Kemična industrija Celje, d. d.
Kidričeva 26, SI-3001 Celje, Slovenija
Letno poročilo
družbe Cinkarna Celje, d. d.,
za leto 2025
April 2026
1
Kazalo vsebine
1 Analiza razvoja in uspešnost poslovanja ter položaj družbe ...................................... 4
1.1 Zgoščen prikaz poslovanja in alternativnih meril uspešnosti ........................................... 4
1.2 Pismo Uprave ........................................................................................................... 5
1.3 Poročilo Nadzornega sveta ......................................................................................... 8
1.4 Notranjerevizijsko poročilo........................................................................................ 11
1.5 Izpostavljeni dogodki ............................................................................................... 12
1.6 Predstavitev podjetja ............................................................................................... 15
1.6.1 Organizacijska struktura ........................................................................................ 15
2 Upravljanje podjetja ................................................................................................ 16
2.1 Izjava o upravljanju družbe ...................................................................................... 16
2.2 Obvladovanje tveganj .............................................................................................. 18
2.3 Delovanje skupščine in pravice delničarjev ................................................................. 25
3 Strateške usmeritve in prihodnji razvoj ................................................................... 26
3.1 Strateški cilji in usmeritve ........................................................................................ 26
3.2 Načrti za leto 2026 .................................................................................................. 26
3.3 Izvedene in načrtovane investicije ............................................................................. 27
3.3.1 Izvedene investicije ............................................................................................... 27
3.3.2 Načrtovane investicije ............................................................................................ 27
3.4 Razvoj in raziskave .................................................................................................. 28
4 Poslovanje ............................................................................................................... 29
4.1 Poslovni izid ............................................................................................................ 31
4.2 Odhodki in stroški.................................................................................................... 31
4.3 Sredstva in viri ........................................................................................................ 32
4.4 Delnice in dividende ................................................................................................. 35
5 Izjava o trajnostnosti .............................................................................................. 37
5.1 ESRS 2 Splošna razkritja .......................................................................................... 37
5.1.1 [BP] Podlaga za pripravo ........................................................................................ 37
5.1.1.1 [BP-1] Splošna podlaga za pripravo izjav o trajnostnosti ............................... 37
5.1.1.2 [BP-2] Razkritja v zvezi s posebnimi okoliščinami ......................................... 38
5.1.2 [GOV] Upravljanje ................................................................................................. 42
5.1.2.1 [GOV-1] Vloga upravnih, poslovodnih in nadzornih organov ........................... 42
5.1.2.2 [GOV-2] Informacije, predložene upravnim, poslovodnim in nadzornim organom
podjetja, ter trajnostnostne zadeve, ki jih ti organi obravnavajo ................................... 48
5.1.2.3 [GOV-3] Vključitev s trajnostnostjo povezane uspešnosti v sisteme spodbud ... 49
5.1.2.4 [GOV-4] Izjava o skrbnem pregledu ........................................................... 49
5.1.2.5 [GOV-5] Upravljanje tveganj in notranje kontrole poročanja o trajnostnosti ..... 50
5.1.3 [SBM] Strategija ................................................................................................... 51
5.1.3.1 [SBM-1] Strategija, poslovni model in vrednostna veriga ............................... 51
5.1.3.2 [SBM-2] Interesi in stališča deležnikov ........................................................ 61
5.1.3.3 [SBM-3] Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s
strategijo in poslovnim modelom ............................................................................... 63
5.1.4 [IRO] Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti ........................................................ 71
5.1.4.1 [IRO-1] Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov,
tveganj in priložnosti ............................................................................................... 71
5.1.4.2 [IRO-2] Zahteve po razkritju iz ESRS, zajete v izjavi podjetja o trajnostnosti ... 72
[GOV-1] Vloga upravnih,poslovodnih in nadzornih organov; str. 42 - 46 ........................ 77
[GOV-1] Vloga upravnih,poslovodnih in nadzornih organov; str. 46 ............................... 77
[GOV-4] Izjava o skrbnem pregled; str.49 - 50 ........................................................... 77
[SBM-1] Strategija, poslovni model in vrednostna veriga; str. 51 .................................. 77
5.2 [E] Okoljske informacije ........................................................................................... 82
5.2.1 Poročilo o okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnostih in naložbah – ESRS 2 ............. 82
5.2.1.1 Delež prihodkov od proizvodov ali storitev, povezanih z gospodarskimi
dejavnostmi, sprejemljivimi s taksonomijo – razkritje za leto 2025 ................................ 84
5.2.1.2 Delež naložb v osnovna sredstva pri proizvodih ali storitvah, povezanih z
gospodarskimi dejavnostmi, sprejemljivimi s taksonomijo ............................................ 85
5.2.1.3 Delež naložb v osnovna sredstva pri proizvodih ali storitvah, povezanih z
gospodarskimi dejavnostmi, sprejemljivimi s taksonomijo – razkritje za leto 2025 .......... 87
5.2.1.4 Delež naložb v obratna sredstva pri proizvodih ali storitvah, povezanih z
gospodarskimi dejavnostmi, sprejemljivimi s taksonomijo ............................................ 88
2
5.2.1.5 Delež naložb v obratna sredstva pri proizvodih ali storitvah, povezanih z
gospodarskimi dejavnostmi, sprejemljivimi s taksonomijo – razkritje za leto 2025 .......... 90
5.2.1.6 Zbirne tabele o bistvenih prispevkih glede na dejavnost ................................ 91
5.2.1.7 Informacije iz člena 8 (6) in (7) o razkritju dejavnosti na področju jedrske
energije in plina (priloga XII Delegirane uredbe Komisije EU 2022/1214). ...................... 92
5.2.2 [E1] Podnebne spremembe .................................................................................... 95
5.2.2.1 [GOV-3] Vključitev s trajnostnostjo povezane uspešnosti v sisteme spodbud ... 95
5.2.2.2 [SBM-3] Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s
strategijo in poslovnim modelom ............................................................................... 95
5.2.2.3 [IRO-1] Opis postopkov za prepoznavanje ter ocenjevanje pomembnih, s
podnebjem povezanih vplivov, tveganj in priložnosti .................................................. 100
5.2.2.4 [E1-1] Načrt za prehod za blažitev podnebnih sprememb ............................ 105
5.2.2.5 [E1-2] Politike, povezane z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem
nanje 108
5.2.2.6 [E1-3] Ukrepi in sredstva v zvezi s politikami podnebnih sprememb ............. 110
5.2.2.7 [E1-4] Cilji, povezani z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje ...
............................................................................................................ 114
5.2.2.8 [E1-5] Poraba energije in mešanica .......................................................... 120
5.2.2.9 [E1-6] Bruto obsegi 1, 2, 3 in skupne emisije toplogrednih plinov ................. 121
5.2.2.10 [E1-7] Odstranjevanje toplogrednih plinov in projekti za zmanjšanje emisij
toplogrednih plinov, financirani z ogljikovimi dobropisi ............................................... 127
5.2.2.11 [E1-8] Interno določanje cen ogljika ..................................................... 127
5.2.2.12 [E1-9] Predvideni finančni učinki zaradi materialnih fizičnih in prehodnih
tveganj ter potencialnih priložnosti, povezanih s podnebjem ....................................... 127
5.2.3 [E2] Onesnaževanje ............................................................................................ 134
5.2.3.1 [E2 IRO-1] Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov,
tveganj in priložnosti, povezanih z onesnaževanjem .................................................. 134
5.2.3.2 [E2-1] Politike v povezavi z onesnaženjem ................................................ 137
5.2.3.3 [E2-2] Ukrepi in viri v zvezi z onesnaževanjem .......................................... 139
5.2.3.4 [E2-3] Cilji v zvezi z onesnaževanjem ....................................................... 141
5.2.3.5 [E2-4] Onesnaženje zraka, vode in podzemne vode .................................... 144
5.2.3.6 [E2-5] Snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost, in snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost
............................................................................................................ 147
5.2.3.7 [E2-6] Predvideni finančni učinki pomembnih z onesnaževanjem povezanih
tveganj in priložnosti ............................................................................................. 150
5.2.4 [E3] Vodni viri .................................................................................................... 152
5.2.4.1 [IRO-1] Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov,
tveganj in priložnosti, povezanih z vodnimi viri ......................................................... 152
5.2.4.2 [E3-1] Politike v povezavi z vodnimi viri .................................................... 153
5.2.4.3 [E3-2] Ukrepi in viri v zvezi z vodnimi viri ................................................. 154
5.2.4.4 [E3-3] Cilji v zvezi z vodnimi viri .............................................................. 154
5.2.4.5 [E3-4] Odvzemi vode .............................................................................. 155
5.2.5 [E5] Raba virov in krožno gospodarstvo ................................................................. 157
5.2.5.1 [IRO-1] Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov,
tveganj, povezanih z rabo virov in krožnim gospodarstvom ........................................ 157
5.2.5.2 [E5-1] Politike v povezavi s krožnim gospodarstvom ................................... 158
5.2.5.3 [E5-2] Ukrepi in viri v zvezi z rabo virov in krožnim gospodarstvom .............. 159
5.2.5.4 [E5-3] Cilji v zvezi z rabo virov in krožnim gospodarstvom .......................... 160
5.2.5.5 [E5-4] Pritok virov .................................................................................. 161
5.2.5.6 [E5-5] Odtok virov ................................................................................. 161
5.3 [S] Socialne informacije ......................................................................................... 164
5.3.1 [S1] Lastna delovna sila ....................................................................................... 164
5.3.1.1 [SBM-3] Bistveni vplivi, tveganja in priložnosti ........................................... 164
5.3.1.2 [S1-1] Politike povezane z lastno delovno silo ............................................ 166
5.3.1.3 [S1–2] Procesi vključevanja lastnih delavcev in njihovih predstavnikov pri
obravnavi vplivov .................................................................................................. 169
5.3.1.4 [S1–3] Procesi za odpravljanje negativnih vplivov in kanali za izražanje skrbi
lastne delovne sile ................................................................................................. 170
5.3.1.5 [S1–4] Ukrepi za obravnavo bistvenih vplivov na lastno delovno silo ter pristopi
k obvladovanju tveganj in izkoriščanju priložnosti ter njihova učinkovitost .................... 171
5.3.1.6 [S1–5] Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem
pozitivnih vplivov ter upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti .......................... 175
5.3.1.7 [S1–6] Značilnosti zaposlenih v podjetju ................................................... 175
5.3.1.8 [S1–7] Značilnosti delavcev, nezaposlenih v lastni delovni sili podjetja......... 177
3
5.3.1.9 [S1–8] Pokritost s kolektivnimi pogajanji in socialni dialog........................... 177
5.3.1.10 [S1–9] Kazalniki raznolikosti ................................................................ 178
5.3.1.11 [S1–10] Dostojne plače ....................................................................... 178
5.3.1.12 [S1–11] Socialna zaščita ........................................................................... 179
5.3.1.13 [S1–12] Invalidi ....................................................................................... 179
5.3.1.14 [S1–13] Kazalniki usposabljanja ter razvoja znanj in spretnosti ...................... 180
5.3.1.15 [S1–14] Kazalniki zdravja in varnosti .......................................................... 180
5.3.1.16 [S1–15] Kazalniki usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ................... 182
5.3.1.17 [S1–16] Kazalniki prejemkov (plačna vrzel in skupni prejemki) ..................... 182
5.3.1.18 [S1–17] Incidenti, pritožbe in resni vplivi na človekove pravice ...................... 183
5.3.2 [S3] Prizadete skupnosti ...................................................................................... 184
5.3.2.1 [S3-SBM3] Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s
strategijo in poslovnim modelom................................................................................ 184
5.3.2.2 [IRO - 1] Opis postopkov za prepoznavanje ter ocenjevanje pomembnih vplivov,
tveganj in priložnosti na področju S3 .......................................................................... 185
5.3.2.3 [S3-1] Politike v zvezi s prizadetimi skupnostmi ........................................... 186
5.3.2.4 [S3-2] Postopki za sodelovanje s prizadetimi skupnostmi v zvezi z vplivi ......... 188
5.3.2.5 [S3-3] Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih
lahko prizadete skupnosti izrazijo pomisleke ................................................................ 188
5.3.2.6 [S3-4] Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na prizadete skupnosti
ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi s
prizadetimi skupnostmi ter učinkovitost navedenih ukrepov .......................................... 189
5.3.2.7 [S3-5] Cilji, povezani z obvladovanjem pomembnih negativnih vplivov,
napredovanjem pozitivnih vplivov ter obvladovanjem tveganj in priložnosti ..................... 192
5.4 [G1] Poslovno ravnanje .......................................................................................... 195
5.4.1 [IRO-1] Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in
priložnosti .............................................................................................................. 195
5.4.2 [G1-1] Politike poslovnega ravnanja in korporativna kultura ..................................... 196
5.4.3 [G1-2] Upravljanje odnosov z dobavitelji ................................................................ 198
5.4.4 [G1-3] Preprečevanje in odkrivanje korupcije ali podkupovanja ................................ 200
5.4.5 [G1-4] Potrjeni primeri korupcije ali podkupovanja .................................................. 200
5.4.6 [G1-6] Plačilne prakse ......................................................................................... 201
6 Računovodsko poročilo .......................................................................................... 202
6.1 Računovodski izkazi ............................................................................................... 202
6.1.1 Izkaz finančnega položaja družbe .......................................................................... 202
6.1.2 Izkaz poslovnega izida za obdobje od 1. 1. do 31. 12. ............................................. 204
6.1.3 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa za obdobje od 1. 1. do 31. 12. ..................... 205
6.1.4 Izkaz gibanja kapitala in ugotovitev bilančnega dobička ........................................... 206
6.1.5 Izkaz denarnih tokov ........................................................................................... 207
6.1.6 Pojasnila k računovodskim izkazom ....................................................................... 208
6.1.7 Pomembnejši poslovni dogodki, ki so nastopili po koncu poslovnega obdobja .............. 257
6.1.8 Izjava članov poslovodstva in oseb, odgovornih za sestavo letnega poročila ............... 258
7 Revizorjevo mnenje ............................................................................................... 259
4
1 Analiza razvoja in uspešnost poslovanja ter položaj družbe
1.1 Zgoščen prikaz poslovanja in alternativnih meril uspešnosti
Družba Cinkarna Celje, d. d. (v nadaljevanju družba), za prikaz uspešnosti preteklega poslovanja
uporablja poleg drugih meril, tudi alternativna merila uspešnosti (APM), kot jih opredeljuje ESMA.
Izbrana merila poslovanja razkrivajo uspešnost in učinkovitost poslovanja družbe v oziru cikličnosti
pigmentne industrije.
Tabela 1: Zgoščen prikaz poslovanja in alternativnih meril uspešnosti
POSLOVANJE v 000 EUR
2025
2023
2022
Prihodki od prodaje
198.801,28
176.464,29
227.153,12
Dobiček iz poslovanja (EBIT)
1
22.226,71
12.722,75
53.175,64
Dobiček iz poslovanja, povečan za amortizacijo (EBITDA)
2
36.097,93
25.078,12
65.326,33
Čisti poslovni izid
19.469,55
12.653,41
43.396,47
Nekratkoročna sredstva (konec obdobja)
121.392,52
114.522,70
108.559,53
Kratkoročna sredstva (konec obdobja)
139.844,09
145.392,97
142.388,47
Kapital (konec obdobja)
216.755,09
221.230,46
209.010,15
Nekratkoročne obveznosti (konec obdobja)
17.427,34
18.844,14
18.831,72
Kratkoročne obveznosti (konec obdobja)
27.054,18
19.841,07
23.106,14
Investicije
19.525,40
19.825,30
10.546,50
KAZALNIKI
Delež EBIT v prihodkih od prodaje v %
11,18
7,21
23,41
Delež EBITDA v prihodkih od prodaje v %
18,16
14,21
28,76
Čisti dobiček v prihodkih od prodaje (ROS) v %
9,79
7,17
19,10
Donosnost kapitala (ROE)
3
v %
9,10
5,88
21,74
Donosnost sredstev (ROA)
4
v %
7,31
4,95
17,61
Dodana vrednost na zaposlenega
5
106.613
80.305
131.431
ŠTEVILO ZAPOSLENIH
Konec leta / obdobja
726
742
775
Povprečje konec leta / obdobja
724
754
776
PODATKI O DELNICI *
Skupno število delnic
8.079.770
8.079.770
8.079.770
Število lastnih delnic
299.874
264.650
264.650
Število delničarjev
3.199
2.651
2.321
Čisti poslovni izid na delnico v EUR
6
2,41
1,57
5,37
Dividendna donosnost
7
5 %
n.p.
10 %
Bruto dividenda na delnico v EUR
1,80
n.p.
8
3,19
Tečaj delnice konec obdobja v EUR
31,50
20,50
23,00
Knjigovodska vrednost delnice v EUR
9
26,83
27,38
25,87
Tržna kapitalizacija v 000 EUR (konec obdobja)
254.513
165.635
185.835
1
Razlika med prihodki in odhodki iz poslovanja.
2
Razlika med prihodki in odhodki iz poslovanja, povečana za amortizacijo. Odraža uspešnost poslovanja.
3
Čisti dobiček/povprečno stanje lastniškega kapitala v obdobju. Kazalnik odraža učinkovitost družbe pri ustvarjanju čistega poslovnega izida glede na
kapital. Donos na kapital je tudi kazalnik uspešnosti poslovodstva pri povečanju vrednosti družbe za lastnike.
4
Čisti dobiček/povprečno stanje sredstev v obdobju. Kazalnik odraža učinkovitost družbe pri ustvarjanju čistega poslovnega izida glede na sredstva.
Donos na sredstva je tudi kazalnik uspešnosti poslovodstva pri učinkovitosti uporabe sredstev za ustvarjanje dobička.
5
Poslovni izid iz poslovanja, povečan za amortizacijo in stroške dela, deljeno s povprečnim številom zaposlenih po vštetih urah. Kazalnik produktivnosti,
ki odraža, kakšna je povprečna novo ustvarjena vrednost na zaposlenega v družbi.
6
Čisti dobiček/skupno število izdanih delnic.
7
Višina dividende/vrednosti delnice (na dan skupščinskega sklepa).
8
V letu 2023 izplačila dividend zaradi dodeljene energetske pomoči družbi v skladu z ZPGOPEK ni bilo.
9
Kapital konec obdobja/skupno število izdanih delnic.
5
1.2 Pismo Uprave
Kontinuirano več kot 150-letno poslovanje je družba sodobno in v prihodnost usmerjeno kemijsko
podjetje, pričakala v zelo dobri kondiciji, z ambicioznimi cilji trajnostnega poslovanja. Kot del
kemijske industrije, ki predstavlja vitalni gradnik evropskega in slovenskega gospodarstva, se
zavedamo svoje priložnosti, odgovornosti ter izzivov v kontekstu zelene, nizkoogljične in krožne
preobrazbe evropske industrije ter dinamičnosti industrije pigmenta.
V preučevanem obdobju smo ustvarili prihodke od prodaje v višini 198,8 mio EUR. Skupna vrednost
izvoza je v obravnavanem obdobju dosegla višino 185,0 mio EUR, kar je na ravni leta 2024. V letu
2025 so bile razmere na trgu zahtevne in precej nepredvidljive, predvsem zaradi slabše
konkurenčnosti na trgih izven EU, kar se je odrazilo v nižjih prodanih količinah in posledično tudi v
nekoliko nižji prodaji, kljub temu da so bile prodajne cene višje. Na trgih EU se je pritisk dodatno
okrepil, ker se je del zahodne konkurence (globalno sicer razpršene) bolj usmerjal na evropski trg,
saj je bila podobno kot mi manj konkurenčna na nezaščitenih trgih. Antidumpinški ukrepi na uvoz
kitajskega TiO₂ so sicer veljali vse leto, vendar se je izkazalo, da za zdaj ne zagotavljajo pričakovane
zaščite pred cenovnim pritiskom. Kitajski proizvajalci so namreč pretežni del tarif absorbirali in
prilagodili izhodne cene, hkrati pa aktivno iščejo poti na evropski trg. Ob vztrajnem presežku
kapacitet v industriji (predvsem kitajskega izvora) ter bolj umirjenem povpraševanju je to še naprej
pritiskalo na prodajne cene in marže, dodatno pa je razmere zaostrilo tudi povišanje stroškov žvepla,
ki je negativno vplivalo na stroškovno strukturo proizvajalcev.
Čisti dobiček je dosegel vrednost 19,5 mio EUR in znaša 84,3 % doseženega čistega dobička v letu
2024, ko je le-ta dosegel vrednost 23,1 mio EUR. Poslovni izid iz poslovanja povečan za amortizacijo
oziroma EBITDA je dosegel 36,1 mio EUR in znaša 18,2 % od dosežene prodaje. V primerjavi z letom
poprej je EBITDA nižji za 8,8 %.
Jedro poslovanja družbe ostaja pigment titanovega dioksida, pri čemer se osredotočamo na nenehno
izboljševanje njegove kakovosti in razvoj trajnostnih aplikacij. Kljub vlogi manjšega proizvajalca, ki
sledi tržnim gibanjem, smo presegli pričakovanja z učinkovitim izkoriščanjem priložnosti. Našo
strategijo vodi osredotočenost na donosne trge, kakovostne kupce in dolgoročna partnerstva.
Kazalniki gospodarskega razpoloženja v območju evra v zadnjem četrtletju nakazujejo postopno
nadaljevanje rasti aktivnosti, saj sta tako sestavljeni PMI kot kazalnik gospodarske klime dosegla
najvišje ravni po sredini leta 2023, z izboljšanjem zaupanja v vseh dejavnostih in med potrošniki.
Kljub temu ECB za letos pričakuje nekoliko nižjo rast BDP v območju evra, približno 1,2 %, potem
ko je bila rast v preteklem letu začasno podprta z okrepljenim izvozom pred uvedbo višjih carin,
glavno gonilo rasti pa ostaja zasebna potrošnja ob višjih realnih plačah in visoki zaposlenosti, ob
podpori naložb ter večjih infrastrukturnih in obrambnih izdatkov, zlasti v Nemčiji. V Sloveniji je
gospodarsko aktivnost lani ob šibki industriji in izvozu poganjalo predvsem gradbeništvo in potrošnja
gospodinjstev, medtem ko je proizvodnja predelovalnih dejavnosti ostala medletno nižja, izvoz pa je
izgubljal tržne deleže na trgu EU, kar kaže na vztrajne pritiske na konkurenčnost. Ti so se v letu
2025 še okrepili zaradi rasti stroškov dela, zlasti v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih, čeprav
se je ob koncu leta poslabševanje kazalnikov cenovne konkurenčnosti umirilo. Skupaj to pomeni, da
okrevanje ostaja krhko in neenakomerno, z visokimi tveganji, povezanimi s trgovinskimi napetostmi,
geopolitiko in finančnimi trgi, medtem ko bi lahko pozitivna presenečenja prinesli predvsem večji
javni investicijski cikli in reforme za dvig produktivnosti.
V takšnem makroekonomskem okolju je industrija TiO
2
četrto četrtletje 2025 zaključila v zadržanem
razpoloženju. V Evropi so se pogodbe za zadnji kvartal že drugo četrtletje zapored znižale kljub
insolventnosti konkurenta in izpadom dela kapacitet, saj šibko povpraševanje iz gradbeništva in
premazov ter znižanj zalog kupcev ob koncu leta nista dopuščala uravnoteženja trga. Ponudba je
ostajala več kot zadostna, deloma tudi zaradi preusmerjanja količin z manj donosnih, netarifnih trgov
6
na zaščitene trge EU, kar je dodatno krepilo cenovni pritisk. Podobna dinamika je bila prisotna tudi
v ZDA, kjer so se pogodbe v zadnjem kvartalu znižale že petič zapored. V Aziji je trg zaznamovala
zelo konkurenčna kitajska ponudba, nizke spot cene in presežek kapacitet, pri čemer so bili poskusi
zviševanja cen v zaključku leta predvsem stroškovno motivirani, zaradi rasti cen kisline, vendar brez
jasne podpore na strani končnih trgov, zlasti ob nadaljnjem krčenju nepremičninskih investicij na
Kitajskem.
Zahodni proizvajalci so se v teh razmerah spoprijemali z nadaljnjim znižanjem marž, zato so se v
zadnjem kvartalu in ob prehodu v leto 2026 osredotočali predvsem na ohranjanje pozitivnega
denarnega toka, visoko izkoriščenost kapacitet in stroškovno disciplino. Dodatne pritiske
predstavljajo hibridne mešanice z znižano vsebnostjo TiO₂, ki ostajajo pod pragovi za tarifne
omejitve, kar postavlja pod vprašaj dolgoročno učinkovitost zaščitnih ukrepov in povečuje
konkurenčni pritisk na evropskem trgu. Vstop v prvo četrtletje 2026 tako poteka v znamenju previdne
stabilizacije na nizkih ravneh, ob posameznih napovedih zmernih cenovnih prilagoditev, katerih
uveljavitev je močno odvisna od dejanskega izboljšanja povpraševanja. Kratkoročno se pričakuje
predvsem sezonsko dopolnjevanje zalog, medtem ko bo morebitno okrevanje trga TiO₂ počasno,
neenakomerno in tesno povezano z razvojem razmer v gradbeništvu, premazih in širšem
industrijskem ciklu, kar zahteva previdno upravljanje obratnih sredstev in kapacitet tudi v prihodnjih
mesecih.
Na področju dela z zaposlenimi in upravljanja kadrovskih potencialov smo v letu 2025 nadaljevali z
optimizacijo organizacijske strukture, da bi zagotavljali nemoteno delovanje družbe ter ustvarjanja
pogojev za varno, zdravo in učinkovito delo zaposlenih. Sledimo načelom uravnotežene in
motivirajoče plačne politike ter skrbimo za primerno raven zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih, ob
hkratnem nadzoru stroškov dela. Vpeljujemo informacijsko podporo za sistematičen razvoj
kompetenc in izboljševanje organizacijske klime, s socialnimi partnerji pa smo pripravili osnutek
prenove kompetenčnega in plačnega modela, ki bo omogočal večjo preglednost in dolgoročno
vzdržnost sistema nagrajevanja.
V letu 2025 smo za investicije, nabavo osnovnih sredstev in nadomestne opreme namenili 19,5 mio
EUR, pri čemer smo investicijske odločitve usmerjali selektivno in preudarno. Vlagali smo predvsem
v programe in projekte s potencialom rasti ter v proizvodne investicije, ki prispevajo k zniževanju
operativnih stroškov, zagotavljanju rentabilnega obsega proizvodnje, izboljšanju kakovosti izdelkov,
skladnosti z zakonodajo in večji energetski učinkovitosti. Investicijska aktivnost je bila tako kljub
zahtevnim tržnim razmeram usmerjena v dolgoročno konkurenčnost in stabilnost poslovanja.
Razvojna dejavnost je večinoma sledila zastavljeni petletni strategiji ob sprotnem prilagajanju novim
tržnim okoliščinam. Razvojne aktivnosti smo izvajali ciljno, na podlagi zaznanih priložnosti, lastnega
strokovnega znanja ter ob upoštevanju trendov in pričakovanj kupcev, s poudarkom na področjih,
kjer lahko ustvarjamo višjo dodano vrednost.
Na področju prostorskih in okoljskih tveganj smo izvajali več medsebojno povezanih projektov, s
katerimi celovito obvladujemo dolgoročna tveganja in zagotavljamo stabilno poslovno okolje. Med
pomembnejšimi so projekt alternativne oskrbe z vodo, uskladitev prostorskih aktov na napravah za
zapolnjevanje rdeče sadre Za Travnik in Bukovžlak ter projekti za zagotavljanje stabilnosti pregradnih
teles.
Pri načrtovanju in izvajanju vseh aktivnosti poskušamo dosledno upoštevati načela trajnostnega
razvoja in krožnega gospodarstva. V okviru zagotavljanja trajnostnega razvoja proizvodnje
titanovega dioksida smo nadaljevali projekte celovitega obvladovanja voda in predelave odpadne
kisline ter se dodatno posvetili vrednotenju rdeče sadre. Sočasno smo si, ob višji proizvodnji, glede
na preteklo leto, zastavili in izvajali nove aktivnosti na področjih zmanjševanja ogljičnega odtisa,
7
rabe obnovljivih virov energije in ponovne rabe materialov, ob cilju dolgoročne stroškovne in okoljske
vzdržnosti.
V nadaljnjih poglavjih poročila so podrobneje predstavljeni rezultati po posameznih poslovnih
področjih ter celovit prikaz finančnega položaja in poslovanja družbe.
Uprava družbe Cinkarna Celje, d. d.
8
1.3 Poročilo Nadzornega sveta
V letu 2025 je Nadzorni svet v okviru svojih pristojnosti izvajal aktiven in odgovoren nadzor nad
poslovanjem družbe ter delovanjem Uprave. Pri tem se je osredotočal predvsem na zagotavljanje
dolgoročne stabilnosti poslovanja, obvladovanje ključnih operativnih in okoljskih tveganj ter na
vprašanja kadrovskega nasledstva in razvoja vodstvene strukture družbe. Posebna pozornost je bila
namenjena spremljanju tekočega poslovanja, investicijskim odločitvam ter pripravi in potrditvi
poslovnih načrtov.
Nadzorni svet je leto 2025 ocenil kot vsebinsko zahtevno, vendar stabilno. Svojo vlogo je razumel
ne le kot formalni nadzor, temveč tudi kot aktiven in konstruktiven dialog z upravo, z namenom
pravočasnega prepoznavanja tveganj, razjasnjevanja odprtih vprašanj in podpore upravi pri
odločitvah, pomembnih za dolgoročni razvoj družbe.
V letu 2025 je Nadzorni svet zasedal na šestih sejah, od tega na petih rednih in eni izredni seji. Člani
Nadzornega sveta so na sejah obravnavali predložena gradiva in pojasnila Uprave ter po potrebi
pridobivali dodatne informacije in mnenja, tudi s pomočjo zunanjih strokovnjakov.
Nadzorni svet je ob koncu leta 2025 deloval v sestavi predsednika Tomaža Berločnika ter članov
Melite Malgaj, Boštjana Furlana, Dubravke Derossi Uršič, Aleša Stevanoviča in Mateja Pompeta, od
katerih sta bila slednja predstavnika zaposlenih. Sestava Nadzornega sveta je omogočala učinkovito
izvajanje nadzorne funkcije ter strokovno obravnavo ključnih vprašanj poslovanja in razvoja družbe.
V letu 2025 so nastale spremembe med predstavniki zaposlenih v Nadzornem svetu. Po izteku
mandata dosedanjemu članu Jožetu Koštomaju je funkcijo člana Nadzornega sveta kot predstavnik
delavcev prevzel Matej Pompe, ki ga je imenoval Svet delavcev.
Nadzorni svet je v letu 2025 redno spremljal poslovanje družbe, s poudarkom finančne uspešnosti,
investicijskih aktivnostih in uresničevanju poslovnih načrtov. Uprava je sproti in celovito seznanjala
Nadzorni svet z razvojem ključnih poslovnih kazalnikov ter z morebitnimi odstopanji od načrtovanih
ciljev, kar je Nadzornemu svetu omogočalo pravočasno obravnavo in odzivanje.
Posebna pozornost je bila namenjena obvladovanju ključnih tveganj, s katerimi se družba
spoprijema. Nadzorni svet se je podrobno seznanil s tveganjem pomanjkanja tehnološke vode in
možnimi rešitvami ter spremljal tudi druga pomembna operativna, tržna in okoljska tveganja.
Obravnava tveganj je potekala v povezavi s trajnostno strategijo družbe, pri čemer je Nadzorni svet
poudarjal pomen dolgoročne stabilnosti in odpornosti poslovnega modela.
Nadzorni svet je v letu 2025 spremljal uresničevanje srednjeročne strategije družbe ter obravnaval
ključne razvojne usmeritve za prihodnja obdobja. Poseben poudarek je bil namenjen krepitvi
konkurenčnega položaja družbe, povečanju tržnih deležev in rasti fizičnega obsega poslovanja, ob
hkratnem ohranjanju finančne stabilnosti.
Pomemben del razprav je bil namenjen razvojnim in raziskovalnim aktivnostim ter izvajanju
investicij. Nadzorni svet je aktivno spremljal potek ključnih razvojnih nalog in investicijskih projektov,
pri čemer je posebno pozornost namenjal njihovi vsebinski utemeljenosti, skladnosti z razvojnimi cilji
ter izvajanju znotraj potrjenih finančnih okvirov in časovnic.
Nadzorni svet je obravnaval in potrdil načrt poslovanja za leto 2026 ter ocenil, da so zastavljeni cilji
realni, finančno vzdržni in v skladu s strateškimi usmeritvami družbe. Ocenjuje tudi, da družba s
konservativnim finančnim pristopom, stabilnim poslovnim modelom in ciljno usmerjenimi razvojnimi
vlaganji ustvarja trdno podlago za nadaljnjo rast in prilagajanje prihodnjim izzivom poslovnega
okolja. Poudarki bodo torej namenjeni izboljšanju oziroma dvigu konkurenčnega položaja, povečanju
9
tržnih deležev in dvigu fizičnega obsega poslovanja. Vzporedno s tem se bo preučevala možnost
dodatne diverzifikacije produktnega portfelja.
V letu 2025 je Nadzorni svet sprejel novo Politiko prejemkov, s katero je uredil načela, merila in
postopke določanja prejemkov Uprave in Nadzornega sveta. Politika poudarja povezavo prejemkov
z odgovornostmi, uspešnostjo, trajnostnim poslovanjem in dolgoročnim razvojem družbe.
Nadzorni svet je imenoval predsednika Uprave za novo polno mandatno obdobje ter imenoval članico
uprave – tehnično direktorico za mandat do 31. marca 2027, ob upoštevanju dejstva, da se bo po
izteku mandata upokojila. V tem okviru je Nadzorni svet predsednika Uprave spodbudil k
pravočasnemu začetku postopkov za zagotavljanje ustreznega nasledstva ter nemoten prenos znanj,
izkušenj in odgovornosti.
Nadzorni svet se je v drugi polovici leta 2025 redno seznanjal z napredkom kadrovskega postopka
in spremljal uvajanje potencialnega kandidata za člana Uprave ter potrdil nadaljnje uvajanje
kandidata.
Ob izteku mandata članu Uprave – delavskemu direktorju Filipu Koželniku, ki se po izteku mandata
ni odločil za ponovno kandidaturo, je svet delavcev v skladu z zakonskimi pristojnostmi nadzornemu
svetu predlagal Niko Veronovski za članico Uprave – delavsko direktorico, ki jo je Nadzorni svet
imenoval v Upravo.
Nadzorni svet je v okviru svojih pristojnosti obravnaval in podal soglasje k načrtu dela notranje
revizije za leto 2026. Seznanil se je z letnim poročilom o delu te službe ter se ob obravnavi polletnih
poročil seznanjal z delovanjem notranje revizije, njenimi ključnimi ugotovitvami, podanimi priporočili
ter uresničevanjem priporočil. S potrditvijo strategije notranje revizije je potrdil strateške cilje
njenega razvoja za obdobje 2026 - 2028.
Nadzorni svet je v letu 2025 spremljal vključevanje trajnostnih vidikov v poslovanje družbe ter
obravnaval izvajanje trajnostne strategije in ključne aktivnosti na področju okolja, družbene
odgovornosti in upravljanja, vključno z DMA. Posebno pozornost je namenjal okoljskim vprašanjem,
povezanim z naravo dejavnosti družbe, obvladovanju okoljskih tveganj in skladnosti z veljavnimi
regulatornimi zahtevami. Ob tem se je Nadzorni svet seznanjal z napredkom na področju
trajnostnega poročanja ter z ukrepi, usmerjenimi v zmanjševanje okoljskih vplivov, učinkovito rabo
virov in odgovorno ravnanje v odnosu do zaposlenih, lokalnega okolja in drugih deležnikov.
Trajnostne teme je obravnaval kot sestavni del poslovnega odločanja in dolgoročne stabilnosti
družbe.
Revizijska komisija Nadzornega sveta je v letu 2025 opravljala svojo vlogo kot osrednji strokovni
organ Nadzornega sveta na področju finančnega poročanja, notranjih kontrol, notranje revizije in
sodelovanja z neodvisnim revizorjem. Delovala je v ustrezni sestavi, ki je zagotavljalastrokovnost in
neodvisnost, ter se v letu 2025 sestala na šestih sejah.
Revizijska komisija se je redno seznanjala z medletnimi rezultati poslovanja družbe ter posebno
pozornost namenjala finančnim in računovodskim podatkom, kakovosti računovodskega poročanja
ter vsebini medletnih in letnih poslovnih poročil, pri čemer se je sproti seznanjala tudi s ključnimi
tveganji družbe in njihovim obvladovanjem. Ob tem je spremljala tudi delovanje notranje revizije,
obravnavala njena poročila o opravljenih notranjerevizijskih pregledih, spremljala uresničevanje
priporočil ter obravnavala obdobna poročila o delu funkcije notranje revizije. Z vodjo notranje revizije
je sodelovala pri oblikovanju strategije funkcije notranje revizije ter s tem podprla Nadzorni svet pri
podaji pričakovanj glede njenega nadaljnjega razvoja.
10
V okviru svojih pristojnosti se je revizijska komisija seznanila z rezultati obvezne revizije
računovodskih izkazov, izjave o trajnostnosti, revizorjevim poročilom in pismom poslovodstvu ter
presojala neodvisnost in nepristranskost zunanjega revizorja. Revizor je poleg obvezne revizije
opravil tudi pregled skladnosti računovodskih izkazov v elektronski obliki (ESEF) ter pregled poročila
o prejemkih organov vodenja in nadzora.
Revizijska komisija se je na podlagi obravnave revizorjevega poročila seznanila z ugotovitvami, da
je Letno poročilo družbe Cinkarna Celje, d. d. za leto 2025 pripravljeno v skladu z zahtevami Zakona
o gospodarskih družbah in Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja ter da računovodski
izkazi v vseh pomembnih pogledih pošteno prikazujejo finančni položaj, poslovni izid in denarne
tokove družbe. Na podlagi obravnave revizorjevega neodvisnega poročila o omejenem zagotovilu o
izjavi o trajnostnosti se je Revizijska komisija seznanila tudi z ugotovitvami, da je Izjava o
trajnostnosti v vseh pomembnih pogledih pripravljena v skladu s 70 c. členom in 70 č. členom Zakona
o gospodarskih družbah (ZGD-1) in da je trajnostnostno poročilo v skladu z zahtevami evropskih
standardov za trajnostno poročanje (ESRS).
Na podlagi obravnave poročil revizijske komisije je Nadzorni svet v okviru svojih pristojnosti preveril
Letno poročilo družbe in predlog uporabe bilančnega dobička ter na podlagi vpogleda v relevantne
podlage in dodatna pojasnila ter na tej podlagi presodil njihovo skladnost z veljavnimi zakonskimi
zahtevami. Prav tako je preveril revizorjevo poročilo. Nadzorni svet po končni obravnavi letnega
poročila nima pripomb.
Nadzorni svet je na redni seji dne 14. 4. 2026 potrdil Letno poročilo družbe Cinkarna Celje, d. d., za
leto 2025.
