladu z določbami Zakona o cestninjenju ima cestninski
zavezanec pod določenimi pogoji pravico do vračila sorazmernega dela vrednosti elektronske vinjete.
Prihodki iz naslova elektronskih vinjet se pripoznavajo glede na obdobje veljavnosti elektronske vinjete, v
posamičnem mesečnem obračunskem obdobju v sorazmernem deležu glede na dneve veljavnosti elektronske
vinjete. V skladu z zahtevami SRS 15 in ob upoštevanju določil Zakona o cestninjenju je tako dan začetka
LETNO POROČILO 2024 DARS 205
veljavnosti elektronske vinjete dogodek, ko se pričnejo pripoznavati prihodki iz naslova prodaje elektronske
vinjete.
Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve se nanašajo na usredstvene lastne storitve, izvedene na avtocestah
(investicijska vlaganja, vlaganja v povečanje prometne varnosti na avtocestah). Nabavna vrednost v družbi
izdelanega sredstva zajema stroške materiala, neposredne stroške dela in ostale stroške, ki jih je mogoče
neposredno pripisati usposobitvi sredstva za nameravano uporabo.
Drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki, so subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije in
podobni prihodki. Državne podpore, prejete za pridobitev osnovnih sredstev oziroma pokrivanje določenih
stroškov, ostajajo začasno med odloženimi prihodki in se prenašajo med poslovne prihodke skladno z
amortiziranjem pridobljenih osnovnih sredstev oziroma nastajanjem stroškov, za katerih pokrivanje so
namenjene.
Prihodki iz naslova obračunanih zamudnih obresti in z njimi povezane terjatve se ob nastanku pripoznajo, če je
verjetno, da bodo gospodarske koristi, povezane s poslom, pritekale v družbo.
Zneski, zbrani v korist tretjih oseb, kot so obračunani davek na dodano vrednost in druge dajatve, niso sestavina
prihodkov od prodaje.
Finančni prihodki so prihodki iz naslova obresti in pozitivnih tečajnih razlik. Finančni prihodki se pripoznajo, če ni
utemeljenega dvoma o njihovi velikosti in plačljivosti. Obresti se obračunavajo v sorazmerju s pretečenim
obdobjem ter glede na neodplačni del glavnice in veljavno obrestno mero.
Druge prihodke sestavljajo neobičajne postavke, ki v obravnavanem poslovnem letu povečujejo poslovni izid
(prejete odškodnine, nagrade za zaposlovanje invalidov nad predpisano kvoto ipd.).
Odhodki
Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem
sredstev ali povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti. Odhodki se razvrščajo na poslovne,
finančne in druge odhodke.
Poslovni odhodki se pripoznajo, ko je porabljen material oziroma opravljena storitev, in sicer v obdobju, na katero
se nanašajo. Poslovni odhodki družbe zajemajo odhodke, povezane z gradnjo, obnavljanjem ter upravljanjem in
vzdrževanjem avtocest, ter so sestavljeni iz:
- stroškov materiala in nabavne vrednosti prodanega blaga,
- stroškov storitev,
- stroškov dela,
- odpisov vrednosti (razkritja, povezana z obračunom amortizacije, so prikazana v sklopu razkritij
neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev),
- drugih poslovnih odhodkov.
Stroški materiala in storitev se pripoznajo na podlagi listin, ki dokazujejo, da so praviloma povezani z nastalimi
gospodarskimi koristmi. Zmanjšanje vrednosti zalog materiala na njihovo čisto iztržljivo vrednost ne poveča
izkazanih stroškov materiala, temveč poveča prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi z zalogami. Stroški
materiala, ki se pred uporabo zadržujejo v zalogah, se izkazujejo v zneskih, ki so pred nastankom potroškov
materiala oblikovali vrednost zalog. Zaloge se vrednotijo po metodi zaporednih cen (FIFO). Stroški materiala in
storitev, ki se pred uporabo ne zadržujejo v zalogah, se izkazujejo v dejanskih zneskih ob nabavi takšnega
materiala. Ocenjeni znesek vnaprej vračunanih stroškov materiala in storitev se izkazuje v postavkah, v katerih bi
se sicer izkazovali takšni dejanski stroški materiala in storitev. Če se pri letnem popisu materiala ugotovijo
presežki ali primanjkljaji, za katere ni nihče osebno odgovoren, presežki zmanjšujejo do tedaj pripoznane stroške,
primanjkljaji pa jih povečujejo.
Stroški dela so vse oblike zaslužkov, ki jih daje družba zaposlenim v zameno za njihovo službovanje. Stroški dela
so plače, nadomestila plač, dajatve naravi, darila in nagrade zaposlenim, odpravnine, ki pripadajo zaposlenim, ko
nehajo delati v družbi, in drugi dohodki, ki pripadajo zaposlenim skladno z zakonom, kolektivno pogodbo ali
pogodbo o zaposlitvi skupaj z dajatvami, ki se dodatno obračunajo in bremenijo družbo. Rezervacije za jubilejne
LETNO POROČILO 2024 DARS 206
nagrade in odpravnine ob upokojitvi se obravnavajo kot stroški dela. Nadomestila plač, ki bremenijo družbo, so
nadomestila za določeno število dni odsotnosti med boleznijo, letni dopust, državne praznike in izredni dopust
ter druga nadomestila skladno s predpisi, kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Povračila zaposlenim, ki
se obravnavajo kot stroški dela in so v neposredni zvezi z opravljanjem dela, so na primer zneski za prevoz na
delo in z njega, zneski za povračilo stroškov prehrane med delom in drugi. Potni stroški v zvezi s službenimi
potovanji, stroški dela na terenu, šolnine in štipendije, ki so v neposredni zvezi s poslovanjem družbe, se
obravnavajo kot stroški storitev. Družba je v letu 2024 izplačevala plače na podlagi Podjetniške kolektivne
pogodbe DARS, plače uprave družbe pa tudi v skladu s Politiko prejemkov članov organov vodenja in nadzora
družbe DARS z dne 28. 6. 2023 in Zakonom o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti
RS in samoupravnih lokalnih skupnosti (ZPPOGD, Ur. l. RS, št. 21/2010). Družba v letu 2024 ni imela stroškov
storitev v zvezi z agencijami za posredovanje delovne sile. Za zahteve zaposlenih po izplačilih na podlagi določb
zakona, kolektivne pogodbe, splošnega akta organizacije ali pogodbe o zaposlitvi, ki jim organizacija nasprotuje,
so vloženi tožbeni zahtevki s strani delavcev. Rezervacije za obveznosti iz naslova tožbe družba oblikuje na podlagi
ocene o verjetnem izidu tožbe, in sicer takrat, ko je verjetnost za negativen izid spora za družbo več kot 50-
odstotna.
Finančni odhodki so odhodki iz naslova obresti iz prejetih posojil in izdanih obveznic, odhodki iz izpeljanih
finančnih instrumentov za varovanje pred finančnimi tveganji, iz negativnih tečajnih razlik, zamudnih obresti in
oslabitve finančnih naložb. Finančni odhodki se pripoznajo po obračunu, in to ne glede na plačila, ki so povezana
z njimi.
Druge odhodke sestavljajo neobičajne postavke, ki v obravnavanem poslovnem letu zmanjšujejo poslovni izid.
Med drugimi poslovnimi odhodki družba evidentira:
- plačilo odškodnin po sodbah,
- povračila stroškov revizijskih postopkov in
- ostale denarne kazni.
Davek od dohodka je obračunan po Zakonu o davku od dohodka pravnih oseb. Davek od dohodka za leto 2024
je obračunan po 22-odstotni stopnji na obdavčljivi dobiček, ki ga je ustvarila družba v davčnem obdobju.
Odloženi davek je namenjen pokrivanju začasne razlike, ki nastane med davčno vrednostjo sredstev in obveznosti
ter njihovo knjigovodsko vrednostjo, in se izračunava z metodo obveznosti po trenutno veljavnih davčnih
stopnjah.
Odložena terjatev za davek se pripozna v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na razpolago prihodnji
obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev. Družba je davčno
stopnjo 22 % uporabila pri izračunu odloženih davkov v bilanci stanja na dan 31. decembra 2024, ker se skladno
s 64. členom Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS) od davčne osnove za leta
2024, 2025, 2026, 2027 in 2028 davek plačuje po stopnji 22 %.
Izkaz denarnih tokov
Izkaz denarnih tokov je sestavljen po posredni metodi (različica II) iz podatkov iz bilance stanja na dan
31. decembra 2024 in 31. decembra 2023, iz podatkov izkaza poslovnega izida za leto 2024 ter iz dodatnih
podatkov, ki so potrebni za prilagoditev pritokov in odtokov.
Izkaz denarnih tokov sestavljajo denarni tokovi pri poslovanju, investiranju in financiranju.
LETNO POROČILO 2024 DARS 207
II.4 Pojasnila k računovodskim izkazom
II.4.1 Pojasnila k bilanci stanja
II.4.1.1 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne
razmejitve
Kot neopredmetena sredstva vodi družba računalniške programe.
Pregled gibanja neopredmetenih sredstev v letu 2024
V EUR (brez centov)
Neopredmetena osnovna
sredstva v gradnji
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2023
57.911.983
1.655.221
59.567.204
Nabave
0
3.631.197
3.631.197
Aktiviranje
4.899.351
–4.899.351
0
Izločitve (odtujitve, odpisi)
–170.927
0
–170.927
Stanje na dan 31. 12. 2024
62.640.407
387.067
63.027.474
Popravek vrednosti
Stanje na dan 31. 12. 2023
34.320.982
0
34.320.982
Amortizacija
7.246.417
0
7.246.417
Izločitve (odtujitve, odpisi)
–170.927
0
–170.927
Stanje na dan 31. 12. 2024
41.396.471
0
41.396.471
Sedanja vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2023
23.591.001
1.655.221
25.246.222
Stanje na dan 31. 12. 2024
21.243.936
387.067
21.631.003
Pregled gibanja neopredmetenih sredstev v letu 2023
V EUR (brez centov)
Neopredmetena osnovna
sredstva v gradnji
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2022
54.975.154
463.980
55.439.134
Nabave
0
4.164.127
4.164.127
Premiki med postavkami
2.730
0
2.730
Aktiviranje
2.972.886
–2.972.886
0
Izločitve (odtujitve, odpisi)
–38.787
0
–38.787
Stanje na dan 31. 12. 2023
57.911.983
1.655.221
59.567.204
Popravek vrednosti
Stanje na dan 31. 12. 2022
27.867.073
0
27.867.073
Amortizacija
6.491.816
0
6.491.816
Premiki med postavkami
880
0
880
Izločitve (odtujitve, odpisi)
–38.787
0
–38.787
Stanje na dan 31. 12. 2023
34.320.982
0
34.320.982
Sedanja vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2022
27.108.082
463.980
27.572.062
Stanje na dan 31. 12. 2023
23.591.001
1.655.221
25.246.222
LETNO POROČILO 2024 DARS 208
V letu 2024 smo nadgradili in aktivirali naslednja večja neopredmetena osnovna sredstva:
- nadgradnja programske opreme KAŽIPOT II v višini 219.023,00 evrov,
- nadgradnja programske opreme orodje mobilne komunikacije C-ITS v višini 149.272evrov,
- nadgradnja programa CRM v višini 518.436,37 evrov,
- nadgradnja programa ECS OBO v višini 425.678 evrov,
- nadgradnja programa SAP CI FI-CA v višini 495.444 evrov,
- nadgradnja programske opreme e-VIN CENTRALNI sistem v višini 220.413 evrov,
- nadgradnja programske opreme e-VIN PRODAJNI sistem v višini 344.563 evrov,
- nadgradnja programske opreme NKS-NC Kozina v višini 344.246 evrov,
- nadgradnja programske opreme SNVP-RNC Ljubljana v višini 237.361 evrov.
Neopredmetena osnovna sredstva v gradnji predstavlja programska oprema, vezana na vzpostavitev
inteligentnih transportnih sistemov na avtocestah in hitrih cestah.
Neopredmetena dolgoročna sredstva družbe na dan 31. decembra 2024 niso zastavljena kot jamstvo za
obveznosti in ne izkazujejo znakov slabitev, saj gre večinoma za na novo nabavljena neopredmetena osnovna
sredstva.
Dolgoročne aktivne časovne razmejitve v višini 7.206 evrov se nanašajo na preostanek stroškov razvoja in
registracije lastne blagovne znamke DarsGo. Družba je za potrebe identifikacije elektronskega cestninskega
sistema v prostem prometu ter naprav, ki so nameščene v kabine težkih vozil, razvila in na Uradu za intelektualno
lastnino registrirala lastno blagovno znamko DarsGo z dobo veljavnosti do junija 2027. Ker v organizaciji
ustvarjene blagovne znamke ni mogoče pripoznati kot neopredmeteno sredstvo, je skupni strošek razvoja in
registracije pripoznan kot dolgoročna aktivna časovna razmejitev in se bo ves čas veljavnosti sorazmerno
mesečno prenašal na stroške.
II.4.1.2 Opredmetena osnovna sredstva
Opredmetena osnovna sredstva vključujejo zemljišča, zgradbe, opremo ter opredmetena osnovna sredstva v
gradnji in izdelavi.
Zemljišča predstavljajo zemljišča vzdrževalnih avtocestnih baz, poslovnih in stanovanjskih stavb, počitniških
kapacitet, počivališč in viškov ob avtocesti ter pravice na nepremičninah.
Stavbna pravica je bila v skladu z ZDARS-1 ustanovljena v korist družbe, na zemljiščih v lasti Republike Slovenije,
na katerih so avtoceste kot objekti, ki so bili zgrajeni ali so se pričeli graditi pred uveljavitvijo ZDARS-1. Stavbna
pravica je ustanovljena za 50 let (od 4. decembra 2010 do 4. decembra 2060) kot neodplačna. Z Zakonom o
uravnoteženju javnih financ je stavbna pravica postala odplačna in se zanjo plačuje letno nadomestilo v skladu z
letno izvedbeno pogodbo za izvajanje naročila na podlagi 4. člena ZDARS-1.
Stavbna pravica ima končno dobo koristnosti in jo amortiziramo v dobi koristnosti, to je v obdobju, za katero je
ustanovljena. Doba koristnosti stavbne pravice je doba, v kateri jo ima družba pravno pravico izrabljati.
Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin je 29. februarja 2016 na zahtevo Ministrstva za infrastrukturo
dopolnil Poročilo o oceni vrednosti nadomestila za ustanovitev stavbne pravice na dan 31. 5. 2012, ki sedaj znaša
190.760.000 evrov brez DDV. Družba DARS je izvedla uskladitev vrednosti stavbne pravice na novo ocenjeno
vrednost, ki je sedaj za 50.787 evrov nižja od prvotno ocenjene. Neodpisana vrednost stavbne pravice na dan
31. 12. 2024 znaša 141.348.802 evrov.
Zgradbe so sestavljene iz avtocest (spodnji ustroj, zgornji ustroj, objekti, cestna infrastruktura) in ostalih zgradb
(avtocestne baze, cestninske postaje, poslovna stavba v Celju, počitniške enote, stanovanja).
Slovenski računovodski standardi ne določajo podrobno, kateri stroški sestavljajo nabavno vrednost spodnjega
ustroja avtoceste, zato je to opredelitev sprejela družba sama. Razmejitev stroškov, ki sestavljajo nabavno
vrednost spodnjega in zgornjega ustroja avtoceste, je prikazana v poglavju Računovodske usmeritve.
Oprema predstavlja premično opremo, namenjeno za opravljanje dejavnosti upravljanja, vzdrževanja in
pobiranja cestnine.
LETNO POROČILO 2024 DARS 209
Med opredmetenimi osnovnimi sredstvi družba vodi naprave DarsGo, s pomočjo katerih se izvaja cestninjenje v
sistemu DarsGo. Cestninjenje v prostem prometnem toku se izvaja samo s predpisano nameščeno in delujočo
napravo DarsGo v vozilu cestninskega zavezanca. V skladu s 25. členom Zakona o cestninjenju je naprava DarsGo
v lasti upravljavca cestninskih cest. Družba DARS lahko od stranke kadar koli zahteva vračilo in zamenjavo naprave
DarsGo.
Na dan 31. 12. 2024 je znašala nabavna vrednost naprav DarsGo 6.295.870 evrov in knjigovodska vrednost
3.305.730 evrov. Naprava DarsGo se iz zalog blaga prenese med osnovna sredstva s prvo izročitvijo naprave
DarsGo cestninskemu zavezancu.
Če je nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva pomembna, jo družba v skladu s SRS razdeli na
pomembnejše sestavne dele takega osnovnega sredstva. Če imajo ti deli različne dobe koristnosti in/ali vzorce
uporabe, pomembne v razmerju do celotne nabavne vrednosti opredmetenega sredstva, se obravnava vsak del
posebej.
V letu 2024 smo aktivirali naslednja večja opredmetena osnovna sredstva:
- vlaganja v avtoceste in ostale zgradbe v višini 120.236.481 evrov,
- vlaganja v ostalo opremo za opravljanje dejavnosti družbe (kot so na primer računalniška oprema,
pisarniško pohištvo, stroji, naprave, orodja, priklopna vozila, tovorna in kombinirana vozila ter
najem osebnih vozil) v višini 14.903.766 evrov,
- naprave DarsGo v višini 1.653.359 evrov.
V letu 2024 smo izločili naslednja večja opredmetena osnovna sredstva iz naslova:
- rekonstrukcije avtocestnih odsekov v višini nabavne vrednosti 9.019.295 evrov,
- obnove in prenove zgradb v višini nabavne vrednosti 2.105.962 evrov,
- trajne izločitve osnovnih sredstev iz uporabe z odvozom na javna odlagališča odpadkov zaradi
dotrajanosti, poškodb ter zastarelosti v višini nabavne vrednosti 9.726.489 evrov,
- izločitev vrnjenih sredstev v najemu zaradi poteka najemne pogodbe v višini nabavne vrednosti
769.576 evrov in
- izločitev naprav DarsGo zaradi izgube in dotrajanosti v višini nabavne vrednosti 623.595 evrov.
Opredmetena osnovna sredstva v gradnji zajemajo projekte gradnje in obnove odsekov avtocest in hitrih cest.
Med investicijami v teku vodimo razširitev v šestpasovnico na območju Koseze–Kozarje, 3. razvojno os sever
Velenje–Slovenj Gradec, 3. razvojno os sever Šentrupert–Velenje, 3. razvojno os jug Novo mesto–Maline (etape
1, 2, 3 in 4) in Maline–Metlika–Črnomelj (2, odsek), dograditev predora Karavanke, priključek Dragomer, Bertoška
vpadnica – razširitev v štiripasovnico, cestno povezavo Ptuj–Markovci–Gorišnica–Ormož in druge, ki so v
postopku pridobivanja dokumentacije ali se gradnja nadaljuje ali pa je zanje predviden pričetek gradnje v
prihodnjih letih in se izvajajo pripravljalni postopki.
Opredmetena osnovna sredstva družbe na dan 31. decembra 2024 niso zastavljena kot jamstvo za obveznosti.
Opredmetenim osnovnim sredstvom, ki so bila aktivirana v letu 2024, ni bilo pripisanih stroškov izposojanja.
Stroški izposojanja, pripisani opredmetenim osnovnim sredstvom v pridobivanju, v letu 2024 znašajo 3.254.400
evrov, stroški izposojanja za opredmetena osnovna sredstva v pridobivanju na dan 31. 12. 2024 skupaj znašajo
11.936.805 evrov.
Družba enkrat letno preveri knjigovodsko vrednost opredmetenih osnovnih sredstev, da ugotovi, ali so prisotni
znaki oslabitve. Če takšni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva. Kot nadomestljiva vrednost
se upošteva čista prodajna vrednost ali vrednost pri uporabi, in sicer tista, ki je večja. Oslabitev sredstva se
pripozna, če njegova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost. Oslabitev se izkaže v izkazu
poslovnega izida. Če družba posluje z zadostnim dobičkom in v okviru poslovnih načrtov, ni razlogov za oslabitev.
Na podlagi izračunane zahtevane stopnje donosnosti sredstev ugotavljamo, da slabitev sredstev ni potrebna.
Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi so razkriti v poglavju II.4.2.6
Odpisi vrednosti.
LETNO POROČILO 2024 DARS 210
Pregled gibanja opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2024
V EUR (brez centov)
Zgradbe
najemi
Avtoceste (spodnji
ustroj, zgornji ustroj,
objekti, druga
avtocestna
infrastruktura)
Zgradbe (AC baze,
CP, poslovna stavba
Celje ...)
Opredmetena
osnovna sredstva
v gradnji
zgradbe
Oprema, drobni
inventar in
DarsGo naprave
Oprema
najemi
Opredmetena
osnovna
sredstva v
pridobivanju
oprema
Skupaj
najemi
Stavbna
pravica
Nabavna vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2023
8.487.743
18.304
190.760.000
3.379.786
5.917.133.287
75.910.173
275.419.235
174.203.407
3.205.047
347.841
6.648.864.823
Nabave v letu 2024
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
199.860.545
0,00
0,00
15.272.114
216.786.018
Odpis investicij v teku
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
–41.651
0,00
0,00
–37.887
–79.538
Premiki med postavkami
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
Aktiviranja
0,00
0,00
0,00
130.842
93.040.698
27.064.941
–120.236.481
15.959.917
597.207
–14.903.766
0,00
Izločitve/odtujitve/odpisi v letu 2024
–330.648
0,00
0,00
0,00
–9.019.295
–2.105.962
0,00
–10.350.084
–769.576
0,00
–22.575.566
Stanje na dan 31. 12. 2024
8.157.094
18.304
190.760.000
3.510.628
6.001.154.689
100.869.152
355.001.647
179.813.240
3.032.678
678.303
6.842.995.737
Popravek vrednosti
Stanje na dan 31. 12. 2023
0,00
9.152
45.484.842
2.554.060
1.903.561.998
26.998.076
0,00
127.971.795
1.621.206
0,00
2.108.201.130
Amortizacija v letu 2024
0,00
1.830
3.926.356
634.538
179.020.565
3.332.133
0,00
10.187.909
587.767
0,00
197.691.098
Oslabitev v 2024
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
4.043
0,00
0,00
4.043
Premiki med postavkami
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
Izločitve/odtujitve/odpisi v letu 2024
0,00
0,00
0,00
0,00
–4.490.771
–838.397
0,00
–10.138.391
–769.576
0,00
–16.237.135
Stanje na dan 31. 12. 2024
0,00
10.983
49.411.198
3.188.598
2.078.091.792
29.491.813
0,00
128.025.357
1.439.396
0,00
2.289.659.136
Sedanja vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2023
8.487.743
9.152
145.275.158
825.726
4.013.571.288
48.912.097
275.419.235
46.231.612
1.583.842
347.841
4.540.663.693
Stanje na dan 31. 12. 2024
8.157.094
7.322
141.348.802
322.030
3.923.062.898
71.377.339
355.001.647
51.787.883
1.593.282
678.303
4.553.336.601
LETNO POROČILO 2024 DARS 211
Pregled gibanja opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2023
V EUR (brez centov)
Zgradbe
najemi
Avtoceste (spodnji
ustroj, zgornji ustroj,
objekti, druga
avtocestna
infrastruktura)
Zgradbe (AC baze,
CP, poslovna stavba
Celje ...)
Opredmetena
osnovna sredstva
v gradnji
zgradbe
Oprema in
drobni inventar
Oprema
najemi
Opredmetena
osnovna
sredstva v
pridobivanju
oprema
Skupaj
najemi
Stavbna
pravica
Nabavna vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2022
8.487.743
36.250
190.760.000
2.890.293
5.820.339.652
75.297.018
194.699.354
161.042.929
3.063.486
150.855
6.456.767.579
Nabave v letu 2023
0
0
0
0
0
0
192.411.391
0
0
19.176.101
211.587.492
Odpis investicij v teku
0
0
0
0
0
0
–2.329.022
0
0
0
–2.329.022
Premiki med postavkami
0
0
0
0
0
–10.871
0
8.141
0
0
–2.730
Aktiviranja
0
0
0
503.276
107.842.690
1.016.523
–109.362.488
18.316.744
662.371
–18.979.114
0
Izločitve/odtujitve/odpisi v letu 2023
0
–17.946
0
–13.783
–11.049.055
–392.496
0
–5.164.406
–520.809
0
–17.158.495
Stanje na dan 31. 12. 2023
8.487.743
18.304
190.760.000
3.379.786
5.917.133.287
75.910.173
275.419.235
174.203.407
3.205.047
347.841
6.648.864.824
Popravek vrednosti
Stanje na dan 31. 12. 2022
0
14.500
41.558.487
1.995.561
1.734.492.810
24.177.502
0
123.435.167
1.481.701
0
1.927.155.727
Amortizacija v letu 2023
0
2.877
3.926.356
571.995
173.884.212
3.032.842
0
9.438.536
643.792
0
191.500.610
Oslabitev v 2023
0
0
0
0
0
0
0
6.655
0
0
6.655
Premiki med postavkami
0
0
0
0
0
–3.506
0
2.626
0
0
–880
Izločitve/odtujitve/odpisi v letu 2023
0
–8.225
0
–13.496
–4.815.023
–208.761
0
–4.911.187
–504.287
0
–10.460.981
Stanje na dan 31. 12. 2023
0
9.152
45.484.842
2.554.060
1.903.561.998
26.998.076
0
127.971.795
1.621.206
0
2.108.201.130
Sedanja vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2022
8.487.743
21.750
149.201.513
894.733
4.085.846.842
51.119.516
194.699.354
37.607.762
1.581.785
150.855
4.529.611.852
Stanje na dan 31. 12. 2023
8.487.743
9.152
145.275.158
825.726
4.013.571.288
48.912.097
275.419.235
46.231.612
1.583.842
347.841
4.540.663.693
LETNO POROČILO 2024 DARS 212
II.4.1.3 Naložbene nepremičnine
Gibanje naložbenih nepremičnin v letu 2024
V EUR (brez centov)
- najem
- ni
uporabe
Zgradbe - najem
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2023
1.363.906
21.675.787
989.781
24.029.474
Povečanja
0
392.346
0
392.346
Premiki med postavkami
–15.372
15.372
0
0
Zmanjšanje
0
–15.780.741
0
–15.780.741
Stanje na dan 31. 12. 2024
1.348.534
6.302.764
989.781
8.641.079
Popravek vrednosti
Stanje na dan 31. 12. 2023
0
0
190.533
190.533
Amortizacija
0
0
29.693
29.693
Stanje na dan 31. 12. 2024
0
0
220.226
220.226
Sedanja vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2023
1.363.906
21.675.787
799.248
23.838.941
Stanje na dan 31. 12. 2024
1.348.534
6.302.764
769.555
8.420.853
Gibanje naložbenih nepremičnin v letu 2023
V EUR (brez centov)
najem
ni
uporabe
Zgradbe najem
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2022
1.363.906
22.236.152
989.781
24.589.839
Povečanja
0
13.470
0
13.470
Zmanjšanje
0
–573.835
0
–573.835
Stanje na dan 31. 12. 2023
1.363.906
21.675.787
989.781
24.029.474
Popravek vrednosti
Stanje na dan 31. 12. 2022
0
0
160.839
160.839
Amortizacija
0
0
29.693
29.693
Stanje na dan 31. 12. 2023
0
0
190.533
190.533
Sedanja vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2022
1.363.906
22.236.152
828.941
24.429.000
Stanje na dan 31. 12. 2023
1.363.906
21.675.787
799.248
23.838.941
Namen pridobljenih naložbenih nepremičnin je pridobivanje prihodkov od najemnin. Prihodki od najemnin od
naložbenih nepremičnin so v letu 2024 znašali 26.162 evrov. Stroške, povezane z naložbenimi nepremičninami,
krijejo najemniki.
Med naložbenimi nepremičninami vodi družba med drugim zemljišča počivališč, ki se oddajajo za namen
spremljajočih dejavnosti. Po namenski rabi so to površine cest z zelo omejeno rabo, in sicer so po državnem
prostorskem načrtu namenjene zgolj in samo površinam za spremljajoče dejavnosti, zato poštene vrednosti ni
mogoče pridobiti iz tržnih podatkov. Družba izkazuje med naložbenimi nepremičninami tudi zemljišča, ki so bila
pridobljena za namene graditve avtocest in za gradnjo niso bila v celoti porabljena. Ta zemljišča ležijo zunaj
cestnega zemljišča, vendar je njihova uporaba omejena, zato njihove poštene vrednosti ni mogoče pridobiti iz
tržnih podatkov.
LETNO POROČILO 2024 DARS 213
Med naložbene nepremičnine se v skladu s SRS razvrstijo nepremičnine, ki bodo namenjene prodaji in za katere
družba ne določi prihodnje rabe. Zemljišča v vrednosti 392.346 evrov je družba pridobila od Republike Slovenije
na podlagi 14. člena ZDARS-1. Zemljišča v skupni vrednosti 15.423.070 evrov so bila v letu 2024 prenesena na
sredstva, namenjena prodaji oziroma za vračilo lastnikom.
II.4.1.4 Pravica do uporabe sredstva
Za vsa sredstva, ki jih ima družba v najemu, se pripozna pravica do uporabe sredstva med sredstvi, obveznosti iz
najema pa se pripoznajo med finančnimi obveznostmi. Družba najema zemljišča, poslovne prostore, optična
vlakna, vozila in opremo. Povprečna doba trajanja najema znaša 5,3 leta. Družba nima možnosti, da določeno
opremo, ki je v najemu, odkupi po nominalni vrednosti po koncu obdobja najema. Obveznosti iz najema so
zavarovane z lastninsko pravico najemodajalca na opredmetenih osnovnih sredstvih, ki so v najemu.
Gibanje sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe, za leto 2024
V EUR (brez centov)
Zgradbe
Oprema in drobni
inventar
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2023
18.304
3.379.786
3.205.047
6.603.137
Nabave v letu 2024
0
130.842
597.207
728.050
Izločitve v letu 2024
0
0
–769.576
–769.576
Stanje na dan 31. 12. 2024
18.304
3.510.628
3.032.678
6.561.611
Popravek vrednosti
Stanje na dan 31. 12. 2023
9.152
2.554.060
1.621.205
4.184.417
Amortizacija v letu 2024
1.830
634.538
587.767
1.224.135
Izločitve v letu 2024
0
0
–769.576
–769.576
Stanje na dan 31. 12. 2024
10.983
3.188.597
1.439.396
4.638.976
Sedanja vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2023
9.152
825.726
1.583.842
2.418.720
Stanje na dan 31. 12. 2024
7.322
322.031
1.593.282
1.922.635
Gibanje sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe, za leto 2023
V EUR (brez centov)
Zgradbe
Oprema in drobni
inventar
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2022
36.250
2.890.293
3.063.486
5.990.029
Nabave v letu 2023
0
503.276
662.371
1.165.646
Izločitve v letu 2023
–17.946
–13.783
–520.809
–552.538
Stanje na dan 31. 12. 2023
18.304
3.379.786
3.205.047
6.603.137
Popravek vrednosti
Stanje na dan 31. 12. 2022
14.500
1.995.561
1.481.700
3.491.761
Amortizacija v letu 2023
2.877
571.995
643.792
1.218.665
Izločitve v letu 2023
–8.225
–13.496
–504.287
–526.009
Stanje na dan 31. 12. 2023
9.152
2.554.060
1.621.205
4.184.417
Sedanja vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2022
21.750
894.733
1.581.785
2.498.268
Stanje na dan 31. 12. 2023
9.152
825.726
1.583.842
2.418.720
LETNO POROČILO 2024 DARS 214
Družba sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, meri po nabavni vrednosti, ki je enaka sedanji vrednosti
prihodnjih najemnin. Za dobo koristnosti sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe, upošteva obdobje trajanja
najemne pogodbe.
Zneski, pripoznani s pravico do uporabe sredstva,
poslovnega izida:
Med kratkoročne najeme so razvrščeni najemi delovnih vozil in ostale opreme, katerih najem je krajši od enega
leta, med najeme manjše vrednosti so uvrščeni tisti najemi, pri katerih vrednost novega osnovnega sredstva, ki
je predmet najema, ne presega 10.000 evrov.
Na dan 31. decembra 2024 ima družba 36.445 evrov obveznosti iz naslova kratkoročnih najemov in najemov
majhnih vrednosti. Nobena od sklenjenih najemnih pogodb za najem ne vključuje spremenljive najemnine, ki bi
bila vezana na ustvarjeno prodajo v teh najetih nepremičninah.
Znesek plačanih najemnin od najemov, ki se vodijo kot pravica do uporabe, je v letu 2024 znašal 1.403.832 evrov.