Predsednik Nadzornega sveta
Tomaž Berločnik
11
1.4 Notranjerevizijsko poročilo
Storitve notranjega revidiranja izvaja Služba za notranjo revizijo, ki je samostojna organizacijska enota,
funkcijsko odgovorna nadzornemu svetu, organizacijsko pa Upravi družbe. Njena vloga, obseg dela,
vrste storitev ter pooblastilo so opredeljeni v Notranjerevizijski temeljni listini, ki je bila prenovljena ob
uvedbi Globalnih standardov notranjega revidiranja.
Namen notranje revizije je okrepiti sposobnost družbe, za ustvarjanje, zaščito in ohranjanje vrednosti
s podajanjem neodvisnih, nepristranskih zagotovil. Z upoštevanju strokovnih pravil in sistematičnim
ocenjevanjem sistema notranjih kontrol pomaga družbi pri izboljševanju kontrolnih postopkov ter
procesov upravljanja in s tem pri doseganju njenih ciljev.
V letu 2025 je delo Službe za notranjo revizijo potekalo na podlagi odobrenega letnega načrta.
Opravljenih je bilo sedem rednih notranjerevizijskih pregledov, pri čemer je bil zadnji zaključen v
naslednjem letu. Zajeta so bila področja znotraj proizvodnih poslovnih enot in procesi na ravni družbe.
V skladu z načrtom je bil v sodelovanju z zunanjim veščakom opravljen pregled na področju
pripravljenosti družbe na skladnost z Zakonom o informacijski varnosti (ZInfV-1). Za prepoznane
možnosti izboljšanja so bila podana priporočila, razvrščena glede na stopnjo tveganja. Njihovo
uresničevanje smo v nadaljevanju redno spremljali in preverjali. Informacije o uresničevanju
notranjerevizijskih priporočil so vključene v redna obdobna poročila o delovanju službe, namenjena
Upravi, revizijski komisiji in Nadzornemu svetu.
Izboljšave so se uvajale tudi na področju funkcije notranje revizije. Med pomembnejšimi je bila priprava
in sprejem strategije za obdobje 2026 - 2028, ki z opredeljeno vizijo, cilji, pobudami in ključnimi
aktivnostmi usmerja delovanje funkcije notranje revizije in njeno nenehno izboljševanje. Podlago za
nadaljnji razvoj predstavljajo tudi aktivnosti iz programa zagotavljanja in izboljšanja kakovosti, ki
vključuje notranje in zunanje presoje. V okviru notranjih aktivnosti je bila na začetku leta 2025 izdelana
samoocenitev skladnosti z zahtevami Globalnih standardov notranjega revidiranja, v načrt dela za leto
2026 pa je vključena izvedba zunanje neodvisne presoje kakovosti.
Mag. Mateja Rupnik,
vodja Službe za notranjo revizijo
12
1.5 Izpostavljeni dogodki
Cinkarna Celje, d. d. v Antwerpnu za izboljšanje pogojev za evropsko industrijo
Družba se je februarja v Antwerpnu udeležila dogodka s predsednico Evropske komisije. Na dogodku
se je zbranih 400 poslovnih voditeljev, med njimi tudi predsednik Uprave, Aleš Skok, pogovarjalo s
predsednico Ursulo von der Leyen o takojšnjih ukrepih pred marčevskim srečanjem Evropskega
sveta. Osrednja točka dogodka je bil seveda t.i. Clean Industrial Deal, industrijski dogovor za
okrepitev konkurenčnosti EU in podporo razogljičenju, posebej energetsko intenzivnih industriji. Cilj
je ustvariti konkurenčnejšo, trajnostno in odpornejšo evropsko industrijo.
Zaključen 17. natečaj za osnovne in srednje šole
V okviru 17. natečaja družbe so mladi raziskovali, kako družba na različne načine zmanjšuje vpliv na
okolje in zvišuje odgovornost do okolja, v katerem deluje. Sodelovalo je več kot 430 učencev in
dijakov iz 24 šol v regiji. V družbi smo vsako leto znova navdušeni nad številnimi mladimi, ki
prepletajo ustvarjalnost in kemijo. Učenci in dijaki so izdelali številne družabne igre na temo
trajnostnih ukrepov. Zaključne prireditve se je letos udeležilo več kot 100 sodelujočih na natečaju.
Uspešno izveden Dan odprtih vrat
V juniju smo v družbi na svojih lokacijah v Celju in Mozirju uspešno izvedli Dan odprtih vrat. Dogodek
je številnim obiskovalcem omogočil vpogled v več kot 150-letno zgodovino družbe, sodobno
tehnologijo, trajnostne prakse ter predvsem delo ljudi, ki vsakodnevno prispevajo k razvoju in
uspehu družbe. Obiskovalci so si lahko ogledali sodobne proizvodne procese in spoznali naša izjemna
prizadevanja na trajnostnem področju, saj bomo v letošnjem letu skoraj 20 milijonov evrov investicij
v večji meri namenili posodobitvi proizvodnje, trajnostnemu razvoju in razvoju krožnega
gospodarstva. Dogodek je bil tako odlična priložnost za dialog med družbo in lokalno skupnostjo, ki
je ključnega pomena za nadaljnji skupni razvoj in uspeh.
Uspešno izvedena vaja zaščite in reševanja v sklopu regijske vaje
V maju je bila v družbi izvedena zahtevna vaja zaščite in reševanja, ki je potekala v okviru regijske
vaje 'Potres v Zahodno štajerski regiji'. Gasilci družbe so z enotami zaščite in reševanja izvajali
postopke PIRS (prepoznati, izolirati, rešiti, sanirati). Namen takšnih vaj je preveriti hitro odzivnost,
usklajeno delovanje in učinkovito komunikacijo med vsemi sodelujočimi. Na vaji je sodelovalo 100
pripadnikov iz enot Gasilske enote družbe, Poklicne gasilske enote Celje, Enote za Radiološko,
kemijsko in biološko zaščito, Nujne medicinske pomoči, PGD Slovenske Konjice, PGD Štore in PGD
Rogaška Slatina. Vaja je potrdila visoko stopnjo strokovne usposobljenosti vseh sodelujočih enot ter
dobro sodelovanje s službami zaščite in reševanja, kar je ključno za zmanjšanje posledic nesreč v
kemičnih obratih.
Na sejmu Abrafati v Braziliji
Na letošnjem sejmu Abrafati Show v São Paulu v Braziliji smo se prvič predstavili kot razstavljavci.
To predstavlja pomemben strateški korak za vstop družbe na južnoameriški trg. Sejem Abrafati velja
za osrednji dogodek barvne in premazne industrije v Latinski Ameriki in združuje vodilne proizvajalce
surovin, strokovnjake, raziskovalce in distributerje. Z udeležbo na sejmu smo strokovni javnosti
predstavili naš najpomembnejši proizvod, titanov dioksid (TiO₂). Pomembno smo poudarili njegov
ključni pomen v industriji premazov, barv in drugih materialih, kjer so kakovost, stabilnost in
trajnostni vidiki vse bolj v ospredju. Sejem je zaznamovala pestra kombinacija predstavitve
tehnoloških rešitev ter strokovnih vsebin v okviru spremljevalnega kongresa. Prisotnost na sejmu
Abrafati Show je tako okrepila našo prepoznavnost, potrdila pomembnost TiO₂ na globalnem trgu in
nam omogočila, da z neposrednim stikom samozavestneje gradimo naš položaj v Latinski Ameriki.
13
Zlato priznanje EcoVadis za trajnostno poslovanje
V avgustu smo prejeli prestižno zlato medaljo v okviru ocenjevanja EcoVadis, s čimer se je naša
družba uvrstila med najboljših 5 % globalno ocenjenih podjetij na področju trajnostnega poslovanja.
Metodologija temelji na mednarodnih trajnostnih standardih in upošteva več kot 200 nabavnih
kategorij in več kot 175 držav. Ocena EcoVadis temelji na 21 kazalnikih na štirih področjih: okoljski
vpliv, poslovna etika, spoštovanje delovnih in človekovih pravic ter trajnostna nabava. Pomen
prestižne nagrade EcoVadis je najbolj zaupanja vreden globalni ocenjevalec trajnosti podjetij. Od
leta 2007 je bilo v ocenjevanje odgovornega delovanja na prej omenjenih področjih vključenih že
več kot 150.000 podjetij v svetovnih dobavnih verigah. Priznanja EcoVadis ne nagrajujejo le
kratkoročnih dosežkov, temveč dolgoročne in celostne trajnostne strategije, podprte s
transparentnim poročanjem in nenehnimi izboljšavami.
Cinkarna Celje, d. d., med elitnimi 1,5 % podjetij v Sloveniji že 8. leto zapored
Že osmič zapored smo prejemniki certifikata Platinaste bonitetne odličnosti AAA. Ta najvišja
bonitetna ocena potrjuje, da se naše podjetje uvršča med zgornjih 1,5 % najbolj zanesljivih,
kredibilnih in finančno stabilnih podjetij v Sloveniji. Dolgotrajno ohranjanje platinaste odličnosti kaže
na naše dosledno izpolnjevanje najvišjih standardov in je priznanje, ki ga prejmejo le podjetja z
dolgoletno nadpovprečno bonitetno oceno. Pomeni dodatno zagotovilo našim kupcem, partnerjem in
zaposlenim, da poslujemo uspešno, odgovorno in s pogledom v prihodnost. Podjetja s platinasto
bonitetno odličnostjo poslujejo izjemno ter izpolnjujejo stroga merila za doseganje nizke verjetnosti
za nastanek negativnih dogodkov v prihodnjih dvanajstih mesecih.
Odločitev Evropskega sodišča, ki razveljavlja klasifikacijo TiO
2
kot nevarne snovi
V družbi smo v poletnih dneh prejeli odločitev Evropskega sodišča, ki je pritrdilo Združenju
proizvajalcev titanovega dioksida (TDMA - The Titanium Dioxide Manufacturers Association) ter
razveljavilo uvrstitev določenih oblik TiO
2
s seznama nevarnih snovi.Odločitev pritožbenega sodišča
je dokončna.
Ta sodba pomeni, da bo TiO
2
po zaključku regulativnega postopka odstranjen s seznama nevarnih
snovi v EU. V družbi pozdravljamo to odločitev, ki temelji na obsežnih znanstvenih dokazih. Ti
nedvomno potrjujejo, da je uporaba TiO
2
varna za ljudi.
Sodba Evropskega sodišča bo tako poenostavila regulativne zahteve ter omogočila stabilnejše
regulatorno okolje industriji. Le stabilno regulatorno okolje namreč ustvarja dobre pogoje za dobro
poslovno načrtovanje, odprtost za razvoj ter inovacije.
Sodelovanje z regulatorji ob hkratni podpori znanstvenim raziskavam pa ostaja med našimi
prednostnimi nalogami. Le s skupnimi prizadevanji za varno, odgovorno in učinkovito rabo surovin,
kot je TiO
2
, ki je ključna za številne industrije, lahko zagotovimo trajnostni razvoj ter hkrati razvijamo
konkurenčnost in inovativnost evropske industrije.
Družba ostaja zavezana tako k spoštovanju najvišjih okoljskih in varnostnih standardov kot k
celovitemu trajnostnemu razvoju. Takšne na znanosti temelječe odločitve pa postavljajo dodaten
temelj za dolgoročno stabilnejšo in odgovorno prihodnost.
Najavljen že 18. natečaj za osnovne in srednje šole
Na natečaju za šolsko leto 2025/2026 iščemo junaka ali junakinjo, ki s čisto energijo, reciklirano
močjo in domišljijo varuje naš planet, ljudi in podjetja ter kako superjunak / superjunakinja že danes
pomaga družbi in okolju. Tokratni natečaj ponuja obilo kreativnih možnosti za izražanje, saj lahko
otroci in mladi izbirajo med likovno ali literarno kategorijo.
14
Moč skupnosti. Družbena odgovornost in podpora lokalni skupnosti.
Verjamemo, da je trajnostni uspeh tesno povezan z družbeno odgovornostjo in aktivno podporo
okolju, v katerem delujemo. Sponzorstva, donacije ter partnerstva z lokalnimi organizacijami in
društvi so ključni del naše strategije družbene odgovornosti. Zavedamo se, da lahko s skupnimi
močmi soustvarjamo boljše pogoje za šport, kulturo, izobraževanje ter druge pobude v naši
skupnosti. Ponosni smo na številna sodelovanja, ki prispevajo k razvoju talentov, krepitvi družbenih
vezi in trajnostnemu razvoju lokalnega okolja. Številna takšna partnerstva krepijo prepoznavnost
občin in regije, kjer delujemo ter potrjujejo, da združene moči podjetja in lokalnega okolja ustvarjajo
zgodbo, ki odmevajo po Sloveniji in širše.
Cinkarna Celje, d. d. z novo delavsko direktorico
V novembru je Nadzorni svet podjetja na predlog Sveta delavcev za članico Uprave - delavsko
direktorico imenoval dr. Niko Veronovski. Nova članica Uprave - delavska direktorica, dr. Nika
Veronovski, je v družbi zaposlena več kot 15 let. Je doktorica znanosti s področja tehniškega varstva
okolja. Kot strokovnjakinja ima dolgoletne izkušnje s področja površinskih modifikacij, razvoja in
karakterizacije novih materialov ter njihove uporabe. Pri svojem delu se posveča tudi optimizaciji
proizvodnih procesov in izboljševanju končnih lastnosti pigmenta titanovega dioksida (TiO₂), ki je
glavni proizvod podjetja. Dr. Nika Veronovski je nasledila Filipa Koželnika, ki ostaja del družbe in bo
izkušnje usmerjal v odnose z vlagatelji ter nadaljnjo krepitev zaupanja z deležniki.
Krepitev dialoga z lokalno skupnostjo. Uspešno izpeljan Družbeni sosvet.
V decembru smo izvedli sejo Družbenega sosveta, novega posvetovalnega telesa za konstruktivnejši
dialog z lokalno skupnostjo. Družbeni sosvet je bil ustanovljen v začetku leta 2025, njegovo delovanje
pa se je začelo jeseni 2025 z uvodnim usklajevalnim srečanjem, kjer so bili postavljeni temelji za
sodelovanje. Glavni namen ustanovitve in delovanja družbenega sosveta je omogočiti redni dialog s
ključnimi deležniki iz Mestne občine Celje ter občin Štore in Šentjur, s ciljem spodbujanja sobivanja
gospodarstva z lokalnimi skupnostmi, vzajemnega razumevanja ter ustvarjanja dodane vrednosti z
iskanjem izvedljivih rešitev za izboljšanje kakovosti bivanja v okolju. Člani sosveta so se seznanili z
aktivnostmi družbe, njenimi načrti in strategijo trajnostnega razvoja družbe. Družba je transparentno
predstavila vse trajnostne ukrepe, zmanjševanje vplivov na okolje, investicije v lokalno okolje,
podporo mladim in športnim ter družbeno odgovornim projektom. Poseben poudarek pa je bil tudi
na dosedanjih aktivnostih, povezanih s sodelovanjem in komunikacijo z lokalnimi skupnostmi. Seje
in aktivnosti družbenega sosveta predstavljajo pomemben korak k transparentnejšemu dialogu s
prebivalci. Takšna oblika dialoga omogoča neposreden vpogled v delovanje podjetja in prispeva k
trajnostnemu razvoju lokalnega okolja. Člani sosveta so poudarili pozitiven napredek podjetja na
področju trajnosti, sodelovanja z lokalno skupnostjo in družbene odgovornosti. Družbeni sosvet bo
tudi v prihodnje prostor rednega in odprtega dialoga, namenjenega krepitvi sodelovanja ter
skupnemu iskanju rešitev za trajnostni razvoj, hkrati pa bo zagotavljal dolgoročen in strukturiran
dialog z lokalnimi skupnostmi ter krepil medsebojno zaupanje in razumevanje.
15
1.6 Predstavitev podjetja
Družba s svojo 150-letno tradicijo neprekinjenega delovanja sodi med najbolj trdoživa podjetja
slovenskega gospodarskega prostora. Do leta 1968 je bila opredeljujoča dejavnost podjetja
metalurgija, z zagonom proizvodnje pigmenta titanovega dioksida leta 1973 in njeno poznejšo
širitvijo pa se družba uvršča med podjetja kemijsko predelovalne panoge.
Tabela 2: Osnovni identifikacijski podatki družbe
Družba
Cinkarna, kemična industrija Celje, d. d.
Skrajšano ime
Cinkarna Celje, d. d.
Sedež
Kidričeva ulica 26, 3000 Celje, Slovenija
Telefon – centrala
03 427 60 00
E-naslov
info@cinkarna.si
Spletna stran
www.cinkarna.si
Odgovorna oseba
Aleš Skok, predsednik Uprave
Dislocirana poslovna enota
Kemija Mozirje
Sedež
Ljubija 11, 3330 Mozirje
Telefon
Lastništvo
03 837 09 00
Prikazano v računovodskem poročilu
1.6.1 Organizacijska struktura
Organizacijska struktura zajema Upravo družbe, pet poslovnih enot in deset strokovnih služb. Z
začetkom leta 2025 sta se Služba za varstvo okolja in Služba za varnost in zdravje pri delu združili
v Službo za varnost, zdravje in okolje.
16
2 Upravljanje podjetja
2.1 Izjava o upravljanju družbe
G1-1: 7
Družba je organizirana kot delniška družba s sedežem v Celju. Družba ima dvotirni sistem vodenja
– z Upravo družbe in Nadzornim svetom. Družbo vodi Uprava v dobro družbe, samostojno in na
lastno odgovornost. Uprava zastopa in predstavlja družbo ter je odgovorna skupščini in Nadzornemu
svetu.
G1-1: 7-8
Podatke o sestavi in delovanju organov vodenja in nadzora ter njihovih komisij predstavljamo v
poglavju [GOV-1] Vloga upravnih, poslovodnih in nadzornih organov.
G1‑2:12, 13, 14
Družba pri svojem poslovanju uporablja Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških družb, ki sta
ga v decembru 2021 sprejela Ljubljanska borza in Združenje nadzornikov Slovenije. V skladu s
poslovno odločitvijo Uprave družbe, družba upošteva Kodeks z izjemo pojasnjenih odstopanj. Zaradi
specifik upravljanja konkretne družbe se na področjih, ki odstopajo od kodeksa, dosledno upošteva
zakonska podlaga (ZGD-1, ZTFI-1, Uredba o zlorabi trga (MAR), itd.). V nadaljevanju podajamo
pregled in pojasnila odstopanj od posameznih določil Kodeksa.
G1‑1:9
Točka 5.6 – Skladnost sestavin izjave o upravljanju z določili ZGD-1 je preveril zunanji revizor v
okviru redne revizije. Dodatna zunanja presoja ustreznosti ni bila opravljena.
G1-1:10
Točka 6 – Nadzorni svet je v sodelovanju z Upravo družbe oblikoval Politiko prejemkov organov
vodenja in nadzora v skladu z relevantno zakonodajo in priporočili dobre prakse na tem področju ter
jo podal skupščini v odobritev. Skupščina je dokument potrdila.
G1-1:11
Točka 10.1 – Družba ima koncentrirano lastništvo, kjer imata dva največja delničarja več kot 20 %
glasovalnih pravic. Prav tako je večinski del delničarjev iz Slovenije.
G1‑1:9–10
Točka 16 – V obdobju poročanja Nadzorni svet in Revizijska komisija Nadzornega sveta nista izvedla
formalnega vrednotenja svojega dela. Leto 2025 je bilo prvo celotno leto delovanja Nadzornega sveta
v sestavi po zadnji spremembi članov, zato je bilo formalno vrednotenje načrtovano za naslednje
poročevalsko obdobje. Nadzorni svet in Revizijska komisija načrtujeta, da bo vrednotenje dela
izvedeno v letu 2026, pri čemer bosta upoštevala veljavna priporočila in ustrezno metodologijo za
vrednotenje učinkovitosti nadzornih svetov..
G1‑6:31-32
Točka 26 – Družba še nima vnaprej vzpostavljenih postopkov glede poslov s povezanimi osebami za
presojo, ali je v ospredju posel, ki bo opravljen v okviru rednega opravljanja dejavnosti družbe in
pod tržno običajnimi pogoji. Družba sicer v obdobju poročanja ne beleži primerov sklepanja poslov s
povezanimi osebami, vendar pa ima seznam povezanih oseb.
G1‑2:15
Točka 30 – Družba nima opredeljene strategije komuniciranja družbe kot sestavnega dela Politike
upravljanja. Za komuniciranje družbe oziroma transparentnost poslovanja skrbijo Uprava družbe in
strokovne službe. Javne objave (SEOnet in spletne strani družbe) so v skladu z zakonskimi zahtevami
in vsebujejo informacije, ki omogočajo vlagatelju vrednostnih papirjev presojo položaja in oceno
vplivanja poslovnega dogodka na ceno vrednostnega papirja.
Politika raznolikosti je javno dostopna na spletni strani in je predstavljena v poglavju G1 v Izjavi o
trajnosti, kot tudi drugi kodeksi in politike, ki jih družba pri svojem delovanju upošteva.
17
Za obvladovanje tveganj, ki vplivajo na uspešnost doseganja ciljev je vzpostavljen sistem operativnih
in nadzornih notranjih kontrol na vseh ravneh in področjih poslovanja. To so cilji:
• učinkovitosti in uspešnosti poslovanja,
• zanesljivosti računovodskega poročanja,
• skladnosti z zakonskimi in internimi predpisi.
Kontrolne aktivnosti in odgovorni nosilci so zapisani v internih aktih (opis delovnih mest, pooblastila,
organizacijski predpisi, pravilniki, poslovniki).
V podjetju zagotavljamo:
• računovodski nadzor, ki obsega presojanje pravilnosti računovodskih podatkov in
odpravljanje ugotovljenih nepravilnosti. Izvajanje je v pristojnosti Računovodske službe in
Finančne službe;
• preverjanje zanesljivosti obračunskih podatkov, ki se izvaja s popisom sredstev in dolgov
(inventuro). Popis izvaja stalna popisna komisija v skladu z letnim terminskim načrtom
popisov. Za posamezne vrste popisov ali izredne popise lahko Uprava družbe imenuje tudi
posebne popisne komisije;
• presojanje odmikov uresničenih velikosti od načrtovanih, ki lahko pokažejo pomanjkljivosti
pri izvajanju, prav tako pri načrtovanju ciljev. Aktivnosti se izvajajo v okviru Računovodske
službe;
• notranji nadzor nad izvajanjem predpisanih postopkov s področja nabave, skladiščenja in
porabe materiala ter s področja proizvodnje, skladiščenja in prodaje proizvodov (nadzor
uporabe in odobritve predpisane dokumentacije, analiziranje morebitnih odstopanj in
predlaganje ukrepov). Aktivnosti se izvajajo v okviru Računovodske službe in vodstva
podjetja;
• notranje nadzore v računalniško podprtem informacijskem sistemu, ki se nanašajo na
vodenje, infrastrukturo, varovanje, nakupovanje, razvijanje in vzdrževanje programske
podpore, zagotavlja Služba informatike. Za popolnost in točnost zajemanja in obdelovanja
podatkov skrbijo kontrole v posameznih aplikacijah oziroma kontrole pri uporabnikih
programskih rešitev;
• sistem notranjih kontrol se dopolnjuje tudi s sistemom izvajanja presoj po pridobljenih
standardih ISO;
• notranjo presojo delovanja procesov, ki jo izvajajo za to usposobljeni notranji presojevalci,
da preverijo, ali se dejavnosti izvajajo v skladu z zahtevami sistemov vodenja in ali je uveden
sistem vodenja ustrezen ter učinkovit za doseganje zastavljenih ciljev. Zunanje presoje izvaja
izbrana certifikacijska hiša;
• revidiranje letnih računovodskih izkazov, ki ga izvaja zunanja revizijska hiša,
• enkrat letno preverjanje delovanja operativnih in nadzornih notranjih kontrol na podlagi
sklepa Uprave družbe. Uprava s sklepom opredeli odgovornega izvajalca, področja nadzora
in terminski načrt izvedbe nadzora.
Službo za notranjo revizijo smo vzpostavili v letu 2016. Na podlagi sprejete temeljne listine,
metodologije dela, strokovnih pravil in letnega načrta dela deluje od leta 2017. Njen namen je v
okviru opravljanja notranjerevizijskih poslov preveriti in presoditi primernost in učinkovitost sistema
notranjih kontrol pri uresničevanju pomembnih ciljev družbe.
Odstopanja, ki so ugotovljena v posameznih oblikah notranjih kontrol, analizirajo odgovorne osebe
in vodstvo podjetja ter na tej osnovi sprožajo ukrepe za odpravo oziroma preprečevanje vzrokov za
nastanek tveganj, ki so ali bi lahko povzročila odstopanja od zastavljenih pravil in ciljev podjetja.
Obvladovanje tveganj je podrobneje predstavljeno v naslednjem poglavju.
18
2.2 Obvladovanje tveganj
Proces upravljanja tveganj je ključni proces in temelj Integriranega sistema vodenja (ISV).
Obvladovanje tveganj v družbi poteka sistematično v skladu s Pravilnikom o upravljanju vplivov,
tveganj in priložnosti, ki določa organizacijo, odgovornosti, metodologijo ter način izvajanja in
spremljanja ukrepov.
Sistem upravljanja s tveganji vključuje prepoznavanje tveganj, oceno in razvrstitev tveganj,
izvajanje ukrepov, nadzor in poročanje. Na podlagi monitoringa in analiz zunanjega in notranjega
okolja dobimo vhodne podatke za opredelitev ključnih tveganj in priložnosti, kar je ključnega pomena
za naše operativno, taktično in strateško načrtovanje, skladno s cilji trajnostnega razvoja.
V luči poročanja v skladu s CSRD smo našemu dosedanjemu načinu obravnavanja tveganj dodali
oceno trajnostnih vplivov s tveganji in priložnostmi, ki izhajajo iz njih. Način ocenjevanja trajnostnih
vplivov, tveganj in priložnosti smo prepoznali skozi proces ocene dvojne pomembnosti (DMA).
Ob koncu leta 2024 smo po vzoru Evropskih standardov poročanja, kjer je prepoznavanje vplivov
usmerjeno v vnaprej opredeljene trajnostne teme, podteme in podpodteme ta način implementirali
tudi na področje ocenjevanja tveganj.
Na Odboru za upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti smo opredelili pomembna področja finančnih
učinkov na podjetje, ki jih nedvoumno opišemo s temami, podtemami in tudi podpodtemami. Hkrati
s temi spremembami smo izvedli večjo spremembo pri ocenjevanju tveganj na področju predmetov
dela, kjer pri oceni tveganja vrednotimo skupino ključnih surovin in energentov.
Nivoji upravljanja posameznih tveganj, priložnosti ostajajo enaki in so odvisni od stopnje finančnega
učinka na podjetje.
Vplive, tveganja in priložnosti obvladujemo z izvedbenimi cilji ali nalogami, izvajanje katerih sledimo
s poročili in/ali zapisniki. Vplive, tveganja in priložnosti spremljamo kontinuirno, skrbni pregled pa v
okviru Odbora izvajamo enkrat na kvartal. Sledi poročanje na Širšem strokovnem kolegiju Uprave.
O ključnih vplivih, tveganjih in priložnostih kvartalno seznanjamo Upravo in Nadzorni svet.
O tveganjih delovanja podjetja in njihovem obvladovanju komuniciramo tudi z zunanjo javnostjo, in
sicer v medletnih in letnih poročilih, t.j. na tri mesece. Poročila so javno objavljena na portalu SEO-
net in na spletni strani podjetja www.cinkarna.si.
Pregled ključnih tveganj – preostalo tveganje v nadaljevanju je aktualiziran in opredeljen na stanje
in pričakovanja na presečni datum poročanja.
19
Slika 1: Shematski prikaz procesa upravljanja in identifikacije VTP
Ključna preostala tveganja smo prepoznali na naslednjih področjih:
1. Predmeti dela
2. Digitalna transformacija
3. Kadrovski viri
4. Celokupna učinkovitost opreme (OEE)
5. Proizvodi
6. Vodni viri
7. Varnost
8. Zakonodajna skladnost
9. Finančna tveganja
1 Predmeti dela
Na področju nabave surovin se srečujemo s tremi vrstami tveganj. Izpad proizvodnje in posledično
načrtovanih prihodkov lahko povzroči izpad dobave predmetov dela pri strateških dobaviteljih, prav
tako pa tudi nepredvidena podaljšanja dobavnih rokov v celotni dobavni verigi. Tveganje predstavlja
tudi porast cen v primerih, ko povpraševanje preseže ponudbo.
20
Skrbimo za pravočasno načrtovanje potreb in naročanje surovin, upoštevamo izkustvene časovne
rezerve in po potrebi povečujemo minimalne zaloge. Za vse strateške surovine neprestano
posodabljamo poslovni primer in kontrolno listo glede na spremembe na trgu, cene surovin, poslovne
potrebe podjetja in druge zunanje dejavnike.
Iščemo, testiramo in uvajamo nove vire surovin v proizvodnjo. Alternativne vire surovin tudi
vrednotimo v smislu izdelave katalogov verificiranih alternativnih surovin in dobaviteljev. Ciljno
usmerjeno gradimo dolgoročne in stabilne partnerske odnose. Vzdržujemo redne stike tudi z
dobavitelji, s katerimi operativno ne poslujemo, vendarle pa predstavljajo kakovostno potencialno
alternativo.
Tveganja obvladujemo z uporabo ustrezne zaščite s pogodbo.
V zadnjem obdobju so se hkrati z zmanjšanjem količin tekočega žvepla na trgu izrazito povišale cene
tako tekočega kot trdnega žvepla. Cenovno in količinsko tveganje v okviru možnost obvladujemo s
širjenjem kroga dobaviteljev.
2 Digitalna transformacija
Z digitalizacijo lahko zmanjšujemo tveganja za izgubo količinske proizvodnje, prevelike stroške
vzdrževanja, napak pri ročnem vpisovanju podatkov, zmanjšujemo stroške za administrativna dela,
bolje obvladujemo varnostna tveganja.
V podjetju to tveganje zmanjšujemo z izvajanjem več izvedbenih ciljev, ki povečujejo stopnjo
digitalizacije in informatizirajo ter poenostavljajo poslovne procese (nadgradnja modulov v poslovni
analitiki Power BI in v Moja Cinkarna, dokumentni sistem, migracija programov Oracle Forms,
vpeljava sistema mSign, AI agent za prenos znanja, posodobitev vzdrževalskega informacijskega
sistema in proizvodnega informacijskega sistema Spekter).
V tem tveganju kot podtemo obravnavamo tudi avtomatizacijo in kibernetsko varnost, ki se nanašajo
na morebitne motnje v delovanju informacijskih sistemov, nepooblaščen dostop do podatkov, izgube
ali razkritja zaupnih informacij, kibernetskih napadov ter nedelovanja ali napačnega delovanja
avtomatiziranih procesov, kar bi lahko negativno vplivalo na neprekinjenost poslovanja, varnost
podatkov, finančne rezultate, skladnost z zakonodajo ter ugled družbe. Tveganje zmanjšujemo z
virtualnim rezervnim okoljem, vpeljavo varnostnih orodij in rednim posodabljanjem kritične strojne
in programske opreme.
3 Kadrovski viri
Podjetje se sooča na eni strani z valom upokojevanja in na drugi s pomanjkanjem kakovostnega
kadra na trgu delovne sile. Dodatno tvegaje predstavlja odstotek bolniških odsotnosti.
Ob velikem številu upokojevanj predstavlja tveganje zagotavljanje ustreznih nasledstev in
neustrezne kompetence novo zaposlenih, saj se za pridobivanje le-teh potrebuje več časa.
Vzpostavili smo sistem kadrovanja, v katerem sta za vsako delovno mesto predpisana program
usposabljanja in mentor.
Popisujemo vsa specifična in splošna znanja v podjetju, prenavljamo sistem vključevanja novo
zaposlenih in preverjanje obstoječih znanj za zaposlene.
21
Izdelali in potrdili smo nov kompetenčni model. V njem smo natančno popisali potrebne kompetence
za vsa delovna mesta. Na osnovi tega izvajamo sistematično izobraževanje s pomočjo Akademije
vodenja za raven B-1 in za vse zaposlene s pomočjo izobraževalne platforme Smart Arena.
Izvajamo širok projekt Prenos znanja v ključni proizvodnji titanovega dioksida.
Popisali smo ključna delovna mesta v podjetju, opredelili možne naslednike ter opredelili čas do
potrebnega nadomestila in potrebne dodatne kompetence.
Za najperspektivnejše kandidate izvajamo razvojni vodstveni program Akademija vodenja ter
individualne coachinge.
Pri iskanju novih zaposlenih poleg klasičnih načinov iskanja kadrov uporabljamo rešitve rekrutiranja
po družbenih omrežjih. Povečali smo sodelovanje z agencijami za posredovanje delovne sile ter za
posamezne primere sklepali pogodbe z zunanjimi ponudniki storitev.
Razpisujemo kadrovske štipendije. Aktivno se udeležujemo kariernih sejmov. Poglobili smo
sodelovanje s srednjimi šolami. Dijakom in študentom omogočamo opravljanje obvezne prakse in
študentskega dela. V družbi študentom omogočamo opravljanje diplomskih in magistrskih ter
doktorskih nalog v podjetju.
Kontinuirano izvajamo organizacijske spremembe in se agilno prilagajamo novim okoliščinam.
Z uvajanjem timskega reševanja nalog in komuniciranjem z zaposlenimi poskušamo povečevati
zavzetost zaposlenih. Sistematično obravnavamo področje varnosti na dnevnih sestankih in
odpravljamo vzroke za nastanek poškodb. V okviru možnosti zagotavljamo polivalentnost zaposlenih.
4 Celokupna učinkovitost opreme (OEE)
V podjetju letne in strateške načrte pripravljamo temelječ na doseganju maksimalne izkoriščenosti
naprav. Okvare in nenačrtovanivzdrževalski posegi ter omejene skladiščne kapacitete predstavljajo
tveganje za nedoseganje želenega cilja.
Tveganje v proizvodnji titanovega dioksida na procesu čiščenja dimnih plinov smo občutno zmanjšali
z uspešnim zagonom četrtega elektrofiltra. Temu je ob koncu leta sledila obnova enega starega
elektrofiltra, na začetku prihodnjega leta bo izvedena še zamenjava drugega. Med letom smo se
spoprijemali z zmanjšano celokupno učinkovitostjo opreme na področju vakuumskega hlajenja,
kalcinacije in pranja gela. Tveganje smo obvladovali z izvedbo analize vzrokov, sistemskim pristopom
za reševanje in uvedbo preventivnega vzdrževanja oziroma sistematičnega spremljanja stanja
kritičnih mest.
V PE Kemija Celje tveganje predstavlja možnost okvare ob visoki zasedenosti proizvodne linije.
Tveganje smo obvladovali s posli, ki zahtevajo manjšo obremenitev linije, s pakiranjem v večjo
embalažo in pakiranjem pri podizvajalcih.
V PE Polimeri je tveganje za razpoložljivost predstavljala naprava za peskanje, ki smo jo v letu 2025
uspešno zamenjali.
V PE Kemija Mozirje smo tveganje izpada proizvodnje zaradi okvare delovnih sredstev uspešno
obvladovali z razširjenim preventivnim vzdrževanjem in zagotavljanjem zaloge pomembnejših
rezervnih delov.
22
5 Proizvodi
Tako na področju titanovega dioksida kot na področju masterbatchev se zaradi poslabšanega
ekonomskega stanja v Evropi in vdora cenenih kitajskih vrst pigmenta, po uvedbi carin pa tudi
masterbatchev, opazno spreminja obseg prodaje na naših tradicionalnih trgih. Kot ukrep za
obvladovanje povečujemo prodajo pigmenta na skandinavske trge, širimo prodajno mrežo v ZDA in
raziskujemo pogoje za širitev na indijski in brazilski trg. Na področju masterbatchev pa povečujemo
prodajo v segmentu zahtevnejših aplikacij.
Izvajamo tudi optimizacijo stroškov.
6 Vodni viri
To je tveganje, povezano s podnebnimi spremembami, ki lahko povzroči negativni vpliv na poslovanje
podjetja zaradi omejitev pri dobavi vode v sušnih obdobjih.
Podjetje kot pomembno tveganje zaradi suše in hkrati priložnost za sledenje trajnostnim načelom
poslovanja prepoznava v možnem pomanjkanju vode za napajanje proizvodnje titanovega dioksida.
Kot najbolj primerna, predvsem pa trajnostno naravnana, se je izkazala rešitev uporabe odpadne
vode iz Komunalne čistilne naprave Celje (KČN). Ta vir je količinsko trajno zadosten, potrebuje pa
dodatno čiščenje. Ob njegovi uporabi se posledično izboljšata tako biološko kot hidromorfološko
stanje vodotoka.
Pilotni poskusi z eno vrste tehnologije na lokaciji KČN so zaključeni in predstavljajo podlago za
načrtovanje opreme, v letu 2026 pa bomo pilotno testirali še alternativno tehnologijo. V sodelovanju
z Mestno občino Celje je v teku postopek priprave OPPN za vgradnjo cevovoda. Sočasno izdelujemo
tudi projektno dokumentacijo za gradnjo cevovoda.
Z različnimi ukrepi smo delno že povečali uporabo notranjih reciklov vode ter zagotovili možnost
kratkotrajnega zasilnega napajanja, kar preprečuje potrebo po ustavitvi proizvodnje.
7 Varnost
Močne padavine (poplave, plazovi) ali potres predstavljajo tveganje negativnega vpliva na poslovanje
podjetja zaradi poškodb na pregradnih telesih, ki bi se lahko pokazale v delni porušitvi in posledičnem
poplavnem valu.
Redno poteka tehnično opazovanje in izvajanje monitoringa na področju visokih nasutih pregrad
(Bukovžlak in Za Travnikom).
Na osnovi rezultatov opazovanja izvajamo sistematične in dolgoročne vzdrževalne ukrepe za
zagotavljanje stabilnosti pregradnih teles oz. po potrebi izvajamo ukrepe za odpravo posledic zaradi
neugodnih vremenskih razmer. Ena takšnih je tudi sprožitev plazu po močnih avgustovskih padavinah
leta 2023 na spodnjem zahodnem delu visoke nasute pregrade Za Travnik. Plaz nadziramo z
meritvami. Izvedli smo nujni sanacijski poseg, ki mu bo sledila tudi celovita sanacija, za kar je
oblikovana okoljska rezervacija. Predpogoj za izvedbo sanacije je bila premestitev kablovoda, ki smo
jo v letu 2025 uspešno izvedli.
Dogodek v obliki industrijske nesreče predstavlja potencialno tveganje za negativni vpliv na
poslovanje podjetja. Ob koncu leta se je na našem območju pri razkladanju rude pripetila železniška
nesreča, ki pa zaradi ustrezne organizacije dela ni povzročila izpada proizvodnje in negativnih vplivov
na okolje.
23
Tveganje obvladujemo s sistematičnim vrednotenjem vplivov na okolje in zaposlene, periodičnimi
ocenami požarne ogroženosti in s sistematiziranjem delovnih mest glede na oceno tveganj.
Na področju omejevanja vplivov na okolje smo sistematično uvedli evropske okoljevarstvene
standarde z uveljavljanjem načel Programa odgovornega ravnanja in harmonizirali svoje delovanje
z zahtevami direktive IED in SEVESO.
Izvajamo notranje presoje ustreznosti izvajanja ukrepov, zahtevanih v dovoljenju SEVESO, in
odpravljamo ugotovljene pomanjkljivosti.
Na področju požarne varnosti imamo organizirano lastno gasilsko enoto, prav tako je podjetje
ustrezno požarno zavarovano.
Na področju delovnih nesreč je organizirana strokovna služba, ki skrbi za nadzor spoštovanja pravil
in ukrepov varnosti in zdravja pri delu. Izvajamo redna usposabljanja in izobraževanja zaposlenih.
Podjetje je zavarovano za odškodninsko odgovornost.
Z zunanjimi izvajalci sklepamo pisne sporazume in jih izobražujemo. Angažirali smo stalnega
koordinatorja za varno in zdravo delo. Uvedli smo navodila za delo za izvajanje vzdrževalnih posegov
v smislu požarne preventive, preprečevanja nesreč in izboljšanja čistoče v delovnem okolju.
8 Zakonodajna skladnost
Podjetje odpadno rdečo sadro iz proizvodnje titanovega dioksida zapolnjuje v napravo za
odstranjevanje odpadkov Za Travnik. Obstoječi zazidalni načrt (ZN) in gradbeno dovoljenje
omogočata zapolnjevanje do kote 300 m nm, ki bo po zadnjih projekcijah dosežena v 5 - 6 letih.
Zaradi novo nastalih okoliščin in spoznanj med zapolnjevanjem izvedba, kot je bila zamišljena s
projektom, v določenih delih ni možna oziroma bi lahko vodila v porušitev načrtovanih objektov.
Drug negativni trenutek je tudi načrtovano neustrezno odvodnjavanje, ki bi vodilo do ponovnega
delnega zalitja lokacije s padavinsko vodo.
Projektant je kot odziv na zgoraj opisane nove okoliščine oziroma spoznanja skupaj s strokovno
podporo UL FGG Katedra za geotehniko pripravil novelacijo projekta Za Travnik. Le-ta predvideva
povečane količine vgradnje rdeče sadre in drugačno obliko zapolnitve. Predvideni volumni so že
vpisani v okoljevarstveno dovoljenje, MOPE pa je izdal sklep, da za načrtovano spremembo ni
potrebna ponovna presoja vplivov na okolje. Potrebna pa je sprememba zazidalnega načrta in
gradbenega dovoljenja.
Pobudo za spremembo ZN smo oddali na vse tri zadevne občine. Potreben je sprejem sklepa o
začetku spremembe zazidalnega načrta s strani vseh treh občin. Zaenkrat ena od občin temu ni
naklonjena.
Glede na zapis v odloku Občine Šentjur bi družba morala prenehati z zapolnjevanjem 27.10.2023.
Zaradi izločanja bele sadre in velikih posedkov, ki jih projekt zapolnjevanja ni predvidel navedeni rok
v praksi ni dosegljiv. Predstavnike Občine Šentjur in KS Blagovna smo glede tega obveščali že od
leta 2017, vendar so vztrajali pri razumevanju potrebe spoštovanja navedenega datuma. Pridobili
smo pravno mnenje glede veljavnosti takšnega odloka. Le-to ugotavlja, da je odlok neskladen z
veljavno zakonodajo, zato smo na Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP) poslali pobudo za
nadzor nad zakonitostjo Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka ZN Za Travnik. Ministrstvo za
naravne vire in prostor je prijavo deloma odstopilo v obravnavo Ministrstvu za okolje, energijo in
podnebje (MOPE), ki se je strinjalo s pravnim mnenjem in Občino Šentjur pozvalo k uskladitvi odloka
24
z veljavno zakonodajo v roku 90 dni. Ker tega ni storila je Vlada na predlog MOPE sprožila postopek
ustavne presoje.
Družba sicer s ciljem trajnostnega razvoja in krožnega gospodarstva ter podaljševanja
razpoložljivega časa za odlaganje razvija tudi postopke za zmanjševanje količin rdeče sadre.
Nadaljujemo z izvajanjem korakov v smeri sprejema novega ustreznega prostorskega akta za
zapolnjevanje sadre na drugi lokaciji.
Na lokaciji Odlagališča nenevarnih odpadkov Bukovžlak (ONOB) so bili v daljni preteklosti odloženi
tudi odpadki, iz katerih padavinska voda in podtalnica izlužujeta težke kovine. Te izcedne vode sicer
delno uspešno zajemamo in vodimo v družbo na čiščenje, delno pa uhajajo v okolje. Da bi ta vpliv
minimizirali podjetje izvaja obsežno sanacijo tega območja, za kar ima oblikovano tudi okoljsko
rezervacijo. Sanacija zajema ojačitev pregradnega telesa, obnovo drenaže in globokega cevovoda
(vse troje že izvedeno), izvedbo kanalet za odvajanje zalednih vod, obnovo C1 drenaže pod visoko
nasuto pregrado Bukovžlak, izvedbo tesnilne zavese in minimizirano propustnega pokrova ter
preusmeritvenega nasipa. V letu 2025 so potekala dela na obnovi drenaže C1, v letu 2026 pa bomo
začeli z izgradnjo tesnilne zavese.
Na področju kemikalij je vzpostavljena vrsta zahtev po skladnosti z različnimi zakonodajami v
državah po svetu (REACH, registracija Cu pripravkov). Potekajo preverjanja potencialne škodljivosti
in posledičnega umika izdelkov s trga (TMP, PFAS). Zaostrujejo se zahteve na področju uporabe
plastike tako za stik z živili kot mikroplastike.
Omenjena zakonodaja se dotika tudi naših izdelkov. Tveganje obvladujemo z različnimi pristopi.
Izvajamo potrebne registracijske postopke in iščemo zamenjavo za izdelke, katerih uporaba bo
morda omejena ali celo prepovedana.
9 Finančna tveganja
Kreditno tveganje: Potencialno tveganje predstavlja možnost povečanja odhodkov zaradi neplačil
kupcev, pri katerih nimamo zavarovanih terjatev, kar predstavlja približno 5 % terjatev. Kot zaščito
izvajamo interno kreditno kontrolo za posamičnega kupca, ki smo mu določili individualni kreditni
limit, in sicer glede na plačilno sposobnost.
Likvidnostno tveganje: Izpad plačil v dogovorjenih rokih zaradi plačilne nezmožnosti ali nediscipline
kupcev, lahko povzroči likvidnostne težave. Tveganje upravljamo z zagotavljanjem stabilnega
denarnega toka. Poslovanje družbe je tradicionalno konservativno z visoko višino denarnih sredstev.
Upravljanje likvidnosti med drugim obsega načrtovanje pričakovanih denarnih obveznosti in njihovo
pokrivanje na dnevni, tedenski, mesečni in letni ravni, tekoče spremljanje plačilne sposobnosti
kupcev in redno izterjavo zapadlih terjatev. Redno pridobivamo ažurirane informacije za natančnejše
planiranje denarnega toka. Denarni tok je izdelan podrobno, premišljeno in natančno na tedenski,
mesečni in letni ravni.
Valutno tveganje: Izpad prihodkov in višji stroški zaradi valutnega razmerja evro/dolar pri nabavi
materialov in surovin v ameriških dolarjih (titanonosne surovine, delno bakrove spojine) je tretje
možno finančno tveganje. V izogib realizaciji tega tveganja kontinuirno spremljamo gibanje in
napovedi glede dinamike valutnega para EUR/USD. V osnovi kratkoročno tveganje neugodnih
sprememb tečaja dolarja omejujemo s standardizirano in konsistentno uporabo finančnih
instrumentov (dolarske terminske pogodbe). Prav tako redno pridobivamo natančnejše podatke za
vnaprejšnje nakupe deviz.
25
2.3 Delovanje skupščine in pravice delničarjev
Skupščino skliče Uprava družbe na lastno pobudo, na zahtevo Nadzornega sveta ali delničarjev
družbe, ki predstavljajo dvajsetino osnovnega kapitala. Skupščina se seznani z letnim poročilom in
veljavno odloča na seji z večino oddanih glasov, zlasti o:
• uporabi bilančnega dobička,
• imenovanju članov Nadzornega sveta,
• podelitvi razrešnice članom Uprave družbe in Nadzornega sveta,
• imenovanju revizorja idr.
S tričetrtinskimi glasovi odloča zlasti v naslednjih zadevah:
• spremembah statuta;
• ukrepih za povečanje in zmanjšanje osnovnega kapitala;
• statusnih spremembah in prenehanju družbe ter drugih primerih, če to določa zakon ali
statut.
Delničarji se lahko udeležijo skupščine in uresničujejo svojo glasovalno pravico le pod pogojem, da
so Upravi družbe najavili svojo udeležbo na skupščini v pisni obliki najpozneje konec četrtega dne
pred zasedanjem skupščine. Na skupščini število glasov posameznega delničarja določajo glasovi
delnic, ki so po stanju delniške knjige v njegovi lasti konec sedmega dne pred dnem zasedanja
skupščine. Delničarji lahko pravice iz delnic uresničujejo neposredno na skupščini ali po
pooblaščencih. Pooblastilo mora biti podano pisno in se vloži pri družbi. Praviloma se opravi ena
skupščina na leto.
V letu 2025 je dne 21. 5. 2025 na sedežu družbe potekala 29. redna skupščina delničarjev družbe,
kjer so delničarji:
• potrdili Poslovnik o delu skupščine delničarjev in spremembo statuta;
• sprejeli in potrdili Politiko prejemkov organov vodenja in nadzora;
• se seznanili z letnim poročilom Uprave za poslovno leto 2024, revizorjevim poročilom in
njegovi potrditvi ter s poročilom o prejemkih članov Uprave in Nadzornega sveta družbe v
letu 2024;
• sprejeli sklep o uporabi bilančnega dobička za leto 2024;
• Upravi in nadzornemu svetu podelili razrešnico za leto 2024;
• se seznanili z imenovanjem člana Nadzornega sveta, Mateja Pompeta, predstavnika
zaposlenih, za petletno mandatno obdobje, ki se je začelo 18. junija 2025. Skladno z
zakonom, voli predstavnika zaposlenih v Nadzornem svetu Svet delavcev družbe.
26
3 Strateške usmeritve in prihodnji razvoj
3.1 Strateški cilji in usmeritve
Strategija družbe bo še naprej usmerjena v zagotavljanje najvišje možne ravni količinske proizvodnje
in prodaje ter v izkoriščanje potencialov najdonosnejših trgov pigmenta. Prihodnji razvoj družbe
sestavljajo naslednji štirje temelji:
• energetska transformacija,
• digitalizacija,
• trajnostni razvoj,
• dvig kapacitet.
Usmerjenost prodaje se bo nadaljevala predvsem na evropske trge. Prisotnost družbe se bo na
obstoječih trgih krepila na ključnem strateškem poslovnem področju Titanov dioksid, kakor tudi na
spremljajočih področjih in programih Kemija Mozirje (Masterbatchi, Praškasti laki), Kemija Celje in
Polimeri.
Tudi v prihodnje bo družba stremela k tvornemu sodelovanju z zaposlenimi, poslovnimi partnerji in
lokalno skupnostjo, da bi nadaljevala uspešno poslovanje ter zagotovila ustrezne donose za lastnike.
Predvideno je nadaljevanje optimiziranja kadrovske strukture s prezaposlovanjem in pridobivanjem
novega mladega ter tehnično usposobljenega kadra.
Nadaljevala se bodo tudi vlaganja v razvoj, izobraževanje in nadaljnje izboljšanje delovnega okolja
zaposlenih. V prihodnjih letih se bo nadaljeval investicijski cikel, potreben za stabilno tekoče
delovanje in rast. Še naprej bomo iskali in vpeljevali dodatne načine zmanjšanja morebitnih
nezaželenih vplivov na okolje, pri čemer bo družba spoštovala vse zahteve okoljske zakonodaje in
regulative. Zaostrovanje na tem področju pa bi lahko predstavljalo dodatno tveganje.
Politika dividend bo stabilna. Za dividende bo izplačanih 50 % čistega poslovnega izida.
V novem petletnem strateškem obdobju 2024–2028, ki upošteva vrh cikla v letu 2028, so naslednji
strateški cilji:
• povprečni prihodki od prodaje v vrednosti 228,9 mio EUR,
• povprečni EBITDA v vrednosti 36,9 mio EUR,
• povprečni čisti dobiček v vrednosti 16,8 mio EUR.
Druge sestavine in usmeritve so podrobneje pojasnjene v Izjavi o trajnosti.
3.2 Načrti za leto 2026
Načrt za leto 2026 temelji na analizi trenutnih tržnih razmer, makroekonomskih napovedi ter
specifičnih dejavnikov v panogi titanovega dioksida. Ključne usmeritve vključujejo optimizacijo
proizvodnje, prilagajanje prodajnih strategij ter naložbe v trajnostni razvoj in energetsko
učinkovitost.
V letu 2026 pričakujemo približno 194,3 mio EUR prihodkov od prodaje, kar je skladno z gibanji v
panogi in pričakovanimi tržnimi cikli. Čisti poslovni izid naj bi dosegel 8 mio EUR, kar pomeni nižji
dobiček v primerjavi z letom 2025. Glavna razloga za nižji dobiček v prihodnjem letu sta nižja
povprečna prodajna cena ključnega proizvoda in višje nabavne cene surovin za proizvodnjo žveplove
kisline.
27
Posledično se bo znižala tudi dobičkonosnost poslovanja. Načrtovana EBITDA marža bi znašala 13
%, kar pomeni približno 24,8 mio EUR EBITDA v letu 2026.
Na finančnem področju ostajamo konservativni – ne načrtujemo zunanjih virov financiranja.
Investicijski obseg bo presegal povprečje preteklih let z odpravo ozkih grl, energetsko učinkovitostjo
in z zmanjšanjem vplivov na okolje. Družba bo predlagala izplačilo dividend skladno z dividendno
politiko podjetja, in sicer 50 % čistega dobička preteklega leta, o čemer bodo na skupščini odločali
delničarji.
Poseben poudarek bomo namenili razvojnim projektom za izboljšanje kakovosti, trajnostne rešitve
in racionalno rabo virov. Politika nagrajevanja zaposlenih bo prilagojena poslovnim rezultatom in
gospodarskim razmeram, s ciljem zagotavljanja dolgoročne stabilnosti in socialne varnosti
zaposlenih.
3.3 Izvedene in načrtovane investicije
3.3.1 Izvedene investicije
V letu 2025 smo za investicije, nabavo osnovnih sredstev in nadomestne opreme porabili 19,5 mio
EUR in s tem dosegli 98,4 % realizacijo poslovnega načrta.
Tabela 3: Pregled naložb po posameznih področjih
Realizirano I.-XII. 2025
(v EUR)
Investicije
10.794.636
Osnovna sredstva
1.594.352
Nadomestna oprema
7.136.410
Skupaj
19.525.398
Na lokaciji v Celju smo vzpostavili 5 G omrežje. Implementirali smo sistem Kadris 4 Cloud namenjen
digitalizaciji kadrovskih, registracijskih in plačnih procesov.
V skladu z zahtevami izhodiščnega poročila smo v letu 2025 začeli izvajati postopno obnovo površin
in kanalizacije kjer se prevažajo/pretakajo zadevno nevarne snovi.
Na področju okoljskih rezervacij smo izvajali dela na drenaži C1, ob koncu leta pa so se z zamudo
zaradi zasedenosti izvajalca iz tujine začela tudi pripravljalna dela pri izgradnji tesnilne zavese.
Porabili smo 61,8 % načrtovanih sredstev.
Tabela 4: Pregled naložb po posameznih strateških stebrih
Steber
Realizirano I.-XII. 2025
(v EUR)
Trajnost in energetske transformacije
6.715.328
Kakovost in širitev proizvodnje
5.265.076
Digitalizacija
595.862
Drugo
6.949.132
Skupaj
19.525.398
3.3.2 Načrtovane investicije
28
Naložbena aktivnost v letu 2026 bo potekala po posameznih programih, in sicer glede na njihove
potrebe, zmožnosti in dolgoročno perspektivnost ter skladno s strateškim načrtom družbe. Skupni
obseg investicij v letu 2026 je načrtovan v višini 17,2 mio EUR.
Večji del naložb v investicije bo v skladu s trajnostno strategijo namenjenih projektom OVE (parna
turbina, baterijski hranilniki, elektrifikacija voznega parka).
Nadaljevali bomo z intenzivnimi vlaganji v zagotavljanje maksimalne kapacitete in kakovosti
pigmenta titanovega dioksida ob zmanjševanju emisij in odpadnih materialov.
Naložbe bodo potekale tudi na naših lokacijah Bukovžlak in Za Travnik. V Bukovžlaku bomo
nadaljevali s sanacijo Odlagališča nenevarnih odpadkov na Za Travniku pa s trajno sanacijo plazu, ki
se je sprožil v času močnih padavin avgusta 2023. Za te namene bomo uporabili okoljsko rezervacijo.
3.4 Razvoj in raziskave
Hidrofilna&hidrofobna organska obdelava titanovega dioksida
Zaradi klasifikacije TMP kot reprotoksično smo morali poiskati ustrezno nadomestno surovino za
hidrofilne produkte, ki nima znaka nevarnosti in omogoča enako disperzibilnost pigmenta. Z ustrezno
nadomestno surovino smo dosegli pričakovan rezultat.
Na področju hidrofobne obdelave smo našli in implementirali aditiv, ki poleg zagotavljanja ustrezne
hidrofobne obdelave zmanjšuje tudi vsebnost totalnega ogljika v odpadnih vodah za 50 %, kar je
pomembno z vidika vpliva na emisije v vode.
Razvoj in dvig kakovosti pigmentov
Naši cilji so usmerjeni v izboljšanje določenih parametrov (opaciteta, sijaj, disperzibilnost,
viskoznost), ki pri uporabi predstavljajo pigment višjega kakovostnega razreda. Izvedeni ukrepi so
že prinesli izboljšave pri posameznih proizvodih, nadaljnje optimizacije pa so v teku, z namenom
sistematičnega doseganja vseh ciljnih vrednosti.
Predelava odpadne kisline
Skladno z načrti izvajamo aktivnosti s katerimi bomo dosegli zmanjšanje nastale količine odpadne
sadre.
Vrednotenje rdeče sadre
Razvijamo možnosti uporabe rdeče sadre za proizvodnjo gradbenih materialov. Na osnovi
preliminarnih laboratorijskih rezultatov smo z zunanjimi izvajalci podpisali pogodbo za podrobnejšo
raziskavo na štirih področjih uporabe, ki bodo podlaga za opredelitev tehničnih in ekonomskih
možnosti za izvedbo.
Čiščenje odpadne vode iz KČN Tremerje
Naročili smo izdelavo pilotne naprave za testiranje ultra filtracije z drugim tipom membran. Testiranje
na lokacijio bomo začeli spomladi 2026.
Razvoj postopka pridobivanja raztopine bakrovega sulfata iz pepelov
V okviru iskanja možnosti vključevanja cenejših in sekundarnih surovinskih virov smo preučili
uporabo odpadnega bakra iz pepelov. Trenutno je njihova uporaba omejena na proizvodnjo enega
produkta, pri čemer nastaja natrijev klorid kot težje obvladljiv stranski produkt. Z razvojem postopka
raztapljanja v drugem topilu želimo omogočiti širšo uporabo tega vira ter izboljšati okoljsko
učinkovitost procesa. Dosedanji laboratorijski poskusi še ne dosegajo ciljnega izkoristka, zato bodo
nadaljnje optimizacije predmet prihodnjih aktivnosti.
29
4 Poslovanje
Skupna prodaja je v preučevanem obdobju dosegla vrednost 198,8 mio EUR in je za 1 % nižja od
prodaje, dosežene v primerljivem obdobju leta 2024. Skupna prodaja na tuji trg se je, glede na
preteklo leto, znižala za 1 %. Upad prodaje na tuje trge je nedvomno posledica slabše prodaje
pigmenta na trge izven EU.
Tabela 5: Prodaja po trgih
2025
2024
ΔPY%
Slovenija
13.822.459
13.684.845
+1
EU
163.927.291
162.234.825
+1
Tretje države
16.427.125
19.080.093
-14
Tretje države - dolarski.trgi
4.624.406
5.285.650
-13
SKUPAJ
198.801.281
200.285.413
-1
Prodaja na trg EU je bila v letu 2025 za 1 % višja kot v preteklem letu, pri čemer so k rasti prispevale
tako višje prodane količine pigmenta kot tudi rahlo ugodnejše prodajne cene. Prodaja na domačem
trgu je bila prav tako višja za 1 % glede na leto 2024, predvsem zaradi občutno boljše prodaje PE
polimerov, povezane z večjimi projekti regionalne farmacevtske industrije. Skupna prodaja na trge
tretjih držav je bila medtem za 14 % nižja, pri čemer smo zaradi cenovne nekonkurenčnosti v
določenih bližnjevzhodnih regijah uspešno preusmerili del količin na severnoameriški trg, zlasti v
ZDA. V srednjeročnem obdobju načrtujemo okrepitev trženjskih aktivnosti na teh trgih, ki
predstavljajo priložnost za večjo geografsko razpršenost in stabilizacijo prihodkov. Obseg in trajnost
tovrstne usmeritve bosta v veliki meri odvisna od nadaljnjega razvoja globalnih trgovinskih razmerij
in protekcionističnih ukrepov.
V preučevanem obdobju je delež izvoza v skupni prodaji dosegel 93 %, kar pomeni 0,1- odstotne
točke manj kot v enakem obdobju lani. Ključni izdelek, pigment titanovega dioksida, ostaja gonilo
izvoza in temelj nadaljnje širitve na tujih trgih, kjer si prizadevamo utrjevati prisotnost predvsem na
stabilnih, regulativno zaščitenih in dolgoročno perspektivnih trgih.
Struktura prodaje po posameznih trgih se na četrtletni ravni prilagaja operativnim in
makroekonomskim razmeram, dolgoročno pa jo usmerjajo razpršitev tveganja, kriteriji donosnosti,
skladnosti s trženjsko strategijo ter ocene politične in gospodarske stabilnosti. Krepitev
antidumpinške zaščite v EU dodatno utrjuje strateško osredotočenost na varnejše in dolgoročno
vzdržne trge z višjo dodano vrednostjo, kjer podjetje vidi največji potencial za stabilno poslovanje.
Vzporedno se trženjske aktivnosti usmerjajo tudi v države, ki uvajajo ali napovedujejo uvedbo
zaščitnih ukrepov proti dumpinškim praksam cenovno agresivnih konkurentov, kot sta Brazilija in
Indija, saj takšni trgi v prihodnje lahko predstavljajo priložnost za povečanje konkurenčnosti
evropskih proizvajalcev.
Tabela 6: Prodaja po področnih odsekih
2025
2024
ΔPY%
Titanov dioksid
168.872.162
168.728.022
+0,1
- od tega pigment TiO
2
165.284.697
165.044.453
+0,1
Laki, mastri in tiskarske barve
14.663.429
16.140.315
-9
Agro program
10.117.320
11.150.638
-9
Polimeri
4.590.585
3.379.268
+36
Drugo
557.786
887.171
-37
SKUPAJ
198.801.281
200.285.413
-1
30
V obravnavanem obdobju je prodaja nosilnega programa pigmenta titanovega dioksida dosegla
višino 168,9 mio EUR, kar predstavlja 0,1-odstotno rast glede na lansko obdobje. K rezultatu je v
prvi polovici leta pomembno prispevalo ugodnejše cenovno okolje na evropskih trgih, saj se je
povpraševanje v prvem četrtletju okrepilo hitreje od sezonskih pričakovanj. V drugem četrtletju so
se že začeli kazati prvi znaki umirjanja tržne aktivnosti, medtem ko je bilo v tretjem četrtletju
ohlajanje povpraševanja izrazitejše, kar je vplivalo na dinamiko prodaje in potrjuje postopno
slabšanje razmer v nadaljevanju leta. V takšnih okoliščinah smo prodajne aktivnosti prilagajali
razmeram na posameznih trgih ter deloma nadomeščali izgubljene tržne deleže na Bližnjem vzhodu
z večjo usmerjenostjo na severnoameriški trg in na trge, kjer protekcionistični trendi ter dodatni
nadzorni ukrepi proti kitajskemu uvozu ustvarjajo ugodnejše pogoje za zahodne proizvajalce.
Znotraj programov odseka TiO
2
je treba posebej izpostaviti odpadek pri proizvodnji TiO
2
CEGIPS,
katerega je v letu 2025 bilo prodanih 153,8 tisoč ton. Ta količinska prodaja je še posebej pomembna,
saj s tem zmanjšujemo količino sadre, ki se suho zapolnjuje na napravi za odstranjevanje sadre Za
Travnikom. S tem neposredno prispevamo k podaljševanju življenjske dobe naprave .
V obravnavanem obdobju smo zabeležili 9 % padec prodaje v programu laki in mastri, pri čemer
je glavni razlog zahtevna tržna situacija v tem segmentu. Povpraševanje v tem delu verige ostaja
pod pritiskom zaradi šibke industrijske aktivnosti in zadržanosti kupcev pri oblikovanju zalog.
Prodaja agro programa, ki vključuje bakrove fungicide, Pepelin, zeleno galico in Humovit, je v
preučevanem obdobju padla za 9 % v primerjavi z enakim obdobjem leta 2024. Na rezultat so
vplivale nižje prodajne količine, kjer pa je pomembno poudariti, da so bili sklenjeni posli z višjo
dodano vrednostjo. Prodajo Humovita ohranjamo na ravni preteklih let, vendar ostaja vezana
predvsem na domači in bližnje trge. Zaradi dodatnih transportnih stroškov izdelek težje prodira na
bolj oddaljene trge, kar omejuje njegov geografski doseg in poudarja pomen optimizacije distribucije
na lokalni ravni.
V preučevanem obdobju so se relativna razmerja med poslovnimi enotami ponovno prilagodila. Z
izjemo PE Titanov dioksid in PE Polimeri se je delež preostalih enot znižal. PE Polimeri ostaja tesno
povezana z investicijsko dinamiko farmacevtskega in petrokemičnega sektorja v regiji, kar potrjuje
strateško usmeritev v naročniško proizvodnjo z visoko stopnjo tehnične prilagodljivosti in
usmerjenostjo k specifičnim potrebam kupcev. Ta model omogoča diferenciacijo in krepitev
dolgoročnih partnerstev, vendar je obenem občutljiv na nihanja v investicijskih ciklih industrije.
Prilagoditve v poslovnih modelih prinašajo prestrukturiranje obsega in osredotočenost posameznih
poslovnih enot, kar je že vplivalo na zmanjšanje njihovega števila. V tem okviru pričakujemo dodatno
rast relativnega pomena jedrnega programa proizvodnje titanovega dioksida, ki se bo v prihodnjih
obdobjih v strukturi delovanja še okrepil kot ključni vir ustvarjanja vrednosti.
V skladu z Uredbo (ES) št. 1893/2006, ki določa statistično klasifikacijo gospodarskih dejavnosti v
Evropski uniji (NACE), naše dejavnosti sodijo v oddelek 20.2 – Proizvodnja pesticidov in drugih agro-
kemijskih izdelkov. Družba opravlja dejavnosti v proizvodnji kemikalij, kar vključuje proizvodnjo
bakrovih fungicidov, ki se uporabljajo v kmetijstvu za zaščito rastlin pred glivičnimi boleznimi.
Prodaja je razvidna iz postavke Agro program. Družba je v skladu z EU klasifikacijo gospodarskih
dejavnosti NACE uvrščena v C 20 – Proizvodnja kemikalij in kemičnih izdelkov, natančneje v 20.12
– Proizvodnja barvil in pigmentov. Na podlagi Delegirane uredbe (EU) 2022/1288, ki dopolnjuje
Uredbo EU o nizkoogljičnih referenčnih vrednostih (EU BMR), se sektor proizvodnje kemikalij in
pigmentov uvršča med visokoogljične panoge.
31
4.1 Poslovni izid
Tabela 7: Poslovni izid
2025
2024
ΔPY%
Poslovni prihodki
210.021.191
204.135.737
+3
Poslovni odhodki
187.794.486
177.471.493
+6
POSLOVNI IZID IZ POSLOVANJA
22.226.705
26.664.244
-17
Finančni prihodki
1.355.916
1.986.327
-32
Finančni odhodki
266.140
123.439
+116
POSLOVNI IZID pred davki
23.316.482
28.527.133
-18
Davek od dobička
3.846.936
5.439.882
-29
ČISTI POSLOVNI IZID
19.469.546
23.087.250
-16
V letu 2025 je dosežen poslovni izid iz poslovanja v višini 22,2 mio EUR. Ta rezultat znaša 83 %
poslovnega izida iz poslovanja enakega obdobja leta 2024, ko je le ta znašal 26,7 mio evrov.
Poslovanje družbe je bilo sicer slabše od lanskega, vendar pa presega rezultate poslovnega načrta.
Na omenjeno preseganje načrtovanega rezultata je vplivala predvsemdobra prodaja nosilnega
proizvoda. Poslovni izid iz poslovanja z odpisi oziroma EBITDA je dosegel vrednost 36,1 mio EUR in
znaša 18,2 % dosežene prodaje. V primerjavi s preteklim letom je EBITDA nižji za 8,8 %.
Po obračunu vpliva finančnih prihodkov in odhodkov, je v letu 2025 izkazan poslovni izid pred
davki v višini 23,3 mio EUR, v enakem obdobju lani pa je bil dosežen izid pred davki v višini 28,5
mio EUR. Rezultat pred davki dosega 82 % rezultata preteklega leta.
V letu 2025 je podobno kot v letu 2024 dosežen pozitivni saldo iz financiranja in sicer v višini 1,1
mio EUR (v letu 2024 je znašal pozitivni saldo iz financiranja 1,9 mio EUR). Nastali saldo iz
financiranja izhaja iz pozitivnega salda prihodkov in odhodkov iz naložb in obresti v višini 1,4 mio
EUR in negativnega salda tečajnih razlik (terminski posli) in obresti v višini 0,3 mio EUR, z uporabo
instrumentov zavarovanja za obvladovanje volatilnega gibanja valutnega para $/EUR pri nabavi
titanonosnih rud. Pozitivni saldo iz naslova naložb pomeni učinkovito uporabo in plasiranje viškov
denarja v donosne naložbe.
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja znaša 19,5 mio EUR in je nižji od realiziranega v
enakem obdobju leta 2024 za 16 %, ko je znašal 23,1 mio EUR. Upoštevajoč razvoj dogodkov v
mednarodnem gospodarstvu, na trgu pigmenta titanovega dioksida in predvsem rezultatov
konkurentov iz panoge titanovega dioksida, ocenjujemo, da je rezultat dober in nad načrti. Čisti
poslovni izid zajema poslovni izid pred obdavčitvijo, obračunan davek od dobička v višini 3,9 mio
EUR (efektivna davčna stopnja znaša 16,5 %).
4.2 Odhodki in stroški
V strukturi vseh stroškov materialni stroški predstavljajo največji delež in sicer 61,7 %. V strukturi
porabe surovin, embalaže in energije so glede na primerljivo obdobje leta 2024 opazna določena
odstopanja, pri čemer je v relativnem smislu najizrazitejše zvišanje stroškov energentov. To je treba
interpretirati tudi v kontekstu nižje proizvodnje.
Nabavne cene titanonosnih surovin so v obravnavanem obdobju ostale približno na ravneh preteklega
leta oziroma so bile ponekod celo nekoliko nižje, medtem ko so se cene žvepla, ključnega vhodnega
materiala za proizvodnjo kisline, zvišale. Čeprav je bil obseg proizvodnje nekoliko nižji kot v letu
2024, se je skupni strošek surovin kljub temu povečal za 3 %, predvsem zaradi višjih cen posameznih
podpornih kemikalij in drugih nabavnih vhodov.
32
V strukturi materialnih stroškov proizvodnje še vedno prevladujejo surovine in materiali, ki
predstavljajo 82,8 %, sledita energija s 15,7 % in embalaža z 1,6 %. Struktura stroškov dela je
razkrita v Pojasnilih k računovodskim izkazom v poglavju 22 Poslovni odhodki. Bruto plače so se
oblikovale po določilih kolektivne pogodbe, upoštevajoč dogovore med sindikati in Upravo. Prevoz na
delo in prehrana med delom sta usklajena z veljavnimi predpisi. Stroški dela vključujejo dodatno
pokojninsko zavarovanje, izplačila iz naslova uspešnosti poslovanja, odpravnine, druge prejemke
zaposlenih, stroške za solidarnostno pomoč, jubilejne nagrade in druge postavke.
4.3 Sredstva in viri
Tabela 8: Sredstva in viri
31.12.2025
31.12.2024
SREDSTVA
Neopredmetena sredstva
2.142.639
2.408.779
Opredmetena osnovna sredstva
116.232.009
111.699.615
Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko drugega
vseobsegajočega donosa
1.709.631
1.287.325
Druga dolgoročna sredstva
115.376
105.470
Odložene terjatve za davek
1.192.860
1.462.488
Skupaj nekratkoročna (dolgoročna sredstva)
121.392.516
116.963.678
Kratkoročna sredstva
Zaloge
54.460.671
58.969.428
Finančne terjatve
38.456.959
47.214.859
Poslovne terjatve
26.096.057
30.243.586
Terjatve za davek iz dobička
1.283.140
0
Denar in denarni ustrezniki
19.122.785
17.731.407
Druga kratkoročna sredstva
424.474
230.760
Skupaj kratkoročna sredstva
139.844.086
154.390.040
Skupaj sredstva
261.236.601
271.353.718
Delež nekratkoročnih (dolgoročnih) sredstev v strukturi vseh sredstev se je glede na stanje
konec leta 2024 povečal za 3,4 odstotne točke in je znašal 46,5 %. Največja kategorija dolgoročnih
sredstev ostajajo opredmetena osnovna sredstva (96 %). Njihova vrednost se je, za razliko med
investiranim zneskom v opredmetena osnovna sredstva in obračunano dejansko amortizacijo leta
2025 glede na stanje konec leta 2024, povečala za 4 %. Dolgoročne finančne naložbe v podjetja
elektro dejavnosti so se konec leta 2025 prevrednotile na pošteno vrednost in so zato bile izkazane
za 33 % višje glede na stanje predhodnega leta. Odložene terjatve za davek se v letu 2025 zmanjšale
za 18 % zaradi zmanjšanja določenega dela dolgoročnih okoljskih rezervacij iz naslova sanacijskih
postopkov. Druga dolgoročna sredstva predstavljajo od države brezplačno pridobljeni emisijski
kuponi. Njihovo stanje na dan 31. 12. 2025 je za 9,9 tisoč EUR višje od stanja na dan 31. 12. 2024
kot posledica salda med pridobitvijo kuponov za leto 2025 in predajo ARSO za izpuste CO
2
za leto
2024 in za predvideno predajo za izpuste CO
2
za leto 2025.
Delež kratkoročnih sredstev v strukturi vseh sredstev se je, glede na stanje konec predhodnega
leta, znižal za 3,4 strukturne točke in je znašal 53,5 %. V strukturi kratkoročnih sredstev so
vrednostno najpomembnejše kategorije zaloge (39 %), finančne terjatve (27 %), poslovne terjatve
skupaj z drugimi kratkoročnimi sredstvi in terjatvami za davek od dobička (20 %) in denarna sredstva
(14 %).
Zaloge so se v primerjavi s stanjem konec leta 2024 zmanjšale za 8 %, pri čemer se je vrednost
zalog materiala (upoštevajoč predujme) zmanjšala za 24 %, vrednost zalog nedokončane
33
proizvodnje se je zmanjšala za 4 %. Skupna vrednost zalog gotovih izdelkov in trgovskega blaga
podjetja pa se je povečala za 33 % (vse v primerjavi s stanjem ob koncu leta 2024).
Najpomembnejši razlog povečanja zalog gotovih izdelkov je nižja količinska prodaja pigmenta od
njegove proizvodnje v letu 2025 oz. zadnjem četrtletju leta 2025.
Kratkoročne finančne terjatve na dan 31. 12. 2025 so v glavnem naložbe v zakladne menice s
kratkoročno zapadlostjo z namenom učinkovite rabe denarnih sredstev in so se glede na stanje konec
leta 2024 zmanjšale za 19 %.
Kratkoročne poslovne terjatve zajemajo kratkoročne poslovne terjatve do kupcev ter kratkoročne
poslovne terjatve do drugih (predvsem do države za vstopni DDV) in terjatve za naslova davka od
dobička. V primerjavi s stanjem konec leta 2024 so se poslovne terjatve zmanjšale 14 %. Terjatve
do kupcev so se zmanjšale za 15 % iz naslova nižje prodaje, medtem ko so druge kratkoročne
terjatve na ravni stanja konec 2024. Terjatve za davek dobička v višini 1,3 mio EUR se nanašajo na
razliko med preveč vplačanimi akontacijami za davek od dobička za leto 2025 in dejansko
obračunanim davkom od dobička za leto 2025. Pregled terjatev do kupcev po rokih zapadlosti kaže
na dejstvo, da je starostna struktura terjatev še vedno kakovostna in zavarovana pri zunanji
instituciji ali z drugo obliko zavarovanja.
Denarna sredstva (in denarni ustrezniki) predstavljajo 14 % celotne vrednosti kratkoročnih
sredstev, obseg denarnih sredstev se je glede na zadnji dan predhodnega leta povečal za 8 %. Del
denarnih sredstev v višini 7 mio EUR so kratkoročni bančni depoziti.
Druga kratkoročna sredstva so vnaprej plačani stroški in dobave tistega blaga, kateremu
lastninsko pravico do razpolaganja družba pridobi v letu 2026. Vrednost se je povečala za 84 %.
Tabela 9: Kapital in obveznosti
31.12.2025
31.12.2024
KAPITAL IN OBVEZNOSTI
Vpoklicani kapital
20.229.770
20.229.770
Kapitalske rezerve
44.284.976
44.284.976
Rezerve iz dobička
125.036.192
125.078.814
Rezerva za pošteno vrednost
-1.354.842
-1.650.342
Zadržani dobički
28.558.990
23.093.258
Skupaj kapital
216.755.086
211.036.476
Rezervacije za zaslužke zaposlencev
3.819.086
3.748.722
Druge rezervacije
12.746.394
14.302.270
Dolgoročno odloženi prihodki
861.858
873.579
Skupaj nekratkoročne obveznosti
17.427.338
18.924.572
Finančne obveznosti
60.832
29.915
Poslovne obveznosti
24.885.606
36.124.537
Obveznosti za davek iz dobička
0
4.019.469
Druge kratkoročne obveznosti
2.107.739
1.218.750
Skupaj kratkoročne obveznosti
27.054.177
41.392.670
Skupaj kapital in obveznosti
261.236.601
271.353.718
Vrednost kapitala v strukturi obveznosti do virov sredstev na dan 31. 12. 2025 predstavlja 83 %,
kar je 5,2 odstotne točke več kot konec leta 2024. Znesek kapitala se je v primerjavi s stanjem konec
leta 2024 povečal za 3 %. Povečanje (5,7 mio EUR) se nanaša na saldo med čistim dobičkom leta
2025 v višini 19,5 mio EUR, izdatki za nakupe lastnih delnic v višini 42.622 EUR in izplačilom dividend
na osnovi skupščinskega sklepa 29. redne skupščine delničarje družbe z dne, 21. 5. 2025 v višini 14
34
mio EUR. Na dan 31. 12. 2025 ima družba 299.874 lastnih delnic (3,7 % vseh delnic). Skladno s
sklepom 28. redne skupščine delničarjev družbe z dne 19. 6. 2024 je družba v letu 2025 pridobila
1.490 lastnih delnic v vrednosti 42.622 EUR. Drugih pomembnejših premikov v kapitalu razen
spremembe rezerv za pošteno vrednost zaradi prevrednotenja naložb in aktuarskih dobičkov v višini
0,3 mio EUR ni bilo.