Prikaz učinka najemov v letu 2024 na izkaz poslovnega izida
V EUR (brez centov)
2024
2023
Amortizacija Pravice do uporabe sredstva
–1.224.135
–1.218.665
Odhodki za obresti na obveznosti iz najema
–47.102
–50.832
Prihodki nastali pri zaključku najema
78.668
79.349
Odhodki nastali pri zaključku najema
–253
–80
Stroški najema v zvezi s kratkoročnimi najemi
–23.209
–31.438
Stroški najema v zvezi z najemi sredstev majhnih vrednosti
–91.981
–90.857
Skupaj
1.308.012
1.312.523
Družba DARS nima sklenjenih pogodb s spremenljivimi najemninami, zato vsi zgoraj navedeni zneski predstavljajo
nespremenljive pogodbe za leto 2024. Družba v letu 2024 ni ustvarila prihodkov iz podnajema pravice do uporabe
sredstva in družba ni ustvarila dobičkov oziroma izgub iz transakcij prodaje s povratnim najemom.
II.4.1.5 Dolgoročne finančne naložbe
Dolgoročna posojila drugim na dan 31. decembra 2024 v višini 70.000.000 evrov vključujejo dolgoročne depozite
pri bankah v višini 70.000.000 evrov z zapadlostjo od 370 do 602 dni.
V EUR (brez centov)
2024
2023
Stanje na dan 1. 1.
112.000.000
144.000.000
Pridobitev novih depozitov
237.000.000
207.000.000
Prenosi na kratkoročne finančne naložbe
279.000.000
239.000.000
Stanje na dan 31. 12.
70.000.000
112.000.000
Družba likvidnostne presežke ob zagotavljanju razpršenosti v pretežnem delu vlaga v depozite bank z ustrezno
bonitetno oceno v Republiki Sloveniji in Evropski uniji. Dolgoročne finančne naložbe niso izpostavljene
kreditnemu tveganju oziroma obstaja le minimalno tveganje, da nasprotna stranka ne bo izpolnila obveznosti.
Knjigovodska vrednost dolgoročnih finančnih naložb do drugih je enaka pošteni vrednosti.
II.4.1.6 Dolgoročne poslovne terjatve
Dolgoročne poslovne terjatve do drugih v višini 2.706.501 evrov se nanašajo na natečene obresti od dolgoročnih
depozitov pri bankah.
LETNO POROČILO 2024 DARS 215
II.4.1.7 Odložene terjatve in obveznosti za davek
Pregled gibanja odloženih terjatev za davek v letu 2024
V EUR (brez centov)
31. 12. 2023
Pripoznano v izkazu
poslovnega izida
Pripoznane v
izkazu drugega
donosa
31. 12. 2024
Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade
394.378
–57.351
0
337.027
Popravek vrednosti terjatev
36.894
24.140
0
61.034
Osnovna sredstva
10.157.170
3.063.020
0
13.220.190
10.588.442
3.029.810
0
13.618.251
Pregled gibanja odloženih terjatev za davek v letu 2023
V EUR (brez centov)
31. 12. 2022
Pripoznano v izkazu
poslovnega izida
Pripoznane v
izkazu drugega
donosa
31. 12. 2023
Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade
373.131
21.247
0
394.378
Popravek vrednosti terjatev
28.154
8.739
0
36.894
Osnovna sredstva
6.337.567
3.819.603
0
10.157.170
6.738.852
3.849.590
0
10.588.442
Pregled gibanja odloženih obveznosti za davek v letu 2024
V EUR (brez centov)
31. 12. 2023
Pripoznano v izkazu
poslovnega izida
Pripoznane v
izkazu drugega
donosa
31. 12. 2024
Varovanje denarnega toka iz naslova obrestnih zamenjav
2.376.962
0
–1.432.061
944.901
2.376.962
0
1.432.061
944.901
Pregled gibanja odloženih obveznosti za davek v letu 2023
V EUR (brez centov)
31. 12. 2022
Pripoznano v izkazu
poslovnega izida
Pripoznane v
izkazu drugega
donosa
31. 12. 2023
Varovanje denarnega toka iz naslova obrestnih zamenjav
3.281.757
0
–904.796
2.376.962
3.281.757
0
904.796
2.376.962
Odložene terjatve in obveznosti za davek so izračunane na podlagi začasnih razlik po metodi obveznosti po bilanci
stanja glede na stopnjo obdavčitve dohodka pravnih oseb v naslednjih letih. V skladu s 64. členom Zakona o
obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS) se za leta 2024, 2025, 2026, 2027 in 2028 plačuje
davek po stopnji 22 %.
II.4.1.8 Sredstva za prodajo
Med kratkoročnimi sredstvi so evidentirane nepremičnine v vrednosti 15.423.070 evrov. Sredstva v višini 816.697
evrov družba ne namerava uporabljati v poslovne namene in je uprava družbe sprejela sklep o njihovi prodaji. Ta
je predvidena v naslednjih dvanajstih mesecih. Sredstva v višini 14.606.373 evrov so namenjena vračilu lastnikom
na podlagi sprejetega sklep skupščine št. SV 520/2024 z dne 30. 8. 2024 o zmanjšanju osnovnega kapitala v višini
16.060.253 evrov. Zmanjšanje kapitala s prenosom zemljišč na lastnika bo izvedeno julija 2025. Zemljišča v
LETNO POROČILO 2024 DARS 216
vrednosti 1.453.880 evrov so izkazana med kratkoročnimi finančnimi naložbami kot kratkoročno nevplačani
vpoklicani kapital.
Pregled gibanja sredstev za prodajo v letu 2024
V EUR (brez centov)
Zgradbe
Skupaj
Stanje 31. 12. 2023
1.034.355
0
1.034.355
Prerazporeditev na sredstva za prodajo
51.656
0
51.656
Prerazporeditev na sredstva za vračilo lastnikom
16.059.733
16.059.733
Prodaja
–268.794
0
–268.794
Prerazporeditev na druge postavke
–1.453.880
0
–1.453.880
Prerazporeditev na osnovna sredstva ali
naložbene nepremičnine
0
0
0
Stanje 31. 12. 2024
15.423.070
0
15.423.070
Pregled gibanja sredstev za prodajo v letu 2023
V EUR (brez centov)
Zgradbe
Skupaj
Stanje 31. 12. 2022
1.727.729
0
1.727.729
Prerazporeditev na sredstva za prodajo
563.091
0
563.091
Prodaja
1.256.464
0
1.256.464
Stanje 31. 12. 2023
1.034.355
0
1.034.355
II.4.1.9 Zaloge
Med zalogami materiala so evidentirane zaloge materiala, nadomestnih delov, drobnega inventarja in embalaže.
V strukturi zalog predstavljajo največji, 66-odstotni delež zaloge materiala, v okviru teh pa največji delež
prestavljajo zaloge posipnih materialov (58 odstotkov), zaloge ograj (14 odstotkov) in zaloge goriv (14 odstotkov).
V EUR (brez centov)
31. 12. 2024
31. 12. 2023
Indeks
Material
3.701.055
66 %
3.615.654
102
Nadomestni deli
496.332
9 %
504.976
98
Drobni inventar in embalaža
483.720
9 %
547.043
88
Trgovsko blago
940.089
17 %
1.387.417
68
Skupaj
5.621.196
100 %
6.055.091
93
Pri letnem popisu zalog materiala in zalog drobnega inventarja je bil ugotovljen primanjkljaj v višini 1.206 evrov
in višek v višini 119.499 evrov, znesek kala je znašal 6.365 evrov. Ob popisu je bila ugotovljena nekurantna zaloga
za material s pretečenim rokom in za material, ki zaradi tehnoloških lastnosti ni primeren za nadaljnjo uporabo,
slabitev nekurantnih zalog je znašala 1.363 evrov.
Zaloge trgovskega blaga sestavljajo med drugim:
- zaloge naprav DarsGo v višini 929.276 evrov in
- zaloge nosilcev za naprave DarsGo v višini 2.210 evrov.
Naprave DarsGo se ob izdaji stranki prenesejo med opredmetena osnovna sredstva. V skladu s 25. členom Zakona
o cestninjenju je naprava DarsGo v lasti upravljavca cestninskih cest.
Zaloge družbe na dan 31. decembra 2024 predstavljajo tekoče zaloge in niso bile zastavljene kot jamstvo za
obveznosti. Knjigovodska vrednost zalog ne presega iztržljive vrednosti.
LETNO POROČILO 2024 DARS 217
II.4.1.10 Kratkoročne finančne naložbe
Kratkoročne finančne naložbe zajemajo:
- depozite pri bankah v višini 299.000.000 evrov z zapadlostjo od 3 do 364 dni,
- izvedene finančne instrumente v višini 4.295.006 evrov. Izvedeni finančni instrumenti so
podrobneje razkriti v poglavju o drugih dolgoročnih finančnih obveznostih in
- kratkoročno nevplačani vpoklicani kapital v višini 1.453.880 evrov.
Gibanje kratkoročnih depozitov v letu 2024
V EUR (brez centov)
2024
2023
Stanje na dan 1. 1.
289.000.000
293.000.000
Pridobitev novih depozitov
70.000.000
167.000.000
Vračila depozitov
339.000.000
410.000.000
Prenosi iz dolgoročnih finančnih naložb
279.000.000
239.000.000
Stanje na dan 31. 12.
299.000.000
289.000.000
Družba likvidnostne presežke ob zagotavljanju razpršenosti v pretežnem delu vlaga v depozite bank z ustrezno
bonitetno oceno v Republiki Sloveniji in Evropski uniji. Kratkoročne finančne naložbe niso izpostavljene kreditnemu
tveganju oziroma obstaja le minimalno tveganje, da nasprotna stranka ne bo izpolnila obveznosti. Knjigovodska
vrednost kratkoročnih finančnih naložb do drugih je enaka pošteni vrednosti.
II.4.1.11 Kratkoročne poslovne terjatve
V EUR (brez centov)
31. 12. 2024
31. 12. 2023
Indeks
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev:
29.533.319
49 %
35.472.803
83
- terjatve za cestnino
27.985.142
47 %
33.393.301
84
- terjatve za povračila za spremljajoče dejavnosti ob avtocesti
595.610
1 %
695.815
86
- kupci za zapore
52.880
0 %
65.030
81
- druge kratkoročne terjatve
1.208.585
2 %
1.489.342
81
- popravek Vrednosti kratkoročnih terjatev do kupcev
–308.900
–1 %
–170.685
181
Kratkoročne poslovne terjatve do drugih:
30.617.585
51 %
36.925.699
83
- za dane predujme za obratna sredstva
7.715
0 %
1.892
408
- kratkoročne terjatve iz poslovanja za tuj račun
18.201.632
30 %
24.098.019
76
- popravek vrednosti kratkoročnih terjatev tuj račun
0
0 %
- kratkoročne terjatve povezane s finančnimi prihodki
9.535.708
16 %
8.404.987
113
- terjatve za vstopni DDV
1.409.766
2 %
1.598.592
88
- druge kratkoročne terjatve do državnih institucij
659.293
1 %
1.525.123
43
- ostale kratkoročne terjatve
819.566
1 %
1.313.898
62
- popravek vrednosti ostalih kratkoročnih terjatev
–16.095
0 %
–16.812
96
Skupaj
60.150.904
100 %
72.398.502
83
Večinski delež kratkoročnih poslovnih terjatev do drugih predstavljajo:
- terjatve do domačih komisionarjev ter tujih prodajnih zastopnikov v višini 9.277.977 evrov;
- terjatve do Republike Slovenije v skupni višini 4.005.445 evrov iz naslova opravljenih nalog v zvezi z
aktivnostmi pred izvajanjem gradnje avtocest v skladu s 4. členom ZDARS-1. Terjatev iz naslova
opravljenih nalog v zvezi s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem avtocest v prostor ter
LETNO POROČILO 2024 DARS 218
pridobivanjem nepremičnin za potrebe gradnje avtocest, ki jih družba DARS opravlja v imenu in za
račun Republike Slovenije, znaša 3.928.219 evrov. Te posle družba v poslovnih knjigah izkazuje kot
posle za tuj račun. Družba te naloge opravlja skladno s pogodbo o izvajanju naročila, na podlagi
katere Republiki Slovenji zaračunava nadomestilo. Terjatev iz naslova nadomestila znaša 77.226
evrov. Sredstva za te posle se v skladu z 10. členom ZDARS-1 zagotavljajo v proračunu RS.
Razčlenitev pomembnejših postavk kratkoročnih poslovnih terjatev po zapadlosti
V EUR (brez centov)
Nezapadle
Do 90 dni
Nad 90 dni
Skupaj
Kratkoročne terjatve iz poslovanja za tuj račun
18.113.090
646
87.896
18.201.632
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev
28.416.603
850.501
575.114
29.842.219
Oblikovani popravki vrednosti poslovnih terjatev
do kupcev
0
0
–308.900
–308.900
Ostale terjatve
12.410.720
1.351
19.977
12.432.048
Oblikovani popravki vrednosti ostale terjatve
0
0
–16.095
–16.095
Skupaj
58.940.413
852.499
357.992
60.150.904
V letu 2024 je družba oblikovala popravek vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatev v znesku 169.931 evrov in
odpisala terjatve, za katere je bil oblikovan popravek vrednosti v višini 5.589 evrov.
v EUR (brez centov)
31. 12. 2024
31. 12. 2023
Stanje 1. 1.
187.497
168.454
Odpisi terjatev
5.589
36.809
Odprava popravkov
26.844
15.231
Oblikovanje
169.931
71.082
Stanje 31. 12.
324.995
187.497
Terjatve družbe na dan 31. decembra 2024 niso bile zastavljene kot jamstvo za obveznosti. Kratkoročne poslovne
terjatve družbe predstavljajo tekoče terjatve družbe in so v višini 9.375.021 evrov zavarovane z bančnimi
garancijami in izvršnicami.
II.4.1.12 Denarna sredstva
V EUR (brez centov)
31. 12. 2024
31. 12. 2023
Indeks
Denarna sredstva v bankah
5.097.063
10 %
4.420.223
115
Depozit na odpoklic
20.000.000
38 %
30.000.000
67
Nočni depozit v bankah
26.742.131
51 %
35.946.888
74
Denarna sredstva v blagajni in prejeti čeki
0
0 %
813
0
Denarna sredstva v blagajnah na cestninskih postajah
418.150
1 %
312.650
134
Denar na poti
344.012
1 %
333.176
103
Sredstva na računu PayPal
52.599
0 %
487.856
11
Denarna sredstva skupaj
52.653.955
100 %
71.501.606
74
Postavka depoziti na odpoklic predstavlja stanje depozitov, ki jih je mogoče kadarkoli odpoklicati. Postavka nočni
depozit v bankah predstavlja kratkoročni depozit pri banki, vezan čez noč, v višini 26.742.131 evrov.
Postavka denar na poti predstavlja denar od pobrane cestnine, ki še ni bil položen na transakcijski račun družbe. Po
opravljenem letnem popisu stanja denarja od pobrane cestnine na poti na dan 30. september 2024 je družba
uskladila izkazano stanje v poslovnih knjigah z dejanskim stanjem.
LETNO POROČILO 2024 DARS 219
II.4.1.13 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve
V EUR (brez centov)
31. 12. 2024
31. 12. 2023
Indeks
Kratkoročno odloženi stroški - ostalo
890.163
19 %
751.514
118
Kratkoročno odloženi stroški - provizija prodajnim zastopnikom od
prodanih vinjet za leto 2023
825.275
17 %
726.547
114
Kratkoročno nezaračunani prihodki
3.008.131
64 %
0
-
Skupaj
4.723.569
100 %
1.478.061
320
Nezaračunani prihodki v višini 3.008.131 evrov se nanašajo na:
- nezaračunane dolgoročno odložene prihodke, iz naslova projekta »Načrt za okrevanje in odpornost:
Digitalizacija avtocestnega omrežja v RS« v višini 2.056.612, projekta »CEF: Projekt X4ITS« v višini
120.961 evrov, projekta Sitacor 29.156 evrov in projekta Adria v višini 103.960 evrov, za katere še
niso izpolnjeni pogoji za vzpostavitev terjatve, in
- nezaračunane kratkoročno odložene prihodke iz naslova preveč izplačanih dodatkov za koriščene
praznične ure v višini 697.441 evrov, ki so bile izplačane v obdobju od 1. januarja 2020 do 31.
decembra 2023. vzpostavitev terjatve do zaposlenih in vračilo preplačil je prevideno v letu 2025.