V celotnem kapitalu vrednost osnovnega kapitala znaša 20,2 mio EUR, sestavlja ga 8.079.770, po
izvedeni cepitvi v razmerju 1:10 na dan 15. 8. 2022 (od tega je 299.874 lastnih delnic, vpisanih v
sklad lastnih delnic), navadnih prosto prenosljivih kosovnih delnic. Knjigovodska vrednost delnice na
dan 31. 12. 2025 znaša 26,8 EUR (od začetka leta, ko je znašala 26,1 EUR, se je povečala za 2,7
%).
Rezervacije in dolgoročno odloženi prihodki tvorijo 6,7 % obveznosti do virov sredstev.
Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti so bile oblikovane na dan 1. 1. 2006 (odpravnine in
jubilejne nagrade) ter se letno prilagajajo na podlagi aktuarskih izračunov. Druge rezervacije so bile
vzpostavljene v postopku lastninjenja iz naslova rezervacij za ekologijo ter so bile dodatno oblikovane
rezervacije za namen sanacije odlagališča trdnih odpadkov Bukovžlak in za sanacijo odlagališča Za
Travnik. Konec leta 2025 podobno kot konec leta 2024 smo ponovno preverili obseg rezervacij in jih
ustrezno oblikovali/odpravili glede na dejanska tržna stanja in glede na razloge za njihov obstoj.
Obseg okolijskih rezervacij se je konec leta 2025 zaradi kritja stroškov sanacijskih projektov zmanjšal
za 11 %. Dolgoročni odloženi prihodki so se zmanjšali za 1 % za obračunano amortizacijo pridobljenih
sredstev za sofinanciranje električnih vozil in sončnih elektrarn, nabavljenih v letu 2024 in 2025.
Finančne in poslovne obveznosti so se glede na stanje ob koncu predhodnega leta zmanjšale za
35 % zaradi zmanjšanja poslovnih kratkoročnih obveznosti iz naslova poplačila obveznosti do
dobaviteljev zaposlenih in obveznosti do države za plačilo davka od dobička. Obveznosti do
dobaviteljev so se tako iz prej navedenega vzroka zmanjšale za 32 %. Druge kratkoročne poslovne
obveznosti so se zmanjšale za 28 % iz naslova nižjih obveznosti do zaposlenih in državnih institucij.
Obveznosti za plačilo davka od dobička za poslovno leto 2025 ni, saj vplačane akontacije tekom leta
2025 v celoti pokrivajo in presegajo obveznosti obračunanega davka za leto 2025 (presežek je
izkazan med terjatvami za davek od dobička v višini 1,3 mio EUR). Vse finančne in poslovne
obveznosti imajo kratkoročni značaj. Stopnja bruto zadolženosti podjetja znaša 10,4 %, v primerjavi
s stanjem na dan 31. 12. 2024 se je zmanjšala za 4,9 %.
Kratkoročne finančne obveznosti na dan 31. 12. 2025 znašajo 61 tisoč EUR, konec leta 2024 so
znašale 30 tisoč EUR. Stopnja finančne zadolženosti podjetja je torej 0,2 ‰ (konec leta 2024 je
znašala 0,1 ‰).
Kratkoročne poslovne obveznosti so se v obravnavanem obdobju zmanjšale za 31 %.
Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev so na dan 31. 12. 2025 znašale 21,2 mio EUR in so
se v primerjavi s stanjem konec leta 2024 zmanjšale za 32 % zaradi poplačila obveznosti
dobaviteljem strateških surovin. Druge poslovne obveznosti so se zmanjšale za 28 % (oziroma za
1,5 mio EUR), zajemajo pa predvsem 1,6 mio EUR obveznosti za izplačilo neto plač zaposlenim in
drugih neto izplačil iz delovnega razmerja, 2,1 mio EUR obveznosti iz naslova prispevkov in davkov
iz in na osebne prejemke ter obveznosti za DDV in do drugih institucij.
Druge kratkoročne obveznosti so se v obravnavanem obdobju povečale za 73 %. Zajemajo
predvsem vkalkulirane obveznosti za letne dopuste in druge stroške dela, vnaprej vračunane
ekološke prispevke in davke ter DDV od danih predujmov.
35
4.4 Delnice in dividende
Osnovni kapital družbe, ki znaša 20.229.769,66 EUR je razdeljen na 8.079.770 navadnih prosto
prenosljivih kosovnih delnic. Podjetje ima konec obdobja sklad lastnih delnic, ki zajema 299.874
delnic (oziroma 3,7 % celotne izdaje). Število delničarjev konec zadevnega obdobja znaša 3.146.
Struktura lastništva konec obdobja je razvidna iz naslednje tabele.
Tabela 10: Struktura lastništva delnic Cinkarne Celje, d. d.
Št. delnic
%
SDH, d.d.
1.974.540
24,44
Modra zavarovalnica, d.d.
1.629.630
20,17
OTP BANKA D.D. - fid.
424.458
5,25
TR5 d.o.o
364.943
4,52
Lastne delnice
299.874
3,71
KRITNI SKLAD PRVEGA POKOJNINSKEGA SKLADA
166.450
2,06
RAIFFEISEN BANK AUSTRIA D.D. - FID
157.340
1,95
NLB Skladi - Slovenija mešani
107.972
1,34
Intercapital securites Ltd - fid.
83.151
1,03
Zagrebačka banka d.d. - fid.
69.380
0,86
Privredna banka Zagreb d.d. - fid.
65.985
0,82
Generali Jugovzhodna Evropa
56.000
0,69
Notranji delničarji - FO
52.849
0,65
Zunanji delničarji - FO
1.992.379
24,66
Ostali
634.819
7,85
Slika 2: Gibanje števila delničarjev konec leta/obdobja
Trgovanje z delnicami družbe z oznako CICG poteka na prostem trgu vrednostnih papirjev. Prvi dan
trgovanja je bil 6. 3. 1998. Enotni tečaj delnice na ta dan je znašal 33,71 EUR. Avgusta 2022 je bila
izvedena cepitev delnic, in sicer v razmerju 1 : 10.
36
Tabela 11: Gibanje tržne vrednosti delnic (enotni tečaj zadnjega dne v mesecu) in vrednost prometa
Enotni tečaj
Promet
Leto 2024
Leto 2025
Leto 2025
JAN
23,6
27,8
924.972
FEB
20,9
30,4
4.362.905
MAR
21,5
31,3
1.077.570
APR
21,8
31,6
1.737.393
MAJ
21,6
34,8
2.128.891
JUN
22,3
34,5
1.366.093
JUL
23,8
33,0
2.049.975
AVG
24,5
34,6
1.602.298
SEP
28,5
35,1
703.312
OKT
28,7
33,8
1.626.639
NOV
27,0
32,5
1.275.315
DEC
27,7
31,5
1.350.897
Vrednost delnice družbe kotirajoča v prvi kotaciji Ljubljanske borze (z oznako CICG), je v
preučevanem obdobju nihala med 27,5 EUR/delnico in 36,0 EUR/delnico. Od zadnjega trgovalnega
dne v letu 2024 do zadnjega trgovalnega dne preučevanega obdobja je vrednost delnice višja za 14
%.
Slika 3: Gibanje vrednosti delnice (desna os) in borzni promet (leva os) Cinkarne Celje, d. d., po mesecih
0
5
10
15
20
25
30
35
40
0
2.000.000
4.000.000
6.000.000
JAN FEB MAR APR MAJ JUN JUL AVG SEP OKT NOV DEC
Borzni promet Tečaj
37
5 Izjava o trajnostnosti
5.1 ESRS 2 Splošna razkritja
5.1.1 [BP] Podlaga za pripravo
5.1.1.1 [BP-1] Splošna podlaga za pripravo izjav o trajnostnosti
Družba tudi v letošnjem letu pripravlja Izjavo o trajnostnem poročanju s podporo trajnostnega tima,
ki ga sestavljajo predstavniki ključnih področij poslovanja. Delovanje tima je bilo v primerjavi s
preteklim letom dodatno okrepljeno, saj se je družbi pridružila nova sodelavka, zaposlena izključno
za področje trajnosti, kar omogoča bolj sistematičen razvoj in koordinacijo trajnostnih aktivnosti. Pri
pripravi poročila družba še naprej sodeluje tudi z zunanjim strokovnim svetovalcem, ki zagotavlja
metodološko podporo ter usklajenost z zakonodajnimi zahtevami. Izjava je letos pripravljena že
drugo leto v skladu z Direktivo o poročanju podjetij o trajnostnosti (CSRD – Corporate Sustainability
Reporting Directive) in evropskimi standardi za poročanje o trajnostnosti (ESRS – European
Sustainability Reporting Standards). V primerjavi s prvo objavo so bila posamezna razkritja
dopolnjena in nadgrajena, skladno z izkušnjami iz prvega leta poročanja ter z razvojem notranjih
procesov upravljanja trajnostnih tem.
Izjava temelji na podatkih matične družbe, saj družba nima hčerinskih ali drugih povezanih družb,
zato družba nima skupine. Družba uporablja enak obseg konsolidacije kot v računovodskih izkazih.
V letu 2025 smo izvedli redni letni pregled ocene dvojne pomembnosti (DMA), s katerim smo preverili
aktualnost in skladnost prepoznanih vplivov, tveganj in priložnosti iz leta 2024. Pregled je bil izveden
v skladu s Pravilnikom o upravljanju vplivov, tveganj in priložnosti družbe in omogoča redno
preverjanje relevantnosti identificiranih tem glede na razmere, strategijo in pričakovanja deležnikov.
Metodologija in merila ocenjevanja ostajajo nespremenjeni. Za bazno leto smo za nekatere kazalnike
vzeli leto 2021 in to ohranjamo v tem poročilu.
Obseg vrednostne verige
Družba je analizirala in ocenila pomembnost vplivov, tveganj in priložnosti v višjem in nižjem delu
vrednostne verige v okviru DMA in opredelitve poslovnega modela. Prepoznanih je več vrednostnih
verig, pri čemer je bila kot najpomembnejša določena veriga TiO₂. V procesu določanja
pomembnejših tem družba ni prepoznala pomembnih tem, ki bi izhajale iz višjega ali nižjega dela
vrednostne verige.
Pri poročanju za leto 2025 družba ni uporabila pravice do izpustitve pomembnih informacij, ki se
nanašajo na intelektualno lastnino, strokovno znanje, izkušnje ali rezultate inovacij. Prav tako ni bilo
uporabljeno izvzetje iz razkritja predvidenih dogodkov ali zadev, ki so predmet tekočih pogajanj.
38
5.1.1.2 [BP-2] Razkritja v zvezi s posebnimi okoliščinami
5.1.1.2.1 Časovni horizont
Za namene trajnostnega poročanja je družba opredelila naslednje časovne horizonte:
• kratkoročno obdobje: leto 2025;
• srednjeročno obdobje: 1. 1. 2026 - 31. 12. 2028, skladno z obdobjem strateškega
načrtovanja, v katerem so že predvideni ključni trajnostni ukrepi;
• dolgoročno obdobje: 1. 1. 2029 - 31. 12. 2030, v skladu s časovnimi okviri, določenimi v
trajnostni strategiji družbe.
5.1.1.2.2 Vrednostna veriga
a. Opredelitev metrik
Družba spremlja emisije toplogrednih plinov v obsegu 3, in sicer v prvem nivoju višjega in nižjega
dela vrednostne verige (dobavitelji, kupci, transport). Poseben poudarek je na emisijah, povezanih
s pridobivanjem surovin in logistiko končnih izdelkov. Od ključnih dobaviteljev so bili pridobljeni
podatki o njihovem ogljičnem odtisu, pri transportu pa so bile analizirane vrste prevoza in prevožene
razdalje.
b. Podlaga za pripravo
Ocene emisij temeljijo na:
• emisijskih faktorjih iz strokovnih baz podatkov, kadar dobavitelji ne zagotavljajo specifičnih
podatkov;
• podatkih o transportnih poteh, vrstah prevoza in prevoženih razdaljah;
• trenutno družba še ne spremlja neposrednih podatkov o porabi vode ali energije v širši
vrednostni verigi.
c. Raven točnosti
Zanesljivost in natančnost podatkov o emisijah v vrednostni verigi sta neposredno odvisni od
kakovosti informacij, ki jih prejmemo od dobaviteljev ter od dostopnosti ustreznih standardiziranih
emisijskih faktorjev. Pri transportu lahko vplive ocenimo razmeroma natančno, kadar so na voljo
podatki o prevoženih razdaljah in uporabljenih transportnih načinih. Pri emisijah iz surovin pa se
večinoma opiramo na posredne podatke iz obstoječih podatkovnih baz.
d. Ukrepi za izboljšanje točnosti
Družba namerava izboljšati zanesljivost in natančnost ocen emisij v vrednostni verigi z naslednjimi
ukrepi:
• nadaljnje sistematično zbiranje podatkov o ogljičnem odtisu ključnih dobaviteljev surovin tam,
kjer ti podatki še niso zagotovljeni;
• izpopolnitev modelov za izračun emisij iz transporta z vključitvijo dodatnih informacij o
uporabljenih gorivih in energijski učinkovitosti prevoza;
• preučitev možnosti vključitve dodatnih parametrov (npr. podrobnejših podatkov o proizvodnih
procesih surovin) z namenom izboljšanja natančnosti izračunov v prihodnje;
• aktivno sodelovanje v sektorskih pobudah, ki omogočajo dostop do natančnejših povprečnih
podatkov, specifičnih za industrijo titanovega dioksida.
39
5.1.1.2.3 Viri negotovosti ocene in rezultatov
Družba ugotavlja, da imajo določene kvantitativne metrike ter finančne vrednosti, vključene v tem
poročilu, večjo stopnjo negotovosti. To zlasti velja za ocene emisij toplogrednih plinov iz obsega 3,
ocene družbenih vplivov na lokalno okolje ter presoje vplivov na vodne vire.
a. Metrike z izrazitejšo negotovostjo
Najvišja stopnja merilne negotovosti se pojavlja pri naslednjih sklopih:
• emisijah TGP v obsegu 3, zlasti tistih, ki izhajajo iz transporta in uporabe surovin;
• ocenah družbenih učinkov na lokalne skupnosti ter vrednotenju družbenih vplivov;
• ocena rabe in vplivov na vodo;
• posrednih finančnih projekcijah, povezanih s prihodnjimi regulativami in tržnimi
spremembami.
b. Glavni viri negotovosti
K merilni negotovosti prispevajo predvsem naslednji dejavniki:
• odvisnost od prihodnjega razvoja dogodkov (na primer spremembe zakonodaje in tržnih
pogojev, vključno z morebitnimi prepovedmi določenih snovi);
• uporaba povprečnih ali generičnih emisijskih faktorjev, kadar specifični podatki od
dobaviteljev niso na voljo;
• nepopolni ali delni podatki iz višjih in nižjih delov vrednostne verige
• razlike v metodologijah zbiranja in ocenjevanja podatkov (na primer uporaba ocenjenih
transportnih razdalj in industrijskih povprečij);
• variabilnost podatkov, povezanih z lokalnimi okoljskimi pogoji.
c. Uporabljene predpostavke in strokovne presoje
Pri ocenjevanju metrik smo uporabili naslednje ključne predpostavke:
• da so povprečni emisijski faktorji iz podatkovnih baz reprezentativni za izračune emisij v
obsegu 3;
• da javno dostopni viri podatki predstavljajo dovolj zanesljivo osnovo za ocenjevanje okoljskih
in družbenih vplivov;
• da se obstoječi tržni in regulativni pogoji v kratkoročnem obdobju bistveno ne spremenijo;
• da interni podatki družbe predstavljajo najboljšo vir za pripravo izračunov.
Ker bo sestava primarnih virov za proizvodnjo električne energije za leto 2025 objavljena šele junija
2026, smo za porazdelitev porabljene električne energije v letu 2025 uporabili podatke o sestavi
primarnih virov za leto 2024.
Prav tako ugotavljamo, da so nekatere kvantitativne metrike določanja emisij snovi v zrak, vode in
tla podvržene višji stopnji merilne negotovosti. To zlasti velja za metrike emisij snovi, ki temeljijo na
meritvah z nizko pogostnostjo izvajanja (enkrat na tri ali pet let oziroma enkrat letno). Gre za meritve
pri določenih pogojih obratovanja in pri čemer se predpostavlja, da so tako izmerjene vrednosti
(koncentracije) reprezentativne za celotno leto, zato so določene metrike delno posledica ocene.
Količine izpuščene vode se delno spremljajo z merjenjem in so podvržene merilni negotovosti
merilnikov, delno so ocenjene iz porabe vode (merjenje porabe). Pri podatkih o nastajanju odpadkov
(krožno gospodarstvo) predstavlja pomemben vir negotovosti predvsem način predelave in
odstranjevanja oddanih odpadkov, saj je negotovost posledica podatkov, ki jih podajo prevzemniki
odpadkov po prevzemu, na kar lahko vplivamo le v omejenem obsegu.
Za določene podatkovne točke so uporabljeni najboljši razpoložljivi podatki. Obstaja pa določena
merilna negotovost merjenja, izračunov, pretvorb ter zbiranja in ocenjevanja podatkov v okviru
vrednostne verige. Družbeni vpliv je zaradi spremenljivosti razmer ter kakovosti podatkov ocenjen.
40
Zato so bili za ocenjevanje vplivov, tveganj med drugimi uporabljeni tudi javno dostopni podatki.
Gre za kontinuiran proces, ki se bo nadgrajeval in izboljševal.
5.1.1.2.4 Spremembe v metodologiji
Družba je za področje S1-14 v Tabeli 96 poročala o številu izgubljenih dni zaradi poškodb pri delu za
leto 2024. Za leto 2025 bo družba spremenila metriko poročanja v skladu s S1-14 AR95 in prikazala
podatek števila izgubljenih dni zaradi poškodb za leto 2024 in 2025 v skladu s spremembo metrike.
5.1.1.2.5 Napake pri poročanju v preteklih obdobjih
V letnem poročilu za poročevalsko obdobje 2024 sta bili prepoznani dve napaki, ki ju v tem poročilu
popravljamo.
V poročevalskem letu 2024 so bile predvidene emisije za Obseg 3 (t CO₂ ekvivalent) za leti 2028 in
2030 niso bile pravilno izračunane, saj je bil uporabljen napačen preračun glede na izhodiščno leto
2021. V letošnjem poročilu so ti podatki popravljeni in pravilno prikazani v Tabeli 40 v poglavju E1‑4.
V poglavju E2‑5 je bil za poročevalsko leto 2024 popravljen tudi prikaz količin snovi, ki vzbujajo
zaskrbljenost (SoC), snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost (SVHC), ter pripadajočih prihodkov iz teh
izdelkov, saj so bile te količine v lanskem poročilu zaradi ročnega izračuna napačno prikazane.
Napaka je nastala, ker sistemski zajem podatkov še ni bil vzpostavljen, zato v tem poglavju navajamo
ustrezne popravke in razliko za leto 2024.
5.1.1.2.6 Razkritja, ki izhajajo iz druge zakonodaje
V izjavi je vključeno Poročilo o okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnostih in naložbah družbe za
leto 2025 skladno z Uredbo (EU) 2020/852 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb
in njeno dopolnitvijo 2021/2139.
5.1.1.2.7 Vključitev s sklicevanjem
Nekatera razkritja v izjavah o trajnostnosti so vključena s sklicevanjem. V takšnih primerih je v
ustreznem razkritju navedena referenca na poglavje znotraj trajnostnostnega poročila oziroma na
računovodski del Letnega poročila.
Oceno finančne pomembnosti izvajamo v sklopu prepoznavanja tveganj in priložnosti. Vzpostavljen
imamo sistem, ki je opisan v Pravilniku o upravljanju vplivov, tveganj in priložnosti v Cinkarni Celje,
d. d., ter podrobneje predstavljen v Letnem poročilu v poglavju [IRO].
Tabela 12: Seznam razkritij s sklicevanjem
Vključitev s trajnostnostjo povezane uspešnosti v
sisteme spodbud
GOV-3
Računovodsko poročilo, poglavje 6 − Posli s
povezanimi osebami v računovodskem delu
poročila
Predvideni finančni učinki zaradi materialnih fizičnih
in prehodnih tveganj ter potencialnih priložnosti,
povezanih s podnebjem
E1-9
Pojasnilo 25 Vpliv podnebnih sprememb na
računovodske izkaze
Poročilo o okoljsko trajnostnih gospodarskih
dejavnostih in naložbah – ESRS 2
ESRS 2
Izkaz finančnega položaja in izkaz poslovnega
izida v Računovodskem delu poročila
41
5.1.1.2.8 Uporaba postopnosti razkritja
Družba je uporabila možnost postopnosti razkritja za leti 2024 in 2025 vezano na E3-5 Predvideni
finančni učinki pomembnih tveganj in priložnosti povezanih z vodnimi viri in E5-6 Predvideni finančni
učinki pomembnih tveganj in priložnosti povezanih z rabo virov in krožnim gospodarstvom.
42
5.1.2 [GOV] Upravljanje
5.1.2.1 [GOV-1] Vloga upravnih, poslovodnih in nadzornih organov
Družba ima dvotirni sistem vodenja, ki ga sestavljata Uprava družbe in Nadzorni svet. Uprava vodi
poslovanje v dobro družbe, samostojno in na lastno odgovornost, družbo zastopa in predstavlja ter
odgovarja tako skupščini kot Nadzornemu svetu. Gre za kolektivni organ, ki ga sestavljajo predsednik
in do trije člani. Funkcijo predsednika oziroma člana Uprave lahko opravlja oseba, ki poleg zakonsko
določenih pogojev izpolnjuje tudi zahtevo po najmanj visokošolski izobrazbi in najmanj petih letih
delovnih izkušenj. Predsednik uprave je hkrati najvišji vodstveni delavec v družbi.
Tabela 13: Sestava uprave v poslovnem letu 2025
Ime in
priimek
Funkcija
Področje
dela v
Upravi
Prvo
imenovanje
na funkcijo
Zaključek
funkcije
Spol
Državljanstvo
Letnica
rojstva
Izobrazba/
Strokovni
profil
Članstvo v
organih
nadzora z
družbo
nepovezanih
družb
Aleš Skok
Predsednik
uprave
informatika,
finance,
prodaja,
nabava,
pravna
služba
1. 7. 2020
1. 7. 2030
M
slovensko
1967
univ. dipl.
ing. kem.
teh., MBA
– ZDA
/
Nikolaja
Podgoršek
Selič
Članica
uprave-
tehnična
direktorica
razvoj,
trajnost,
tehnologija,
varnost in
zdravje pri
delu
30. 6. 2005
(prvi
mandat)
1. 7. 2020
(trenutni
mandat)
31.1. 2027
Ž
slovensko
1962
univ. dipl.
inž. kem.
inž., spec.
/
Filip
Koželnik
Član
uprave-
delavski
direktor
Kadrovska
in socialna
vprašanja
5. 11. 2020
5. 11. 2025
M
slovensko
1992
mag.
poslovnih
ved
/
Nika
Veronovski
Članica
uprave-
delavska
direktorica
Kadrovska
in socialna
vprašanja
10.11.2025
10.11.2030
Ž
slovensko
1979
Doktor
znanosti s
področja
tehniškega
varstva
okolja
/
Izkušnje in izobrazbeni profil članov Uprave
ALEŠ SKOK − Naziv univerzitetnega diplomiranega inženirja kemijske tehnologije je pridobil na
Univerzi v Ljubljani in naziv MBA na ameriški univerzi MIT. Ima dolgoletne izkušnje v kemijski
industriji v mednarodnem okolju, več kot 10 let je bil član Uprav delniških družb, prav tako je bil
predsednik in član številnih Nadzornih svetov.
NIKOLAJA SELIČ PODGORŠEK − Univerzitetna inženirka kemijskega inženirstva in specialistka
tehnologije vodenja industrijskih procesov je svojo karierno pot začela v Cinkarni Celje, d. d., in sicer
v proizvodnji titanovega dioksida. Prva leta je kot tehnologinja načrtovala in implementirala nove in
posodobljene proizvodne postopke ter sodelovala pri uvajanju avtomatizacije procesa. Nato je vodila
oddelek razvoja proizvodov in tehnologije ter več investicijskih projektov za širitev in posodobitev
proizvodnje titanovega dioksida. Zadnjih 21 let kot članica Uprave in tehnična direktorica pokriva
področja proizvodnje, vzdrževanja in energetike, razvoja, kakovosti, varnosti in zdravja pri delu ter
okolja.
FILIP KOŽELNIK − Po podiplomskem študiju na Ekonomski fakulteti je svojo poklicno pot nadaljeval
v finančni industriji, nato pa se je zaposlil v Cinkarni Celje, d. d., kot samostojni planer analitik v
Računovodski službi. Pozneje je prevzel odgovornost za področja strateške analitike, odnosov z
vlagatelji in ekonomskih študij izvedljivosti. Kot član Uprave, delavski direktor, je soodločal o
strateških, finančnih in organizacijskih usmeritvah družbe ter zastopal interese zaposlenih.
43
NIKA VERONOVSKI - Je doktorica znanosti s področja tehniškega varstva okolja z bogatimi
raziskovalno-razvojnimi in industrijskimi izkušnjami na področju pigmentnega TiO₂, površinske
kemije, disperzij in nanomaterialov. Že več kot 15 let deluje v družbi, kjer vodi zahtevne strateške
in razvojne projekte, povezane z razvojem novih izdelkov, optimizacijo proizvodnih procesov,
uvajanjem inovativnih tehnologij ter tehnično podporo kupcem. Ima obsežne izkušnje z vodenjem
raziskovalnih skupin, sodelovanjem z domačimi in tujimi raziskovalnimi institucijami, industrijo in
končnimi uporabniki, ter z regulatornimi vprašanji. Njeno delo dopolnjujejo patentne prijave, številne
strokovne in znanstvene objave ter mentorsko delo pri diplomskih in magistrskih nalogah. V Upravi,
poleg interesov družbe in vseh deležnikov, zastopa interese delavcev glede kadrovskih in socialnih
vprašanj.
Statut in Zakon o gospodarskih družbah določata o čem Uprava poroča Nadzornemu svetu. Statut
določa za kaj si mora uprava priskrbeti soglasje Nadzornega sveta.
Nadzorni svet družbe je 6-članski. Imenovanje, obveznosti in pravice članov določata Statut in Zakon
(ZGD-1). Način delovanja in pogoje dela Nadzornega sveta podrobneje določa Poslovnik o delu
nadzornega sveta.
44
Tabela 14: Sestava Nadzornega sveta in komisij v poslovnem letu 2025
Ime in
priimek
Funkcija
Prvo imenovanje na
funkcijo
Zaključek
funkcije/
mandata
Predstavnik
kapitala
/delavcev
Udeležba
na sejah
NS glede
na
skupno
število sej
Spol
Državljanstvo
Letnica
rojstva
Izobrazba/
Strokovni profil
Status
neodvisnosti
v izjavi o
neodvisnosti
Obstoj
nasprotja
interesa v
poslovnem
letu
Članstvo
v organih
nadzora v
drugih
družbah
Tomaž
Berločnik
predsednik NS
od 23. 7. 2024
član NS od 19.
6. 2024 do 23. 7.
2024
19. 6. 2024 − član
23. 7. 2024 −
predsednik
19. 6. 2029
predstavnik
kapitala
6/6
M
slovensko
1968
univerzitetni
diplomirani inženir
strojništva in magister
ekonomskih znanosti,
MBA
DA
NE
/
Melita
Malgaj
namestnica
predsednika NS
od 23. 7. 2024
članica NS od
19. 6. 2024
19. 6 .2024 − članica
23. 7. 2024 −
namestnica
predsednika
19. 6 .2029
predstavnica
kapitala
6/6
Ž
slovensko
1971
univ. dipl.
ekonomistka
DA
NE
Slovenske
železnice
d. o. o.
Jože
Koštomaj
član NS
18. 6. 2020
17. 6. 2025
predstavnik
delavcev
1/3
M
slovensko
1968
inženir strojništva
DA
NE
/
Aleš
Stevanovič
član NS
18. 6. 2015 (prvi
mandat)
8. 3.2023 (trenutni
mandat)
7. 3. 2028
predstavnik
delavcev
6/6
M
slovensko
1966
kemijski tehnik
DA
NE
/
Boštjan
Furlan
član NS
19. 6. 2024
19. 6. 2029
predstavnik
kapitala
5/6
M
slovensko
1972
inženir strojništva
DA
NE
Krka, d. d.
Dubravka
Derossi
Uršič
član NS
24. 12. 2024
23. 12. 2029
predstavnica
kapitala
6/6
Ž
slovensko
1975
magistrica poslovnih
ved
DA
NE
/
Matej
Pompe
član NS
18. 6. 2025
17. 6. 2030
predstavnik
delavcev
3/3
M
slovensko
1987
univ. dipl. ekonomist
DA
NE
/
Tabela 15: Zunanji člani komisij
Ime in priimek
Spol
Državljanstvo
Izobrazba/Strokovni profil
Letnica rojstva
Članstvo v organih nadzora v drugih družbah
Gregor Korošec
M
slovensko
univ. dipl. ekonomist
1971
Predsednik sveta AJPES
45
Izkušnje in izobrazbeni profil članov Nadzornega sveta
Mag. TOMAŽ BERLOČNIK − Ima več kot 20 let izkušenj v vodenju in nadziranju večjih družb,
predvsem znan kot nekdanji Predsednik uprave družbe Petrol d. d., za kar je bil s strani Združenja
Manager Slovenije leta 2019 izbran za Managerja leta v Sloveniji. Prav tako ima dolgoletne izkušnje
kot član Nadzornih svetov družb, med drugim v družbah Elan d. d., Petrol d. d., Droga Kolinska d. o.
o., Slovenske železnice d. d., Telekom Slovenije d. d., in Geoplin d. o. o. Trenutno uresničuje
poslanstvo izboljšanja kakovosti življenjskega okolja z vlaganji v obnovljive vire energije preko
družbe Alfi Renewables d. o. o., kot partner in predsednik Investicijskega odbora Sklada, ki vlaga v
sončno in vetrno energijo v JV Evropi.
MELITA MALGAJ − Ima več kot 30 let izkušenj na področju korporativnega upravljanja, prodaj
kapitalskih naložb, prestrukturiranja družb, statusnih preoblikovanj ter vodenja zahtevnih projektov.
Bogate izkušnje ima tudi na področju nadzora in upravljanja družb, saj je članica Nadzornih svetov
že od leta 1997. V preteklosti je opravljala funkcijo članice Upravnega odbora PDP, d. d., ter bila
članica Nadzornih svetov Banke Celje, d. d., in Abanke, d. d. V okviru Nadzornega sveta Abanke je
delovala tudi kot članica revizijske komisije ter kot predsednica komisije za imenovanja. Zaposlena
je na Slovenskem državnem holdingu, d. d., kjer opravlja funkcijo direktorice Sektorja za
gospodarstvo. Trenutno je tudi članica Nadzornega sveta družbe Slovenske železnice, d. o. o., ter
predsednica Revizijske komisije nadzornega sveta.
JOŽE KOŠTOMAJ − Ima več kot 25 let izkušenj na različnih področjih dela v Cinkarni Celje, d. d., od
tega večji del v PE Metalurgija, kjer je med drugim zasedal tudi funkcijo namestnika direktorja.
Trenutno opravlja delo vodje centralnega skladišča.
ALEŠ STEVANOVIČ − Že 38 let je zaposlen v Cinkarni Celje, d. d., in sicer v službi kakovosti. Prav
tako je že več desetletij aktivno vključen v različnih oblikah zastopanja delavcev − kot sindikalni
zaupnik, član sveta delavcev ter zdaj že v okviru drugega mandata predstavnika delavcev v
Nadzornem svetu.
BOŠTJAN FURLAN − Je član upravnega odbora Hella/Forvia in direktor družbe Hella Saturnus
Slovenija, strokovnjak na področju prestrukturiranja podjetij, transformacije razvoja in proizvodnih
procesov, z dolgoletnimi izkušnjami v avtomobilski industriji. Trenutno je tudi član Nadzornega sveta
družbe Krka d. d.
DUBRAVKA DEROSSI URŠIČ − Je izvršna direktorica Sektorja za prodajo in operativni marketing v
Modri zavarovalnici, d. d., z dolgoletnimi vodstvenimi izkušnjami na področju prodaje, marketinga,
finančnih storitev ter razvoja produktov, pri čemer svoje delo dopolnjuje z
razumevanjem upravljanja tveganj in korporativnega upravljanja.
MATEJ POMPE – Zaposlen v podjetju Cinkarna Celje, d. d., v poslovni enoti Kemija Celje. Opravlja
delo vodje operativne priprave dela, kjer skrbi za organizacijo dela in nemoten potek delovnih
procesov. Poleg rednih delovnih obveznosti je dejaven tudi na področju soupravljanja podjetja, saj
opravlja funkcijo predsednika Sveta delavcev. S tem prispeva k dialogu med zaposlenimi in vodstvom
ter krepitvi sodelovanja znotraj podjetja.
GREGOR KOROŠEC − ima dolgoletne izkušnje s področja zunanje in notranje revizije. Najprej je bil
zaposlen v revizijski hiši PricewaterhouseCoopers v funkciji zunanjega revizorja, nato pa je več let
vodil Službo za notranjo revizijo v Merkur zavarovalnici. Pozneje je v isti zavarovalnici vodil različne
zavarovalniške oddelke in razvijal kompetence na področju finančnega nadzora, upravljanja tveganj
ter organizacijskega vodenja, nato pa na Ministrstvu za finance vodil Sektor za zavarovalništvo in trg
kapitala. Več let je opravljal tudi funkcijo zunanjega neodvisnega člana revizijske komisije v družbi
Unior. Trenutno je zaposlen v Službi za notranjo revizijo Ministrstva za finance.
46
Nadzorni svet ima štiri člansko revizijsko komisijo, ki izvaja svoje pristojnosti iz Zakona (ZGD-1) in
Poslovnika o delu revizijske komisije.
Tabela 16: Aktualno članstvo ob zaključku obdobja poročanja
Ime in priimek
Funkcija
Datum imenovanja
Udeležba na sejah
komisije glede na
skupno število sej (v
obdobju trajanja
mandata)
Melita Malgaj
predsednica komisije
23. 7. 2024
6/6
Boštjan Furlan
član in namestnik
predsednice komisije
23. 7. 2024 (član)
26. 11. 2024 (namestnik
predsednice)
6/6
Aleš Stevanovič
član Komisije
23. 7. 2024
6/6
Gregor Korošec
zunanji neodvisni član
4. 11. 2015
6/6
Od 23. 7. 2024 Nadzorni svet nima posebej oblikovane kadrovske komisije. Naloge kadrovske
komisije od tega datuma kot enoten organ izvaja celotni Nadzorni svet.
Vsi člani Uprave so iz Slovenije. Tehnična direktorica in delavski direktor sta iz lokalnega okolja, kjer
ima družba sedež, kar je predstavljalo dve tretjini sestave Uprave. Po imenovanju nove delavske
direktorice je delež članov uprave iz lokalnega okolja zmanjšan na eno tretjino.
Zastopanost žensk:
• v Upravi do 5.11.2025 je bilo 1/3, po 10. 11. 2025 pa 2/3.
• v Nadzornem svetu: v Nadzornem svetu je bila zastopanost žensk 1/3.
Zastopanost predstavnikov delavcev:
• v Upravi 1/3,
• v Nadzornem svetu 1/3,
• v revizijski komisiji ¼.
Delež neodvisnih članov Nadzornega sveta v letu 2025 je znašal 100 %. Neodvisnost se presoja po
Slovenskem kodeksu upravljanja javnih delniških družb, ki sta ga sprejela Ljubljanska borza in
Združenje nadzornikov Slovenije.
•
Družba v obdobju poročanja o članstvu organov ni beležila drugih kategorij raznolikosti članov Uprave
in Nadzornega sveta. Pri sestavi Uprave ter pri sestavi Nadzornega sveta in njegovih teles se stremi
k heterogenosti po strokovnem profilu, spolu in starosti.
Odgovornosti posameznih organov in posameznikov v zvezi z vplivi, tveganji in priložnostmi so
opredeljene v okviru pristojnosti podjetja ter v povezanih notranjih politikah, pravilniku in kodeksih.
Vloge in odgovornosti Uprave in Nadzornega sveta družbe so v skladu z uveljavljenimi načeli
korporativnega upravljanja opredeljene ter zagotavljajo učinkovito upravljanje poslovanja družbe,
vključno z obvladovanjem tveganj, priložnosti in vplivov. Formalna določitev vlog in odgovornosti teh
organov posebej za področje trajnostnih tem še ni vzpostavljena, vendar se trajnostna vprašanja
obravnavajo skladno z obstoječimi načeli korporativnega upravljanja ter so vključena v redne
nadzorne in upravljavske procese.
Uprava ima ključno odgovornost za neposreden nadzor nad prepoznanimi pomembnimi vplivi,
tveganji in priložnostmi. V okviru svojega mandata Uprava zagotavlja ustrezne mehanizme za
obvladovanje teh tveganj ter spremljanje njihovih potencialnih učinkov na poslovanje podjetja. Prav
tako redno ocenjuje tveganja ter identificira priložnosti, pri čemer upošteva trajnostne, operativne
47
in finančne vidike poslovanja. O vseh relevantnih ugotovitvah, sprejetih ukrepih in morebitnih vplivih
poroča Nadzornemu svetu v okviru rednega obdobnega poročanja (najmanj enkrat na četrtletje) o
poslovanju podjetja. Na ta način je vzpostavljen učinkovit nadzorni okvir, ki omogoča transparentno
obvladovanje tveganj in spremljanje trajnostnih vplivov, skladno z določili notranjih politik ter
pričakovanji deležnikov.
Odgovornost Nadzornega sveta je, da na podlagi poročil Uprave izvaja nadzor nad učinkovitostjo
obvladovanja tveganj ter presoja, ali so ukrepi Uprave ustrezni in skladni s strateškimi cilji podjetja.
Napredek v zvezi s pomembnimi vplivi, tveganji in priložnostmi se spremlja prek obdobnih poročanj
na sejah Nadzornega sveta in revizijske komisije.
Družba je za upravljanje z vplivi, tveganji in priložnostmi vzpostavila skupino notranjih
strokovnjakov, ki je odgovorna za prepoznavanje skupaj z lastniki (zaposleni direktorji in vodje
organizacijskih enot), analizo in vrednotenje vplivov, tveganj in priložnosti. Skupina četrtletno poroča
na širših strokovnih kolegijih Uprave. Najvišje vodstvo (uprava) je odgovorno za potrditev
pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti (DMA) in obvladovanje:
• postavlja strategijo in cilje upravljanja vplivov, tveganj in priložnosti;
• nadzira proces upravljanja vplivov, tveganj in priložnosti ter predlaga spremembe za
izboljšanje uspešnosti in učinkovitosti procesa;
• dodeljuje pooblastila in odgovornosti na ustreznih ravneh organizacije;
• zagotavlja vire za delovanje procesa in izvajanje ukrepov;
• predlaga in po potrebi vodi ukrepe za obvladovanje pomembnih vplivov, visokih korporativnih
tveganj in pomembnih priložnosti;
• obvešča Nadzorni svet o pomembnih vplivih, tveganjih in priložnostih. Nadzorni svet in
Revizijska komisija nadzornega sveta nadzirata uspešnost in učinkovitost celovitega sistema
upravljanja vplivov, tveganj in priložnosti ter neoporečnost informacij o pomembnih vplivih,
tveganjih, priložnostih, ki jih podaja družba in jih potrjujeta.
Uprava je odgovorna za operativno izvajanje strategij družbe in upravljanje tveganj, povezanih z
njenim poslovanjem. Njena odgovornost vključuje:
• razvoj in implementacijo strategij za obvladovanje VTP, vključno s cilji za zmanjšanje
negativnih vplivov na okolje in družbo;
• spremljanje skladnosti poslovanja z zakonodajnimi in regulativnimi zahtevami ter
usklajevanje internih politik s standardi ESRS;
• zagotavljanje učinkovite implementacije politik poslovne etike in varstva človekovih pravic v
celotni vrednostni verigi;
• vodenje procesa poročanja o trajnostnem poslovanju ter komunikacijo z deležniki o ključnih
ugotovitvah in rezultatih.
Nadzorni svet ima ključno vlogo pri zagotavljanju neodvisnega nadzora nad delovanjem Uprave,
potrjevanjem strategije ter nadzorovanjem njihovega izvajanja ter pri strateških odločitvah,
povezanih s poslovanjem družbe in obvladovanjem tveganj ter zagotavljanjem trajnostnega razvoja
družbe.
Uprava zagotavlja, da je letna izjava o trajnostnosti pripravljena v skladu z zahtevami CSRD, vključno
z ESRS standardi ter Uredbo o vzpostavitvi okvira za olajšanje trajnostnih naložb (EU taksonomija).
Izjava vključuje seznam bistvenih trajnostnih vprašanj, ki so bila obravnavana v posameznem
poročevalnem obdobju, kar omogoča natančno in pregledno poročanje o uspešnosti družbe na
področju trajnosti.
Nadzor nad upravljanjem trajnostnih vplivov, tveganj in priložnosti poteka preko Nadzornega sveta
in revizijske komisije. Revizijska komisija nadzira finančno in trajnostno poročanje ter spremlja
učinkovitost notranjih kontrol in sistemov upravljanja tveganj ter o tem poroča Nadzornemu svetu.
48
Nadzorni svet kot krovni organ potrjuje trajnostno strategijo družbe, DMA in celotno izjavo o
trajnostnosti v okviru potrditve celovitega letnega poročila.
V luči uvajanja trajnostnega poročanja bosta Uprava in Nadzorni svet družbe dodatno razvijala svoje
kompetence tako z internimi usposabljanji kot z vključevanjem zunanjih strokovnjakov, kadar bo to
potrebno. Člani Uprave in Nadzornega sveta so bili v poročevalnem obdobju sami odgovorni za oceno
svojih obstoječih kompetenc ter za prepoznavanje morebitnih vrzeli v znanju. V tem obdobju so člani
Uprave skupaj opravili 55 ur različnih izobraževanj, ki so zajemala več vidikov okoljskih, družbenih
in upravljavskih (ESG) tematik. Člani Nadzornega sveta so v okviru poročanj in usposabljanj
organiziranih s strani družbe, bili deležni podrobne predstavitve analize DMA, ki je bila podana na
seji dne 04. 03. 2025 ter nato ob obnovi DMA družbe za leto 2025 na seji 11. 12. 2025.
Družba se zaveda, da imajo spretnosti in znanja članov Uprave ter Nadzornega sveta ključno vlogo
pri prepoznavanju pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, ki jih trajnostno poročanje prinaša tako
za družbo kot za širše deležnike. Raznolikost veščin in izkušenj članov obeh organov omogoča
celovitejši pristop k strateškemu odločanju, spodbuja inovativnost pri prilagajanju novim
regulativnim zahtevam ter odpira priložnosti za dolgoročno vzdržno rast in konkurenčno prednost
družbe.
5.1.2.2 [GOV-2] Informacije, predložene upravnim, poslovodnim in
nadzornim organom podjetja, ter trajnostnostne zadeve, ki jih
ti organi obravnavajo
Uprava in Nadzorni svet družbe pri nadzoru nad strategijo družbe ter pri sprejemanju odločitev o
pomembnih transakcijah in politikah upravljanja tveganj upoštevata vplive, priložnosti in tveganja,
povezana s trajnostnimi vidiki poslovanja. V obdobju poročanja je Uprava redno obveščala Nadzorni
svet o vseh relevantnih trajnostnih zadevah ter prepoznanih vplivih, tveganjih in priložnostih, in sicer
na rednih sejah Nadzornega sveta v okviru poročanja o poslovanju in upravljanju tveganj. Uprava je
presojala pomembne IRO skladno s pripravo DMA.
Seznam pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, ki so jih v obdobju poročanja obravnavali Uprava
in Nadzorni svet, je prikazan v Tabeli 22 (Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti (IRO) po ESRS
standardih ter njihov vpliv na poslovni model).
Poseben poudarek je bil namenjen oblikovanju trajnostne strategije družbe. Ta tematike je bila v
poročevalnem obdobju poročana in predstavljane na redni seji 04. 03. 2025 in 10. 11. 2025, na
katerih je Uprava predstavila in izpostavila ključne vplive ter priložnosti in tveganja, ki izhajajo iz
strateških usmeritev ter podala pojasnila glede morebitnih kompromisov med trajnostnimi cilji in
drugimi poslovnimi prioritetami v sklopu DMA.
Člani Nadzornega sveta so na podlagi predstavljenega na seji 04. 03. 2025 potrdil DMA za leto 2024
ter na seji dne 11.12.2025 potrdil tudi DMA za leto 2025.
Pri obravnavi vplivov, tveganj in priložnosti ter pri odločanju o strategiji in ključnih poslovnih
odločitvah bosta Uprava in Nadzorni svet upoštevala tudi morebitne kompromise med doseganjem
trajnostnih ciljev, finančno uspešnostjo in dolgoročno vzdržnostjo poslovnega modela.
Družba je trenutno vzpostavila strukturiran pristop k obravnavi trajnostnih tem, vključno z razvojem
ustreznih notranjih kontrol, procesov in odgovornosti, povezanih z upravljanjem opredeljenih vplivov,
tveganj in priložnosti (IRO).
49
V okviru teh prizadevanj Uprava načrtuje redna poročanja o trajnostnih temah, ki bodo vključena
tudi v letni postopek posodabljanja razkritij v okviru pristopa DMA, skladno z zahtevami ESRS
regulative.
5.1.2.3 [GOV-3] Vključitev s trajnostnostjo povezane uspešnosti v
sisteme spodbud
Sistem nagrajevanja članov Uprave je delno povezan z izpolnjevanjem trajnostnih ciljev, ki so
vključeni v spremenljivi del prejemkov. Eden ključnih elementov pri določanju tega dela prejemkov
je zadovoljstvo zaposlenih, ki v skupni strukturi nagrajevanja predstavlja 10 % celotnega
spremenljivega dela plače.
Poleg tega je spremenljivi del prejemkov Uprave odvisen tudi od uspešne izvedbe petih strateških
projektov, ki jih Nadzorni svet predhodno potrdi v okviru letnega načrta. Vsak projekt ima jasno
določen cilj, katerega doseganje je merilo za oceno uspešnosti. Pomembno je, da je vsaj eden od
teh projektov neposredno povezan s trajnostnimi temami. Skupni učinek tega dela na spremenljivem
delu plače Uprave znaša 20 % celote. Podrobneje so Prejemki Uprave predstavljeni v računovodskem
poročilu, poglavj 6. Posli s povezanimi osebami − podatki o skupinah oseb v računovodskem delu
poročila.
Družba je v času poročanja imela veljavno potrjeno politiko prejemkov članov Uprave in Nadzornega
sveta, ki jo je skupščina potrdila 21. 05. 2025.
Oblikovanje politike nagrajevanja je potekalo v skladu s pričakovanji delničarjev, pri čemer je
Nadzorni svet upošteval njihove pobude in priporočila za poenotenje in povečanje preglednosti
nagrajevanja. Cilj politike je uskladiti nagrade s trajnostno naravnano strategijo družbe, kar vključuje
odgovornost do okoljskih, socialnih in upravljavskih ciljev. S povezavo med nagrajevanjem in
trajnostnimi cilji želi družba zagotoviti dolgoročno vrednost za vse deležnike ter ustvariti spodbudno
okolje, ki bo menedžerje usmerjalo k trajnostnim dosežkom.
V času poročanja je nagrajevanje povezano s trajnostnostnimi cilji določeno za nivo članov Uprave
družbe.
5.1.2.4 [GOV-4] Izjava o skrbnem pregledu
Skrbni pregled je vzpostavljen z internim pravilnikom o upravljanju vplivov, tveganj in priložnosti ter
omogoča prepoznavanje in obravnavo dejanskih in potencialnih vplivov na okolje in človekove
pravice. Njegove ugotovitve so vključene v DMA, saj predstavlja ključen vhodni podatek za določitev
pomembnih tem za poročanje.
Postopek skrbnega pregleda vključuje identifikacijo in oceno vplivov, tveganj in priložnosti, določitev
ukrepov za obravnavo, spremljanje učinkovitosti ter redno poročanje. Skrbni pregled se izvede vsake
tri leta oziroma ob pomembnih spremembah v poslovnem okolju, poslovanju ali zakonodaji. V
vmesnih letih trajnostni tim izvede redni letni pregled, s katerim preverja aktualnost ključnih vplivov,
tveganj in priložnosti ter po potrebi sproži postopek celovitega skrbnega pregleda.
V letu 2024 je bil izveden celovit skrbni pregled, v letu 2025 pa letni pregled, ki je potrdil ustreznost
obstoječih ugotovitev in ni zahteval ponovne izvedbe celovitega pregleda. Dopolnitve in spremembe
postopka so zapisane v poglavju IRO-1, ki opisuje razkritje ocene dvojne pomembnosti.
50
Tabela 17 prikazuje povezavo do mest v naši izjavi o trajnostnosti, kjer podajamo informacije o
procesu skrbnega pregleda. Te oznake s pripadajočimi temami so navedene v celotnem poročilu v
posameznih poglavjih.
Tabela 17: Glavni sklici na ključne elemente skrbnega pregleda
Ključni elementi skrbnega pregleda
Oznake v izjavi o trajnostnosti
Vključitev skrbnega pregleda v upravljanje, strategijo in poslovni
model
ESRS 2 GOV-1, ESRS 2 GOV-2, ESRS 2 GOV-3, ESRS SBM-3
Sodelovanje s prizadetimi deležniki v vseh ključnih fazah skrbnega
pregleda
ESRS 2 SBM-2, ESRS 2 IRO-1, S1-2, S3-2
Opredelitev in ocenjevanje škodljivih vplivov
ESRS IRO-1, E1 IRO-1, E2 IRO-1, E3 IRO-1, E1, E2, E3, E5, IRO-1,
S1 SBM-3, S3 SBM-3
Spremljanje ukrepov za obravnavanje teh škodljivih vplivov
E1-3, E2-2, E3-2, E5-2, S1-4, S3-4
Spremljanje učinkovitosti teh prizadevanj in komuniciranje
E1-5, E1-6, E2-4, E2-5, E3-3, E3-4, E5-3, E5-4, E5-5, S1-4, S1-9,
S1-13, S1-14, S1-15, S1-16, S1-17, S3-4
5.1.2.5 [GOV-5] Upravljanje tveganj in notranje kontrole poročanja o
trajnostnosti
V proces upravljanja tveganj poročanja o trajnostnosti je vključen širši krog zaposlenih na različnih
nivojih in poslovnih funkcijah. Tveganja se obravnavajo na odborih za upravljanje vplivov, tveganj
in priložnosti ter četrtletno na strokovnih kolegijih, kar zagotavlja sistematičen pristop. Za pripravo
poročila je imenovan Trajnostni tim, ki ga sestavljajo odgovorne osebe za posamezna področja
trajnostnih tem. Kontrolno okolje temelji na organizacijski strukturi, jasno določenih vlogah in
odgovornostih, zavezanosti k zakonskim zahtevam ter nenehnem izobraževanju. Med ključne
kontrolne aktivnosti sodijo validacija podatkov pred vključitvijo v poročilo, odobritveni postopki na
ravni odgovorne osebe ter IT kontrole za zagotavljanje celovitosti podatkov. Postopki so formalizirani
v Pravilniku o upravljanju vplivov, tveganj in priložnosti
Za upravljanje tveganj se uporablja enotna metodologija, skladna s standardi SIST EN ISO 9000,
14001, 45001, 31000 in 50001. Tveganja se ocenjujejo glede na sedanje in potencialne finančne
učinke ter uspešnost ukrepov, razvrščajo pa se po stopnjah: nizka, srednja in visoka. Doslej so bila
glavna ugotovljena tveganja povezana s celovitostjo, natančnostjo in razpoložljivostjo podatkov,
zlasti v vrednostni verigi, ter s pomanjkljivo informacijsko podporo. Za obvladovanje teh tveganj so
bili uvedeni ukrepi, kot so razvoj aplikativne rešitve za zbiranje podatkov, obravnava tveganj na
kolegijih ter notranjerevizijski pregled.
V okviru priprave poročila je bila izvedena notranja revizija skrbnega pregleda procesa poročanja o
trajnostnosti, ki je preverila ustreznost kontrol in postopkov ter podala priporočila za izboljšave.
Poleg tega so bili upoštevani komentarji zunanjih revizorjev, pridobljeni ob prvem preverjanju
skladnosti z zahtevami ESRS. Ugotovitve notranje in zunanje revizije se vključujejo v izboljšave
procesov, kar bo podprto z načrtom celovite ocene tveganj, ki predvideva pripravo metodologije,
izvedbo analize in vključitev ugotovitev do konca naslednjega poročevalskega obdobja.
Trajnostni tim četrtletno poroča Upravi o postopku poročanja in povezanih tveganjih, Uprava pa v
okviru rednih poročil obvešča Nadzorni svet in Revizijsko komisijo. Informacije o uresničevanju
notranjerevizijskih priporočil so vključene v redna obdobna poročila, namenjena Upravi, Revizijski
komisiji in Nadzornemu svetu.
51
5.1.3 [SBM] Strategija
5.1.3.1 [SBM-1] Strategija, poslovni model in vrednostna veriga
V družbi si prizadevamo postati učinkovita, trajnostno usmerjena družba v kemični industriji, ki bo
do leta 2030 zavezana k zmanjševanju vplivov na okolje, odgovornem ravnanju z viri ter h krepitvi
družbene odgovornosti in transparentnosti. Z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov in
učinkovitim ravnanjem z energijo bomo prispevali k nizkoogljični prihodnosti, s širjenjem portfelja
proizvodov pa bomo vplivali na razvoj krožnega gospodarstva in ravnanje z odpadki.
Družba primarno deluje v ESRS sektorju kemijske industrije, kar je skladno s Standardno klasifikacijo
dejavnosti (SKD 2025), zlasti v okviru dejavnosti C/20 – Proizvodnja kemikalij in kemičnih izdelkov.
V ta sektor sodijo ključne dejavnosti družbe, ki vključujejo proizvodnjo pigmenta titanovega dioksida
(TiO₂) ter proizvodnjo bakrovih fungicidov, formulacij in specialnih kemikalij, ki predstavljajo jedro
poslovnega modela družbe.
V poročevalskem obdobju so skupni prihodki družbe znašali 212.572.607 EUR, čisti prihodki od
prodaje pa 198.801.821 EUR, skladno z računovodskimi izkazi za poročevalsko obdobje. Obseg
ustvarjenih prihodkov odraža velikost in kompleksnost poslovanja ter predstavlja pomemben okvir
za razumevanje bistvenih vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z delovno silo.
Poleg primarnega ESRS sektorja je družba, glede na naravo svojih dejavnosti, proizvodov in
vrednostnih verig, povezana tudi z naslednjimi dodatnimi pomembnimi ESRS sektorji, v katerih
razvija pomembne dejavnosti ter ustvarja vplive, tveganja in priložnosti:
• ESRS sektor plastike in polimernih materialov, povezan z dejavnostmi masterbatchev in
praškastih lakov ter tehničnih polimernih izdelkov in specialnih polimernih materialov (čisti
prihodki od prodaje v letu 2025 znašajo 14.663.429 EUR);
• ESRS sektor mineralnih in gradbenih materialov, povezan z uporabo in obdelavo anorganskih
materialov ter lastnostmi pigmentov in drugih mineralnih komponent v proizvodnih procesih
(čisti prihodki od prodaje v letu 2025 znašajo 10.117.320 EUR).
Opredelitev sektorjev temelji na poslovnem modelu družbe, strukturi proizvodov in razporeditvi
dejavnosti po SKD 2025. Ker uradna sektorska klasifikacija ESRS še ni sprejeta, družba uporablja
delovno, opisno razvrstitev ESRS sektorjev z namenom zagotavljanja jasnega pregleda področij, v
katerih družba ustvarja pomembne vplive, tveganja in priložnosti.
Količinski obseg proizvodnje bo omogočal rast poslovanja in posledično razvoj portfeljev priložnosti,
ki bodo kljub povečevanju omogočali zniževanje odpadkov in onesnaževanja.
Naša zaveza je, da bomo ob rasti:
• znižali ogljični odtis z večjim izkoriščanjem obnovljivih virov energije in energetsko
učinkovitostjo;
• povečali recikliranje vode in zmanjšali odvisnosti od naravnih virov;
• nenehno zmanjševali emisije v zrak in vodo ter odgovorno ravnali z odpadki;
• spodbujali inovacije v zelenih tehnologijah in razvoj produktov, ki prispevajo k trajnostni rabi
virov;
• zagotavljali varno, vključujoče in spodbudno delovno okolje, kjer so zaposleni zavzeti za
doseganje najboljših rezultatov;
• zagotavljali socialno varnost zaposlenih;
• vzpostavili posvetovalni kanal (Sosvet) s prizadetimi skupnostmi; zbrane informacije bomo
vključili v soodločanje pri določanju in izvajanju ukrepov in o njih transparentno poročali;
52
• v prizadetih skupnostih bomo podpirali športne, kulturne in druge družbene aktivnosti,
sodelovali pri projektih namenjenih zagotavljanju višje ravni varnosti in izboljšanja
infrastrukture;
• nadgradili korporativno upravljanje in korporativno kulturo, vključno z vpeljavo sistema vitke
proizvodnje;
• izobraževali in ozaveščali zaposlene, da bomo vsi aktivno prispevali k uresničenju te
strategije.
Prispevali bomo predvsem k doseganju naslednjih globalnih ciljev trajnostnega razvoja ZN:
Cilj 8: Dostojno delo in gospodarska rast
Družba kot proizvajalec titanovega dioksida in širokega nabora drugih izdelkov (žveplova (VI) kislina,
bela sadra, praškasti laki, masterbatchi, rastlinska zaščitna sredstva na bakrovi osnovi, rastni
substrati, proizvodnja sistemov za pretakanje tekočin – polimeri) prispeva h gospodarski rasti z
ustvarjanjem kakovostnih delovnih mest in zagotavljanjem stabilnosti v kemijski industriji. Naša
prisotnost na trgih Evropske unije, Balkana in Bližnjega vzhoda omogoča trajnostno rast, medtem
ko sodelujemo s ključnimi industrijskimi partnerji in dobavitelji pri izboljšanju standardov
zaposlovanja in varnosti.
Cilj 12: Odgovorna poraba in proizvodnja
S trajnostnimi pristopi v proizvodnji titanovega dioksida zmanjšujemo okoljski odtis z optimizacijo
procesov in krožnim gospodarstvom. Naše glavne panoge, kamor prodajamo svoje izdelke so
področje tiskarskih barv, lakov in plastike, kjer si prizadevamo za razvoj inovativnih in okolju
prijaznejših rešitev. Naši ključni deležniki so kupci pigmenta titanovega dioksida, regulativni organi
in dobavitelji, s katerimi sodelujemo pri zagotavljanju odgovorne oskrbovalne verige.
Cilj 13: Podnebni ukrepi
Z izvajanjem strategij za zmanjšanje ogljičnega odtisa v proizvodnih procesih, vključno z ukrepi za
zmanjšanje emisij CO₂ v vrednostni verigi (obseg 1, 2 in 3), prispevamo h globalnim podnebnim
ciljem. Ključni trgi, na katerih izvajamo te ukrepe, vključujejo države EU, kjer veljajo stroge okoljske
zahteve. V sodelovanju z industrijskimi partnerji, raziskovalnimi ustanovami in dobavitelji si
prizadevamo za izboljšanje podatkov o emisijah in uvajanje nizkoogljičnih tehnologij.
Pomembne proizvodne programe in strukturo prihodkov družba predstavlja v poglavju 4 Poslovanje,
kjer sta v Tabeli 5 in 6 prikazana pregled prodaje po trgih ter po posameznih področnih odsekih.
Prisotnost na trgih je podrobneje opisana v okviru analize prodaje (trgi EU, domači trg in trgi tretjih
držav). Podatki o številu zaposlenih so v osnovnem pregledu razkriti v finančnem delu (tabela Število
zaposlenih), celovite informacije o zaposlenih pa so predstavljene v poglavju Lastna delovna sila
(ESRS S1).
Družba poudarja, da neposredno sledenje scenariju omejevanja globalnega segrevanja na 1,5 °C
trenutno ni izvedljivo zaradi narave proizvodnje. Proizvodnja ključnih kemikalij, kot je titanov dioksid,
zahteva energijsko intenzivne procese. Ustrezna tehnologija, ki bi omogočila temeljite spremembe v
proizvodnih procesih je težko dostopna ali še v razvojni fazi. Prav tako infrastruktura na državnem
nivoju ni dovolj pripravljena, da bi omogočila podporo prehodu na nizkoogljične procese v obsegu,
ki bi bil potreben za dosego cilja 1,5 °C.
Poleg tega bi za dosego takšnega cilja bile potrebne obsežne spremembe v dostopnosti obnovljivih
virov energije, v dobavni verigi ter v podpornih tehnologijah, ki so del širše industrije in zunaj
53
neposrednega nadzora družbe. Družba se zato osredotoča na postopno zmanjševanje ogljične
intenzivnosti svojih procesov in vključevanje trajnostnih tehnologij, kjer je to mogoče, s čimer
prispeva k zmanjševanju emisij in dolgoročno podpira prehod v nizkoogljično gospodarstvo.
Različne prodajne podprograme je možno vsebinsko združiti v prodajne skupine, v okviru katerih so
združeni proizvodi s podobno uporabno namembnostjo. V preteklih letih smo nekaj proizvodno-
prodajnih programov, ki niso dosegali meril rentabilnosti oziroma uspešnosti, opustili.
Naši pomembnejši proizvodno-prodajni programi so:
• proizvodnja titanovega dioksida (TiO
2
);
• proizvodnja žveplove kisline;
• proizvodnja proizvodov za kmetijstvo, ki zajema sredstva za zaščito rastlin in rastne
substrate;
• proizvodnja masterbatchev in praškastih lakov;
• skupina fluoriranih polimerov in elastomerov, ki so po svojih lastnostih uporabni za transport
agresivnih medijev in zaščito procesne ter strojne opreme;
• polizdelki proizvodnje pigmenta titanovega dioksida: titanilov sulfat, metatitanova kislina in
natrijev titanat;
• stranski proizvodi proizvodnje pigmenta titanovega dioksida: bela sadra – CEGIPS in rdeča
sadra – RCGIPS (v deležu 47 %: 53 %, preračunano na suho snov navedenih stranskih
proizvodov).
Nosilna proizvodno-prodajna skupina je pigment titanov dioksid, ki združuje prodajo različnih tipov
pigmenta. V to skupino spadajo tudi ultra fine oblike titanovega dioksida, ki so proizvodi z visoko
dodano vrednostjo, saj glede na kristalno obliko lahko prevzamejo vlogo fotokatalizatorja ali UV-
absorberja. Vgrajujejo se v visoko tehnološko zahtevne izdelke (samočistilni sistemi, materiali z UV-
stabilizatorji idr.). Proizvodnja in trženje pigmenta titanovega dioksida predstavljata 83 % naše
celotne realizacije.
Prodajna skupina sredstev za zaščito rastlin spada skladno s prilogo I Uredbe (ES) št. 1893/2006
pod dejavnost 20.2 Proizvodnja pesticidov in drugih agro kemijskih izdelkov. V primerjavi z nosilno
proizvodno – prodajno skupino gre za zelo majhen tržni delež celotne realizacije družbe (5,09 % od
celotne realizacije prodaje v letu 2025). Nosilni izdelki te skupine so bakrovi fungicidi različnih
formulacij in različnih uporabljenih aktivnih snovi (bakrov hidroksid, bakrov oksikloridin, tribazični
bakrov sulfat). Na področju zaščitnih sredstev za rastline zasledujemo strategijo s poudarkom na
kakovosti izdelkov in njihovi okoljsko varni uporabi.
Skupina praškastih lakov in masterbatchev predstavlja vertikalno nadgradnjo osnovne proizvodnje
pigmenta titanovega dioksida in postaja vse pomembnejša prodajna skupina družbe. Praškaste lake
prodajamo predvsem v namene antikorozijske in dekorativne potrebe pri proizvodnji bele tehnike,
ogrevalnih teles in druge kovinske galanterije. Masterbatchi so namenjeni vmešavanju v plastične
mase z namenom izboljševanja njihovih uporabnih lastnosti.
Ostala področja so proizvodnja PTFE (politetrafluoretilen) izdelkov, polovica je namenjenih interni
potrošnji in vzdrževanju, druga polovica trženju predvsem v fitofarmacevtski in kemijski industriji.
Proizvodnja žveplove kisline je namenjena predvsem interni uporabi, morebitni viški se prodajo na
trgu. CEGIPS, tako imenovano belo sadro, prodajamo na trgu cementne industrije in proizvodnje
mavčnih plošč ter za uporabo v kmetijstvu. Stranski proizvod RCGIPS v celoti porabimo za suho
zapolnjevanje na Napravi za odstranjevanje odpadkov Za Travnikom. Glede na lastnosti se lahko
uporablja za zapolnjevanje v nizkih gradnjah, gradnji nizkih nasipov in izdelavi pokrivnih plasti.
Delujemo predvsem na evropskem trgu, kjer ustvarimo večino prihodkov. V manjši meri smo prisotni
tudi na kompenzacijskih trgih, predvsem na območju valute ameriškega dolarja. Glede na geografsko
lego kot najpomembnejše trge prepoznavamo države članice EU (brez Slovenije), sledi domači trg
(Slovenija) in tretje države.
54
Države, kjer smo v največji meri prisotni (Slika 4) in je delež prodaje več kot 1 %, so: Nemčija (28
%), Italija (13 %), Francija (11 %), Poljska (5 %), Slovenija (7 %), Turčija (4 %), Nizozemska (2
%), Avstrija (4 %), Švedska (3 %), Danska (3 %), Hrvaška (2 %), Grčija (2 %), ZDA (2 %),
Madžarska (2 %), Belgija (1 %), Španija (1 %), Češka (1 %), Romunija (1 %), Srbija (1 %). V
deležu vrednostne prodaje po trgih glavnino predstavlja prodaja na trg EU.
Vse proizvodne enote s podpornimi službami so locirane v Sloveniji, kjer smo konec leta zaposlovali
726 zaposlenih. Vsi zaposleni družbe so locirani v Sloveniji (100 %). Družba nima zaposlenih v drugih
geografskih območjih.
Slika 4: Države, kjer smo v največji meri prisotni.
55
Tabela 18: Ključni elementi trajnostne strategije
Naša vizija: postati učinkovita, trajnostno usmerjena družba v kemični industriji
[E] Zmanjševanje ogljičnega
odtisa in onesnaževanja
[S] Opolnomočenje lokalnega
okolja in zaposlenih
[G] Integriteta z odgovornim
poslovanje
Naši trajnostni cilji
E1 PODNEBNE SPREMEMBE
Zmanjšati ogljični odtis za 10%
do leta 2030.
Zmanjšati emisije CO₂e iz
obsega 3 za 15 % do leta 2030,
predvsem v segmentu dobavne
verige surovin in materiala ter
logistike na področju proizvodnje
pigmenta titanovega dioksida.
Ukrepi in aktivnosti:
Investicije v sončne elektrarne in
optimizacija porabe energije za
zmanjšanje porabe fosilnih goriv.
Soproizvodnja elektrike iz pare
za izboljšanje energetske
učinkovitosti.
Učinkovita raba energije.
Analiza logističnih poti za
optimizacijo prevoznih razdalj in
izbiro nizkoogljičnih transportnih
rešitev.
Pomoč in sodelovanje na
različnih nivojih z našim
dobavitelji, da bomo lahko znižali
kategorijo 1 za 22 % do leta
2030.
E2 ONESNAŽEVANJE
Do leta 2030 zmanjševanje
specifične emisije sulfatov za 15
% (na izhodiščno leto 2021).
Do leta 2030 zmanjšanje
specifične emisije snovi v zrak
(SOx, H2S in prah) za 15 % (na
izhodiščno leto 2021).
E3 VODNI VIRI
Do leta 2030 izvajanje projektov
za ohranjanje vodnih virov in
pretežno zmanjšanje črpanja
vode iz vodotoka(na izhodiščno
leto 2021).
E5 RABA VIROV IN KROŽNO
GOSPODARSTVO
Do leta 2030 zmanjšanje količine
proizvedene rdeče sadre za 14
% (na izhodiščno leto 2021).
S1 LASTNA DELOVNA SILA IN
VARNOST IN ZDRAVJE PRI
DELU
Do leta 2030 izvajati ukrepe za
izboljšanje varnosti in zdravja pri
delu in se približati cilju nič
poškodb (na izhodiščno leto
2021).
S1 LASTNA DELOVNA SILA:
ENAKA OBRAVNAVA IN ENAKE
MOŽNOSTI
Do leta 2030 povečati delež
zavzetih zaposlenih na 40 % in
zmanjšati delež aktivno
nezavzetih na 16 % (na
izhodiščno leto 2021)
S1 LASTNA DELOVNA SILA:
DELOVNI POGOJI
Do leta 2030 zvišati aktivnost
promocije možnosti
zaposlovanja blizu doma za 10
%.
S3 PRIZADETE SKUPNOSTI:
EKONOMSKE, SOCIALNE
PRAVICE IN DRUGE PRAVICE
SKUPNOSTI
Do leta 2030 vzpostaviti
posvetovalni kanal s prizadetimi
skupnostmi, sodelovanje v
izobraževalnih programih
mladih, podporo športnim in
kulturnim in drugim aktivnostim
ter vlaganji v infrastrukturo ter
zagotavljanje višje ravni varnosti
in sodelovanje pri dobrodelnih
projektih.
G1 POSLOVNO RAVNANJE:
UPRAVLJANJE ODNOSOV Z
DOBAVITELJI
Spodbujati udeležence v
vrednostni verigi k upoštevanju
in spoštovanju kodeksa
trajnostnega poslovanja.
G1 POSLOVNO RAVNANJE:
Vpeljati sistem vitke proizvodnje
in izobraževanje zaposlenih s
področja trajnosti in jih seznaniti
s cilji trajnostne strategije ter jih
aktivno vključevati.
Program
Naše prispevanje k ciljem ZN
56
Tesno bomo sodelovali z dobavitelji in partnerji in si skupaj z njimi prizadevali za spoštovanje visokih
etičnih in trajnostnih načel ter s tem zagotavljali trajnostnostno verigo vrednosti, osredotočeno na
zmanjšanje okoljskega odtisa in družbeno odgovorno poslovanje.
Evropski trg je za družbo ključnega pomena, saj predstavlja največji delež naših prihodkov in ima
najstrožje zahteve glede trajnostnosti. Zaradi zahtev EU Green Deal, regulative REACH in drugih
okoljskih standardov prilagajamo svojo strategijo, da bomo lahko ohranili konkurenčnost in
izpolnjevali pričakovanja strank ter regulatorjev.
Trenutno je naš najpomembnejši proizvod titanov dioksid, ki predstavlja osnovno surovino v številnih
panogah. Posebej izpostavljen je segment proizvajalcev barv in lakov, ki je naš največji trg in hkrati
tudi tisti, kjer so trajnostne zahteve najbolj izrazite.
Družba preučuje možnosti optimizacije proizvodnih procesov, izboljšanja energetske učinkovitosti in
povečanja izkoristkov surovin v proizvodnji titanovega dioksida. Več informacij najdete pod točko
[SBM-1] Strategija, poslovni model in vrednostna veriga.
Naše poslovanje temelji na skladnosti z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami, trajnostnih vlaganjih
in optimizaciji proizvodnih procesov, da zmanjšamo vpliv na okolje ter zagotovimo varne in zdrave
delovne pogoje za zaposlene. Osredotočeni smo na stalno izboljševanje kakovosti, inovacije in
učinkovito upravljanje virov, kar nam omogoča konkurenčnost na globalnih trgih.
V višjem delu vrednostne verige tesno sodelujemo s ključnimi dobavitelji surovin in proizvodov za
TiO
2
(titanonosna ruda, žveplo), za barve, premaze (epoksi smole, pigmenti), za agro proizvode
(baker) in za procesno opremo (PTFE, kovine). Omenjene surovine prispejo z železniškim, pomorskim
ali cestnim transportom.
V višjem delu vrednostne verige prepoznavamo:
• dobavitelji/distributorji direktnih in indirektnih materialov/storitev,
• skladiščenje in transport do družbe.
Za prevoz do kupcev iz segmentov barv, plastike, papirja in drugih segmentov (gradbeništvo, agro,
kovinarstvo) uporabljamo cestni, železniški in intermodalni transport.
V nižjem delu vrednostne verige prepoznavamo procese:
• skladiščenja,
• distribucije in transporta do kupcev,
• kupcev/distributerjev.
Glavni viri podatkov za analizo poslovnega modela in vrednostnih verig vključujejo spletne strani
podjetij, interne podatkovne baze, svetovne publikacije posameznih področij in kategorij predmetov
dela, obiske sejmov in konferenc, različna združenja in organizacije, letna poročila dobaviteljev in
kupcev, neposredno komunikacijo z deležniki ter računovodske podatke. Poleg tega uporabljamo
različna analitična orodja za pridobivanje informacij iz javno dostopnih virov in publikacije in analize
s področja predmetov dela.
Najprej smo določili vrednostne verige in metodologijo za identifikacijo ključnih deležnikov, med
katere uvrščamo tako dobavitelje kot kupce. Nato smo določili kanale komuniciranja, ki so omogočali
učinkovito pridobivanje in zbiranje podatkov o partnerjih. Analizirali smo promet z deležniki na
podlagi računovodskih podatkov ter zbrali in pregledali podatke o deležnikih, pri čemer smo se
osredotočili na ključne trajnostne atribute. Po izvedeni analizi podatkov smo določili obseg
vrednostne verige, izvedli skrbni pregled, določili skupne trajnostne teme, trajnostne zaveze in
ukrepe, ki jih bomo upoštevali pri nadaljnjem sodelovanju z deležniki.
57
V letih 2024 in 2025 smo izvedli skrbni pregled, pri čemer smo pregledali letna poročila dobaviteljev
in kupcev, vzpostavili neposredno komunikacijo z deležniki ter analizirali informacije, pridobljene s
spletnih strani podjetij in drugih virov. V okviru tega pripravljamo anketni vprašalnik za pridobitev
dodatnih informacij o trajnostnih praksah deležnikov.
V letu 2025 smo izvedli in analizirali odgovore anketnega vprašalnika med ključnimi dobavitelji in
partnerji višjega dela vrednostne verige.
Strankam v pomembnih segmentih barv, premazov in kemikalij omogočamo izboljšano učinkovitost
izdelkov ter trajnostne alternative, kar jim pomaga tudi pri doseganju lastnih trajnostnih ciljev.
Za vlagatelje smo s transparentnim poročanjem in osredotočenostjo na trajnostna tveganja
zagotovili večjo predvidljivost poslovanja. Naložbe v trajnostne tehnologije, kot so proizvodnja
nizkotemperaturnih premazov, uporaba reciklatov in bio-polimerov ter energetska optimizacija,
povečujejo dolgoročno odpornost poslovnega modela na spremembe v zakonodaji in tržnih zahtevah.
Za druge deležnike, kot so zaposleni, lokalne skupnosti in dobavitelji, ustvarjamo varno in vključujoče
delovno/lokalno okolje. Zmanjšanje okoljskega odtisa pozitivno vpliva na lokalne skupnosti, medtem
ko dolgoročna partnerstva z dobavitelji zagotavljajo stabilnost oskrbovalne verige.
Družba prepoznava več vrednostnih verig, in sicer:
• vrednostna veriga TiO
2
,
• vrednostna veriga Masterbatchi,
• vrednostna veriga Praškasti laki,
• vrednostna veriga Agro in
• vrednostna veriga Polimeri.
Glede na postavljena merila, prepoznavamo najpomembnejšo verigo TiO
2
, tako v višjem (surovine
in proizvodi za TiO
2
) kot nižjem delu vrednostne verige (barve, laki in premazi; plastika, papir). V
nadaljevanju predstavljamo ključne značilnosti višjih in nižjih delov vseh identificiranih vrednostnih
verig in matrično povezavo med višjim in nižjim delom vrednostih verig in proizvodno-prodajnih
programov.
Tabela 19: Povezava med višjim in nižjim delom vrednostnih verig s proizvodno-prodajnim programom
Višji del (predmeti
dela)
Vrednostna veriga
Nižji del
(dejavnost)
Proizvodno-prodajni program
Surovine in
proizvodi za TiO
2
Vrednostna veriga TiO
2
Barve, laki in
premazi
Plastika
Papir
Drugo
(gradbeništvo)
• proizvodnja titanovega dioksida (TiO
2
)
• proizvodnja žveplove kisline
• polizdelki proizvodnje pigmenta titanovega
dioksida: titanilov sulfat, metatitanova kislina in
natrijev titanat,
• stranski proizvodi proizvodnje pigmenta
titanovega dioksida: bela sadra – CEGIPS in
rdeča sadra – RCGIPS
Surovine in
proizvodi za barve
Vrednostna veriga
Masterbatchi
Vrednostna veriga
Praškasti laki
Plastika
Drugo
(kovinarstvo, les)
• proizvodnja masterbatchev in praškastih lakov
Surovine in
proizvodi za Agro
Vrednostna veriga Agro
Drugo (agro)
• proizvodnja proizvodov za kmetijstvo, ki zajema
sredstva za zaščito rastlin in rastne substrate
Surovine in
proizvodi za
procesno opremo
Vrednostna veriga
Polimeri
Drugo (procesna
oprema)
• skupina fluoriranih polimerov in elastomerov, ki
so po svojih lastnostih uporabni za transport
agresivnih medijev in zaščito procesne ter
strojne opreme
58
Slika 5: Vrednostna veriga Cinkarne Celje, d. d.