II.4.1.14 Kapital
Gibanje kapitala je prikazano v Izkazu gibanja kapitala za obdobje od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2024, iz
katerega so razvidni tudi razlogi za vsako spremembo posameznih postavk kapitala.
Osnovni kapital
Osnovni kapital družbe znaša 2.087.648.901 evrov in je razdeljen med 55.650.231 navadnih imenskih kosovnih
delnic, katerih edini lastnik je RS. Knjigovodska vrednost delnice je na dan 31. decembra 2024 znašala 62,68 evra.
Izračunana je kot razmerje med celotno vrednostjo kapitala in številom delnic.
Kapitalske rezerve
Kapitalske rezerve v višini 30.745.337 predstavljajo:
- znesek prenesenega stvarnega premoženja za opravljanje nalog upravljanja in vzdrževanja avtocest, ki
ga je zagotovila RS ob preoblikovanju družbe leta 2004, v višini 26.202.240 evrov;
- presežek sredstev, ki predstavlja razliko med stvarnim vložkom RS leta 2010 in vrednostjo novo izdanih
delnic družbe, v višini 27 evrov;
- presežek sredstev, ki predstavlja razliko med stvarnim vložkom RS leta 2017 in vrednostjo novoizdanih
delnic družbe, v višini 34 evrov;
- razlike pri pripojitvi hčerinskega podjetja DELKOM d.o.o. v letu 2015 v višini 148.410 evrov;
- zneske naknadnih vplačil RS v kapital družbe na podlagi sklepov Vlade RS, izdanih na podlagi 16. člena
ZDARS-1, s katerim so se ugotovile in konkretizirale nepremičnine, ki so bile v lasti RS in ki jih je v skladu
s 14. členom ZDARS-1 pridobila družba DARS, v višini 4.168.809 evrov. Naknadna vplačila ugotovi uprava
družbe s sklepom; in
- splošni prevrednotovalni popravek kapitala, ki je bil 1. januarja 2006 ob prehodu na SRS 2006 prenesen
v kapitalske rezerve, v višini 225.817 evrov.
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti v višini 1.386.963 evrov, se nanašajo na:
- spremembo presežka iz prevrednotenja za aktuarske primanjkljaje in presežke.
Kot aktuarski presežek ali primanjkljaj se izkazujejo spremembe sedanje vrednosti obveznosti do
zaposlencev zaradi sprememb v aktuarskih predpostavkah. Konec leta 2024 je presežek iz
prevrednotenja znašal 262.289 evrov;
- uspešni del sprememb v pošteni vrednosti izpeljanega finančnega instrumenta za zavarovanje pred
obrestnimi tveganji, ki je razviden iz izkaza vseobsegajočega donosa ter konec leta 2024 znaša, zmanjšan
za odložene davke, 1.649.252 evra. Izpeljani finančni instrumenti so podrobneje razkriti pri usmeritvah
in pojasnilih v okviru drugih dolgoročnih finančnih obveznosti.
Gibanje posamezne sestavine postavke presežka v letu 2024 je razvidno v Izkazu drugega vseobsegajočega
donosa za leto 2024.
LETNO POROČILO 2024 DARS 220
Preneseni čisti dobiček
Delničarji so na 28. seji skupščine družbe DARS dne 21. 6. 2024 sprejeli sklep o uporabi bilančnega dobička
poslovnega leta 2023 v višini 50.041.824 evrov, ki se je po sklepu razporedil v druge rezerve iz dobička.
Druge spremembe prenesenega čistega dobička/izgube predstavljajo zmanjšanje prenesenega čistega dobička,
ki se nanaša na prenos sorazmernega dela zneska aktuarskih izgub, vezanih na porabo rezervacij za odpravnine
ob upokojitvi v višini 20.187 evrov.
Čisti poslovni izid poslovnega leta
Čisti poslovni izid leta 2024 znaša 159.316.156 evrov. Ob sestavi letnega poročila je družba skladno s Statutom
DARS in 64. ter 230. členom ZGD-1 oblikovala zakonske rezerve v višini 7.964.798 evrov, statutarne rezerve v
višini 37.832.793 evrov in druge rezerve iz dobička v višini 56.749.189 evrov.
Dobiček na delnico
V EUR (brez centov)
31. 12. 2024
31. 12. 2023
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja
159.316.156
140.467.680
Število izdanih delnic
55.650.231
55.650.231
Število navadnih delnic
55.650.231
55.650.231
Tehtano povprečno število izdanih navadnih delnic
55.650.231
55.650.231
2,86
2,52
Osnovni čisti dobiček na delnico je izračunan tako, da čisti poslovni izid obračunskega obdobja delimo s tehtanim
povprečnim številom navadnih delnic. Povprečno število delnic je izračunano iz števila delnic v posameznem letu,
pri čemer so lastne delnice izvzete. Družba na dan 31. 12. 2024 nima lastnih delnic.
Vse delnice, ki jih je izdala družba DARS so navadne imenske kosovne delnice, zato je kazalnik popravljalni čisti
dobiček na delnico enak osnovnemu dobičku na delnico.
Dividendna politika
Cilj družbe je zagotavljanje finančno vzdržne izgradnje avtocestnih odsekov in finančne stabilnosti, zato si bo
družba prizadevala, da se bodoči bilančni dobiček do zaključka vlaganj DARS v skladu z Resolucijo o nacionalnem
programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030 razporedi med rezerve družbe, s čimer
se zagotavljajo sredstva za razvoj avtocestne infrastrukture.
II.4.1.15 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve
Gibanje rezervacij v letu 2024
V EUR (brez centov)
Stanje na dan
31. 12. 2023
Poraba v
letu 2024
Odprava v
letu 2024
Dodatno
oblikovanje v
letu 2024
Stanje na dan
31. 12. 2024
Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi
3.292.548
268.103
0
411.982
3.436.427
Rezervacije za jubilejne nagrade za zaposlene
2.178.136
253.266
0
238.402
2.163.272
Rezervacije za tožbene zahtevke iz delovnih razmerij
806.149
4.500
0
50.049
851.698
Rezervacije za tožbene zahtevke s področja gradnje in obnov
2.862.645
264.000
7.529
559.338
3.150.454
Skupaj
9.139.478
789.869
7.529
1.259.771
9.601.851
Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine so oblikovane na podlagi:
- zakonskih predpisov, kolektivne pogodbe in internih aktov, iz katerih izhaja zaveza k plačilu
jubilejnih nagrad in odpravnin zaposlenim ob upokojitvi;
- aktuarskega izračuna, ki ga pripravi pooblaščeni aktuar.
Ob zaključku vsakega poslovnega leta se preveri višina oblikovanih rezervacij in se ustrezno povečajo ali
zmanjšajo. Aktuarski izračun na dan 31. decembra 2024 se je opravil za vsakega zaposlenega, tako da so se
upoštevali stroški odpravnine ob upokojitvi in stroški vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve.
LETNO POROČILO 2024 DARS 221
Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontiranih
na koncu poročevalskega obdobja. Pri aktuarskem izračunu so bile upoštevane naslednje predpostavke:
- nominalna dolgoročna obrestna mera se ocenjuje v višini 3,30 odstotka glede na povprečno
dospetje v družbi, ki znaša 14,1 leta;
- trenutno veljavne višine odpravnin ob upokojitvi in jubilejnih nagrad, določenih v internih aktih;
- pričakovana dolgoročna rast višine jubilejnih nagrad in neobdavčljivih zneskov v izračunu znaša 3,5
odstotka letno;
- fluktuacija zaposlenih, ki je odvisna predvsem od njihove starosti;
- pričakovana smrtnost delavcev v skladu s tablicami smrtnosti za Slovenijo 2007, ločena po spolih;
- prihodnja dolgoročna nominalna rast plač v višini 3,0 odstotka letno;
- rezervacije se računajo zgolj za zaposlene za nedoločen čas.
Na podlagi aktuarskega izračuna so na dan 31. decembra 2024 oblikovane rezervacije za jubilejne nagrade v višini
2.163.272 evrov in rezervacije za odpravnine ob upokojitvi v višini 3.436.427 evrov.
Družba na osnovi pridobljenih pravnih mnenj in na podlagi ocene poslovodstva izkazuje rezervacije v višini
3.150.454 evrov za tožbe v zvezi s tožbenimi zahtevki s področja gradnje in obnov ter v višini 851.698 evrov za
tožbene zahtevke iz delovnih razmerij. Rezervacije za obveznosti po tožbah so oblikovane na podlagi ocene
verjetnega izida, ki je opravljena z visoko stopnjo previdnosti. Datuma zapadlosti obveznosti ni mogoče določiti.
Tožbe, za katere so oblikovane rezervacije, so v različnih fazah postopka.
Gibanje dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev v letu 2024
V EUR (brez centov)
Stanje na dan
31. 12. 2023
Poraba v letu
2024
Odprava v
letu 2024
Dodatno
oblikovanje v
letu 2024
Stanje na dan
31. 12. 2024
Brezplačne pridobitve osnovnih sredstev
170.207
9.932
0
0
160.275
Zakup optičnih vlaken
2.214.847
192.825
0
7.739
2.029.761
Unovčene finančna zavarovanja
2.871.657
173.325
663.344
0
2.034.989
Nepovratna sredstva EU in drugih
152.798.614
8.209.189
0
9.754.638
154.344.062
Skupaj
158.055.325
8.585.270
663.344
9.762.376
158.569.087
Med dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami družba izkazuje dolgoročno razmejeni prihodek iz naslova
vnaprej plačanega zakupa optičnih vlaken s strani uporabnikov v višini 2.029.761 evrov.
Družba oblikuje dolgoročno odložene prihodke za sredstva, prejeta od unovčenih finančnih zavarovanj za
odpravo napak, finančnih zavarovanj za dobro izvedbo del in finančnih zavarovanj za resnost ponudbe. Unovčeni
zneski finančnih zavarovanj služijo za pokrivanje stroškov namena unovčitve oziroma v primeru unovčitve
finančnih zavarovanj za dobro izvedbo del tudi za namen finančnega zavarovanja za odpravo napak v garancijski
dobi. Na dan 31. 12. 2024 je znašal znesek neporabljenih sredstev unovčenih garancij 2.034.989 evrov.
Družba ima oblikovane dolgoročno odložene prihodke iz naslova prejema nepovratnih sredstev EU in drugih
sofinancerskih sredstev, prejetih za financiranje razvoja avtocest oziroma s tem povezane naloge (nadgradnjo
prometne varnosti – graditev sistemov nadzora in vodenja prometa).
Vrednost dolgoročno odloženih prihodkov se zmanjšuje za znesek amortizacije osnovnih sredstev in za zneske
drugih vrst stroškov, za katere so bila sredstva prejeta.
V EUR (brez centov)
Stanje na dan
31. 12. 2023
Stanje na dan
31. 12. 2024
Kohezijski sklad EU: Slivnica–Draženci
3.330.632
0
229.738
3.100.894
Kohezijski sklad EU: Pluska–Ponikve
19.621.205
0
1.181.734
18.439.471
Kohezijski sklad EU: Ponikve–Hrastje
8.810.534
0
513.304
8.297.230
Kohezijski sklad EU: Gradnja PHO
14.449.966
0
1.507.555
12.942.411
Kohezijski sklad EU: Rekonstrukcije AC odsekov
15.895.208
0
748.469
15.146.739
Kohezijski sklad EU: AC Draženci–MMP Gruškovje
50.416.790
0
2.179.044
48.237.746
Sredstva TEMPO - CONNECT (ITS) in EasyWay - faza I in II
524.726
0
106.232
418.494
LETNO POROČILO 2024 DARS 222
V EUR (brez centov)
Stanje na dan
31. 12. 2023
Stanje na dan
31. 12. 2024
Sredstva TEN T: Draženci–Gruškovje PGD in PZI
2.289.219
0
83.949
2.205.270
Sredstva TEN T: CROCODILE I
536.938
0
69.475
467.463
Sredstva CEF: PGD/PZI Karavanke
2.646.415
0
0
2.646.415
Sredstva CEF: CROCODILE 2
409.370
0
84.879
324.491
Sredstva CEF: C-Roads
1.171.111
394.483
297.718
1.267.877
Sredstva CEF :CROCODILE 3
579.600
0
101.734
477.866
Sredstva CEF: AC predor Karavanke, gradnja 2. cevi
5.627.278
2.322.723
0
7.950.001
Sredstva ESRR: Izdelava dokumentacije za 2. Odsek 3. razvojne
osi jug: Maline–Metlika (Črnomelj)
2.683.100
9.440
0
2.692.540
Sredstva CEF: Projekt ACCESS2KOPERPORT (Srminska vpadnica)
1.014.500
146.822
0
1.161.322
Sredstva ESRR: Izdelava dokumentacije za 2. odsek 3. razvojne
osi sever: Velenje–Slovenj Gradec
10.999.901
0
0
10.999.901
Sredstva NOO: Digitalizacija avtocestnega omrežja v RS
4.836.334
3.378.212
134.768
8.079.778
Sredstva CEF: Projekt X4ITS
0
707.102
171.645
535.457
Sredstva CEF: Projekt SIRIUS
0
2.437.925
0
2.437.925
Sredstva CEF: Projekt C-Roads Extended
0
151.200
0
151.200
Druga sofinancerska sredstva
6.955.788
206.730
798.946
6.363.573
Skupaj:
152.798.615
9.754.638
8.209.189
154.344.063
II.4.1.16 Dolgoročne finančne obveznosti
V EUR (brez centov)
31. 12. 2024
31. 12. 2023
Dolgoročne finančne obveznosti iz zadolževanja za financiranje
investicijskih načrtov
1.076.956.370
1.283.420.612
Dolgoročne obveznosti iz najema
1.223.170
1.269.289
Skupaj
1.078.179.540
1.284.689.901
a)
Družba se za potrebe poslovanja zadolžuje na mednarodnih in domačih finančnih trgih. Namen zadolževanja je
financiranje investicijskih načrtov ter refinanciranje obstoječega dolga. Z izjemo treh kreditov so vse obveznosti
iz naslova zadolževanja 100-odstotno zavarovane s poroštvom Republike Slovenije. Kredita Evropske investicijske
banke za vzpostavitev sistema DarsGo v višini 51 milijonov evrov in za izgradnjo druge cevi predora Karavanke v
višini 90 milijonov evrov imata jamstvo Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) oziroma risk-sharing
mehanizma InvestEU. Kredit pri banki KfW za vzpostavitev sistema DarsGo v višini 51 milijonov evrov pa je edini
kredit, ki nima niti poroštva države niti jamstva Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) oziroma risk-sharing
mehanizma InvestEU.
Obrestne mere in načini obračunavanja obresti za najeta posojila so pogodbeno določeni ter predstavljajo
poslovno skrivnost. Ponderirana letna obrestna mera celotnega dolga družbe DARS je na dan 31. decembra 2024
znašala 2,55 odstotka. Obrestna mera celotnega dolga družbe DARS je bila na dan 31. decembra 2024 v intervalu
od 0 do 4,89 odstotka.