5.1.3.1.1 Opis vrednostne verige TiO2
1. Povezanost vrednostne verige TiO
2
z drugimi produkti/vrednostnimi verigami
Pigment TiO
2
je anorganska kemikalija, ki se zaradi svojih optičnih lastnosti uporablja v industriji
barv, lakov, umetnih mas in papirja. Proizvodnja titanovega dioksida zajema kompleksen proces, ki
vključuje razklop titanonosne rude s pomočjo žveplove kisline, filtracijo, kalcinacijo in končno
površinsko obdelavo za specifične industrijske aplikacije. Stranski proizvod pri proizvodnji prodamo
pod blagovno znamko CEGIPS. Del proizvedenega pigmenta vgrajujemo v masterbatche in praškaste
lake, ki jih proizvajamo v PE Kemija Mozirje.
59
Slika 6: Podrobnejši prikaz procesa proizvodnje in vrednostne verige TiO2
2. Opis višjega dela vrednostne verige TiO
2
Ključne surovine, zlasti titanonosne rude, imajo omejeno število dobaviteljev, kar povečuje odvisnost
in tveganje za oskrbo. Energetsko bogate surovine (apno, kamena moka ...) se zaradi transportnih
stroškov oskrbujejo lokalno. Zamenjava zemeljskega plina z drugim energentom bi zahtevala visoke
stroške prilagoditve proizvodne tehnologije. Zaradi visoke dnevne porabe in omejenih skladiščnih
kapacitet sta stalna in fleksibilna dobava kritično pomembni. Motnje v oskrbi lahko resno vplivajo na
proizvodnjo, vključno z možnostjo začasne zaustavitve.
3.
Opis nižjega dela vrednostne verige TiO
2
Kupci TiO
2
so industrijska podjetja v premazih, plastiki, črnilih in papirju, ki zahtevajo
kompatibilnost izdelkov z uporabo v njihovih formulacijah, stalnost kakovosti, razvoj in
prilagodljivost karakteristik njihovim izdelkom, proizvodnim procesom in zakonskim
zahtevam. Zanesljivost dobave je pomembna. Kupci so za razpoložljivost pripravljeni plačati premijo,
zlasti v času tržnih nihanj. Naraščajoč poudarek na trajnostnih praksah spodbuja kupce k partnerjem,
ki izpolnjujejo okoljske standarde, kar pritiska dobavitelje, da prilagodijo svoje procese. Svetovno
povpraševanje znaša okrog 7 mio ton letno.
Opis vrednostne verige Masterbatchev
Opis višjega dela vrednostne verige Masterbatchi
Razpoložljivost dobaviteljev je visoka pri polimerih, medtem ko je pri pigmentih, monobatchih in
aditivih omejena. Vhodni materiali predstavljajo visok delež cene končnih izdelkov, pri belih (do 2/3),
60
pri barvnih pa še več. Pigment TiO
2
predstavlja eno izmed vhodnih surovin, ki ga iz Celja dobavljamo
v Mozirje. Nadomestitev polimerov je razmeroma enostavna, belih pigmentov pogojna, pigmentov
in monobatchev pa težja. Na trgu je visoka konkurenčnost pri polimerih in polnilih, kjer pa azijske
proizvajalce omejujejo zahteve po zakonodaji, specifičnih različicah in odtenkih.
Opis nižjega dela vrednostne verige Masterbatchi
Kupce se poskuša pridobiti s fleksibilnostjo in prilagajanjem njihovim zahtevam, predvsem na
kakovostnem in zakonodajnem področju in stabilnostjo kvalitete. Standardni izdelki, kot so beli MB,
so cenovno občutljivejši kot specialni. Kupci imajo večji vpliv na poslovanje pri belih in barvnih MB,
kjer so prisotni tudi stroški testiranja ob menjavi dobavitelja.
5.1.3.1.2 Opis vrednostne verige Praškastih lakov
1. Opis višjega dela vrednostne verige Praškasti laki
Dobava manjših količin specifičnih surovin, kot so pigmenti in dodatki, je težavna, pogosto z dolgimi
roki in slabšimi cenami. Večja naročila zahtevajo skladiščenje in prinašajo tveganje sprememb cen
ob poznejši uporabi. Pigment TiO
2
predstavlja eno izmed vhodnih surovin, ki ga iz Celja dobavljamo
v Mozirje.
2. Opis nižjega dela vrednostne verige Praškasti laki
Kupci močno vplivajo na poslovanje zaradi visoke konkurenčnosti med ponudniki. Blagovna znamka
in dobro sodelovanje s kupci sta ključna za ohranjanje rentabilne prodaje, saj proizvajalci ponujajo
kakovostne izdelke po sprejemljivih cenah. Manjši kupci so manj cenovno občutljivi, medtem ko večji
kupci pogosto iščejo nižje cene in so pripravljeni zamenjati ponudnika, če lahko dosežejo višjo
dodano vrednost. Tesni odnosi med kupci in ponudniki so dobro vzpostavljeni, a kupci kljub temu
ostajajo pripravljeni zamenjati ponudnika za ugodnejše pogoje. Izdelki so med ponudniki primerljivi,
kupci pa so seznanjeni z alternativami, ki so običajno manj konkurenčne zaradi slabše
funkcionalnosti.
5.1.3.1.3 Opis vrednostne verige Agro
1. Opis višjega dela vrednostne verige Agro
Glavna surovina je odpadni baker in drugi bakrovi izdelki, kot so bakrovi pepeli. Na trgu je dovolj
dobaviteljev in ustreznih količin, pri čemer je ključen reden odvzem in ustrezno ščitenje za
obvladovanje cenovnih tveganj.
2. Opis nižjega dela vrednostne verige Agro
Kupci so cenovno ozaveščeni, saj je baker tržna surovina z nenehno spreminjajočo se borzno ceno,
kar vpliva na njihovo zaznavanje vrednosti izdelkov. Za ohranitev lojalnosti se kupcem ponujajo
različne spodbude, kot so krajši dobavni roki, rabati, uvajalni popusti, prilagoditev kakovosti,
podaljšani plačilni roki in testni vzorci. Čeprav so kupci seznanjeni z alternativami, so te pogosto
nižje kakovosti. Bakrovi fungicidi imajo močno blagovno znamko v EU, saj se azijski proizvajalci
spoprijemajo s slabšo kakovostjo. Kljub edinstvenosti izdelkov in močni blagovni znamki so kupci
načeloma lojalni in niso naklonjeni menjavi dobaviteljev.
61
5.1.3.2 [SBM-2] Interesi in stališča deležnikov
V kontekstu odgovornega upravljanja z vplivi, tveganji in priložnostmi je osrednjega pomena
prepoznavanje pomembnih vsebin in interesov vseh ključnih deležniških skupin. Pomembne so teme,
ki neposredno ali posredno vplivajo na zmožnost družbe, da ustvari, ohrani ali zmanjša okoljsko,
družbeno in ekonomsko vrednost zase, svoje deležnike in družbo na splošno.
Prepoznani ključni deležniki so lastniki in nadzorniki, zaposleni, dobavitelji, kupci, lokalna skupnost
in druga zainteresirana javnost (uporabniki izjave o trajnostnosti in prizadeti deležniki).
Z deležniki komuniciramo z različnimi komunikacijskimi orodji, z namenom transparentnosti
poslovanja družbe, prepoznavanja vplivov, tveganj in priložnosti ter vključevanja deležnikov v
delovanje družbe v lokalnem in globalnem okolju. V Tabeli 20 predstavljamo ključne deležnike, način
in namen njihovega vključevanja. Informacije preko predstavljenih kanalov posredujemo v skladu z
oblikovanimi postopki in pravili, pri čemer se večina informacij pripravlja redno obdobno (letno,
četrtletno, mesečno idr.) oziroma glede na pojav potrebe ali njihov nastanek.
Tabela 20: Pomembni deležniki in njihov odnos do strategije in/ali poslovnega modela
Obravnavane teme
Način vključevanja
Namen in rezultat vključevanja
deležnikov
ZAPOSLENI
• Zagotavljanje varnega
delovnega okolja
• Skrb za dobro počutje
zaposlenih
• Spoštovanje delavskih in
človekovih pravic
• Sodelovanje s predstavniki
zaposlenih
• Usposabljanje in razvoj veščin
• Pošteno in pravično
nagrajevanje
• Letna anketa kakovosti
delovnega zadovoljstva in
zavzetosti
• Razvoj uspešnosti in
kompetenc
• Komunikacija vodstva
• Intranet družbe
• Vsakodnevni sestanki z vodji,
vključno s komunikacijo
Minute za varnost
• Platformi za prijavo
nepravilnosti (žvižgači in
razkritja)
• Sistem za prijavo koristnih
predlogov CC UM
• Izboljšana varnost in dobro počutje
zaposlenih
• Povečana vključenost in
zadovoljstvo zaposlenih
• Optimizacija kompetenc in
načrtovanja delovne sile
• Večja privlačnost družb za nove
talente
• Izboljšanje dvosmerne notranje
komunikacije med zaposlenimi in
vodstvom
KUPCI
• Prodajni pogoji
• Razvoj novih produktov
• Zanesljivost in kakovost
produktov
• Trajnostne zaveze in zahteve
s strani kupcev
• Skladnost produkta
• Redni razgovori s kupci
• Osebna srečanja in obiski pri
kupcih
• Analiza zadovoljstva kupcev
• Dan distributerjev
• Skrbni pregledi in presoje s
strani kupcev
• Trajnostni kodeksi kupcev
• Izboljševanje tehničnih in
trajnostnostnih parametrov
produktov skozi proces izboljšav
• Izpolnjevanje kupčevih pričakovanj
in zahtev
• Ustvarjanje dolgoročnih odnosov,
upoštevaje trajnostne vidike
• Seznanjenost z novostmi glede
proizvodov
• Verodostojne informacije o naših
proizvodih
REGULATORJI
Komisija za preprečevanje
korupcije, Agencija za trg
vrednostnih papirjev,
Agencija za nadzor nad
revidiranjem, FURS, EU,
nacionalni in lokalni
organi, ki določajo ali
uveljavljajo zakonodajne
zahteve
• Zaščita žvižgačev
• Politično sodelovanje in
dejavnost lobiranja in
lobiranje
• Korupcija in podkupovanje
• Davčno pravo in predpisi
• Zakonska skladnost vključno s
skladnostjo z
okoljevarstvenimi dovoljeni
• Obdobna poročanja
regulatorju o različnih
zakonskih zahtevah vezanih
na poročanje o stanju in
dogodkih, ki se poročajo
• Zahteve po tolmačenju zahtev
regulatorja in izvedbe
zakonodaje, tolmačenje
predpisov
• Transparentnost poslovanja
skladno z zakonskimi zahtevami in
pričakovanji deležnikov
• Izvajanje zakonskih in
podzakonskih zavez na
nacionalnem ali nadnacionalnem
nivoju
• Zakonska skladnost poslovanja
FINANČNE INSTITUCIJE
IN VLAGATELJI
• Finančna in poslovna
uspešnost
• Poslovna strategija in letni
poslovni načrti poslovanja
• Trajnostnostne teme
• Upravljanje in zakonodajna
skladnost
• Obdobno (četrtletno)
poročanje in Letna poročila
• Stiki in srečanja z vlagatelji ter
predstavitev na konferencah
borze
• Redna komunikacija
predstavnika za vlagatelje z
vlagatelji
• Preverba točnosti navedbe
objavljenih in javno razkritih
informacij
• Zaupanje deležnikov v javno
objavljene informacije
• Soustvarjanje pomembnih
trajnostnih tem
62
• Redna komunikacija z
bankami in drugimi
regulatornimi organi
• Izpolnjevanje vseh vrst anket
za oceno dvojne pomembnosti
in vprašalnikov na temo
trajnosti
DOBAVITELJI
• Pregled nabavnih, količinskih,
kvalitativnih, logističnih,
trajnostnostnih pogojev
sodelovanja
• Pregled izvajanja pogodb,
naročil, dobav, reklamacij
• Naslavljanje tveganj in
priložnosti za izboljšave
procesa in produkta
• Seznanjanje ključnih
dobaviteljev o kodeksu
trajnostnega poslovanja za
poslovne partnerje
• Ocenjevanje dobaviteljev
• Izvajanje poglobljenih analiz
področij predmetov dela
• Redni razgovori z dobavitelji
• Skrbni pregled dobaviteljev
• Anketiranje dobaviteljev
• Pregled dostopnih gradiv,
objave in poročil dobaviteljev
• Dolgoročno sodelovanje s partnerji
• Iskanje priložnosti in naslavljanje
tveganj
• Izvajanje trajnostnostnih zavez in
zagotavljanje skladnost s standardi
družbe, vključujoč človekove
pravice in okoljske zahteve
LOKALNE SKUPNOSTI
Člani lokalnih skupnosti,
izobraževalne ustanove,
zainteresirana javnost
• Upravljanje okoljskih vplivov,
vključno s sanacijo starih
bremen
• Preprečevanje in
obvladovanje industrijskih
tveganj
• Sodelovanje v izobraževalnem
sistemu (natečaji, prakse,
ekskurzije, štipendije)
• Vzpostavitev komunikacijskih
kanalov z lokalnimi
skupnostmi (družbeni Sosvet,
Dan odprtih vrat, reševanje
pritožb)
• Sodelovanje pri trajnostnem
razvoju regije in vključevanje
prebivalcev v soodločanje
• Podpora lokalnim športnim,
kulturnim in družbenim
dejavnostim
• Spletna stran družbe in
družbena omrežja
• Pritožbeni mehanizmi za
spremljanje in reševanje
vprašanj javnosti
• Ankete in fokusne skupine za
zbiranje povratnih informacij
• Dialog z lokalnimi skupnostmi
s pomočjo komisij,
družbenega Sosveta in
občinskih sej
• Sponzorstva, odprti dogodki in
sodelovanje z izobraževalnimi
in družbenimi institucijami
• Izboljšanje preglednosti in
zaupanja med lokalno skupnostjo
in družbam
• Krepitev varnosti in trajnostnega
razvoja v lokalnem okolju
• Vzpostavitev dolgoročnega dialoga
za spremljanje okoljskih vplivov
• Boljše razumevanje potreb
skupnosti ter prilagajanje strategij
družbe na podlagi povratnih
informacij
• Aktivno prispevanje k razvoju
lokalne skupnosti z zaposlovanjem,
izobraževanje in sponzorstva
Narava je prepoznana kot tihi deležnik družbe zaradi več razlogov, povezanih z dejavnostjo družbe,
ki je kemijsko predelovalna industrija, ki uporablja kemikalije, uporablja naravne vire, ravna z
odpadki in povzroča vplive na okolje. Vključevanje narave kot tihega deležnika pomeni, da družba
upošteva vplive svojih dejavnosti na okolje in si prizadeva za zmanjševanje negativnih učinkov in
nenehno izboljševanje okoljskih praks. Pri tem izhajamo iz rezultatov izvedenih monitoringov
onesnaževanja in stanja okolja (kot so emisije snovi v zrak, kakovost zunanjega zraka, emisije snovi
v vode in kakovost površinskih voda, emisije hrupa, ravnanja z odpadki, kakovost tal in podzemnih
voda ter druga poročila, ki podajajo rezultate stanja okolja v okolici družbe) ter druge znanstvene
podlage s tega področja (kotso nacionalni in evropski standardi za spremljanje onesnaženja, BAT
(Best Available Techniques), referenčni dokumenti (BREF) za kemijsko industrijo v okviru EU IPPC
direktive, ekotoksikološke študije in drugo). Z vsemi omenjenimi ukrepi si prizadevamo zmanjšati
negativne vplive na okolje in stalno izboljševati naše okoljske prakse.
Zaposleni, ki pokrivajo posamezna strokovna področja sodelujejo s posameznimi skupinami
deležnikov kot del svojih aktivnosti. Stališča deležnikov se obravnava v sklopu skrbnega pregleda.
Rezultati vključevanja deležnikov se upoštevajo pri prepoznavanju pomembnih vplivov, tveganj in
priložnosti ter pri oblikovanju in posodabljanju trajnostnih ciljev, ukrepov in notranjih politik družbe.
Pozorni smo na vse dejavnike, ki bi lahko vplivali na doseganje strategije in trajnostnih zavez,
spoštovanje politik ter poslovnega modela (podrobneje v poglavju SBM-1 Strategija, poslovni model
in vrednostna veriga).
Na podlagi dosedanjega vključevanja deležnikov družba ni izvedla bistvenih sprememb svoje
strategije ali poslovnega modela, saj trenutne informacije in povratne informacije deležnikov ne
63
kažejo na potrebe po spremembah ključnih strateških temeljev. Kljub temu se interesi in stališča
deležnikov že odražajo v prilagajanju strateških prioritet, ciljev in načinov izvajanja strategije, zlasti
na področjih varnosti zaposlenih, okoljskega upravljanja, skladnosti, razvoja proizvodov in
trajnostnih naložb. V kolikor bi se v prihodnjih ciklih skrbnega pregleda pokazala potreba po
spremembah, bi se te izvajale v okviru uveljavljenega notranjega postopka, ki vključuje: celovit
skrbni pregled (DMA), presojo strokovnih področij, oceno vplivov na deležnike ter potrditev
sprememb na ravni Uprave in Nadzornega sveta. Tak pristop zagotavlja, da bi morebitne spremembe
strategije ali poslovnega modela bile izvedene transparentno in ob ustrezni vključenosti ključnih
deležnikov.
Interesi in stališča deležnikov se sistematično obravnavajo v okviru skrbnega pregleda, ki se v skladu
z internim Pravilnikom o upravljanju vplivov, tveganj in priložnosti. izvaja periodično, praviloma
vsakih tri leta. Naslednji celoviti ponovni skrbni pregled je zato načrtovan v obdobju 2027–2028.
Rezultati tega pregleda bodo podlaga za morebitne nadaljnje prilagoditve strategije, poslovnega
modela, trajnostne strategije ter povezanih notranjih politik družbe. Načrtovane nadaljnje aktivnosti
lahko prispevajo k poglobitvi sodelovanja z deležniki in postopnemu razvoju odnosov, vendar
trenutno ne pričakujemo sprememb, ki bi bistveno spremenile naravo teh odnosov ali način
vključevanja deležnikov.
Uprava prejete informacije obravnava na seji Uprave ali na korespondenčni seji, odvisno od nujnosti
in vsebine zadeve. Po potrebi Uprava o ključnih trajnostnih vprašanjih obvesti tudi Nadzorni svet.
Uprava in Nadzorni svet sta o ugotovitvah, interesih in stališčih deležnikov redno obveščena prek
skrbnega pregleda, poročil strokovnih služb in rednega trajnostnega poročanja, kar omogoča
pravočasno vključevanje pridobljenih informacij v procese odločanja.
5.1.3.3 [SBM-3] Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova
povezanost s strategijo in poslovnim modelom
V letu 2025 smo izvedli redni letni pregled matrike dvojne pomembnosti (DMA), s katerim smo
pregledali ocene vplivov, tveganj in priložnosti (IRO) iz leta 2024. Pregled ocene dvojne pomembnosti
(DMA) smo izvedli z namenom zagotavljanja ažurnosti in skladnosti z določili Pravilnika o upravljanju
vplivov, tveganj in priložnosti Cinkarne Celje, d. d. Letni pregled omogoča, da družba redno preverja
relevantnost identificiranih vplivov, tveganj in priložnosti glede na aktualne razmere, strateške
usmeritve in pričakovanja deležnikov. Metodologija in merila ocenjevanja ostajajo nespremenjeni. V
tem dokumentu predstavljamo rezultate pregleda DMA za leto 2025, pri čemer jih primerjamo s
preteklim letom in podajamo aktualno predstavitev DMA.
Metodologija in merila ocenjevanja ostajajo nespremenjeni glede na leto 2024. V postopku priprave
dvojne pomembnosti smo prepoznali pomembne vplive, tveganja in priložnosti (IRO) iz šestih
tematskih standardov ESRS. Proces je opisan v točki IRO-1.
Vsi pomembni IRO izhajajo iz podtem in pod-podtem v okviru ESRS. Za posamezne teme, ki so
povezane z našimi pomembnimi IRO, imamo razkritja, prilagojena specifičnosti naše družbe.
Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti (IRO) so v poročilu predstavljeni bodisi posamično bodisi
agregirano, kadar posamezni vplivi, tveganja ali priložnosti izhajajo iz istih dejavnosti, imajo
primerljivo naravo in podobne učinke na ljudi, okolje ali poslovanje družbe. Agregiranje IRO je bilo
uporabljeno z namenom zagotavljanja preglednosti in razumljivosti razkritij ter ne vodi do prikrivanja
ali zmanjševanja pomembnosti posameznih vplivov, tveganj ali priložnosti. Kadar so IRO bili
agregirani, so njihovi ključni vidiki dodatno pojasnjeni v okviru posameznih tematskih standardov
ESRS.
64
V nadaljevanju prikazujemo konsolidiran seznam vseh pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti
(IRO), ki smo jih opredelili v okviru DMA za leto 2024 in vse prepoznane spremembe bo letnem
pregledu v letu 2025. V procesu pregleda ocene so spremembe bile prepoznane na štirih trajnostnih
področjih (ESRS E1, ESRS E5, ESRS S1 in ESRS S3)Podrobnejši pregled pomembnih IRO, za vsako
posamezno temo, vključno s povezavami med našimi IRO na ljudi in okolje, je predstavljen pri
vsakem posameznem tematskem standardu. Opredeljevali smo se za enaka časovna obdobja
(kratkoročno, srednjeročno in dolgoročno), kot so določena v strategiji, ki naslavlja pomembne IRO.
Slika 7: Grafični prikaz matrike dvojne pomembnosti
Tabela 21: Prepoznani vplivi, tveganja in priložnosti
ESRS
standardi
Šifra opisa
vpliva
Kratko ime opisa vpliva
E1
E1NV-1
Raba rečne vode in vpliv na sposobnost prilagajanja vodnega ekosistema
E1
E1NV-2
Izpusti CO
2
iz neobnovljivih virov in procesov (obseg 1 in 2)
E1
E1NV-3
Izpusti CO
2
v višji in nižji vrednostni verigi (obseg 3)
E1
E1NV-4
Raba energije iz fosilnih goriv
E2
E2NV-1
Izpusti v zrak SO
2,
H
2
S, drugi plini
E2
E2NV-2
Onesnaženje, ki lahko nastane med prevozom (razlitja, hrup,
prah)
E2
E2NV-3
Drugi izpusti CO
2
(procesni viri)
E2
E2NV-4
Izpusti v zrak – trdi delci (prah)
E2
E2NV-5
Izpusti v zrak – hrup
E2
E2NV-6
Izpusti v reke- sulfat
E2
E2NV-7
Izpusti v podzemne vode na področjih starih bremen.
E2
E2NV-8
Onesnaženost prsti kot posledica starih bremen
E2
E2NV-9
Vpliv na organizme v vodotoku zaradi starih bremen, odvzema vode in izpuščanja
odpadne vode
E2
E2NV-10
Uporaba snovi, ki vzbuja zaskrbljenost (SoC) v podjetju
E2
E2NV-11
Uporaba snovi, ki vzbuja veliko zaskrbljenost (SVHC) v podjetju
65
E2
E2NV-12
Mikroplastika (Proizvodnja
masterbatchev)
E3
E3NV-1
Poraba pitne vode
E3
E3NV-2
Poraba (odvzem) vode iz reke (nižanje vodostaja)
E3
E3NV-3
Izpusti v reke- sulfat
E4
E4NV-1
Vpliv delovanja podjetja na izgubo biotske raznovrstnosti zaradi podnebnih sprememb
(CO
2
, previsoka temperatura, nižji vodostaj)
E4
E4NV-2
Sprememba rabe zemljišč znotraj obstoječih industrijskih območij (spremembe
zapolnjevanja)
E4
E4NV-3
Izčrpavanje naravnih virov (ilmenit, apnenec)
E4
E4NV-4
Razraščanje invazivnih rastlin
E4
E4NV-5
Vpliv na površinske vode zaradi emisije sulfatov
E4
E4NV-6
Vpliv na stanje vrst na območju Nature 2000
E4
E4NV-7
Vpliv na izumrtje vrst na svetovni ravni
E4
E4NV-8
Vpliv na degradacijo tal zaradi zapolnjevanje sadre, vpliv podzemne vode na tla
E4
E4NV-9
Vpliv pozidave tal
E4
E4NV-10
Vzdrževanje pregrad, zelenih pasov v podjetju, alternativna raba vode
E5
E5PV-1
Uporaba bakra iz ribiških mrež
E5
E5NV-2
Naravni viri (ilmenit, apnenec)/
E5
E5PV-2
Bela sadra (CEGIPS)
stranski proizvod ki zmanjšuje količino odpadka
E5
E5PV-3
TiO
2
iz 23 % kisline
E5
E5NV-1
Odpadki (rdeča sadra, embalaža, odpadne krpe, olja, odrezki gum in drugi nevarni in
nenevarni odpadki)
S1
S1PV-1
Zagotavljanje delovnih mest, vključno strokovnjakov v lokalni skupnosti
S1
S1PV-2
Zagotavljanje 40 urnega delovnika, % izmenskega dela, premakljiv delovni čas.
S1
S1PV-3
Zagotavljanje dostojnih dohodkov zaposlenih
S1
S1PV-4
Zagotavljanja varnosti zaposlitve zaposlenih
S1
S1NV-1
Zagotavljanje socialnega dialoga (dogovor o politiki plač s sindikatom, predstavniki
delavcev v organih nadzora, delavski direktor)
S1
S1NV-2
Sodelovanje s socialnimi partnerji
S1
S1NV-3
Usklajevanja s socialnimi partnerji
S1
S1PV-5
Pravica do odklopa, porodniški dopust, očetovski dopust
S1
S1NV-4
Skrb za varnost in zdravje
S1
S1NV-5
Zagotavljanje kakovosti delovnega zadovoljstva zaposlenih
S1
S1PV-6
Enaka obravnava spolov
S1
S1PV-7
Razvoj kompetenc zaposlenih
S1
S1PV-8
Upravljanje invalidov
S1
S1PV-9
Zaščita zaposlenih v primeru nasilja na delovnem mestu
S1
S1NV-6
Posledice kršenja raznolikosti
S1
S1NV-7
Posledice kršenja varstva osebnih podatkov
S2
S2PV-1
Zagotavljanje delovnih mest dobaviteljem
S2
S2NV-1
Posledice kršenja človekovih pravic in izkoriščanje otroškega dela
S3
S3NV-1
Družbeni vpliv podjetja na kakovost bivanja v lokalni skupnosti
S3
S3NV-2
Vpliv starih bremen na kakovost pridelane hrane
S3
S3NV-3
Posledice poplavnega vala v primeru porušitve pregradnih teles
S3
S3NV-4
Posledice industrijske nesreče
S3
S3NV-5
Vplivi na lokalno skupnost (izpusti v zrak in vodo, hrup, prah, odpadki)
S3
S3PV-1
Sodelovanje v izobraževalnem sistemu (natečaji, prakse, ekskurzije, dipl./mag./dr. dela,
štipendije ).
S3
S3PV-2
Vzpostavljeni kanali za dialog s prizadetimi skupnostmi (Sosvet, reševanje pritožb, Dan
odprtih vrat)
S3
S3PV-3
Podpora lokalnim športnim, kulturnim in drugim dejavnostim v lokalni skupnosti
G1
G1PV-1
Stopnja zadovoljstva zaposlenih preverjena z anketo zadovoljstva
G1
G1PV-2
Zaščita žvižgačev in vzpostavljeni mehanizmi skladno z ZZPri
G1
G1PV-3
Upravljanje odnosov z dobavitelji, vključno s plačilnimi praksami podjetja
G1
G1PV-4
Število prijavljenih in preiskanih primerov
Na podlagi prepoznanih pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti smo prilagodili strategije s
poudarkom na zmanjšanju emisij, optimizaciji energetske učinkovitosti in izboljšanju krožnega
gospodarstva. Identificirani socialni vplivi so vplivali na krepitev ukrepov za varnost pri delu ter
socialno varnost zaposlenih ter sodelovanje z prizadetimi skupnostmi. Bolj podrobno v poglavju
[SBM-1] Strategija, poslovni model in vrednostna veriga.
Prilagajanje strategije, poslovnega modela družbe zaradi prepoznanih pomembnih vplivov, tveganj
in priložnosti zahteva prilagoditve in dodeljevanje sredstev. Družba je ocenila in v poslovno strategijo
2024−2028 vključila sedanje finančne učinke pomembnih tveganj in priložnosti družbe na njen
finančni položaj, finančno uspešnost in denarne tokove ter pomembna tveganja in priložnosti, pri
katerih obstaja tveganje, da bodo v naslednjem obdobju poročanja povzročili pomembno prilagoditev
knjigovodskih vrednosti sredstev in obveznosti, objavljenih v povezanih računovodskih izkazih, in
66
sicer razkrito v poglavju 6. Pojasnila k računovodskim izkazom, točka 25 Vpliv podnebnih sprememb
na računovodske izkaze v računovodskem delu poročila. Prav tako je v tem poglavju in v poglavju
[E-1] razkrila predvidene finančne učinke pomembnih tveganj in priložnosti družbe na njen finančni
položaj, finančno uspešnost in denarne tokove v kratkoročnem, srednjeročnem in dolgoročnem
obdobju, vključno z razumno pričakovanimi časovnimi obdobji za te učinke. To vključuje kratko-,
srednje- in dolgoročno spremembo finančnega položaja, finančne uspešnosti in denarnih tokov, ki jo
družba pričakuje zaradi svoje strategije upravljanja tveganj in priložnosti. Pri tem je družba
upoštevala svoje petletne naložbene načrte v osnovna sredstva, s tem da ni načrtovane nobene
odprodaje sredstev ali predčasnega umika sredstev ali druge oblike preoblikovanja družbe. Za
naložbe in izvajanje strategije družba načrtuje financiranje z lastnimi viri.
Odpornost strategije in poslovnega modela družbe v zvezi z njeno zmožnostjo obravnavanja
pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti v poročevalnem obdobju še ni bila predmet celovite analize
odpornosti skladno z zahtevami ESRS. Zato družba v tem poročilu ne razkriva rezultatov analize
odpornosti. Družba načrtuje izvedbo celovite analize odpornosti do konca leta 2027. Analiza bo
vključevala kvalitativno in, kjer bo smiselno, kvantitativno oceno odpornosti, opis uporabljene
metodologije, scenarijev in časovnih horizontov skladno z zahtevami ESRS. Rezultati bodo vključeni
v prihodnja poročila o trajnostnem poslovanju.
Družba načrtuje izvedbo celovite analize odpornosti skladno z zahtevami ESRS do konca leta 2027.
Analiza bo vključevala kvalitativno in, kjer bo smiselno, kvantitativno oceno odpornosti, opis
uporabljene metodologije, scenarijev in časovnih horizontov (kratkoročno, srednjeročno,
dolgoročno), kot jih opredeljuje ESRS 1. Rezultati bodo vključeni v prihodnja poročila o trajnostnem
poslovanju.
Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti, predstavljeni v tem poglavju, so zajeti v okviru tematskih
standardov ESRS (E, S in G) skladno z rezultati postopka dvojne pomembnosti. V letu 2025 je družba
v okviru rednega letnega pregleda DMA posodobila nekatere opise pomembnih vplivov, tveganj in
priložnosti, predvsem na področjih ESRS E1, E5, S1 in S3, pri čemer se metodologija ocenjevanja ni
spremenila.
67
Tabela 22: Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti (IRO) po ESRS standardih ter njihov vpliv na poslovni model
ESRS standardi
Pomembni vplivi tveganja in priložnosti
Vpliv/Tveganje/Priložnost
Časovni
okvir
Izvor
Opis in vpliv na poslovni model in/ali strategijo ter odziv
E1 – Podnebne
spremembe
Raba rečne vode in vpliv na sposobnost prilagajanja vodnega
ekosistema
Negativen vpliv (fizično)
Kratkoročni
Lastna
dejavnost
V sušnih obdobjih je razpoložljivost vode za tehnološke namene
zmanjšana, kar lahko omeji proizvodne procese in povzroči
zmanjšanje kapacitet.
Omilitev: Izvajajo se ukrepi za optimizacijo porabe vode, zapiranje
vodnih krogotokov ter povečanje vodne učinkovitosti proizvodnje.
Zmanjšana proizvodna kapaciteta zaradi omejene dobave vode za
tehnološke namene v sušnih obdobjih.
Tveganje (fizično)
Kratkoročni
Lastna
dejavnost
Izpusti CO
2
iz neobnovljivih virov in procesov (obseg 1 in 2)
Negativen vpliv
(prehodnostno)
Dolgoročni
Lastna
dejavnost
Celotna dejavnost družbe sodi v sektor z visokim vplivom na
podnebje, kar zahteva sistematične ukrepe za zmanjšanje emisij
toplogrednih plinov in prehod na trajnostne proizvodne procese.
Vlaganje v obnovljive vire energije in učinkovito rabo energije.
Izpusti CO
2
v višji in nižji vrednostni verigi (obseg 3)
Negativen vpliv
(prehodnostno)
Dolgoročni
Lastna
dejavnost
Raba energije iz fosilnih goriv
Negativen vpliv
(prehodnostno)
Kratkoročni
Lastna
dejavnost
E2 -
Onesnaževanje
Izpusti v zrak SO
2
, H
2
S, drugi plini
Negativen vpliv
Dolgoročni
Lastna
dejavnost
Družba s svojimi proizvodnimi procesi povzroča emisije snovi v zrak
in vode. Uporablja snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost in veliko
zaskrbljenost s katerimi tudi vpliva na zdravje in okolje.
Omilitev: Z že vpeljanimi tehnikami čiščenja, ki so skladne z BAT, in z
izvajanjem sistematičnih ukrepov preprečuje in zmanjšuje
onesnaževanje okolja. Z dodatnimi vlaganji želi še zmanjšati vplive,
izvajati ukrepe za njihovo blaženje, se izogibati oz. zmanjševati
uporabo prej navedenih nevarni snovi ter zmanjševati tveganja, ki
lahko nastajajo ob spremembah.
Drugi izpusti CO
2
(procesni viri)
Negativen vpliv
Kratkoročni
Lastna
dejavnost
Izpusti v zrak – trdi delci (prah)
Negativen vpliv
Dolgoročni
Lastna
dejavnost
Izpusti v reke – sulfat
Negativen vpliv
Dolgoročni
Lastna
dejavnost
Izpusti v podzemne vode na področjih starih bremen.
Negativen vpliv
Srednjeročni
Lastna
dejavnost
Zaradi ugotovitev monitoringa podzemnih voda, ki kažejo, da odlagališče
nenevarnih odpadkov Bukovžlak (ONOB) povzroča spremembe v stanju
podzemne vode, se podjetje sooča z zahtevo po izvedbi sanacije ONOB.
Izvedba sanacijskih ukrepov bo za podjetje predstavljala pomembno
finančno obremenitev in lahko bistveno vpliva na načrtovanje prihodnjih
sredstev ter operativnih prioritet.
Tveganje
Srednjeročni
Lastna
dejavnost
Uporaba snovi, ki vzbuja zaskrbljenost (SoC) v podjetju
Negativen vpliv
Dolgoročni
Lastna
dejavnost
Uporaba snovi, ki vzbuja veliko zaskrbljenost (SVHC) v podjetju
Negativen vpliv
Dolgoročni
Lastna
dejavnost
E3 – Vodni in
morski viri
Poraba (odvzem) vode iz reke (nižanje vodostaja)
Negativen vpliv
Dolgoročni
Lastna
dejavnost
Proizvodnji procesi potrebujejo velike količine vode, ki se odvzema iz
vodotoka.
Omilitev: Vlaganja v zagotavljanje alternativnega vira vode in
zmanjševanje vplivov in tveganj
Zmanjšana proizvodna kapaciteta zaradi omejene dobave vode za
tehnološke namene v sušnih obdobjih.
Tveganje
Dolgoročni
Lastna
dejavnost
Izpusti v reke- sulfat
Negativen vpliv
Dolgoročni
Lastna
dejavnost
68
E5 – Krožno
gospodarstvo
Odpadki (rdeča sadra, embalaža, odpadne krpe, olja, odrezki gum in
drugi nevarni in nenevarni odpadki)
Negativen vpliv
Dolgoročni
Lastna
dejavnost
V procesu proizvodnje titanovega dioksida nastaja odpadek (rdeča
sadra).
Omilitev: Izvajajo se ukrepi za zmanjševanje nastajanja odpadka in
zmanjševanje tveganja nezmožnosti odstranjevanja.
Nezmožnost odstranjevanja rdeče sadre lahko povzroči resne motnje v
tekočem poslovanju podjetja.
Tveganje
Kratkoročni
Lastna
dejavnost
TiO
2
iz 23 % kisline
Pozitiven vpliv
Srednjeročni
Lastna
dejavnost
Iz 23 % žveplove kisline, ki je doslej predstavljala odpadni tok v
procesu proizvodnje titanovega dioksida, lahko izločimo in pridobimo
TiO₂ kot nov proizvod. S tem ne le zmanjšamo količino odloženih
odpadkov (rdeče sadre), temveč ustvarimo dodano vrednost, saj
pridobljeni TiO₂ ni več odpadek, ampak tržno zanimiv proizvod z
enako vrednostjo kot TiO₂ iz redne proizvodnje.
Zmanjšanje količine odpadka in proizvod z nižjo polno lastno ceno
Priložnost
Dolgoročni
Lastna
dejavnost
S1 – Lastna
delovna sila
Zagotavljanja varnosti zaposlitve zaposlenih
Pozitiven vpliv
Dolgoročni
Lastna
dejavnost
Poseben poudarek namenjamo socialni varnosti in s tem povezanim
ugodnostim, pri čemer zagotavljamo stabilne zaposlitve z minimalnim
tveganjem za odpuščanja ter konkurenčne plače, V primeru
poslabšanja lahko vodi do izgube ključnih zaposlenih.
Omilitev Sklepanje zaposlitev z zaposlenimi za nedoločen čas,
zagotavljanja dobrega delovnega okolja in stabilnosti plačne politike
Skrb za varnost in zdravje
Negativen vpliv
Dolgoročni
Lastna
dejavnost
Ker smo podjetje v kemični industriji, je delo z nevarnimi snovmi in
zahtevnimi tehnološkimi procesi neizogiben del proizvodnje, kar lahko
negativno vpliva na zdravje in varnost zaposlenih, vključno z
morebitnimi smrtnimi primeri.
Omilitev: Nenehna krepitev sistema upravljanja varnosti in zdravja pri
delu.
Zagotavljanje kakovosti delovnega zadovoljstva zaposlenih
Negativen vpliv
Dolgoročni
Lastna
dejavnost
Kakovost delovnega zadovoljstva v družbe je ključni dejavnik, ki
vpliva na motivacijo zaposlenih, produktivnost in dolgoročno
vzdržnost poslovnega modela. V primeru poslabšanja lahko vodi do
povečane fluktuacije, slabše produktivnosti in inovativnosti
zaposlenih.
Omilitev: Spremljanje zadovoljstva, izboljšanje delovnih pogojev,
izvajanje usposabljanj, pravično nagrajevanje, komunikacija in
podpora usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja.
Nedodelana politika nasledstev ter neustrezno razvite kompetence
zaposlenih lahko povzročijo zmanjšano zavzetost in slabšo pripravljenost
organizacije na kadrovske spremembe.
Tveganje
Dolgoročni
Lastna
dejavnost
Zaradi demografskih gibanj in odprtega trga delovne sile se je v
zadnjih letih povečala fluktuacija, saj je podjetje zaposlilo veliko novih
kadrov, kar lahko zaradi pomanjkanja znanj negativno vpliva na
kontinuiteto poslovanja, produktivnost ter prilagodljivost podjetja na
tržne in tehnološke spremembe.
Omilitev: Sistematično načrtovanje kadrovskega nasledstva, izvajanje
izobraževanja in usposabljanja zaposlenih in izvajanje prenosa
znanja.
S3 – Prizadete
skupnosti
Družbeni vpliv podjetja na kakovost bivanja v lokalni skupnosti
Negativen vpliv
Lastna
dejavnost
Omejitve pri prostorskem načrtovanju lahko povzročijo dodatne
okoljske stroške ter vplivajo na dolgoročno trajnost poslovanja
podjetja.
69
Nezmožnost odstranjevanja rdeče sadre, ker lokalna skupnost ne podaja
soglasja za pripravo prostorskega akta, lahko povzroči resne motnje v
poslovanju podjetja.
Tveganje
Srednjeročni
Lastna
dejavnost
Omilitev: Aktivno sodelovanje z lokalnimi skupnostmi in oblastmi pri
iskanju rešitev za trajnostno odstranjevanje rdeče sadre. Priprava
alternativnih načrtov za njeno predelavo ali skladiščenje v skladu z
okoljskimi predpisi.
Povečani stroški zaradi odprave starih okoljskih bremen
Tveganje
Srednjeročno
Lastna
dejavnost
Stroški sanacije preteklih onesnaženj vplivajo na finančno poslovanje
podjetja ter zahtevajo strateško načrtovanje virov.
Omilitev: Postopna sanacija v skladu z nacionalnimi okoljskimi
standardi
Močne padavine, kot so intenzivni nalivi, poplave in pojav plazov, lahko
povzročijo resne motnje v poslovanju podjetja. Takšne vremenske
razmere povečujejo možnost poškodb ter ogrožajo stabilnost pregrad
Bukovžlak in Za Travnik.
Tveganje
Dolgoročni
Lastna
dejavnost
Ekstremni vremenski pojavi lahko povzročijo materialno škodo,
povečajo stroške varovanja in vzdrževanja pregradnih teles.
Omilitev: Redno vzdrževanje in nadzor.
Dogodek - industrijska nesreča
Tveganje
Dolgoročni
Lastna
dejavnost
Tveganje nesreč zahteva nenehne izboljšave varnostnih ukrepov,
investicije v tehnologijo in strožje nadzorne mehanizme.
Omilitev: Izvajanje rednih varnostnih pregledov in usposabljanj
zaposlenih. Uvedba najsodobnejših varnostnih tehnologij in sistemov
za preprečevanje nesreč. Izboljšanje načrtov ukrepanja ob nesrečah
in sodelovanje z lokalnimi službami za zaščito in reševanje.
Vplivi na lokalno skupnost (izpusti v zrak in vodo, hrup, prah, odpadki)
Negativen vpliv
Dolgoročno
Lastna
dejavnost
Pri emisijah v zrak in vodo ter pri hrupu, prahu in ravnanju z odpadki
je bilo zaznano povečanje obremenjenosti lokalne skupnosti, kar se
odraža tudi v višjem številu pritožb prebivalcev (s 4 v letu 2024 na 23
v letu 2025).
Omilitev: Izvajajo se dodatni ukrepi za zmanjšanje emisij in vonjav,
okrepljeno spremljanje stanja ter izboljšanje komunikacije z lokalno
skupnostjo.
Sodelovanje v izobraževalnem sistemu (natečaji, prakse, ekskurzije,
dipl./mag./dr. dela, štipendije)
Pozitiven vpliv
Dolgoročno
Lastna
dejavnost
Krepitev povezav z izobraževalnimi ustanovami omogoča
pridobivanje novih kadrov in izboljšanje ugleda podjetja v lokalnem
okolju.
Omilitev: Razširitev programov sodelovanja z izobraževalnimi
ustanovami, povečanje števila štipendij ter zagotavljanje dodatnih
priložnosti za praktično usposabljanje študentov. Povečanje
promocije tehničnih poklicev med mladimi.
Vzpostavljeni kanali za dialog s prizadetimi skupnostmi (Sosvet,
reševanje pritožb, Dan odprtih vrat)
Pozitiven vpliv
Kratkoročni
Lastna
dejavnost
Aktivno vključevanje javnosti zmanjšuje nesporazume in povečuje
družbeno sprejemljivost podjetja.
Omilitev: Širitev obsega sodelovanja in vključevanja lokalne skupnosti
v procese odločanja. Povečanje transparentnosti pri podajanju
informacij o vplivih podjetja na okolje in lokalno prebivalstvo.
Podpora lokalnim športnim, kulturnim in drugim dejavnostim v lokalni
skupnosti
Pozitiven vpliv
Dolgoročno
Lastna
dejavnost
Prispeva k izboljšanju ugleda podjetja ter krepitvi vezi z lokalno
skupnostjo.
Omilitev: Nadaljnje spodbujanje trajnostnega in dolgoročnega
sodelovanja z lokalnimi organizacijami.
70
G1 – Poslovno
ravnanje
Zaščita žvižgačev in vzpostavljeni mehanizmi skladno z ZZPri
Pozitiven vpliv
Dolgoročni
Lastna
dejavnost
Vzpostavljeni mehanizmi zaščite žvižgačev pozitivno vplivajo na
poslovni model podjetja, saj povečujejo transparentnost in integriteto
poslovanja, zmanjšujejo operativna in pravna tveganja ter krepijo
zaupanje zaposlenih in deležnikov. S tem družba ustvarja varno in
etično delovno okolje ter dolgoročno utrjuje svojo poslovno stabilnost.
Upravljanje odnosov z dobavitelji, vključno s plačilnimi praksami podjetja
Pozitiven vpliv
Dolgoročni
Lastna
dejavnost
Upravljanje odnosov s partnerji v vrednostni verigi so eden izmed
ključnih procesov dela za doseganje ciljev podjetja, s katerim
zagotavljamo stabilno, kvalitetno in zanesljivo dobavo surovin,
produktov in storitev, in s tem odpornost verig pred tveganji in
kontinuiteto proizvodnega procesa.
Število prijavljenih in preiskanih primerov
Pozitiven vpliv
Dolgoročni
Lastna
dejavnost
Z vzpostavljenimi mehanizmi podjetje transparentno in pregledno
spremlja področje. S tem krepi integriteto poslovanja, utrjuje zaupanje
deležnikov in zagotavlja skladnost z zakonodajo ter notranjimi pravili.
71
5.1.4 [IRO] Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti
5.1.4.1 [IRO-1] Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje
pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti
Družba uporablja celovit in strukturiran proces za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov,
tveganj in priložnosti (IRO), ki temelji na načelu dvojne pomembnosti in zajema celotno družbo, vse
lokacije in celotno vrednostno verigo. Postopek omogoča celovito obravnavo vplivov tako na ljudi in
okolje kot na družbo samo, pri čemer upošteva aktualni regulativni okvir, zahteve deležnikov,
strateške usmeritve ter spremembe v poslovnem in širšem okolju.
Pri identifikaciji in ocenjevanju pomembnih trajnostnih tem družba uporablja strukturiran protokol,
ki vključuje uporabo zahtev ESRS, rezultate notranjih analiz, delavnic s strokovnjaki, vključno s člani
trajnostnega tima, ter vpoglede iz posvetovanj z deležniki, izvedenih ob primarni izvedbi ocene
dvojne pomembnosti. Poleg tega se uporabljajo razpoložljive raziskave, analize zakonodajnega,
ekonomskega, tržnega in operativnega okolja ter rezultati notranjih in zunanjih nadzornih postopkov.
Kot rezultat izhodiščne ocene je bilo prepoznanih 64 trajnostnih zadev, ki so bile razvrščene in
ocenjene po enotni metodologiji. Na tej podlagi je bilo potrjenih 36 pomembnih IRO, ki predstavljajo
ključna področja za poročanje in upravljanje.
Metodologija ocenjevanja temelji na merilih za ocenjevanje negativnih in pozitivnih vplivov, pri čemer
se negativni ocenjujejo glede na razsežnost, obseg in nepopravljivost, pozitivni pa glede na
razsežnost in obseg. Dodatno se vrednoti verjetnost pojavnosti vpliva, izražena na kontinuirani
lestvici (0–1). Glede na skupno oceno resnosti in verjetnosti se določi pomembnost posamezne
trajnostne teme, pri čemer se za pomembne štejejo teme, ki dosežejo ali presežejo določen prag na
devetstopenjski lestvici. Metodologija je dokumentirana, enotna in primerljiva skozi leta.
Vplivi se razvrščajo na dejanske in potencialne, negativne in pozitivne ter glede na časovno
komponento na kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne. Pri presoji družba upošteva interese vseh
pomembnih deležnikov, identificiranih na podlagi analiz vplivov na ljudi in naravo, preteklih dogodkov
in zbranih podatkov iz izvedenih posvetovanj, anket ter razgovorov. Proces omogoča opredelitev
vplivov, ki izvirajo iz lastnega poslovanja ter tistih, ki izhajajo iz poslovnih odnosov v vrednostni
verigi.
Družba upravlja s tveganji in priložnostmi v skladu s Pravilnikom o upravljanju vplivov, tveganj in
priložnosti, ki predstavlja temelj integriranega sistema vodenja. Sistem celostno obravnava tako
vplive družbe na ljudi in okolje kot tudi vplive družbenih, okoljskih in drugih zunanjih razmer na
poslovanje družbe. Trajnostna tveganja, vključno z okoljskimi, družbenimi in upravljavskimi tveganji,
so integrirana v enoten register tveganj ter se identificirajo, ocenjujejo in prioritetizirajo po enakih
merilih kot druga strateška in operativna tveganja. Pri vrednotenju tveganj se upoštevajo pogostost
možne realizacije, potencialni finančni učinek ter obstoječi oziroma načrtovani blažilni ukrepi. Prag
pomembnosti za korporativna tveganja je določen pri najmanj 1 % letnega načrta prihodkov družbe.
Razlikujemo med korporativnimi tveganji, ki imajo pomembne potencialne posledice za družbo kot
celoto, ter operativnimi tveganji, ki se pojavljajo v posameznih delih organizacije. Tak pristop
omogoča enotno, primerljivo in transparentno obravnavo trajnostnih tveganj v okviru celotnega
sistema upravljanja tveganj ter njihovo vključevanje v procese odločanja na ravni poslovodstva.
Upravljanje priložnosti temelji na enakih načelih kot upravljanje tveganj, pri čemer se oceni njihov
potencialni pozitiven vpliv na poslovanje, finančno uspešnost ali odpornost družbe. Rezultati ocene
72
vplivov, tveganj in priložnosti so neposredno povezani s procesi odločanja, strateškega načrtovanja,
določanja ciljev in nadzora izvajanja.
Odgovornost za presojo in obravnavo vplivov, tveganj in priložnosti je razdeljena med trajnostni tim,
strokovne enote, Upravo in Nadzorni svet. Postopki so dokumentirani in vključujejo ustaljene
notranje kontrolne mehanizme, ki zagotavljajo zanesljivost, skladnost ter preglednost procesa.
Rezultati ocene se vključujejo v redne poslovodne postopke in predstavljajo sestavni del načrtovanja
ter upravljanja uspešnosti.
Družba redno izvaja letni pregled pomembnosti, s katerim preverja, ali prepoznani vplivi, tveganja
in priložnosti ostajajo relevantni glede na aktualne razmere, spremembe v poslovnem okolju,
regulatorne zahteve ter strateške usmeritve. Letni pregled poteka po isti metodologiji kot izhodiščna
ocena dvojne pomembnosti in vključuje pregled ter potrditev obstoječih ocen, vključno s
preverjanjem sprememb v resnosti ali verjetnosti.
V procesu pregleda se vključijo člani trajnostnega tima odgovorni za posamezne IRO. Ti preverijo
aktualnost preteklih ugotovitev in ocen ter po potrebi posodobijo opredelitve tveganj in priložnosti.
Podatki iz posvetovanj z deležniki, izvedenih ob primarni oceni, se ponovno ovrednotijo, pri čemer
letni pregled ne zahteva ponovnih konzultacij z deležniki, razen kadar je to upravičeno glede na
zaznane spremembe.
V letu 2025 je družba nadgradila protokol upravljanja IRO. Posodobljen je bil Pravilnik o upravljanju
vplivov, tveganj in priložnosti, zlasti z vidika terminološke uskladitve z zahtevami ESRS, dodatne
opredelitve odgovornosti posameznih funkcij ter izboljšanja sledljivosti in dokumentiranja presoj.
Izvedena je bila krepitev vloge strokovnjakov za posamezne IRO, uveden je bil usklajen proces
medsebojnega pregleda ocen, okrepljeno je bilo interno preverjanje konsistentnosti ocen ter
uveljavljena je bila bolj strukturirana priprava evidenc o spremembah. V okviru letnega pregleda so
bile prepoznane spremembe na področjih ESRS E1, ESRS E5, ESRS S1 in ESRS S3, ki so bile v skladu
s protokolom ustrezno evidentirane in uporabljene pri nadaljnjem upravljanju.
Proces upravljanja vplivov, tveganj in priložnosti je zasnovan kot kontinuiran mehanizem, ki se redno
posodablja glede na spremembe v poslovanju, zakonodaji ter pričakovanjih deležnikov. Z nenehnim
izboljševanjem metodologije, notranjih pravil in izvajanja družba zagotavlja skladnost s standardi
ESRS, visoko kakovost informacij ter učinkovito podporo strateškemu vodenju.
5.1.4.2 [IRO-2] Zahteve po razkritju iz ESRS, zajete v izjavi podjetja o
trajnostnosti
Rezultati ocene dvojne pomembnosti, ki vključuje presojo ključnih vplivov, tveganj in priložnosti, je
družba opredelila bistvene trajnostne teme, predstavljene v Izjavi o trajnostnosti in zajete v sprejeti
Trajnostni strategiji. Postopek identifikacije ter vrednotenja vplivov, tveganj in priložnosti je
podrobno opisan v poglavju [IRO-1], kjer je predstavljen proces določanja pomembnih vplivov.
Pri določanju materialnih informacij za razkritje je družba upoštevala merila iz ESRS 1, predvsem
relevantnost informacij za razumevanje narave, obsega in resnosti vplivov ter verjetnosti in posledic
tveganj in priložnosti. Družba je pri presoji materialnosti uporabila kvantitativne pragove, zlasti glede
obsega, pogostosti ali finančnega učinka posameznih vplivov, tveganj in priložnosti. Informacije so
razkrite na ravni teme, podteme ali pod-podteme, odvisno od narave posamezne zadeve.
Znotraj posameznih trajnostnih tem, prepoznanih kot materialnih v okviru presoje dvojne
pomembnosti, družba ni samodejno vključila vseh zahtev po razkritju iz tematskih standardov ESRS.
73
Za vsako posamezno zahtevo po razkritju je bila opravljena presoja njene relevantnosti glede na
dejavnosti družbe, dejanske vplive, tveganja in priložnosti ter razpoložljivost zanesljivih informacij.
Seznam zahtev po razkritju, ki so bile na tej podlagi ocenjene kot relevantne in vključene v Izjavo o
trajnostnosti, je prikazan v Tabeli 23. Zahteve po razkritju znotraj materialnih tem, ki niso bile
ocenjene kot relevantne ali uporabne za razumevanje bistvenih vplivov, tveganj in priložnosti družbe,
niso bile vključene. Razlogi za to vključujejo zlasti nerelevantnost za dejavnost družbe, neobstoj
obravnavanih vplivov ali tveganj oziroma nesorazmernost glede na dejanski obseg in resnost vplivov.
Trajnostne zadeve tematskih standardov ESRS [E-4] Biotska raznovrstnost in ekosistemi, [S-2]
Delavci v vrednostni verigi in [S-4] Potrošniki in končni uporabniki niso bile prepoznane kot
materialne glede na izvedeno analizo dvojne pomembnosti, zato jih družba v letnem poročilu za leto
2025 ne razkriva. Dodatna pojasnila so podana v poglavju [SBM-3] Pomembni vplivi, tveganja in
priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom.
Družba poleg razkritij o trajnostnih temah, ki so bile v okviru presoje dvojne pomembnosti skladno
z ESRS opredeljene kot materialne, poroča tudi o posameznih podatkovnih točkah s področja lastne
delovne sile (S1-8, S1-9, S1-10, S1-12, S1-15 in S1-16), ki sicer niso bile prepoznane kot materialne,
vendar jih družba zaradi načela transparentnosti in odgovornega poročanja prostovoljno vključuje v
poročilo.
V skladu z ESRS 2 [IRO-2] družba razkriva tudi podatkovne točke, ki izhajajo iz druge veljavne
zakonodaje EU. Pregled teh zahtev po razkritju, njihova relevantnost glede na rezultate presoje
dvojne pomembnosti ter sklici na ustrezna razkritja v poročilu so predstavljeni v Tabeli 24.
74
Tabela 23: Seznam zahtev po razkritju iz ESRS, zajete v izjavi družbe o trajnostnosti
Standard in/ali pomembna tema
ESRS tema
Stran
Splošna razkritja
Splošna razkritja
[BP-1] Splošna podlaga za pripravo izjav o trajnostnosti
37
[BP-2] Razkritja v zvezi s posebnimi okoliščinami
38 – 41
Upravljanje
[GOV-1] Vloga upravnih, poslovodnih in nadzornih organov
42 – 48
[GOV-2] Informacije, predložene upravnim, poslovodnim in nadzornim organom
podjetja, ter trajnostnostne zadeve, ki jih ti organi obravnavajo
48 – 49
[GOV-3] Vključitev s trajnostnostjo povezane uspešnosti v sisteme spodbud
49
[GOV-4] Izjava o skrbnem pregledu
49 – 50
[GOV-5] Upravljanje tveganj in notranje kontrole poročanja o trajnostnosti
50
Strategija
[SBM-1] Strategija, poslovni model in vrednostna veriga
51 – 60
[SBM-2] Interesi in stališča deležnikov
61 – 63
[SBM-3] Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in
poslovnim modelom
63 – 70
Upravljanje vplivov, tveganj in priložnosti
[IRO-1] Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in
priložnosti
71 – 72
[IRO-2] Zahteve po razkritju iz ESRS, zajete v izjavi družbe o trajnostnosti
72 – 81
[E - 1] Podnebne spremembe
Prilagajanje podnebnim spremembam,
blažitev in energija
[E1-1] Načrt za prehod za blažitev podnebnih sprememb
105 – 108
[E1-2] Politike, povezane z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje
108 - 110
[E1-3] Ukrepi in sredstva v zvezi s politikami podnebnih sprememb
110 – 113
[E1-4] Cilji, povezani z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje
114 - 120
[E1-5] Poraba energije in mešanica
120 – 121
[E1-6] Bruto obsegi 1, 2, 3 in skupne emisije toplogrednih plinov
121 - 157
[E1-7] Odstranjevanje toplogrednih plinov in projekti za zmanjšanje emisij toplogrednih
plinov, financirani z ogljikovimi dobropisi
127
[E1-8] Interno določanje cen ogljika
127
[E1-9] Predvideni finančni učinki zaradi materialnih fizičnih in prehodnih tveganj ter
potencialnih priložnosti, povezanih s podnebjem
127 - 133
[E - 2] Onesnaževanje
Onesnaževanje zraka, vode, prsti, raba
snovi, ki vzbuja zaskrbljenost in veliko
zaskrbljenost
[E2-1] Politike v povezavi z onesnaženjem
137 - 139
[E2-2] Ukrepi in viri v zvezi z onesnaževanjem
139 – 141
[E2-3] Cilji v zvezi z onesnaževanjem
141 – 144
[E2-4] Onesnaženje zraka, vode in podzemne vode
144 – 147
[E2-5] Snovi, ki zbujajo zaskrbljenost, in snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost
147 – 149
[E2-6] Predvideni finančni učinki pomembnih z onesnaževanjem povezanih tveganj in
priložnosti
–150 - 151
75
[E - 3] Vodni viri
Voda
[E3-1] Politike v povezavi z vodnimi viri
153 – 154
[E3-2] Ukrepi in viri v zvezi z vodnimi viri
154
[E3-3] Cilji v zvezi z vodnimi viri
154 - 155
[E3-4] Odvzemi vode
155 – 156
[E - 5] Raba virov in krožno gospodarstvo
Odpadki
[E5-1] Politike v povezavi s krožnim gospodarstvom
158 – 159
[E5-2] Ukrepi in viri v zvezi s krožnim gospodarstvom
159 – 160
[E5-3] Cilji v zvezi s krožnim gospodarstvom
160 – 161
[E5-4] Pritok virov
161
[E5-5] Odtok virov
161 – 163
[S - 1] Lastna delovna sila
Delovni pogoji, enaka obravnava in enake
možnosti za vse
[S1-1] Politike v zvezi z lastno delovno silo
166 – 169
[S1-2] Postopki za sodelovanje z lastno delovno silo in predstavniki delavcev v zvezi z
vplivi
169 – 170
[S1-3] Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko
člani lastne delovne sile izrazijo pomisleke
170 – 171
[S1-4] Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na lastno delovno silo ter
pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi
z lastno delovno silo ter učinkovitost navedenih ukrepov
171 – 174
[S1-5] Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem
pozitivnih vplivov ter upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti
175
[S1-6] Značilnosti zaposlenih v podjetju
175 - 176
[S1-7] Značilnosti delavcev, nezaposlenih v lastni delovni sili podjetja
177
[S1-8] Pokritost s kolektivnimi pogajanji in socialni dialog
177 - 178
[S1-9] Metrike raznolikosti
178
[S1-10] Dostojne plače
178 - 179
[S1-11] Socialna zaščita
179
[S1-12] Invalidi
179 – 180
[S1-13] Metrike usposabljanja ter razvoja znanj in spretnosti
180
[S1-14] Metrike zdravja in varnosti
180 – 181
[S1-15] Metrike usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja
182
[S1-16] Metrike prejemkov (plačna vrzel in skupni prejemki)
182
[S1-17] Incidenti, pritožbe in resni vplivi na človekove pravice
183
[S - 3] Prizadete skupnosti
Ekonomske, socialne in kulturne pravice
skupnosti
[S3-1] Politike v zvezi s prizadetimi skupnostmi
–186 – 187
[S3-2] Postopki za sodelovanje s prizadetimi skupnostmi v zvezi z vplivi
188
76
[S3-3] Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko
prizadete skupnosti izrazijo pomisleke
188 - 189
[S3-4] Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na prizadete skupnosti ter
pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi
s prizadetimi skupnostmi ter učinkovitost navedenih ukrepov
189 – 191
[S3-5] Cilji, povezani z obvladovanjem pomembnih negativnih vplivov, napredovanjem
pozitivnih vplivov ter obvladovanjem tveganj in priložnosti
192 – 194
[G - 1] Poslovno ravnanje
Zaščita žvižgačev, upravljanje odnosov z
dobavitelji, korupcija in podkupovanje
[G1-1] Politike poslovnega ravnanja in korporativna kultura
196 – 198
[G1-2] Upravljanje odnosov z dobavitelji
198 – 200
[G1-3] Preprečevanje in odkrivanje korupcije ali podkupovanja
200
[G1-4] Primeri korupcije ali podkupovanja
200
[G1-6] Plačilne prakse
201
77
Tabela 24: Seznam ESRS podatkovnih točk, ki izhajajo iz druge EU zakonodaje (Appendix B)
Zahteva po
razkritju
Odstavek
Izjava o trajnostnostii | Dodatek
Sklic na
SFDR
Sklic na
steber 3
Sklic na uredbo
o referenčnih
vrednostih
Sklic na
podnebna
pravila EU
Izjava
Lokacija v poročilu
ESRS 2 GOV-1
21 (d)
Zastopanost spolov v odborih
X
X
DA – DMA
pomembno
[GOV-1] Vloga upravnih,poslovodnih in
nadzornih organov; str. 42 - 46
ESRS 2 GOV-1
21 (e)
Delež neodvisnih članov upravnega odbora
X
DA – DMA
pomembno
[GOV-1] Vloga upravnih,poslovodnih in
nadzornih organov; str. 46
ESRS 2 GOV-4
30
Izjava o skrbnem pregledu
X
DA – DMA
pomembno
[GOV-4] Izjava o skrbnem pregled; str.49
- 50
ESRS 2 SBM-1
40 (d) i
Sodelovanje pri dejavnostih, povezanih s fosilnimi
goriv
X
X
X
Ni relevantno
ESRS 2 SBM-1
40 (d) ii
Sodelovanje pri dejavnostih, povezanih s
proizvodnjo kemikalij
X
X
DA – DMA
pomembno
[SBM-1] Strategija, poslovni model in
vrednostna veriga; str. 51
ESRS 2 SBM-1
40 (d) iii
Sodelovanje pri dejavnostih, povezanih s spornim
orožjem
X
X
Ni relevantno
ESRS 2 SBM-1
40 (d) iV
Sodelovanje pri dejavnostih, povezanih s
pridelavo in proizvodnjo tobaka
X
Ni relevantno
ESRS E1-1
14
Načrt za prehod na podnebno nevtralnost do leta
2050
X
DA – DMA
pomembno
[E1-1] Načrt za prehod za blažitev
podnebnih sprememb; str. 10105 - 107
ESRS E1-1
16 (g)
Podjetja, izključena iz referenčnih vrednosti,
usklajenih s Pariškim sporazumom
X
X
DA – DMA
pomembno
[E1-1] Načrt za prehod za blažitev
podnebnih sprememb; str. 106
ESRS E1-4
34
Cilji glede zmanjšanja emisij TGP
X
X
X
DA – DMA
pomembno
[E1-4] Cilji, povezani z blažitvijo
podnebnih sprememb in prilagajanjem
nanje; str. –114 - 120
ESRS E1-5
38
Poraba energije iz fosilnih virov, razčlenjena po
virih (samo sektorji z velikim vplivom na okolje)
X
DA – DMA
pomembno
[E1-5] Poraba energije in mešanica; str.
120
ESRS E1-5
37
Poraba energije in mešanica virov energije
X
DA – DMA
pomembno
[E1-5] Poraba energije in mešanica; str.
120
ESRS E1-5
40-43
Energijska intenzivnost, povezana z dejavnostmi
v podnebnih sektorjih z velikim vplivom
X
DA – DMA
pomembno
[E1-5] Poraba energije in mešanica;
str.121
ESRS E1-6
44
Bruto emisije TGP obsegov 1, 2 in 3 ter skupne
emisije TGP
X
X
X
DA – DMA
pomembno
[E1-6] Bruto obsegi 1, 2, 3 in skupne
emisije toplogrednih plinov; –121 - 123
78
ESRS E1-6
53-55
Intenzivnost bruto emisij TGP
X
X
X
DA – DMA
pomembno
E1-6] Bruto obsegi 1, 2, 3 in skupne
emisije toplogrednih plinov; 127
ESRS E1-7
56
Odvzemi TGP in ogljični dobropisi
X
Ni relevantno
ESRS E1-9
66
Izpostavljenost portfelja referenčne vrednosti s
podnebjem povezanim fizičnim tveganjem
X
DA – DMA
pomembno
[E1-9] Predvideni finančni učinki zaradi
materialnih fizičnih in prehodnih tveganj
ter potencialnih priložnosti, povezanih s
podnebjem; str. –128 - 134
ESRS E1-9
66 (a), 66 (c)
Razčlenitev denarnih zneskov po akutnih in
kroničnih fizičnih tveganjih.
Lokacija pomembnih sredstev, pri katerih obstaja
pomembno fizično tveganje
X
DA – DMA
pomembno
[E1-9] Predvideni finančni učinki zaradi
materialnih fizičnih in prehodnih tveganj
ter potencialnih priložnosti, povezanih s
podnebjem; str. –128 - 129
ESRS E1-9
67 (c)
Razčlenitev knjigovodske vrednosti njegovih
nepremičninskih sredstev glede na energijske
razrede
X
Ni relevantno
ESRS E1-9
69
Stopnja izpostavljenosti portfelja priložnostim v
zvezi s podnebjem
X
DA – DMA
pomembno
[E1-9] Predvideni finančni učinki zaradi
materialnih fizičnih in prehodnih tveganj
ter potencialnih priložnosti, povezanih s
podnebjem; str. –128 - 129
ESRS E2-4
28
Količina vsakega onesnaževala iz Priloge II k
uredbi o Evropskem registru izpustov in prenosov
onesnaževal (Evropski register izpustov in
prenosov onesnaževal), izpuščenega v zrak, vodo
in tla
X
DA – DMA
pomembno
[E2-4] Onesnaženje zraka, vode in
podzemne vode; str. –144 - 147
ESRS E3-1
9
Vodni in morski viri
X
DA – DMA
pomembno
[E3-1] Politike v povezavi z vodnimi viri;
str. –153 - 154
ESRS E3-1
13
Namenska politika
X
DA – DMA
pomembno
[E3-1] Politike v povezavi z vodnimi viri;
str. –153 - 154
ESRS E3-1
14
Trajnostni oceani in morja
X
Ni DMA pomembno
ESRS E3-4
28 (c)
Skupna količina reciklirane in ponovno
uporabljene vode
X
DA – DMA
pomembno
[E3-4] Odvzemi vode; str. 156
ESRS E3-4
29
Skupna poraba vode v m3 na neto prihodke iz
lastnih dejavnosti
X
DA – DMA
pomembno
[E3-4] Odvzemi vode; str. 156
ESRS 2- SBM 3 -
E4
16 (a) i
X
Ni DMA pomembno
ESRS 2- SBM 3 -
E4
16 (b)
X
Ni DMA pomembno
79
ESRS 2- SBM 3 -
E4
16 (c)
X
Ni DMA pomembno
ESRS E4-2
24 (b)
Trajnostne prakse ali politike v zvezi z
zemljišči/kmetijstvom
X
Ni DMA pomembno
ESRS E4-2
24 (c)
Trajnostne prakse ali politike v zvezi z
oceani/morji
X
Ni DMA pomembno
ESRS E4-2
24 (d)
Politike za obravnavanje krčenja gozdov
X
Ni DMA pomembno
ESRS E5-5
37 (d)
Nereciklirani odpadki
X
DA – DMA
pomembno
[E5-5] Odtok virov; str. 162
ESRS E5-5
39
Nevarni odpadki in radioaktivni odpadki
X
DA – DMA
pomembno
[E5-5] Odtok virov; str. 162
ESRS 2- SBM3 -
S1
14 (f)
Tveganje incidentov prisilnega dela
X
Ni relevantno
ESRS 2- SBM3 -
S1
14 (g)
Tveganje incidentov dela otrok
X
Ni relevantno
ESRS S1-1
20
Zaveze glede politike za področje človekovih
pravic
X
DA – DMA
pomembno
[S1-1] Politike povezane z lastno delovno
silo; str. 166 - 167
ESRS S1-1
21
Politike skrbnega pregleda glede vprašanj, ki jih
obravnavajo temeljne konvencije Mednarodne
organizacije dela 1 do 8
X
DA – DMA
pomembno
[S1-1] Politike povezane z lastno delovno
silo; str. 169
ESRS S1-1
22
Postopki in ukrepi za preprečevanje trgovine z
ljudmi
X
Ni relevantno
ESRS S1-1
23
Politika ali sistem upravljanja za preprečevanje
nezgod na delovnem mestu
X
DA – DMA
pomembno
[S1-1] Politike povezane z lastno delovno
silo; str. 172
ESRS S1-3
32 (c)
Mehanizmi za obravnavanje pritožb
X
DA – DMA
pomembno
[S1–3] Procesi za odpravljanje negativnih
vplivov in kanali za izražanje skrbi lastne
delovne sile; str. –170 – 171
ESRS S1-14
88 (b) in (c)
Število smrtnih žrtev ter število in stopnja nezgod,
povezanih z delom
X
X
DA – DMA
pomembno
[S1–14] Kazalniki zdravja in varnosti; str.
181
ESRS S1-14
88 (e)
Število izgubljenih dni zaradi poškodb, nezgod,
smrtnih žrtev ali bolezni
X
DA – DMA
pomembno
[S1–14] Kazalniki zdravja in varnosti; str.
181
ESRS S1-16
97 (a)
Neprilagojena plačna vrzel
X
X
Ni DMA pomembno
[S1–16] Kazalniki prejemkov (plačna vrzel
in skupni prejemki); str. 182
ESRS S1-16
97 (b)
Pretirana plača izvršnega direktorja
X
Ni DMA pomembno
[S1–16] Kazalniki prejemkov (plačna vrzel
in skupni prejemki); str. 182
80
ESRS S1-17
103 (a)
Incidenti diskriminacije
X
DA – DMA
pomembno
[S1–17] Incidenti, pritožbe in resni vplivi
na človekove pravice; str. –182 - 183
ESRS S1-17
104 (a)
Nespoštovanje vodilnih načel ZN o podjetništvu in
človekovih pravicah ter OECD
X
X
Ni relevantno
ESRS 2- SBM3 –
S2
11 (b)
Veliko tveganje dela otrok ali prisilnega dela v
vrednostni verigi
X
Ni DMA pomembno
ESRS S2-1
17
Zaveze glede politike za področje človekovih
pravic
X
Ni DMA pomembno
ESRS S2-1
18
Politike v zvezi z delavci v vrednostni verigi
X
Ni DMA pomembno
ESRS S2-1
19
Nespoštovanje vodilnih načel ZN o podjetništvu in
človekovih pravicah ter smernic OECD
X
X
Ni DMA pomembno
ESRS S2-1
19
Politike skrbnega pregleda glede vprašanj, ki jih
obravnavajo temeljne konvencije Mednarodne
organizacije dela 1 do 8
X
Ni DMA pomembno
ESRS S2-4
36
Težave in incidenti v zvezi s človekovimi
pravicami, povezani z višjim in nižjim delom
njegove vrednostne verige
X
Ni DMA pomembno
ESRS S3-1
16
Zaveze glede politike za področje človekovih
pravic
X
DA – DMA
pomembno
[S3-1] Politike v zvezi s prizadetimi
skupnostmi; str. 186 - 187
ESRS S3-1
17
Nespoštovanje vodilnih načel ZN o podjetništvu in
človekovih pravicah, načel MOD in/ali smernic
OECD
X
X
DA – DMA
pomembno
[S3-1] Politike v zvezi s prizadetimi
skupnostmi; str. 187
ESRS S3-4
36
Težave in incidenti v zvezi s človekovimi
pravicami
X
DA – DMA
pomembno
[S3-4] Sprejemanje ukrepov v zvezi s
pomembnimi vplivi na prizadete skupnosti
ter pristopi k upravljanju pomembnih
tveganj in izkoriščanju pomembnih
priložnosti v zvezi s prizadetimi
skupnostmi ter učinkovitost navedenih
ukrepov; str. 190
ESRS S4-1
16
Politike v zvezi s potrošniki in končnimi uporabniki
X
Ni DMA pomembno
ESRS S4-1
17
Nespoštovanje vodilnih načel ZN o podjetništvu in
človekovih pravicah ter smernic OECD
X
X
Ni DMA pomembno
ESRS S4-4
35
Težave in incidenti v zvezi s človekovimi
pravicami
X
Ni DMA pomembno
ESRS G1-1
10 (b)
Konvencija Združenih narodov proti korupciji
X
DA – DMA
pomembno
[G1-1] Politike poslovnega ravnanja in
korporativna kultura; str. 197
81
ESRS G1-1
10 (d)
Zaščita žvižgačev
X
DA – DMA
pomembno
[G1-1] Politike poslovnega ravnanja in
korporativna kultura; str. 197 – 198
ESRS G1-4
24 (a)
Denarne kazni za kršitve zakonodaje o korupciji in
podkupovanju
X
X
DA – DMA
pomembno
[G1-4] Potrjeni primeri korupcije ali
podkupovanja; str. 200
ESRS G1-4
24 (b)
Standardi za boj proti korupciji in podkupovanju
X
DA
[G1-4] Potrjeni primeri korupcije ali
podkupovanja; str. 200
.
82
5.2 [E] Okoljske informacije
5.2.1 Poročilo o okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnostih in
naložbah – ESRS 2
Družba razkriva informacije o tem, kako in v kakšni meri so njene dejavnosti povezane z
gospodarskimi dejavnostmi v skladu z Delegirano uredbo Komisije EU 2023/137, ki se štejejo kot
okoljsko trajnostne v skladu s členoma 3 in 9 Uredbe o taksonomiji (Uredba (EU) 2020/852
Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2020 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje
trajnostnih naložb, delegirane Uredbe Komisije 2021/2139 z dne 4. junij 2021 ter spremembi Uredbe
(EU) 2019/2088). Razkrivanje informacij se nanaša na delegirano Uredbo Komisije (EU) 2023/2486
z dne 27. junija 2023 o dopolnitvi Uredbe (EU) 2020/852 Evropskega parlamenta in Sveta z
določitvijo tehničnih meril za pregled določitev pogojev, pod katerimi se šteje, da gospodarska
dejavnost bistveno prispeva k trajnostni rabi ter varstvu vodnih in morskih virov, prehodu na krožno
gospodarstvo, preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja ali varstvu in obnovi biotske
raznovrstnosti in ekosistemov, in za ugotavljanje, ali ta gospodarska dejavnost ne škoduje bistveno
kateremu od drugih okoljskih ciljev, ter o spremembi delegirane Uredbe Komisije (EU)2021/2178
glede posebnih javnih razkritij za te gospodarske dejavnosti.
Taksonomija EU obravnava šest področij okoljskih ciljev:
• blažitev podnebnih sprememb,
• prilagajanje podnebnim spremembam,
• trajnostna raba in varstvo voda in morskih virov,
• prehod na krožno gospodarstvo,
• preprečevanje in nadzor onesnaževanja,
• varstvo in obnova biotske raznovrstnosti in ekosistemov.
V letu 2025 smo nadaljevali z delom na notranjih strukturah z izobraževanjem, spoznavanjem in
preučevanjem vseh predpisanih uredb in direktiv, da bi poročanje o taksonomiji bilo učinkovitejše in
zanesljivejše, pri čemer smo sledili razvijajočim se tržnim praksam in smernicam, vključno s
pogostimi vprašanji in odgovori Komisije EU.