V EUR (brez centov)
31. 12. 2024
Dolgoročno dobljena posojila pri domačih bankah
355.359.259
33 %
Dolgoročno dobljena posojila pri tujih bankah
583.817.110
54 %
Dolgoročno dobljena posojila pri tujih podjetjih
0
0 %
Posojilo na osnovi zadolžnice Schuldschein
37.780.000
4 %
Izdane imenske zadolžnice NSV
100.000.000
9 %
Izdane dolgoročne obveznice
0
0 %
Skupaj
1.076.956.370
100 %
LETNO POROČILO 2024 DARS 223
Dolgoročne finančne obveznosti po zapadlosti
V EUR (brez centov)
31. 12. 2024
Dolgoročne finančne obveznosti z zapadlostjo do pet let
524.530.595
49 %
Dolgoročne finančne obveznosti z zapadlostjo nad pet let
552.425.775
51 %
Skupaj
1.076.956.370
100 %
Gibanje dolgoročnih finančnih obveznosti v letu 2024
Stanje na dan
31. 12. 2023
2024
Stanje na dan
31. 12. 2024
Evropska investicijska banka
560.941.192
0
55.473.043
505.468.150
Nova Ljubljanska banka
168.128.205
0
38.778.205
129.350.000
Kreditanstalt für Wiederaufbau
100.734.375
0
22.385.417
78.348.960
Regione Autonoma Friuli Venezia
3.184.955
0
3.184.955
0
Intesa Sanpaolo
64.000.000
0
5.333.333
58.666.667
Schuldschein
37.780.000
0
0
37.780.000
OTP banka
53.146.667
0
12.546.667
40.600.000
Unicredit in Intesa Sanpaolo
87.450.000
0
3.300.000
84.150.000
SID banka
46.296.296
0
3.703.704
42.592.593
NSV
100.000.000
0
0
100.000.000
Obveznice
61.758.920
0
61.758.920
0
Skupaj
1.283.420.612
0
206.464.243
1.076.956.370
b) najema
V EUR (brez centov)
31. 12. 2024
31. 12. 2023
Dolgoročne obveznosti iz najema - glavnica
1.287.056
1.317.705
Dolgoročne obveznosti iz najema - obresti
–63.886
–48.416
Skupaj
1.223.170
1.269.289
V EUR (brez centov)
31. 12. 2024
31. 12. 2023
Dolgoročne obveznosti iz najema - glavnica
1.287.056
1.317.705
Kratkoročne obveznosti iz najema - glavnica
749.665
1.195.260
Skupaj
2.036.722
2.512.965
Ročnost obveznosti iz najemov
V EUR (brez centov)
31. 12. 2024
31. 12. 2023
Do 1 leta
749.665
1.195.260
Od 1 do 5 let
1.226.693
1.302.802
Nad 5 let
60.363
14.903
Skupaj
2.036.721
2.512.965
LETNO POROČILO 2024 DARS 224
II.4.1.17 Dolgoročne finančne obveznosti do bank
Stanje dolgoročnega dela glavnice bančnih posojil po posameznih posojilodajalcih
Posojilodajalec
Stanje na dan
31. 12. 2024
Intesa Sanpaolo
58.666.667
6 %
UniCredit Banka Slovenija in Intesa Sanpaolo
84.150.000
9 %
NLB
129.350.000
14 %
OTP banka
40.600.000
4 %
SID banka
42.592.593
5 %
Evropska investicijska banka
505.468.150
54 %
Kreditanstalt für Wiederaufbau
78.348.961
8 %
Skupaj
939.176.370
100 %
a) Posojilo banke Intesa Sanpaolo
V letu 2016 je družba DARS najela posojilo pri banki Intesa Sanpaolo v višini 80 milijonov evrov, namenjeno za
refinanciranje obstoječega dolga. Posojilo Intesa Sanpaolo II je bilo v letu 2024 odplačano v skupnem znesku
5.333.333 evrov.
Dolgoročna obveznost do banke Intesa Sanpaolo ter roki odplačila posojila
Vrsta
V EUR (brez
centov)
I
od 2022 do 2036
58.666.667
Skupaj
58.666.667
b) Posojila NLB
V letih 2007, 2008 in 2013 je družba DARS najela tri posojila pri NLB, ki jih je v celoti namenila financiranju gradnje
avtocest. V letu 2016 sta bila reprogramirana kredita NLB I in NLB II z namenom podaljšanja ročnosti posojila.
Posojila NLB so bila v letu 2024 odplačana v skupnem znesku 47.478.205 evrov.
Dolgoročna obveznost do NLB ter roki odplačila posojil
Vrsta
V EUR (brez
centov)
I
od 2020 do 2027
79.350.000
II
od 2020 do 2025
0
III
2028
50.000.000
Skupaj
129.350.000
c) Posojili OTP banke
Leta 2015 je družba DARS najela posojilo pri banki Nova KBM (prej Abanka) v višini 50 milijonov evrov, namenjeno
za refinanciranje oziroma predčasno odplačilo kreditov. Posojilo OTP banke je bilo v letu 2024 odplačano v
skupnem znesku 5.880.000 evrov.
Leta 2015 je družba DARS najela posojilo pri SKB banki v višini 50 milijonov evrov, namenjeno za refinanciranje
oziroma predčasno odplačilo kreditov. Posojilo OTP banke je bilo v letu 2024 odplačano v skupnem znesku
6.666.667 evrov.
Dolgoročna obveznost do OTP banke ter rok odplačila posojila
Vrsta
V EUR (brez
centov)
I
od 2021 do 2029
20.600.000
II
od 2021 do 2028
20.000.000
Skupaj
40.600.000
LETNO POROČILO 2024 DARS 225
d) Posojilo UniCredit Banke Slovenija in banke Intesa Sanpaolo
V letu 2016 je družba DARS najela posojilo pri UniCredit Banki Slovenija in banki Intesa Sanpaolo v skupni višini
99 milijonov evrov z namenom refinanciranja oziroma predčasnega odplačila kreditov. Posojilo UniCredit Banke
Slovenija in banke Intesa Sanpaolo je bilo v letu 2024 odplačano v skupnem znesku 3.300.000 evrov.
Dolgoročna obveznost do UniCredit Banke Slovenija in banke Intesa Sanpaolo ter rok odplačila posojila
Vrsta
V EUR (brez
centov)
I
od 2021 do 2036
84.150.000
Skupaj
84.150.000
e) Posojilo SID
Leta 2016 je družba DARS najela posojilo pri SID banki v višini 50 milijonov evrov, namenjeno za refinanciranje
oziroma predčasno odplačilo kreditov. Posojilo SID banke je bilo v letu 2024 odplačano v skupnem znesku
3.703.704 evrov.
Dolgoročna obveznost do SID banke ter rok odplačila posojila
Vrsta
V EUR (brez
centov)
I
od 2024 do 2036
42.592.593
Skupaj
42.592.593
f) Posojila Evropske investicijske banke (EIB)
Posojila Evropske investicijske banke, ki so bila najeta v obdobju 2003–2022, so bila namenjena financiranju
investicijskih načrtov. Končna zapadlost posojil je med letoma 2027 in 2044. Posojila EIB so bila v letu 2024
odplačana v skupnem znesku 53.104.622 evrov.
Dolgoročne obveznosti do Evropske investicijske banke ter roki odplačila posojil
Vrsta
V EUR (brez
centov)
V
od 2007 do 2027
9.000.000
VI
od 2012 do 2029
22.220.000
VII
od 2014 do 2037
126.136.364
VIII
od 2015 do 2034
122.611.111
IX
od 2022 do 2041
118.974.359
X
od 2019 do 2028
18.894.737
XI
od 2022 do 2044
87.631.579
Skupaj
505.468.150
g) Posojila Kreditanstalt für Wiederaufbau (KfW)
V letu 2008 je družba DARS pri banki Kreditanstalt für Wiederaufbau najela posojilo v znesku 267.500.000 evrov,
ki je bilo namenjeno financiranju gradnje avtocest. V letu 2019 je družba DARS pri banki Kreditanstalt für
Wiederaufbau najela posojilo v znesku 51.000.000 evrov, ki je bilo najeto za vzpostavitev sistema DarsGo. Posojili
pri banki sta bili v letu 2024 odplačani v vrednosti 22.385.417 evrov.
Dolgoročne obveznosti do Kreditanstalt für Wiederaufbau ter roki odplačila posojil
Vrsta
V EUR (brez
centov)
I
od 2013 do 2029
58.515.625
II
od 2020 do 2029
19.833.336
Skupaj
78.348.961
Izpolnjevanje finančnih zavez
Določene banke, ki so odobrile posojila, zahtevajo vzdrževanje v posojilnih pogodbah opredeljenih vrednosti
finančnih zavez. Na dan poročanja 31. december 2024 so bile vse finančne zaveze izpolnjene.
LETNO POROČILO 2024 DARS 226
II.4.1.18 Dolgoročne finančne obveznosti na podlagi obveznic
Družba DARS ima za financiranje gradnje in obnavljanja avtocest izdano še eno obveznico. Obveznosti iz izdane
obveznice so zavarovane s poroštvom Republike Slovenije.
Izdaja
Zapadlost
Velikost izdaje
v EUR (brez
centov)
DRS2
2025
0
Skupaj
0
a) Obveznice DARS prve emisije (DRS1)
Družba DARS je leta 2004 izdala obveznice prve emisije z oznako DRS1 v skupni nominalni vrednosti 56.042.047
evrov. Glavnica je bila v celoti odplačana v letu 2024.
b) Obveznice DARS druge emisije (DRS2)
Družba DARS je v letu 2005 izdala obveznice druge emisije z oznako DRS2 v skupni nominalni vrednosti
61.758.920 evrov. Glavnica, ki v celoti zapade v letu 2025, je izkazana med kratkoročnimi finančnimi obveznostmi
na podlagi obveznic, letna kuponska obrestna mera je 4,5 odstotka. Z obveznicami se trguje na Ljubljanski borzi.
II.4.1.19 Druge dolgoročne finančne obveznosti
a) Posojilo Regione Autonoma Friuli Venezia
Posojilo družbe DARS pri podjetju Regione Autonoma Friuli Venezia je bilo pridobljeno na podlagi memoranduma
o soglasju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Italije za gradnjo avtocestnih objektov, potrebnih
za povezavo slovenskega avtocestnega omrežja z italijanskim. Posojilo je bilo najeto leta 2000. V letu 2024 je bilo
posojilo Regione Autonoma Friuli Venezia odplačano v znesku 3.184.955 evrov.
Dolgoročne obveznosti do Regione Autonoma Friuli Venezia ter rok odplačila posojila
Vrsta
V EUR (brez centov)
I
od 2011 do 2025
0
Skupaj
0
b)
V letu 2015 je družba DARS najela posojilo na osnovi zadolžnice Schuldschein v višini 37.780.000 evrov. Posojilo
je družba DARS najela za dobo 15 let. Schuldschein je sporazum o posojilu, s katerim se ne trguje na
organiziranem trgu.
Dolgoročne obveznosti iz naslova posojila Schuldschein ter rok odplačila posojila
Vrsta
V EUR (brez centov)
I
2030
37.780.000
Skupaj
37.780.000
c)
V letu 2017 je družba DARS izdala instrument Namenschuldverschreibung (NSV oziroma imenska zadolžnica) v
višini 100.000.000 evrov. Glavnica v celoti zapade v letu 2037. Z instrumentom se ne trguje na borzi.
Namenschuldverschreibung je imenska zadolžnica, ki predstavlja hibrid med obveznico in kreditom, vendar je
bližje obveznici. Organizator izdaje vodi knjigo o imetnikih.
Dolgoročne obveznosti iz naslova imenske zadolžnice ter rok odplačila
Vrsta
V EUR (brez centov)
I
2037
100.000.000
Skupaj
100.000.000
LETNO POROČILO 2024 DARS 227
d)
V EUR (brez centov)
2024
2023
Stanje na dan 1. 1.
1.269.289
1.408.469
Pridobitev novih obveznosti
772.917
940.775
Prenosi na kratkoročne finančne obveznosti
–819.036
–1.079.955
Stanje na dan 31. 12.
1.223.170
1.269.289
Izpostavljenost tveganju sprememb obrestnih mer
Družba DARS je izpostavljena obrestnemu tveganju, zato se je v preteklih letih v skladu s politiko aktivnega
upravljanja s finančnimi tveganji odločila, da bo zmanjšala izpostavljenost tveganju sprememb obrestnih mer na
trgu. Pregled izpostavljenosti obrestnemu tveganju je prikazan v spodnjih tabelah.
Pregled izpostavljenosti brez obrestne zaščite
(V odstotkih)
31. 12. 2024
31. 12. 2023
Delež dolga z variabilno obrestno mero
(brez obrestne zaščite)
30,64 %
31,70 %
Delež dolga s fiksno obrestno mero
69,11 %
67,90 %
Brezobrestni kredit
0,25 %
0,40 %
Skupaj
100,00 %
100,00 %
Pregled izpostavljenosti z obrestno zaščito
(V odstotkih)
31. 12. 2024
31. 12. 2023
Delež dolga z variabilno obrestno mero
(z obrestno zaščito)
19,84 %
11,50 %
Delež dolga s fiksno obrestno mero
79,92 %
88,10 %
Brezobrestni kredit
0,25 %
0,40 %
Skupaj
100,00 %
100,00 %
Analiza občutljivosti bančnih posojil na spremembe variabilnih obrestnih mer izkazuje, da bi morebitna
sprememba obrestne mere za sto bazičnih točk ob razmerju fiksne in variabilne obrestne mere na dan poročanja
povečala finančne odhodke za okoli 2,5 milijona evrov.
Za zavarovanje pred obrestnimi tveganji uporabljamo izvedene finančne instrumente (navadna obrestna
zamenjava), s katerimi zagotavljamo dolgoročno stabilnost določenega dela variabilnih obrestnih mer. Namen
varovanja je fiksiranje obrestne mere, s čimer je dosežen nespremenljiv denarni tok. Pri sklepanju poslov
obrestnih zamenjav sledimo načelu, da imajo posli obrestne zamenjave primerljive značilnosti posla varovane
postavke (nominalni znesek, ročnost, obračunsko obdobje). V skladu s politiko aktivnega upravljanja s finančnimi
tveganji družba sledi načelu, da se za sklenjene obrestne zamenjave uporablja računovodsko obračunavanje
varovanja pred tveganji, t. i. »hedge accounting«, kjer varovane postavke predstavljajo učinkovito varovalno
razmerje.
Skupna poštena vrednost poslov obrestnih zamenjav na dan 31. 12. 2024 znaša 4.295.006 evrov.
Sklenjene pogodbe za obrestne zamenjave po ročnosti
V EUR (brez centov)
31. 12. 2024
31. 12. 2023
Zapadlost v letu 2026
76.666.667
83.333.333
Zapadlost v letu 2027
62.000.000
67.000.000
Skupaj
138.666.667
150.333.333
Nominalna in knjigovodska vrednost instrumentov za varovanje pred obrestnimi tveganji
V EUR (brez centov)
Nominalna vrednost
instrumentov varovanja
Knjigovodska vrednost instrumentov varovanja
31. 12. 2024
31. 12. 2023
Skupaj
138.666.667
4.295.006
10.804.372
LETNO POROČILO 2024 DARS 228
Knjigovodska vrednost instrumentov varovanja je enaka pošteni vrednosti, ki je izračunana po metodi skupne
srednje neto sedanje vrednosti, v skladu z amortizacijskim načrtom posla in ob upoštevanju tržnih cen. Pošteno
vrednost uvrščamo v raven 2 hierarhije poštene vrednosti (model vrednotenja, ki neposredno ali posredno
temelji na tržnih podatkih).
V EUR (brez centov)
Sprememba vrednosti instrumentov
varovanja pripoznana v izkazu drugega
vseobsegajo
znesek, pripoznan v izkazu poslovnega
izida
31. 12. 2024
31. 12. 2024
Skupaj
3.894.740
0
II.4.1.20 Druge dolgoročne poslovne obveznosti
Med drugim je med dolgoročnimi poslovnimi obveznostmi družba DARS na dan 31. 12. 2023 izkazovala obveznost
iz naslova nadomestila za ustanovitev stavbne pravice, ki pa je na podlagi Letne izvedbene pogodbe (za izvajanje
naročila na podlagi 4. člena ZDARS-1 za leto 2025) konec leta 2024 v celoti, v znesku 15.428.851 evrov, prenesena
med kratkoročne obveznosti.
II.4.1.21 Kratkoročne finančne obveznosti
Kratkoročne finančne obveznosti v skupni višini 217.761.817 evrov predstavljajo:
a) kratkoročni del dolgoročnih finančnih obveznosti, ki zapadejo v plačilo v naslednjem letu, ter natečene
obresti iz posojil, izdanih obveznic in obveznosti iz naslova izpeljanih finančnih instrumentov v višini
217.053.898 evrov;
b) kratkoročne obveznosti iz najema v višini 707.919 evrov.
Gibanje kratkoročnih finančnih obveznosti v letu 2024
obveznosti do
bank brez obresti
obveznosti na
podlagi
obveznic brez
obresti
obveznosti za
druga
posojila brez
obresti
obveznosti do
bank za obresti
obveznosti
na podlagi
obveznic za
obresti
obveznosti za
druga posojila
za obresti
izvedeni
za obresti
Druge
obveznosti
Skupaj
Stanje na dan 1. 1. 2024
147.851.947
56.042.047
3.184.955
11.142.357
3.113.791
1.552.391
1.154.599
224.042.088
Povečanje
30.758.963
4.006.283
3.185.626
774.168
38.725.040
Prenosi iz dolgoročnih
obveznosti
141.520.367
61.758.920
3.184.955
206.464.243
Kratkoročna odplačila
–147.851.946
–56.042.047
–3.184.955
–34.757.342
–5.228.001
–3.184.413
–1.220.849
–251.469.554
Stanje na dan 31. 12. 2024
141.520.368
61.758.920
3.184.955
7.143.978
1.892.073
1.553.604
0
707.919
217.761.817
Gibanje kratkoročnih finančnih obveznosti v letu 2023
obveznosti do
bank brez obresti
obveznosti
na podlagi
obveznic
brez obresti
obveznosti
za druga
posojila
brez obresti
obveznosti
do bank za
obresti
izvedeni
obveznosti
na podlagi
obveznic za
obresti
obveznosti
za druga
posojila za
obresti
izvedeni
za obresti
obveznosti
do banke za
negativne
obresti od
depozitov
Druge
obveznosti
Skupaj
Stanje na dan 1. 1. 2023
135.448.243
0
3.184.955
6.224.133
0
3.117.571
1.553.070
28.346
0
1.126.021
150.682.339
Povečanje
32.231.963
5.216.338
3.182.912
0
0
1.295.360
41.926.573
Prenosi iz dolgoročnih
obveznosti
139.151.946
56.042.047
3.184.955
198.378.949
Kratkoročna odplačila
–126.748.243
–3.184.955
–27.313.739
–5.220.118
–3.183.591
–28.346
0
–1.266.782
–166.945.773
Stanje na dan
31. 12. 2023
147.851.947
56.042.047
3.184.955
11.142.357
0
3.113.791
1.552.391
0
0
1.154.599
224.042.088
v skupni višini 148.664.346 evrov predstavljajo:
a) del glavnice kratkoročnih bančnih posojil za financiranje investicijskih načrtov, ki zapadejo v plačilo v letu 2024
LETNO POROČILO 2024 DARS 229
Posojilodajalec
Stanje na
dan
31. 12. 2023
Stanje na dan
31. 12. 2024
Evropska investicijska banka V
6.000.000
6.000.000
6.000.000
6.000.000
Evropska investicijska banka VI
6.270.000
6.270.000
6.270.000
6.270.000
Evropska investicijska banka VII
11.363.636
11.363.636
11.363.636
11.363.636
Evropska investicijska banka VIII
16.666.667
16.666.667
16.666.667
16.666.667
Evropska investicijska banka IX
7.435.897
7.435.897
7.435.897
7.435.897
Evropska investicijska banka X
5.368.421
5.368.421
5.368.421
5.368.421
Evropska investicijska banka XI
0
2.368.421
0
2.368.421
Kreditanstalt für Wiederaufbau 267,5
16.718.750
16.718.750
16.718.750
16.718.750
Kreditanstalt für Wiederaufbau 51
5.666.667
5.666.667
5.666.667
5.666.667
Intesa Sanpaolo II
5.333.333
5.333.333
5.333.333
5.333.333
SID
3.703.704
3.703.704
3.703.704
3.703.704
Nova Ljubljanska banka I
26.100.000
17.400.000
26.100.000
17.400.000
Nova Ljubljanska banka II
21.378.205
21.378.205
21.378.205
21.378.205
OTP banka I (prej NKBM)
5.880.000
5.880.000
5.880.000
5.880.000
OTP banka II (prej SKB)
6.666.667
6.666.667
6.666.667
6.666.667
UniCredit Banka in Intesa Sanpaolo
3.300.000
3.300.000
3.300.000
3.300.000
Skupaj glavnice
147.851.947
141.520.368
147.851.947
141.520.368
b) natečene obresti od dolgoročnih bančnih posojil na dan 31. december 2024 v višini 7.143.978 evrov.
Kratkoročne finančne obveznosti za obresti se nanašajo na obresti, natečene do 31. decembra 2024. Obrestne
mere in način obračunavanja obresti za sklenjene posle so pogodbeno določeni in so bili 31. decembra 2024 v
intervalu od 0 do 4,89 odstotka letno.
K v višini 64.532.440 evrov predstavljajo obveznosti iz
naslova vračila glavnice ob dospetju obveznice v višini 61.758.920 evrov in 1.892.073 evrov obresti, natečenih do
31. decembra 2024.
Druge v višini 5.446.478 evrov se nanašajo na:
V EUR (brez centov)
31. 12. 2024
31. 12. 2023
Kratkoročni del glavnice posojila Regione Autonoma Friuli Venezia
3.184.955
3.184.955
Kratkoročne finančne obveznosti za natečene obresti od drugih
1.553.604
1.552.391
Kratkoročne obveznosti iz najema – glavnica*
749.665
1.195.260
Kratkoročne obveznosti iz najema – obresti
–41.747
–40.661
Skupaj
5.446.478
5.932.606
* Obveznosti iz najema so razkrite v postavki Dolgoročne finančne obveznosti.
II.4.1.22 Kratkoročne poslovne obveznosti
V EUR (brez centov)
31. 12. 2024
odstotkih
31. 12. 2023
Indeks
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev
61.178.339
56 %
56.940.402
107
Kratkoročne obveznosti za predujme
14.014
0 %
64.135
22
Kratkoročne obveznosti do delavcev
2.830.799
3 %
3.874.465
73
Kratkoročne obveznosti do države
41.398.017
38 %
28.954.836
143
- obveznosti za davek od dohodka pravnih oseb
10.950.879
10 %
2.490.999
440
- obveznosti za obračunani DDV
6.955.577
6 %
6.639.735
105
LETNO POROČILO 2024 DARS 230
V EUR (brez centov)
31. 12. 2024
odstotkih
31. 12. 2023
Indeks
- obveznosti za davke in prispevke izplačevalca iz
naslova plač in drugih prejemkov
2.171.608
2 %
2.585.578
84
- kratkoročna obveznost za stavbno pravico
15.428.851
14 %
11.659.086
132
- obveznosti iz naslova obračunanega pribitka k
cestnini
941.903
1 %
939.811
100
- druge obveznosti do države
4.949.200
5 %
4.639.625
107
Kratkoročne obveznosti do drugih
364.251
0 %
385.521
94
Kratkoročne obveznosti do podizvajalcev
2.586.411
2 %
1.093.758
236
Skupaj
108.371.830
100 %
91.313.116
119
Obveznosti družbe do dobaviteljev predstavljajo neplačane obveznosti za izvedena in obračunana dela pri gradnji
avtocest, ki so jih izvajali domači in tuji dobavitelji (vključno s pogodbeno zadržanimi zneski), obveznosti iz
naslova odškodnin pri pridobivanju zemljišč za posle v imenu RS in za njen račun, obveznosti iz poslovanja iz
naslova upravljanja in vzdrževanja avtocest ter druge kratkoročne poslovne obveznosti.
Pogodbeno zadržana sredstva predstavljajo varščino za dobro izvedbo del in se do izpolnitve vseh pogodbenih
obveznosti izvajalcev, vključno s prevzemom del, odpravo pomanjkljivosti in predajo garancij za odpravo napak
v garancijski dobi, zadržijo v višini do največ petih oziroma dveh odstotkov pogodbene vrednosti. Sredstva se
zadržujejo tudi zaradi nepredane dokumentacije, ki bi jo morali izvajalci skladno s pogodbo priložiti obračunski
situaciji. V večini primerov gre za izjavo izvajalcev, na podlagi katere se skladno z Zakonom o javnem naročanju
neposredno plačuje podizvajalcem, ki sodelujejo pri izvedbi pogodbenih del. Določena zadržana sredstva, ki jih
družba še vedno zadržuje, služijo kot zavarovanje za morebitne finančne obveznosti iz naslova prejetih zahtevkov
podizvajalcev, pri čemer so bili z izvajalci sklenjeni sporazumi. Po sklenjenih pogodbah zadržana sredstva
pripadajo izvajalcem oziroma podizvajalcem in se sprostijo ob izpolnitvi pogodbenih obveznosti ter predaji
zahtevane dokumentacije investitorju. Če obveznosti niso izpolnjene, se sredstva zadržijo do zaključka
garancijske dobe in sprostijo pod razveznim pogojem morebitnega nastanka napak v tem obdobju. Na zadnji dan
leta 2024 so kratkoročne obveznosti do dobaviteljev na podlagi zadržanih sredstev znašale 15.243.736 evrov, kar
predstavlja 25 odstotni delež vseh obveznosti do dobaviteljev.
Obveznosti družbe do delavcev predstavljajo predvsem obračunane decembrske plače ter nadomestila plač in
povračila stroškov, povezanih z delom zaposlenih v družbi, izplačane januarja 2025.
Dolgovi do članov uprave in članov nadzornega sveta na dan 31. 12. 2024 predstavljajo obračunane decembrske
plače oziroma sejnine ter nadomestila plač in povračila stroškov, povezanih z delom v družbi, izplačane januarja
2025.
Med kratkoročnimi poslovnimi obveznostmi je izkazan tudi kratkoročni del iz naslova nadomestila za stavbno
pravico, ki za leto 2025, v skladu z Letno izvedbeno pogodbo za izvajanje naročila na podlagi 4. člena ZDARS-1,
znaša 15.428.851 evrov.
Stavbna pravica je bila v skladu z ZDARS-1 ustanovljena v korist družbe DARS na zemljiščih v lasti Republike
Slovenije, na katerih so avtoceste kot objekti, ki so bili zgrajeni ali so se pričeli graditi pred uveljavitvijo ZDARS-1.
Po ZDARS-1 brezplačna stavbna pravica za zemljišča pod avtocestnim telesom se je s sprejetjem Zakona o
uravnoteženju javnih financ (31. 5. 2012) spremenila v odplačno stavbno pravico za obdobje 50 let (od 4.
decembra 2010 do 4. decembra 2060). Letno nadomestilo za stavbno pravic se plačuje v skladu z letno izvedbeno
pogodbo za izvajanje naročila na podlagi 4. člena ZDARS-1.
Vrednost nadomestila za stavbno pravico je bila na podlagi mnenja pooblaščenega ocenjevalca vrednosti
nepremičnin, podanega 7. junija 2012, določena v znesku 190.810.787 evrov brez DDV. Pooblaščeni ocenjevalec
vrednosti nepremičnin je 29. februarja 2016 na zahtevo Ministrstva za infrastrukturo ponovno izvedel cenitev
stavbne pravice, ki znaša 190.760.000 evrov brez DDV. Družba DARS je izvedla uskladitev vrednosti stavbne
pravice na novo ocenjeno vrednost, ki je sedaj za 50.787 evrov nižja od prvotno ocenjene. V skladu z ZGD-1 in
SRS 2016 družba stavbno pravico vodi med opredmetenimi osnovnimi sredstvi v postavki zemljišča.
Vlada je 13. decembra 2018 sprejela sklep o uvedbi pribitka k cestnini na določenih odsekih avtocestnega
omrežja, ki ga plačujejo cestninski zavezanci v okviru sistema DarsGo. Družba DARS kot upravljavec cestninskih
LETNO POROČILO 2024 DARS 231
cest je bila dolžna začeti obračunavati pribitek 1. januarja 2019. Zbrana sredstva so namenski prihodek proračuna
Republike Slovenije in se bodo lahko uporabila izključno za drugi tir železniške proge Divača–Koper. Pribitek se
obračunava vsem zavezancem z vozilom, katerega največja dovoljena masa presega 3,5 tone, ki prevozijo
cestninske odseke med Koprom in Ljubljano ter med Ljubljano in Šentrupertom. Na dan 31. 12. 2024 znaša
obveznost iz naslova obračunanega pribitka k cestnini 941.903 evrov.
Pregled kratkoročnih poslovnih obveznosti do dobaviteljev po zapadlosti na dan 31. december 2024
V EUR (brez centov)
Nezapadle
do 60 dni
nad 60 dni
Skupaj
Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
(tekoče obveznosti)
45.677.621
145.495
111.487
45.934.603
Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
(zadržani zneski)
15.243.736
15.243.736
Skupaj
60.921.356
145.495
111.487
61.178.338
Pregled obveznosti do dobaviteljev na dan 31. december 2024
V EUR (brez centov)
31. 12. 2024
POMGRAD d. d.
4.985.113
8,15 %
CGP, d. d.
4.296.716
7,02 %
Autobahnen und Schnellstraßen Finanzierungs Aktiengesellschaft
3.370.323
5,51 %
CP PTUJ d. d.
2.440.686
3,99 %
CENGIZ INSAAT SANAYI VE TICARET ANONIM SIRKETI
2.116.292
3,46 %
STRABAG, d. o. o.
2.102.798
3,44 %
DRI upravljanje investicij, d. o. o.
1.969.106
3,22 %
KOLEKTOR CPG, d. o. o.
1.907.759
3,12 %
ALPINE BAU GMBH, Salzburg - Podružnica Celje
1.888.452
3,09 %
GP KRK d. d., Krk, podružnica za gradnjo v Sloveniji
1.767.435
2,89 %
Ostali dobavitelji
34.333.659
56,12 %
Skupaj
61.178.338
100,00 %
II.4.1.23 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve
V EUR (brez centov)
31. 12. 2024
31. 12. 2023
Indeks
Kratkoročno vnaprej vračunani stroški
6.182.362
12 %
6.621.142
93
Kratkoročno odloženi prihodki
45.150.814
88 %
38.571.129
117
Skupaj
51.333.175
100 %
45.192.271
114
Med obveznostmi družbe so vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki, ki zajemajo vnaprej vračunane stroške:
- za izvedbo revizije računovodskih izkazov za leto 2024 v višini 32.112 evrov,
- za izvedbo drugih revizijskih postopkov, izdaja mnenja o poročilu o trajnostnosti za leto 2024, v višini
34.400 evrov,
- za svetovanje pri pripravi Letnega poročila za leto 2024 z vključeno izjavo o trajnostnosti v skladu s
standardi ESRS ter uredbo o taksonomiji EU v višini 37.800 evrov,
- za izvedbo aktuarskega izračuna rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine na dan 31. december
2023 v višini 760 evrov,
- za druge svetovalne storitve v višini 16.127 evrov,
- za odpravnine iz poslovnega razloga v višini 21.047 evrov,
- za nadzornega inženirja za zaključene investicijske projekte v višini 392.292 evrov,
- za izvedena dela na investicijah v letih 2024 v višini 103.825 evrov,
- za delo v višini 5.543.999 evrov, od tega 2.078.546 evrov za neizkoriščen letni dopust preteklega
leta, za neizkoriščene nadure v višini 732.737 evrov, za poslovno uspešnost zaposlenih za leto 2024
v višini 2.189.172 evrov, za spremenljivi prejemek uprave v višini 321.550 evrov in variabilni del
plače za zaposlene na vodilnih delovnih mestih, ki jim pripada variabilni del plače po pogodbi o
zaposlitvi, v višini 221.993 evrov.
LETNO POROČILO 2024 DARS 232
Kratkoročno odloženi prihodki nastanejo, če še niso opravljene sicer že zaračunane ali celo plačane storitve.
Kratkoročno odloženi prihodki družbe so bili oblikovani:
- za v letu 2024 zaračunane elektronske vinjete, ki so delno ali v celoti veljavne za uporabo avtocest
po koncu leta 2024, v skupni vrednosti 40.043.286 evrov;
- dobroimetje, naloženo na naprave DarsGo v znesku 4.907.733 evrov, zaračunano in plačano leta
2024, ki mu niso sledili cestninski prehodi v istem letu. Prihodki so odloženi, dokler uporabniki
storitev ne opravijo cestninskega prehoda;
- drugi kratkoročno odloženi prihodki v višini 199.795 evrov.
II.4.1.24 Potencialne obveznosti
Družba ima na dan 31. 12. 2024 v zunajbilančni evidenci izkazane naslednje potencialne obveznosti:
Na dan poročanja je bilo proti družbi vloženih za 12.221.636 evrov tožb (glavnice), od katerih 65,4 % izhaja s
področja gradenj in obnov avtocest in 28,3 % s področja vzdrževanja. Od navedenih tožb so bile na podlagi
pridobljenih pravnih mnenj in ocene poslovodstva oblikovane rezervacije iz naslova tožb v višini 4.002.152evrov
(glavnice in zamudne obresti) (pojasnilo II.4.1.15, Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve). Možne
obveznosti iz naslova tožb, za katere se z največ 50-odstotno verjetnostjo ocenjuje, da bo tožnik uspel v tožbenem
zahtevku, na dan 31. 12. 2024 znašajo 8.500.525 evrov (glavnice). Zneska obveze iz navedenih tožbenih
zahtevkov prav tako ni mogoče dovolj zanesljivo izmeriti. Glede na potek postopkov je težko z zadostno stopnjo
verjetnosti napovedati čas zaključka posamezne zadeve.
Naštete obveznosti na dan 31. 12. 2024 ne izpolnjuje pogojev za pripoznanje med bilančnimi postavkami, družba
pa iz tega naslova ne pričakuje materialnih posledic.
LETNO POROČILO 2024 DARS 233
II.4.2 Pojasnila k izkazu poslovnega izida
II.4.2.1 Čisti prihodki od prodaje
Čisti prihodki od prodaje po vrstah v letih 2024 in 2023
V EUR (brez centov)
2024
2023
Indeks 2024/2023
Prihodki od cestnin
533.648.553
97 %
509.227.172
105
- prihodki od prodaje vinjet
240.923.524
45 %
225.608.529
107
- prihodki od cestnine tovorni promet
274.568.417
51 %
265.489.662
103
- prihodki od tunela Karavanke
18.156.612
3 %
18.128.981
100
Prihodki od zakupnin za počivališča
10.304.546
2 %
10.159.704
101
Prihodki od zapor in prekomernih obremenitev
1.519.176
0 %
1.362.337
112
Prihodki od služnosti za bazne postaje in ostalo
1.062.352
0 %
905.886
117
Prihodki od zakupa optičnih vlaken
996.568
0 %
1.080.417
92
Prihodki po pogodbi o izvajanju naročila
382.854
0 %
287.541
133
Drugi prihodki od prodaje
2.282.368
0 %
2.272.352
100
prodaje
550.196.418
100 %
525.295.410
105
Prihodki od pobrane cestnine so leta 2024 znašali 533.648.553 evrov in predstavljajo 97 odstotkov vseh
prihodkov od prodaje ter so za 5 odstotkov višji kot leta 2023. Od tega znašajo prihodki od cestninjenja vozil,
težkih do 3,5 tone (vinjetni sistem), 240.923.524 evrov in predstavljajo 45 odstotkov prihodkov od pobrane
cestnine, prihodki od cestninjenja vozil, težjih od 3,5 tone, pa znašajo 274.568.417 evrov oziroma 51 odstotkov
prihodkov od pobrane cestnine. Prihodki od pobrane cestnine so podrobneje pojasnjeni v poglavjih I.5 in I.8.2.
Prihodkom od cestnine sledijo prihodki od zakupnin za počivališča, ki so leta 2024 znašali 10.304.546 evrov.
Prihodki od zakupnin nastanejo z oddajanjem v zakup pravice do uporabe zemljišč ob avtocestah za izvajanje
servisnih dejavnosti s področja gostinstva in postavitev bencinskih črpalk s servisi. V primerjavi z letom 2023 so
se povečali za odstotek.
Med prihodke od prodaje spadajo še prihodki od zapor in prekomernih obremenitev v višini 1.519.176 evrov,
prihodki od zakupa optičnih vlaken v višini 996.568 evrov in prihodki od zaračunanih služnosti v višini 1.062.352
evrov.
Prihodki po pogodbi za izvajanje naročila so leta 2024 znašali 382.854 evrov. Ti prihodki se nanašajo na izvajanje
nalog, ki jih družba DARS opravlja v imenu in za račun Republike Slovenije na podlagi letne izvedbene pogodbe
in 4. člena ZDARS-1. Naloge vključujejo prostorsko načrtovanje in umeščanje avtocest v prostor ter pridobivanje
nepremičnin za potrebe gradnje avtocest.
Druge prihodke od prodaje v višini 2.282.368 evrov predstavljajo prihodki od provizije, ustvarjene pri prodaji
avstrijskih vinjet, prihodki od prodaje naprav DarsGo, prihodki od vlek, pluženja, reševanja prometnih nezgod,
prihodki iz naslova najemnin za počitniške kapacitete in stanovanja, prihodki od prodaje odpadnega materiala in
ostali prihodki.
Čisti prihodki od prodaje so bili v celoti ustvarjeni na domačem trgu.
II.4.2.2 Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
Lastne storitve investicijskih vlaganj na avtocestah, ki jih ni zaračunala zunanjim izvajalcem storitev obnavljanja
avtocest, je družba v letu 2024 usredstvila. Prihodki od usredstvenih lastnih storitev so leta 2024 znašali
1.804.078 evrov.
LETNO POROČILO 2024 DARS 234
II.4.2.3 Drugi poslovni prihodki
V EUR (brez centov)
2024
2023
Indeks
Odprava dolgoročnih rezervacij
106.084
1 %
1.502.448
7
Odškodnine od zavarovalnic
3.025.203
18 %
1.904.789
159
Prihodki od porabe dolgoročno odloženih prihodkov*
8.391.367
50 %
891.849
941
Dobički od prodaje opreme
896.922
5 %
146.750
611
Dobički od prodaje nepremičnin
756.805
5 %
966.817
78
Državna pomoč nadomestila plač - sobivanje
6.064
0 %
3.733
162
Državna pomoč - povračilo nadomestila bolniških in drugih odsotnosti
1.139.966
7 %
1.264.518
90
Drugi poslovni prihodki
2.492.940
15 %
808.457
308
Drugi poslovni prihodki skupaj
16.815.351
100 %
7.489.359
225
* V letu 2023 se je izvedel popravek porabe dolgoročno odloženih prihodkov iz naslova evropskih in drugih sofinancerskih sredstev
zaradi spremembe v izračunu povprečne letne amortizacijske stopnje skupin sofinanciranih osnovnih sredstev. Popravek v višini
7.896.656 evrov je pod zneskom pomembnosti družbe, zato je bil pripoznan v izkazu poslovnega izida za leto 2023.
Odprava dolgoročnih rezervacij v višini 106.084 evrov med drugim vključuje odpravo rezervacij za spremenljivi
prejemek uprave za leto 2023 v znesku 50.563 evrov, odpravo rezervacij za neizkoriščen letni dopust za leto 2023
v znesku 16.498 evrov, odpravo rezervacij iz naslova neizkoriščenih nadur za leto 2023 v znesku 21.699 evrov in
odpravo rezervacij za tožbe v znesku 7.529 evrov.
Odškodnine zavarovalnic vključujejo odškodnine, prejete od zavarovalnic za odpravo škode, ki je nastala na
avtocestnih odsekih in objektih ob avtocestah. Leta 2024 jih je bilo za 3.025.203 evrov.
Prihodki od porabe dolgoročno odloženih prihodkov v višini 8.391.367 evrov se nanašajo v višini na porabo
prejetih nepovratnih sredstev Evropske unije in sofinancerskih sredstev, prejetih za financiranje priprave
prostorske in projektne dokumentacije ter graditve avtocest oziroma s tem povezane naloge (izboljšanje
prometne varnosti – graditev sistemov nadzora in vodenja prometa) ter druge projekte in porabo sredstev
unovčenih garancij ter zadržanih sredstev izvajalcev. Vrednost dolgoročno odloženih prihodkov se zmanjšuje
skladno z nastankom stroškov (obračunane amortizacije osnovnih sredstev in za zneske drugih vrst stroškov, za
katere so bila sredstva prejeta) ter se prenaša v prihodke.
Za pokritje stroškov odprave napak izvajalcev gradnje in obnavljanja avtocest ter drugih namenskih stroškov je
bilo porabljenih 157.605 evrov sredstev unovčenih garancij in 14.641 evrov zadržanih sredstev izvajalcev.
Drugi poslovni prihodki med ostalim vključujejo vnaprej vračunane prihodke iz naslova preveč izplačanih
dodatkov za koriščene praznične ure, odpise obveznosti iz naslova zadržanih sredstev, odpise obveznosti iz
naslova unovčenih finančnih zavarovanj in prenos iz neaktivnega računa DarsGo dobroimetja med prihodke.
II.4.2.4 Stroški in poslovni odhodki
V EUR (brez centov)
2024
2023
Indeks
Stroški materiala in nabavna vrednost prodanega blaga
11.154.719
3 %
16.732.049
67
Stroški storitev
59.577.296
17 %
55.516.427
107
Stroški dela
65.481.569
19 %
58.922.474
111
Amortizacija
204.967.208
59 %
198.022.120
104
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih
dolgoročnih sredstvih in opredmetenih OS
6.085.782
2 %
9.047.475
67
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih
236.015
0 %
112.701
209
Drugi poslovni odhodki
1.592.049
0 %
1.791.586
89
Poslovni odhodki skupaj
349.094.638
100 %
340.144.831
103
LETNO POROČILO 2024 DARS 235
V EUR (brez centov)
2024
2023
Indeks
Stroški materiala
2.873.017
26 %
2.822.390
102
Stroški energije
6.122.732
55 %
11.605.661
53
Stroški nadomestnih delov
716.636
6 %
692.606
103
Odpis drobnega inventarja
1.154.875
10 %
1.536.036
75
Drugi stroški materiala
287.459
3 %
75.356
381
Skupaj
11.154.719
100 %
16.732.049
67
Stroški materiala predstavljajo triodstotni delež vseh poslovnih odhodkov in so glede na leto 2023 nižji za 33
odstotkov.
V EUR (brez centov)
2024
2023
Indeks
Stroški nadzornega inženirja
790.671
1 %
819.138
97
Stroški vzdrževanja osnovnih sredstev
23.034.803
39 %
24.483.859
94
Najemnine
1.160.994
2 %
1.209.971
96
Stroški plačilnega prometa in zavarovalnih premij
7.822.210
13 %
5.663.975
138
Provizija od prodanih vinjet
6.307.869
11 %
6.429.184
98
Stroški študentskega dela
1.018.487
2 %
1.178.976
86
Stroški drugih storitev
19.442.263
33 %
15.731.324
124
Skupaj
59.577.296
100 %
55.516.427
107
Stroški storitev predstavljajo 17-odstotni delež vseh poslovnih odhodkov. Pomembnejše storitve v letu 2024 so
bili stroški vzdrževanja osnovnih sredstev (39-odstotni delež), provizije od prodanih vinjet (11-odstotni delež) ter
stroški plačilnega prometa in zavarovalnih premij (13-odstotni delež). Med stroški vzdrževanja so vključeni tisti
stroški investicijskih vzdrževalnih del na asfaltnih voziščih, ki ne izpolnjujejo pogojev pripoznanja po Slovenskem
računovodskem standardu 1, zato jih je treba pripoznati med stroške obdobja.
V EUR (brez centov)
2024
2023
Stroški prodaje (z amortizacijo)
43.042.787
40.181.518
Stroški splošnih dejavnosti (z amortizacijo)
298.138.005
288.128.213
- od tega amortizacija avtocestne infrastrukture
179.019.345
173.882.992
Skupaj
341.180.792
328.309.731
Podatki ne vključujejo prevrednotovalnih poslovnih odhodkov.
II.4.2.5 Stroški dela
Stroški dela zavzemajo 19-odstotni delež v vseh poslovnih odhodkih družbe DARS. Leta 2024 so bili za enajst
odstotkov višji kot leta 2023.
2024
2023
Indeks
Stroški plač
48.535.848
74 %
42.751.063
113
Stroški pokojninskih zavarovanj
4.868.490
7 %
4.470.217
109
Stroški drugih socialnih zavarovanj
4.166.121
6 %
3.811.782
114
Drugi stroški dela
7.911.110
12 %
7.889.413
100
Skupaj
65.481.569
100 %
58.922.474
111
Družba med stroški dela izkazuje tudi obračunane premije dodatnega pokojninskega zavarovanja v višini
1.088.872 evrov.
LETNO POROČILO 2024 DARS 236
Na zadnji dan leta 2024 je bilo v družbi zaposlenih 1276 delavcev. V povprečju je bilo leta 2024 v družbi zaposlenih
1254 delavcev (podatek je pridobljen na podlagi delovnih ur).
V letu 2024 je družba izplačevala plače na podlagi Podjetniške kolektivne pogodbe DARS, plače uprave družbe pa
tudi v skladu z Zakonom o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti RS in
samoupravnih lokalnih skupnosti (ZPPOGD, Ur. l. RS, št. 21/2010).
Povprečna plača v družbe DARS v letu 2024 (v evrih)
Leto 2024
Leto 2023
DARS
3.086
2.790
Republika Slovenija
2.395
2.221
Skupni izplačani bruto prejemki članov uprave družbe DARS so v letu 2024 znašali 804.815 evrov. V tabeli so
prikazani prejemki uprave DARS po posameznih članih.
V EUR brez centov
mag. David
Zagorc
mag. Valentin
Hajdinjak
SKUPAJ
predsednik uprave
od 7. 11. 2023 do
uprave od 7. 11.
2024
7. 12. 2023
1. 1. 2023 do
6. 11. 2024,
predsednik uprave
od 7. 11. 2024
delavski direktor
od 9. 5. 2019
predsednik uprave
od 10. 7. 2020 do
6. 11. 2023
15. 1. 2024
Bruto plače
163.439
2.778
150.776
148.949
130.674
596.616
Izplačilo spremenljivega prejemka
18.334
17.113
18.273
34.395
52.337
140.452
Odpravnina poslovni razlog
0
Odpravnina upokojitev
0
Poslovna uspešnost
2.340
1.216
2.340
2.340
1.105
1.040
10.381
Drugi prejemki - ZOUU
0
Regres
2.170
2.170
2.170
2.170
8.680
Bonitete
9.204
532
10.353
8.051
6.709
34.848
Povračila stroškov
1.664
40
1.743
1.672
1.512
6.631
Dodatno pokojninsko zavarovanje
2.904
46
597
1.047
2.614
7.208
SKUPAJ
200.054
21.725
186.252
198.624
53.442
144.718
804.815
Zaposlenim na podlagi pogodbe o zaposlitvi, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, so bili v letu 2024
izplačani bruto prejemki v višini 737.942 evrov.
Prejemki članov nadzornega sveta v letu 2024 so prikazani v spodnji tabeli.
Bruto znesek
v EUR
(brez centov)
Nadomestilo
za
opravljanje
funkcije v
nadzornem
svetu
Sejnine za
delo v
nadzornem
svetu
Nadomestilo
za
opravljanje
funkcije v
revizijski
komisiji
Sejnine za
delo v
revizijski
komisiji
Nadomestilo
za
opravljanje
funkcije v
kadrovski
komisiji
Sejnine za
delo v
kadrovski
komisiji
Nadomestilo
za
opravljanje
funkcije v
investicijski
komisiji
Sejnine za
delo v
investicijski
komisiji
Potni
Bonitete
Skupaj
Skupaj bruto
brez bonitete
in potnih
Sašo Rink
13.000
4.180
3.250
1.760
3.250
3.168
120
28.728
28.608
Anton Guzej
13.000
4.730
4.875
3.520
3.910
120
30.155
26.125
Tomaž
Kuntarič
13.000
3.905
3.250
3.300
3.250
2.508
120
29.333
29.213
mag. Andrej
Šušteršič
19.500
4.455
1.050
120
25.125
23.955
Igor Kolar
6.428
2.310
1.328
1.100
1.492
12.658
11.166
dr. Nevenka
Hrovatin
13.000
4.730
4.875
1.760
92
120
24.577
24.365
Janko Kramžar
14.300
4.455
2.437
3.282
4.063
3.168
172
120
31.997
31.705
Nataša
Ivančevič
13.000
4.730
3.250
1.760
872
120
23.732
22.740
LETNO POROČILO 2024 DARS 237
Bruto znesek
v EUR
(brez centov)
Nadomestilo
za
opravljanje
funkcije v
nadzornem
svetu
Sejnine za
delo v
nadzornem
svetu
Nadomestilo
za
opravljanje
funkcije v
revizijski
komisiji
Sejnine za
delo v
revizijski
komisiji
Nadomestilo
za
opravljanje
funkcije v
kadrovski
komisiji
Sejnine za
delo v
kadrovski
komisiji
Nadomestilo
za
opravljanje
funkcije v
investicijski
komisiji
Sejnine za
delo v
investicijski
komisiji
Potni
Bonitete
Skupaj
Skupaj bruto
brez bonitete
in potnih
Martin Stožir
13.000
4.730
3.250
3.168
120
24.268
24.148
Branko Švigelj
6.572
1.870
1.643
660
299
120
11.165
10.745
Mojca
Lahajner
3.250
3.520
236
7.006
6.770
Marko Žitnik
3.250
3.168
6.418
6.418
Skupaj
124.800
40.095
13.812
13.622
14.346
7.040
17.062
15.180
8.124
1.082
255.163
245.957
Na dan 31. 12. 2024 družba nima terjatev ali obveznosti do članov nadzornega sveta, razen obveznosti za
prejemke iz naslova sejnin in opravljanja funkcij iz decembra, ki so bile izplačane januarja 2025.
Na dan 31. 12. 2024 družba nima terjatev ali obveznosti do članov uprave, razen obveznosti za plače iz decembra,
ki so bile izplačane januarja 2025.
II.4.2.6 Odpisi vrednosti
Pregled prevrednotovalnih poslovnih odhodkov pri opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstvih v letu
2024.
V EUR (brez centov)
2024
2023
Indeks
Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih sredstev
7.246.417
3 %
6.491.816
112
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev
192.540.608
91 %
186.355.590
103
Amortizacija stavbne pravice
3.926.356
2 %
3.926.356
100
Amortizacija naložbenih nepremičnin
29.693
0 %
29.693
100
Amortizacija najetih osnovnih sredstev
1.224.135
1 %
1.218.665
100
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih in
opredmetenih osnovnih sredstvih
6.085.782
3 %
9.047.475
67
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih
236.015
0 %
112.701
209
Skupaj
211.289.005
100 %
207.182.295
102
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev zajema tudi amortizacijo stavbne pravice in je v letu 2024 znašala
3.926.356 evrov. Stavbna pravica je bila v skladu z ZDARS-1 ustanovljena v korist družbe DARS na zemljiščih v
lasti Republike Slovenije, na katerih so avtoceste kot objekti, ki so bili zgrajeni ali so se pričeli graditi pred
uveljavitvijo ZDARS-1. Stavbna pravica je ustanovljena za obdobje 50 let.
Amortizacija je v letu 2024 višja glede na leto 2023 predvsem iz naslova obračunane amortizacije opredmetenih
osnovnih sredstev – avtocest, ki so bila aktivirana v drugi polovici leta 2023 v višini 76.923.747 evrov.
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstvih se med drugim
nanašajo na:
- izgube pri izločitvi in pri ugotovljenih primanjkljajih premičnih osnovnih sredstev v višini 88.818
evrov;
- izgube zaradi oslabitve in uničenja naprav DarsGo v višini 106.484 evrov;
- popisni primanjkljaj pri OS (manko OS) v višini 3.665 evrov;
- izgube zaradi prodaje nepremičnin v višini 11.188 evrov;
- delni odpis investicij v teku v višini 79.538 evrov;
- izgube zaradi izločitve objektov v višini 149.389 evrov;
- izločitev zgornjega ustroja avtocest in hitrih cest z ograjami ob izvedbi obnov in rekonstrukcij v višini
5.646.700 evrov.
LETNO POROČILO 2024 DARS 238
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih vključujejo predvsem oblikovanje popravkov vrednosti
in odpise terjatev v višini 236.015 evrov.
II.4.2.7 Drugi poslovni odhodki
Drugi poslovni odhodki so v letu 2024 znašali 1.592.049 evrov in so za 11 odstotkov nižji kot leta 2023. V postavko
drugi poslovni odhodki so vključeni:
- dolgoročno vnaprej vračunani stroški iz naslova pričakovanih izgub v zvezi z odškodninskimi zahtevki
za tožbe, povezane z gradnjo in obnavljanjem avtocest, v višini 559.338 evrov (319.673 evrov v letu
2023) in za tožbe delavcev iz naslova delovnih razmerij v višini 50.049 evrov (759.430 evrov v letu
2023);
- stroški v višini 237.403 evrov (119.274 evrov v letu 2023), nastali v povezavi z vlaganji v druge
državne necestninske ceste, ki ne spadajo v omrežje avtocest in hitrih cest v pristojnosti upravljanja
družbe DARS. Ta vlaganja družbi ne prinašajo nobenih gospodarskih koristi, zato niso izkazana med
opredmetenimi osnovnimi sredstvi družbe. Po mnenju Ministrstva za infrastrukturo je Zakon za
uravnoteženje javnih financ (ZUJF), ki je posegel s spremembami in dopolnitvami tudi v Zakon o
družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (ZDARS-1), družbi DARS naložil tudi izgradnjo določenih
državnih cest, ki niso avtoceste v smislu Zakona o cestah in podzakonskih aktov o kategorizaciji, ki
so bile načrtovane v Resoluciji o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji
(ReNPIA). ZUJF je v definicijo pojma »avtocesta« poleg avtocest in hitrih cest vključil tudi druge
državne ceste, ki so bile načrtovane v nacionalnem programu, ki ureja izgradnjo avtocest;
- drugi poslovni odhodki v višini 745.260 evrov (593.209 evrov v letu 2023), ki med ostalim zajemajo
stroške v zvezi s počitniškimi kapacitetami, prispevke za stavbno zemljišče NUSZ in stroške povezane
s srečanji zaposlenih.
II.4.2.8 Finančni prihodki
V EUR (brez centov)
2024
2023
Indeks
Finančni prihodki iz posojil, danim drugim
14.975.050
9.888.672
151
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih
32.187
7.303
441
15.007.237
9.895.975
152
Finančni prihodki iz danih posojil izhajajo predvsem iz obresti iz sklenjenih depozitov, ki so posledica aktivnega
upravljanja s presežnimi likvidnimi sredstvi. Povprečna ponderirana obrestna mera depozitov v 2024 znaša
3,16 %.
II.4.2.9 Finančni odhodki
V EUR (brez centov)
2024
2023
Indeks
Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank
24.611.829
25.704.008
96
Finančni odhodki iz izdanih obveznic
4.424.095
5.633.564
79
Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti:
3.790.751
4.154.059
91
- obračunane obresti dolgoročnih kreditov prejetih od drugih
3.585.086
3.571.052
100
- negativne obresti od depozitov
0
350.000
0
- čiste obresti za rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine
158.378
176.458
90
- obresti iz naslova najemov
47.102
50.832
93
- negativne obresti iz izpeljanih finančnih instrumentov
0
5.486
0
- negativne tečajne razlike
185
230
80
Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
9.981
9.724
103
32.836.656
35.501.354
92
LETNO POROČILO 2024 DARS 239
Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank, predstavljajo obračunane obresti dolgoročnih kreditov. Povprečna
ponderirana obrestna mera dolgoročnih kreditov je na dan 31. december 2024 znašala 2,48 odstotka.
Finančni odhodki iz izdanih obveznic predstavljajo obračunane obresti iz izdanih dolgoročnih vrednostnih
papirjev. Povprečna ponderirana obrestna mera dolgoročnih vrednostnih papirjev je na dan 31. december 2024
znašala 2,99 odstotka.
II.4.2.10 Drugi prihodki
V EUR (brez centov)
2024
2023
Indeks
Prejete odškodnine in pogodbene kazni
215.639
244.055
88
Drugi prihodki
306.545
123.815
248
Skupaj drugi prihodki
522.184
367.870
142
II.4.2.11 Drugi odhodki
V EUR (brez centov)
2024
2023
Indeks
Plačane odškodnine
137.030
623.139
22
Donacije
163.763
273.014
60
Drugi odhodki
535
327
163
Skupaj drugi odhodki
301.327
896.481
34
II.4.2.12 Davek od dohodka pravnih oseb
Davek od dohodka pravnih oseb je obračunan po Zakonu o davku od dohodka pravnih oseb (ZDDPO-2). Davek
od dohodka za leto 2024 je obračunan po 22-odstotni stopnji na obdavčljivi dobiček, ki ga je ustvarila družba v
davčnem obdobju.
V EUR (brez centov)
2024
2023
1
Prihodki
584.345.269
546.004.108
2
Odhodki
382.232.621
376.542.665
3
Celotni dobiček (1 – 2)
202.112.648
169.461.443
4
Zmanjšanje prihodkov
32.573
15.443
5
Povečanje prihodkov
0
0
6
Zmanjšanje odhodkov za oblikovanje rezervacij in prevrednotenje terjatev
173.489
70.846
7
Zmanjšanje odhodkov, drugi nepriznani odhodki
16.107.235
14.938.901
8
Povečanje priznanih odhodkov
470.647
338.850
9
Razlika med davčno priznanimi prihodki in odhodki
217.890.151
184.116.897
(1 –2 – 4 + 5 + 6 + 7 – 8)
10
Davčna osnova (9)
217.890.151
184.116.897
11
Sprememba davčne osnove zaradi spremembe računovodskih usmeritev in popravkov
napak
–101.911
–189.857
12
Povečanje davčne osnove za izkoriščene davčne olajšave
14.975
13.467
13
Olajšava za investiranje
6.214.999
7.876.234
14
Olajšava za zaposlovanje invalidov
620.382
592.053
15
Olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju
8.858
5.653
16
Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
1.088.872
1.022.512
17
Olajšava za donacije
129.500
223.300
18
Olajšava za vlaganje v digitalni in zeleni prehod po 55.c členu ZDDPO-2
556.773
697.839
LETNO POROČILO 2024 DARS 240
V EUR (brez centov)
2024
2023
19
Olajšava za zaposlovanje brezposelnih oseb po 55. b členu ZDDPO-2
1.081.314
663.165
20
Osnova za davek (10 + 11 + 12 – 13 – 14 – 15 –16 –17– 18–19)
208.102.516
172.859.753
21
Davek od dohodkov pravnih oseb
45.782.554
32.843.353
Celotni dobiček, ugotovljen v izkazu poslovnega izida, zmanjšan za obveznost za davek od dohodka pravnih oseb
za obračunsko obdobje ter za odložene davke, predstavlja čisti poslovni izid obračunskega obdobja. V izkazu
poslovnega izida je izkazan davek iz dobička v višini 45.826.301 evrov. Razliko v višini 43.747 evrov predstavlja
doplačilo davka od dohodka pravnih oseb za leti 2022 in 2023 iz naslova uveljavljanja davčnih olajšav za zeleni
prehod.
V EUR (brez centov)
2024
2023
Obračunani davek
–45.826.301
–32.843.353
Odloženi davek
3.029.810
3.849.590
Davki
42.796.492
28.993.763
V EUR (brez centov)
2024
2023
Poslovni izid pred davki
202.112.648
169.461.443
Davki
–42.796.492
–28.993.763
21,17 %
17,11 %
Terjatve za odloženi davek so pripoznane za zneske davka od dobička, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih.
Efektivna davčna stopnja, izračunana kot kvocient med celotnim davkom in celotnim poslovnim izidom pred
davki za leto 2024, znaša 21,17 odstotka.
II.4.3 Pojasnila k izkazu vseobsegajočega donosa
V EUR (brez centov)
2024
2023
19.
159.316.156
140.467.680
20.
Učinkoviti del sprememb v pošteni vrednosti instrumenta za varovanje pred
tveganjem pred spremenljivostjo obrestnih mer
–6.509.366
–6.468.036
Sprememba odloženih davkov
1.432.061
904.796
pripoznan v izkaz poslovnega
izida
5.077.306
5.563.240
21.
Aktuarski čisti dobički/izgube iz naslova odpravnin ob upokojitvi
–101.911
–189.857
poslovnega izida
101.911
189.857
22.
154.136.940
134.714.583
Spremembe rezerv, nastalih zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti v višini 6.509.366 evrov, predstavljajo
učinkoviti del sprememb v pošteni vrednosti instrumenta za varovanje pred tveganjem pred spremenljivostjo
obrestnih mer. Druge sestavine kapitala v višini 1.330.149 evrov pa sestavljajo sprememba odloženih davkov v
višini 1.432.061 evrov in aktuarski čisti dobički/izgube iz naslova odpravnin ob upokojitvi v višini 101.911 evrov.
LETNO POROČILO 2024 DARS 241
II.4.4 Pojasnila k izkazu denarnih tokov
V EUR (brez centov)
2024
2023
Čisti denarni tok pri poslovanju
394.576.371
368.266.618
Čisti denarni tok pri investiranju
–167.237.227
–180.525.741
Čisti denarni tok pri financiranju
–246.186.795
–164.579.621
18.847.651
23.161.257
Čista sprememba denarnih sredstev in njihovih ustreznikov družbe je v letu 2024 znašala –18.847.651 evrov, saj
je bil pozitivni denarni tok iz poslovanja manjši od negativnih denarnih tokov iz naložbenja in financiranja.
Družba je ustvarila za 391.634.668 evrov dobička iz poslovanja pred spremembami čistih kratkoročnih sredstev.
Med spremembami kratkoročnih sredstev so na denarni tok pozitivno vplivale najbolj spremembe stanja
poslovnih terjatev in pasivnih časovnih razmejitev in rezervacij, negativno pa stanja poslovnih dolgov in aktivnih
časovnih razmejitev.
Na negativni denarni tok iz naložbenja v višini 167.237.227 evrov so vplivali predvsem izdatki za pridobitev
nepremičnin, zgradb, opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev v višini 207.990.903 evre in izdatki za
finančne naložbe v višini 307.000.000 evrov.
Na negativni denarni tok iz financiranja v višini 246.186.795 evrov pa so najbolj vplivala odplačila finančnih
obveznosti v višini 208.299.798 evrov in obresti v višini 37.886.996 evrov.
II.5 Poslovna tveganja
Tveganja so predstavljena v poslovnem delu letnega poročila v poglavju I.7.
II.6 Posli z lastniki in njihovimi povezanimi
družbami
Edina ustanoviteljica in delničarka družbe DARS je Republika Slovenija, ki jo skladno z novim Zakonom o
Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1/Ur. l. RS, št. 25/2014) zastopa SDH.
Z lastniki povezane družbe so tiste, v katerih imata Republika Slovenija in SDH skupno neposredno najmanj 20-
odstotni lastniški delež. Seznam teh družb je objavljen na spletni strani SDH (http://www.sdh.si/sl-si/upravljanje-
nalozb/seznam-nalozb).
Pregled transakcij za leto 2024 z družbami, kjer ima država posredno ali neposredno prevladujoč vpliv:
2024
Transakcije iz naslova prodaje
159.266.780
Transakcije iz naslova nabave
60.577.250
Transakcije iz finančnih obveznosti
63.734.444
Transakcije iz finančnih naložb
4.960.847
288.539.321
Večina prodaje se je nanašala na storitve, povezane s cestninjenjem. Največje nabave so se nanašale na strošek
energije, provizijo za prodane vinjete, stroške zavarovanj ter nadgradnjo sredstev sistema DarsGo, stroške
gradenj in obnov avtocest ter stroške storitev nadzornega inženirja.
LETNO POROČILO 2024 DARS 242
Poleg navedenih terjatev in obveznosti na dan 31. 12. 2024 družba DARS izkazuje do družb, kjer ima država
posredno ali neposredno prevladujoč vpliv, naslednja stanja:
31. 12. 2024
Stanje kratkoročnih terjatev
8.121.770
Stanje kratkoročnih obveznosti
9.683.438
Stanje kratkoročnih finančnih obveznosti iz posojil
42.481.909
Stanje dolgoročnih finančnih obveznosti iz posojil
171.942.593
Stanje dolgoročnih naložb - depoziti
40.000.000
Stanje kratkoročnih finančnih naložb - IRS posli
883.984
Stanje kratkoročnih terjatev za obresti
186.929
Stanje dolgoročnih terjatev za obresti
2.661.378
Stanje kratkoročnih obveznosti za obresti
802.882
276.764.883
Vse transakcije med povezanimi osebami potekajo po tržnih cenah.
Posli med DARS in Republiko Slovenijo so razkriti v okviru ostalih pojasnil.
II.7 Dogodki po datumu bilance stanja
Pomembnejši poslovni dogodki po datumu sestavitve bilance stanja:
Januar 2025
Družba je dne 10. 1. 2025 vpisala v sodni register zmanjšanje osnovnega kapitala po sklepu skupščine z dne 30.
8. 2024, s čimer je pričel teči 6-mesečni rok iz 375. člena ZGD-1. Aktivnosti v zvezi s prenosom zemljišč na lastnike
se bodo predvidoma izvedle v juliju in avgustu 2025.
Ostali dogodki so razkriti v poslovnem delu Letnega poročila.
Dogodki, ki so se zgodili po datumu bilance stanja, niso vplivali na računovodske izkaze družbe DARS za leto 2024.
II.8 Revidiranje letnega poročila za leto
2024
Pogodbeni znesek storitve revidiranja letnega poročila za leto 2024 za družbo DARS znaša 38.340 evrov (brez
DDV), znesek za druge storitve dajanja zagotovil v zvezi s Poročilom o trajnostnosti in Poročilom o prejemkih pa
znaša v višini 35.840 evrov (brez DDV). Revizijo je opravila družba BDO Revizija d.o.o. iz Ljubljane.
LETNO POROČILO 2024 DARS 243
II.9 Revizorjevo poročilo
LETNO POROČILO 2024 DARS 244
LETNO POROČILO 2024 DARS 245
LETNO POROČILO 2024 DARS 246
LETNO POROČILO 2024 DARS 247