Na podlagi novih informacij, objavljenih v letu 2025, smo izvedli prilagoditve investicijskih vlaganj
poročanju o kapitalskih vložkih, kot je podrobno opisano v nadaljevanju. Vse dejavnosti so
opredeljene kot taksonomsko sprejemljive, vendar neusklajene zaradi težav s pridobivanjem
ustreznih dokazil vzdolž nabavne in prodajne verige. Prizadevali si bomo pridobiti manjkajočo
dokumentacijo in tako spremeniti status tistim dejavnostim, ki jih lahko opredelimo kot taksonomsko
usklajene dejavnosti.
Podatki družbe so agregirani na ravni posameznih taksonomsko opredeljenih dejavnosti, v skladu s
pristojnimi Uredbami EU, vključno z NACE klasifikacijo gospodarskih dejavnosti. Kazalniki so
izračunani na podlagi definicij v prilogi Uredbe 2020/852 – Ključni kazalniki uspešnosti nefinančnih
podjetij. Podatki na ravni družb so pridobljeni iz računovodskih izkazov, po dejavnostih pa iz
informacijskega sistema. V izogib dvojnemu štetju spremljamo prihodke od prodaje proizvodov ali
storitev in OpeEx, povezano s posameznimi dejavnostmi, aktivnostmi in nalogami.
Delež prihodkov od proizvodov ali storitev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi,
sprejemljivimi s taksonomijo
Družba je specializirana za proizvodnjo in trženje titanovega dioksida, za dejavnost, ki do sedaj še
ni bila ocenjena z vidika primernosti oziroma usklajenosti s taksonomijo, torej ni navedena med
taksonomsko sprejemljivimi dejavnostmi z vidika doseganja podnebnih ciljev. To nikakor ne pomeni,
83
da svoje dejavnosti ne izvaja z visoko mero okoljske odgovornosti in prizadevanj za razogljičenje.
Kot tudi, da nima dejanskih ali potencialnih pomembnih vplivov na razogljičenje gospodarstva (zlasti
kot omogočitvena dejavnost gradbeniški panogi). Dejavnost družbe dopolnjuje širok nabor drugih
izdelkov, kot so: praškasti laki, masterbatchi, izdelki za kmetijstvo, izdelava kemijsko procesne
opreme, proizvodnja žveplove kisline in sadre kot stranski produkt, s katerimi družba prav tako išče
svoje priložnosti za taksonomsko usklajene prihodke. Pomemben del trajnostnega poslovanja je
odvoz nenevarnih, reciklabilnih in še uporabnih odpadkov. Ta dejavnost se močno odraža tudi na
področju krožnega gospodarstva. Za razkritja in prikaz kazalnikov smo uporabili oblike določene v
Uredbi EU 2023/2486.
Pri izračunu kazalnikov prikazanih v tabelah ni bi podvajanja pri gospodarskih dejavnostih, saj te na
podlagi pregleda izpolnjujejo merila za bistven prispevek za en okoljski cilj. Vsaka dejavnost, ki je
ustvarila taksonomsko upravičene prihodke, ima ločene obveznosti za izvedbo.
Delež prihodkov iz točke (a) člena 8(2) Uredbe (EU) 2020/852 se izračuna kot del čistih prihodkov,
ki izhajajo iz proizvodov ali storitev, vključno z neopredmetenimi, povezanih z gospodarskimi
dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo (števec), deljen s čistim prihodkom (imenovalec), kot je
opredeljen v točki (5) člena 2 Direktive 2013/34/EU.
Prihodki zajemajo prihodke, pripoznane v skladu z 82.(a) členom Mednarodnega računovodskega
standarda.
Pri ključnih kazalnikih uspešnosti iz prvega pododstavka se iz števca izključi del čistih prihodkov, ki
izhajajo iz proizvodov in storitev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, ki so bile prilagojene
podnebnim spremembam v skladu s členom 11(1)(a) Uredbe (EU) 2020/852 in Prilogo II k Delegirani
uredbi (EU) 2021/2139, razen če se te dejavnosti:
• štejejo za omogočitvene dejavnosti v skladu s členom 11 (1)(b) Uredbe 2020/852 ali
• so same usklajene s taksonomijo.
Taksonomsko sprejemljive dejavnosti, ki jih prikazujemo v tabeli Delež prihodkov od proizvodov ali
storitev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi povezanih s taksonomijo, so:
• Zbiranje in prevoz nenevarnih odpadkov 2.3.
• Hoteli, počitniške nastanitve, kampi in podobne nastanitve 2.1.
• Proizvodnja energije s pomočjo fotovoltaične tehnologije 4.1.
K točki 2.3 o zbiranju in prevozu nenevarnih odpadkov smo dodali dejavnost krožnega gospodarstva
s področja trženja bele sadre, ki nastaja kot stranski produkt pri proizvodnji titanovega dioksida in
ga uspešno tržimo. Dejavnost, ki jo dodatno vključujemo v poročilo, je »Zagotavljanje kratkoročnih
turističnih nastanitev s povezanimi storitvami ali brez njih«. Nudenje in dajanje možnosti zaposlenim
za koriščenje počitniških kapacitet pomembno vpliva na zadovoljstvo, delovno sposobnost, zavzetost
in večanje pripadnosti družbi. Pomembna rast se odraža pri proizvodnji energije z uporabo
fotovoltaične tehnologije. Dejstvo, da vlagamo relativno velika finančna sredstva v gradnjo sončnih
elektrarn, pomembno vpliva na izračun odstotka v deležu celotnih prihodkov. Ta kazalnik je višji od
predhodnega obdobja za 34 %. Vsi podatki so podrobneje prikazani tudi v računovodskih razkritjih,
cilji za prihodnja obdobja pa v poslovnem delu tega poročila.
84
5.2.1.1 Delež prihodkov od proizvodov ali storitev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, sprejemljivimi s
taksonomijo – razkritje za leto 2025
Tabela 25: Delež prihodkov od dejavnosti povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, ki so sprejemljivi s taksonomijo. Glej IPI vrstica 1.
Poslovno leto
2025
Leto
Merila za bistven prispevek
Merila za nebistveno škodovanje
(h)
Gospodarske
dejavnosti (1)
Oznak- a
(a)(2)
Prihodki (3)
Delež
prihodkov
leto 2024
Blažitev podnebnih
sprememb (5)
Prilagajanje podnebnim
spremembam (6)
Voda (7)
Onesnaževanje (8)
Krožno gospodarstvo
(9)
Biotska raznovrstnost
(10)
Blažitev podnebnih
sprememb (11)
Prilagajanje podnebnim
spremembam (12)
Voda (13)
Onesnaževanje (14)
Krožno gospodarstvo
(15)
Biotska raznovrstnost
(16)
Minimalni zaščitni
ukrepi (17)
Delež prihodkov,
usklajenih
s taksonomijo
(A.1) ali
sprejemljivih za
taksonomijo
(A.2), leto N – 1
(18)
Kategorija
omogočit-
vena
dejavnost
(19)
Kategorija
prehodna
dejavnost (20)
Besedilo
Valuta
%
DA;
NE; NSP
(b) (c)
DA;
NE; NSP
(b) (c)
DA;
NE; NSP
(b) (c)
DA;
NE; NSP
(b) (c)
DA;
NE; NSP
(b) (c)
DA;
NE; NSP
(b) (c)
DA/- NE
DA/-
NE
DA/-
NE
DA/-
NE
DA/-
NE
DA/-
NE
DA/-
NE
%
O
P
A. DEJAVNOSTI, SPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
A.1 Okoljsko trajnostne dejavnosti (usklajene s taksonomijo)
Prihodki od okoljsko trajnostnih
dejavnosti (usklajenih s taksonomijo)
(A.1)
%
%
%
%
%
%
%
NE
NE
NE
NE
NE
NE
NE
%
Od tega omogočitvenih
%
%
%
%
%
%
%
NE
NE
NE
NE
NE
NE
NE
%
Od tega prehodnih
%
%
NE
NE
NE
NE
NE
NE
NE
%
A.2 Dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo) (g)
SP;
NSP (f)
SP; NSP
(f)
SP; NSP
(f)
SP;
NSP (f)
SP;
NSP (f)
SP;
NSP (f)
Zbiranje in prevoz
nenevarnih odpadkov
KG2.3
1.798.351
0,90%
NSP
NSP
NSP
NSP
NSP
NSP
0,67%
Hoteli, počitniške
nastanitve, kampi in
podobne nastanitve
BPS 2.1
356.618
0,18%
NSP
NSP
NSP
NSP
NSP
NSP
0,18%
Proizvodnja energije z
uporabo fotovoltaične
tehnologije
BPS 4.1
246.448
0,12%
NSP
NSP
NSP
NSP
NSP
NSP
0,06%
Prihodki od dejavnosti, ki so
sprejemljive za taksonomijo, vendar
niso okoljsko trajnostne (dejavnosti,
neusklajene s taksonomijo) (A.2)*
2.401.417
1,20%
%
%
%
%
%
%
0,91%
A. Prihodki od dejavnosti,
sprejemljivih za taksonomijo (A.1 +
A.2)
0,00
0%
%
%
%
%
%
%
0,00%
B. DEJAVNOSTI, NESPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
Prihodki od dejavnosti, nesprejemljivih
za taksonomijo
196.339.864
98,80%
SKUPAJ
198.801.281
100 %
*Razlog za nizek delež prihodkov je pretežna dejavnost družbe.
85
5.2.1.2 Delež naložb v osnovna sredstva pri proizvodih ali storitvah,
povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, sprejemljivimi s
taksonomijo
Taksonomsko sprejemljive dejavnosti pri vlaganju v osnovna sredstva za poslovno leto 2025 smo
prepoznali samo :
• prevoz z motornimi kolesi, osebnimi avtomobili in lahkimi gospodarskimi vozili 6.5.
Dejavnost, ki je vključena v tabelo Naložb v osnovna sredstva pri proizvodih ali storitvah, povezanih
z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenih s taksonomijo, je prevoz z motornimi kolesi, osebnimi
avtomobili in lahkimi gospodarskimi vozili (6.5), pri čemer je mišljen nakup avtomobilov na električni
pogon in pomeni 1,34 odstoten delež celotnih naložb v osnovna sredstva.
Delež naložb v osnovna sredstva iz točke (b) člena 8(2) Uredbe (EU) 2020/852 se izračuna kot števec,
deljen z imenovalcem.
Imenovalec
Imenovalec zajema povečanja opredmetenih in neopredmetenih sredstev v zadevnem poslovnem
letu pred amortizacijo in vsemi ponovnimi merjenji, vključno s tistimi, ki izhajajo iz prevrednotenj in
oslabitev, za zadevno poslovno leto ter brez sprememb poštene vrednosti.
Za nefinančna podjetja, ki uporabljajo mednarodne standarde računovodskega poročanja (MSRP),
kot so bili sprejeti z Uredbo (ES) št. 1126/2008, naložbe v osnovna sredstva zajemajo stroške, ki se
obračunavajo na podlagi:
• MRS 16 Opredmetena osnovna sredstva, 73.(e) člen, točki (i) in (iii);
• MRS 38 Neopredmetena sredstva, 118.(e) člen, točka (i);
• MSRP 16 Najemi, 53. člen, točka (h).
Najemi, ki ne vodijo do priznanja pravice do uporabe za sredstvo, se ne štejejo kot naložbe v osnovna
sredstva.
(1) Uredba Komisije (ES) št. 1126/2008 z dne 3. novembra 2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih
računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta
(UL L 320, 29.11.2008, str. 1). 10.12.2021 SL Uradni list Evropske unije L 443/17 1.1.2.2
Števec
Vse dejavnosti, ki smo jih predstavili v tabeli sodijo v kategorijo A, kot sprejemljive s taksonomijo.
V izračunu so finančna sredstva namenjena realizaciji vlaganj v osnovna sredstva, opredeljena kot
imenovalec.
Števec je enak delu naložb v osnovna sredstva, vključenemu v imenovalec, ki je kar koli od
naslednjega:
a) povezan s sredstvi ali procesi, povezanimi z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s
taksonomijo;
b) del načrta za razširitev gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, ali omogočanje,
da postanejo gospodarske dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, usklajene s
taksonomijo (v nadaljnjem besedilu: načrt za naložbe v osnovna sredstva), pod pogoji,
določenimi v drugem pododstavku te točke 1.1.2.2;
c) povezan z nakupom proizvodnje iz gospodarskih dejavnosti, sprejemljivih s taksonomijo in
posameznimi ukrepi, ki omogočajo, da ciljne dejavnosti postanejo nizkoogljične ali da vodijo
86
do zmanjšanj emisij toplogrednih plinov, zlasti dejavnosti iz točk 7.3 do 7.6 Priloge I k
delegiranemu aktu o podnebju ter druge gospodarske dejavnosti, navedene v delegiranih
aktih, sprejetih v skladu s členi 10(3), 11(3), 12(2), 13(2), 14(2) in 15(2) Uredbe (EU)
2020/852, pod pogojem, da se taki ukrepi uvedejo in začnejo izvajati v 18 mesecih.
Načrt za naložbe v osnovna sredstva iz prvega odstavka te točke 1.1.2.2 izpolnjuje naslednje pogoje:
a) cilj načrta je razširiti gospodarske dejavnosti podjetja, usklajene s taksonomijo, ali nadgraditi
gospodarske dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, da bodo v petih letih usklajene s
taksonomijo;
b) načrt se razkrije na združeni ravni gospodarskih dejavnosti, odobri pa ga upravni organ
nefinančnih podjetij neposredno ali s prenosom pooblastila.
Če se ustrezna tehnična merila za pregled spremenijo pred zaključkom načrta za naložbe v osnovna
sredstva, nefinančna podjetja načrt v dveh letih bodisi posodobijo, da zagotovijo, da so gospodarske
dejavnosti iz točke (a) po dokončanju načrta usklajene s spremenjenimi tehničnimi merili za pregled,
bodisi preračunajo števec ključnega kazalnika uspešnosti za naložbe v osnovna sredstva. S
posodobitvijo načrta se ponovno začne obdobje iz točke (a).
Obdobje iz točke (a) drugega odstavka te točke 1.1.2.2 lahko traja več kot pet let samo, če je daljše
obdobje objektivno utemeljeno zaradi posebnih značilnosti gospodarske dejavnosti in zadevne
posodobitve, vendar ne sme biti daljši od 10 let. Ta utemeljitev je vključena v sam načrt za naložbe
v osnovna sredstva in v spremne informacije, podrobno opisane v točki 1.2.3 te priloge.
Če načrt za naložbe v osnovna sredstva ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka te točke 1.1.2.2,
se predhodno objavljeni ključni kazalnik uspešnosti v zvezi z naložbami v osnovna sredstva
preračuna.
Števec vključuje tudi del naložb v osnovna sredstva, namenjen prilagoditvi gospodarskih dejavnosti
podnebnim spremembam v skladu s Prilogo II k temu delegiranemu aktu o podnebju. V števcu je
zagotovljena razčlenitev za del naložb v osnovna sredstva, dodeljen bistvenemu prispevku k
prilagajanju podnebnim spremembam.
87
5.2.1.3 Delež naložb v osnovna sredstva pri proizvodih ali storitvah, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi,
sprejemljivimi s taksonomijo – razkritje za leto 2025
Tabela 26: Delež naložb v osnovna sredstva pri proizvodih ali storitvah, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, sprejemljivih s taksonomijo. Glej računovodski del poročila, poglavje 2 Opredmetena
osnovna sredstva, postavko v tabeli Gibanje nepremičnin, naprav in opreme, stolpec Sredstva v pridobivanju.
Poslovno leto 2025
Leto
Merila za bistven prispevek
Merila za nebistveno škodovanje (h)
Gospodarske
dejavnosti (1)
Oznak- a (a)(2)
Naložbe v
osnovna
sredstva (3)
Delež
naložb
v
osnovna
sredstva,
leto 2024
Blažitev podnebnih
sprememb (5)
Prilagajanje podnebnim
spremembam (6)
Voda (7)
Onesnaževanje (8)
Krožno gospodarstvo (9)
Biotska raznovrstnost (10)
Blažitev podnebnih
sprememb (11)
Prilagajanje podnebnim
spremembam (12)
Voda (13)
Onesnaževanje (14)
Krožno gospodarstvo (15)
Biotska raznovrstnost (16)
Minimalni zaščitni ukrepi
(17)
Delež naložb
v osnovna
sredstva,
usklajenih
s
taksonomijo
(A.1) ali
sprejemljivih
za
taksonomijo
(A.2), leto N
– 1 (18)
Kategorija
omogočit-
vena
dejavnost
(19)
Kategorija
prehodna
dejavnost
(20)
Besedilo
Valuta
%
DA; NE;
NSP
(b) (c)
DA; NE;
NSP
(b) (c)
DA; NE;
NSP
(b) (c)
DA; NE;
NSP (b)
(c)
DA; NE;
NSP
(b) (c)
DA; NE;
NSP
(b) (c)
DA/- NE
DA/- NE
DA/- NE
DA/- NE
DA/- NE
DA/- NE
DA/- NE
%
O
P
A. DEJAVNOSTI, SPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
A.1 Okoljsko trajnostne dejavnosti (usklajene s taksonomijo)
Naložbe v osnovna sredstva pri okoljsko
trajnostnih dejavnostih (usklajenih
s taksonomijo) (A.1)
%
%
%
%
%
%
%
NE
NE
NE
NE
NE
NE
NE
%
Od tega omogočitvenih
%
%
%
%
%
%
%
NE
NE
NE
NE
NE
NE
NE
%
Od tega prehodnih
%
%
NE
NE
NE
NE
NE
NE
NE
%
A.2 Dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo) (g)
SP; NSP
(f)
SP; NSP
(f)
SP; NSP
(f)
SP; NSP
(f)
SP; NSP
(f)
SP; NSP
(f)
Prevoz z motornimi
kolesi, osebnimi
avtomobili in lahkimi
gospodarskimi vozili
BPS 6.5
261.711
1,34%
NSP
NSP
NSP
NSP
NSP
NSP
1,16%
Naložbe v osnovna sredstva pri
dejavnostih, ki so sprejemljive za
taksonomijo, vendar niso okoljsko
trajnostne (dejavnosti, neusklajene
s taksonomijo) (A.2)
261.711
1,34%
%
%
%
%
%
%
8,92%
A. Naložbe v osnovna sredstva pri dejavno-
stih, sprejemljivih za taksonomijo (A.1 +
A.2)
0,00
0%
%
%
%
%
%
%
0,00%
B. DEJAVNOSTI, NESPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
Naložbe v osnovna sredstva pri
dejavnostih, nesprejemljivih za
taksonomijo
19.263.687
98,66%
SKUPAJ
19.525.398
100 %
88
5.2.1.4 Delež naložb v obratna sredstva pri proizvodih ali storitvah,
povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, sprejemljivimi s
taksonomijo
Delež naložb taksonomsko sprejemljivih dejavnosti v obratna sredstva znaša 0,23 % skupne
vrednosti. Prepoznali smo dejavnost v točki:
2.1 Vzdrževanje počitniških kapacitet.
Delež naložb v obratna sredstva iz točke (b) člena 8(2) Uredbe (EU) 2020/852 se izračuna kot števec,
deljen z imenovalcem.
Imenovalec
Imenovalec zajema neposredne neusredstvene stroške, povezane z raziskavami in razvojem, ukrepi
prenove stavb, kratkoročnimi najemi, vzdrževanjem in popravili ter vse druge neposredne odhodke,
povezane z dnevnim servisiranjem opredmetenih osnovnih sredstev s strani podjetja ali tretje osebe,
kateri se dejavnosti oddajo v zunanje izvajanje, ki so potrebni za zagotovitev neprekinjenega in
učinkovitega delovanja takšnih sredstev.
Nefinančna podjetja, ki uporabljajo nacionalna splošno sprejeta računovodska načela in ne
usredstvujejo sredstev, ki predstavljajo pravico do uporabe, v naložbe v obratna sredstva poleg
stroškov, navedenih v prvem pododstavku točke 1.1.3.1 te priloge, vključijo stroške najemov.
Števec
Dejavnost, ki smo jo opredelili v tabeli OPEX in je taksonomsko usklajena, sodi v kategorijo C in je
v enačbi izračuna opredeljena kot imenovalec.
Števec je enak delu naložb v obratna sredstva, vključenemu v imenovalec, ki je kar koli od
naslednjega:
a) povezan s sredstvi ali procesi, povezanimi z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s
taksonomijo, vključno z usposabljanjem in drugimi potrebami po prilagoditvi človeških virov,
ter neposrednimi neusredstvenimi stroški, ki predstavljajo raziskave in razvoj; L 443/18 SL
Uradni list Evropske unije 10. 12. 2021;
b) del načrta za naložbe v osnovna sredstva za razširitev gospodarskih dejavnosti, usklajenih s
taksonomijo, ali omogočanje, da postanejo gospodarske dejavnosti, ki so sprejemljive za
taksonomijo, usklajene s taksonomijo v vnaprej določenem časovnem okviru, kot je določeno
v drugem odstavku te točke 1.1.3.2;
c) povezan z nakupom proizvodnje iz gospodarskih dejavnosti, usklajenih s taksonomijo, in
posameznimi ukrepi, ki omogočajo, da ciljne dejavnosti postanejo nizkoogljične ali da vodijo
do zmanjšanj emisij toplogrednih plinov, ter posameznimi ukrepi za prenovo stavb,
navedenimi v delegiranih aktih, sprejetih v skladu s členom 10(3), 11(3), 12(2), 13(2), 14(2)
ali 15(2) Uredbe (EU) 2020/852, pod pogojem, da se taki ukrepi uvedejo in začnejo izvajati
v 18 mesecih.
Načrt za naložbe v osnovna sredstva iz prvega odstavka te točke 1.1.3.2 izpolnjuje pogoje iz točke
1.1.2.2 te priloge.
89
Stroški raziskav in razvoja, ki so že obračunani v ključnih kazalnikih uspešnosti naložb v osnovna
sredstva, se ne štejejo za naložbe v obratna sredstva.
Števec vključuje tudi del naložb v obratna sredstva, namenjen prilagoditvi gospodarskih dejavnosti
podnebnim spremembam v skladu s Prilogo II k delegiranemu aktu o podnebju. V števcu je
zagotovljena razčlenitev za del naložb v obratna sredstva, dodeljen bistvenemu prispevku k
prilagajanju podnebnim spremembam.
Kadar naložbe v obratna sredstva niso pomembne za poslovni model nefinančnih podjetij, so ta
podjetja:
a) izvzeta iz izračuna števca ključnega kazalnika uspešnosti za naložbe v obratna sredstva v
skladu s točko 1.1.3.2 in razkrijejo, da je ta števec enak nič;
b) razkrijejo skupno vrednost imenovalca z naložbami v obratna sredstva, izračunano v skladu
s točko 1.1.3.1;
c) pojasnijo, da v njihovem poslovnem modelu ni pomembnih naložb v obratna sredstva.
90
5.2.1.5 Delež naložb v obratna sredstva pri proizvodih ali storitvah, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi,
sprejemljivimi s taksonomijo – razkritje za leto 2025
Tabela 27: Delež naložb v obratna sredstva pri proizvodih ali storitvah, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, sprejemljivo s taksonomijo. Glej Izkaz poslovnega izida, postavka stroški storitev
Poslovno leto 2025
Leto
Merila za bistven prispevek
Merila za nebistveno škodovanje (f)
Gospodarske
dejavnosti (1)
Oznak- a
(a)(2)
Naložbe v
obratna
sredstva
(3)
Delež
naložb
v
obratna
sredstva,
leto 2024
Blažitev podnebnih
sprememb (5)
Prilagajanje podnebnim
spremembam (6)
Voda (7)
Onesnaževanje (8)
Krožno gospodarstvo (9)
Biotska raznovrstnost (10)
Blažitev podnebnih
sprememb (11)
Prilagajanje podnebnim
spremembam (12)
Voda (13)
Onesnaževanje (14)
Krožno gospodarstvo (15)
Biotska raznovrstnost (16)
Minimalni zaščitni ukrepi
(17)
Delež naložb
v obratna
sredstva,
usklajenih
s
taksonomijo
(A.1) ali
sprejemljivih
za
taksonomijo
(A.2), leto N
– 1 (18)
Kategorija
omogočit-
vena
dejavnost
(19)
Kategorija
prehodna
dejavnost
(20)
Besedilo
Valuta
%
DA; NE;
NSP
(b) (c)
DA; NE;
NSP
(b)(c)
DA; NE;
NSP
(b) (c)
DA; NE;
NSP
(b)(c)
DA; NE;
NSP
(b)(c)
DA; NE;
NSP
(b)(c)
DA/- NE
DA/- NE
DA/- NE
DA/- NE
DA/- NE
DA/- NE
DA/- NE
%
O
P
A. DEJAVNOSTI, SPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
A.1 Okoljsko trajnostne dejavnosti (usklajene s taksonomijo)
Naložbe v obratna sredstva pri
okoljsko trajnostnih dejavnostih
(usklajenih s taksonomijo) (A.1)
0
%
%
%
%
%
%
%
NE
NE
NE
NE
NE
NE
NE
%
Od tega omogočitvenih
0
%
%
%
%
%
%
%
NE
NE
NE
NE
NE
NE
NE
%
Od tega prehodnih
0
%
%
NE
NE
NE
NE
NE
NE
NE
%
A.2 Dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo) (f)
SP; NSP
(e)
SP;
NSP
(e)
SP;
NSP
(e)
SP;
NSP
(e)
SP;
NSP
(e)
SP;
NSP
(e)
Vzdrževanje
počitniških kapacitet
BR2.1
17.385
0,32%
NSP
NSP
NSP
NSP
NSP
NSP
0,64%
Naložbe v obratna sredstva pri
dejavnostih, ki so sprejemljive za
taksonomijo, vendar niso
okoljsko trajnostne (dejavnosti,
neusklajene s taksonomijo) (A.2)
17.385
0,32%
%
%
%
%
%
%
0,64%
A. Naložbe v obratna sredstva pri
dejavno- stih, sprejemljivih za
taksonomijo (A.1 + A.2)
0,00
0%
%
%
%
%
%
%
0,00%
B. DEJAVNOSTI, NESPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
Naložbe v obratna sredstva pri
dejavnostih, nesprejemljivih za
taksonomijo
5.397.152
99,68%
SKUPAJ
5.414.537
100 %
91
5.2.1.6 Zbirne tabele o bistvenih prispevkih glede na dejavnost
Tabela 28:Delež prihodkov glede na usklajenost s taksonomijo EU
Delež prihodkov/skupni prihodki
Usklajenih s
taksonomijo
glede na cilje
Sprejemljivih za
taksonomijo glede
na cilje
BSP
%
0,30%
PPS
%
%
VMV
%
%
KG
%
0,90%
PNO
%
%
BRE
%
%
Tabela 29: Delež CapEx glede na usklajenost s taksonomijo EU
Delež naložb v osnovna sredstva/skupne
naložbe v osnovna sredstva (CapEx)
Usklajenih s
taksonomijo
glede na cilje
Sprejemljivih za
taksonomijo glede
na cilje
BSP
%
1,34%
PPS
%
%
VMV
%
%
KG
%
%
PNO
%
%
BRE
%
%
Tabela 30: Delež OpEx glede na usklajenost s taksonomijo EU
Delež naložb v obratna sredstva/skupne
naložbe v obratna sredstva (OpEx)
Usklajenih s
taksonomijo
glede na cilje
Sprejemljivih za
taksonomijo glede
na cilje
BSP
%
%
PPS
%
%
VMV
%
%
KG
%
%
PNO
%
%
BRE
%
0,32%
92
5.2.1.7 Informacije iz člena 8 (6) in (7) o razkritju dejavnosti na
področju jedrske energije in plina (priloga XII Delegirane
uredbe Komisije EU 2022/1214).
Tabela 31: Pregled dejavnosti na področju jedrske energije in zemeljskega plina
Dejavnosti na področju jedrske energije in zemeljskega plina
Vrstica
Dejavnosti na področju jedrske energije
1
Družba izvaja ali financira raziskave, razvoj, predstavitev in postavitev inovativnih objektov za
proizvodnjo električne energije, ki proizvajajo energijo iz jedrskih procesov z minimalnimi odpadki
iz jedrskega gorivnega cikla, ali ima izpostavljenosti do navedenega.
NE
2
Družba izvaja ali financira gradnjo in varno upravljanje novih jedrskih objektov za proizvodnjo
električne energije ali procesne toplote, tudi za namen daljinskega ogrevanja ali industrijskih
procesov, kot je proizvodnja vodika, ter njihove varnostne posodobitve z uporabo najboljših
razpoložljivih tehnologij ali ima izpostavljenosti do navedenega.
NE
3
Družba izvaja ali financira varno upravljanje obstoječih jedrskih objektov za proizvodnjo električne
energije ali procesne toplote, tudi za namen daljinskega ogrevanja ali industrijskih procesov, kot je
proizvodnja vodika iz jedrske energije, ter njihove varnostne posodobitve ali ima izpostavljenosti
do navedenega.
NE
4
Družba izvaja ali financira gradnjo ali upravljanje objektov za proizvodnjo električne energije, ki
proizvajajo električno energijo z uporabo fosilnih plinastih goriv, ali ima izpostavljenosti do
navedenega
NE
5
Družba izvaja ali financira gradnjo, obnovo in upravljanje objektov za soproizvodnjo toplote/hladu
in električne energije z uporabo fosilnih plinastih goriv ali ima izpostavljenosti do navedenega.
NE
6
Družba izvaja ali financira gradnjo, obnovo in upravljanje objektov za proizvodnjo toplote, ki
proizvajajo toploto/hlad z uporabo fosilnih plinastih goriv, ali ima izpostavljenosti do navedenega.
NE
Poročilo je jezikovno in vsebinsko usklajeno s strukturo ter izrazoslovjem trajnostnega poročila
družbe, ter podpira celovit prikaz okoljskih, družbenih in upravljavskih (ESG) vidikov poslovanja.
Razkritja v tem poročilu dopolnjujejo informacije o okoljskem stebru trajnostnega poročanja ter
poudarjajo sistematičen pristop družbe k upravljanju okoljskih vplivov, učinkoviti rabi virov, prehodu
v nizkoogljično gospodarstvo in razvoju krožnih poslovnih modelov. Poseben poudarek je namenjen
transparentnosti, primerljivosti podatkov ter skladnosti z veljavnim evropskim regulativnim okvirom.
Družba bo tudi v prihodnje nadgrajevala notranje procese, kazalnike in podatkovne vire z namenom
izboljševanja kakovosti razkritij, povečevanja deleža taksonomsko usklajenih dejavnosti ter krepitve
dolgoročne odpornosti in trajnostne vrednosti za vse ključne deležnike.
Ocena usklajenosti dejavnosti družbe z EU taksonomijo
1. Namen in metodologija
Družba je v letu 2025 izvedla oceno usklajenosti svojih gospodarskih dejavnosti z Uredbo (EU)
2020/852 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb (EU taksonomija).
Ocena je bila izvedena v skladu z naslednjimi koraki:
1. identifikacija upravičenih (eligible) dejavnosti, ki sodijo v obseg EU taksonomije,
2. presoja skladnosti s tehničnimi merili za pomemben prispevek (Substantial
Contribution – SC),
3. presoja načela „ne povzroča pomembne škode“ (DNSH),
4. presoja minimalnih socialnih zaščitnih mehanizmov (Minimum Safeguards),
5. izračun deležev prihodkov, CAPEX in OPEX, vezanih na taksonomsko usklajene dejavnosti.
93
2. Identifikacija taksonomsko upravičenih dejavnosti
Na podlagi pregleda poslovnega modela je družba identificirala dejavnosti, ki sodijo v področje EU
taksonomije, ki so prikazane v Tabeli 32.
Tabela 32: Dejavnosti, ki sodijo v področje EU taksonomije
Poslovna dejavnost
Taksonomska dejavnost
Okoljski cilj
Proizvodnja anorganskih kemikalij in
pigmentov
3.1 Proizvodnja kemikalij
Blaženje podnebnih sprememb
Energetska učinkovitost v proizvodnji
7.3 Namestitev energetsko učinkovite
opreme
Blaženje podnebnih sprememb
Lastna proizvodnja energije (če
relevantno)
4.1 Proizvodnja električne energije iz OVE
Blaženje podnebnih sprememb
Okoljske posodobitve tehnologij
1.4 Prehod na nizkoogljične tehnologije
Blaženje podnebnih sprememb
Sklep: del poslovnih dejavnosti družbe je taksonomsko upravičen (eligible).
3. Presoja pomembnega prispevka (Substantial Contribution)
Družba je presodila skladnost s tehničnimi merili za pomemben prispevek zlasti na področju:
• zmanjševanja emisij toplogrednih plinov (Scope 1 in 2),
• izboljšav energetske učinkovitosti,
• uvajanja tehnoloških izboljšav z nižjim ogljičnim odtisom,
• optimizacije rabe surovin in energije.
Ugotovitve:
• Osnovna proizvodna dejavnost trenutno ne dosega vseh mejnih vrednosti, določenih v
Taksonomskem delegiranem aktu za kemično industrijo.
Tabela 33: Pregled izpolnjevanja mejnih vrednosti po EU taksonomiji za osnovno proizvodno dejavnost
Merilo taksonomije
Stanje
Emisijska intenzivnost (Scope 1+2)
󽆱 ne dosega top 10 % EU benchmarka
Nizkoogljična / prehodna tehnologija
󽆱 ni formalno opredeljena
Raba OVE
󽆱 nezadosten vpliv na emisijski profil
DNSH – onesnaževanje
󷄧󼿒 praviloma izpolnjeno
Minimalni socialni standardi
󷄧󼿒 izpolnjeni
• Posamezne naložbe (CAPEX), namenjene posodobitvi tehnologije, energetski učinkovitosti in
zmanjševanju emisij, izpolnjujejo merila pomembnega prispevka.
4. Presoja načela DNSH (Do No Significant Harm)
Družba je izvedla analizo vplivov na vseh šest okoljskih ciljev EU taksonomije:
• preprečevanje onesnaževanja,
• trajnostna raba vode,
• varstvo biotske raznovrstnosti,
• krožno gospodarstvo,
• prilagajanje podnebnim spremembam,
• blaženje podnebnih sprememb.
94
Ugotovitve:
• dejavnosti se izvajajo skladno z veljavno okoljevarstveno zakonodajo (integrirana
okoljevarstvena dovoljenja, monitoring emisij),
• vzpostavljeni so postopki ravnanja z nevarnimi snovmi in odpadki,
• niso bili ugotovljeni pomembni negativni vplivi, ki bi pomenili kršitev DNSH meril.
5. Minimalni socialni zaščitni mehanizmi
Družba izpolnjuje zahteve minimalnih zaščitnih mehanizmov, saj:
• spoštuje temeljne konvencije MOD, smernice OECD in OZN,
• ima vzpostavljen sistem varnosti in zdravja pri delu,
• spoštuje delovno-pravno zakonodajo,
• nima ugotovljenih hujših kršitev človekovih pravic ali korupcijskih tveganj.
6. Povzetek usklajenosti in taksonomski kazalniki
Na podlagi izvedene analize družba ocenjuje:
• Taksonomsko upravičene dejavnosti: prisotne
• Taksonomsko usklajene dejavnosti: omejen obseg, predvsem na ravni naložb (CAPEX)
• Operativne dejavnosti (prihodki): trenutno večinoma neusklajene, vendar z jasno
opredeljeno potjo prehoda.
Indikativni povzetek:
V letu 2025 je družba realizirala omejen delež taksonomsko usklajenih CAPEX, povezanih z
energetsko učinkovitostjo in izboljšanjem okoljskih vidikov proizvodnje, medtem ko večina prihodkov
ni bila ustvarjena iz taksonomsko usklajenih dejavnosti. Družba je opredelila nadaljnje investicijske
projekte, katerih cilj je postopno izboljševanje usklajenosti z EU taksonomijo.
7. Načrt izboljšav
Družba načrtuje:
• nadaljnje investicije v nizkoogljične tehnologije,
• zmanjševanje emisij CO₂ na enoto proizvoda,
• bolj sistematično spremljanje taksonomskih kazalnikov,
• postopno povečevanje deleža taksonomsko usklajenega CAPEX.
95
5.2.2 [E1] Podnebne spremembe
5.2.2.1 [GOV-3] Vključitev s trajnostnostjo povezane uspešnosti v
sisteme spodbud
Sistem nagrajevanja članov Uprave je delno vezan na izpolnjevanje trajnostnih ciljev in je bolj
podrobno opredeljen v točki GOV-3.
Spremenljivi del prejemkov Uprave je odvisen tudi od uspešne izvedbe strateških projektov, od
katerih je vsaj eden neposredno povezan s trajnostnimi temami, ni pa nujno, da je povezan s
podnebjem ali, da se ocenjuje glede na cilj zmanjšanja TGP. Skupni učinek na plače v tem primeru
znaša 20% celote.
5.2.2.2 [SBM-3] Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova
povezanost s strategijo in poslovnim modelom
V nadaljevanju so predstavljeni ključni vplivi, tveganja in priložnosti, ki so podrobneje razčlenjeni v
naslednjih poglavjih. Tukaj podajamo njihov povzetek z osnovno utemeljitvijo pomembnosti.
Tabela 34: Vplivi, tveganja in priložnosti (IRO) Podnebne spremembe
Pomembni vplivi, tveganja
in/ali priložnosti
Opredelitev
Lokacija/
vrednostna
veriga
Časovno obdobje
Lastna dejavnost
Nižji del
vrednostne verige
Višji del
vrednostne verige
Kratkoročno
Srednjeročno
Dolgoročno
Raba rečne vode in vpliv na
sposobnost prilagajanja vodnega
ekosistema
Dejanski negativni vpliv
x
x
Zmanjšana proizvodna kapaciteta
zaradi omejene dobave vode za
tehnološke namene v sušnih
obdobjih
Tveganje
x
x
Izpusti CO
2
iz neobnovljivih virov
in procesov (obseg 1 in 2)
Dejanski negativni vpliv
x
x
Izpusti CO
2
v višji in nižji
vrednostni verigi (obseg 3)
Dejanski negativni vpliv
x
x
x
Raba energije iz fosilnih goriv
Dejanski negativni vpliv
x
x
Izpusti CO₂ iz neobnovljivih virov (obseg 1 in 2): Emisije iz zgorevanja fosilnih goriv
predstavljajo največji delež skupnih emisij TGP podjetja in so povezane z regulatornimi tveganji in
stroški. Družba je zaradi rabe energije iz neobnovljivih virov, zemeljskega plina, ekstra lahkega
kurilnega olja, propana, procesnih emisij in zaradi rabe električne energije iz neobnovljivih virov v
predelovalni industriji v Sloveniji vplivalo na 4 % vseh emisij.
Izpusti CO2 v višji in nižji vrednostni verigi (obseg 3): Družba v okviru svojega poslovanja
ustvarja tudi posredne emisije CO₂ v višji in nižji vrednostni verigi (obseg 3), ki nastajajo predvsem
pri nabavi surovin, transportu, ravnanju z odpadki ter uporabi prodanih izdelkov. Te emisije znašajo
63 % vseh emisij družbe ter tako predstavljajo pomemben del skupnega ogljičnega odtisa družbe.
96
Te emisije so posledica dejavnosti zunanjih dobaviteljev ter nadaljnje uporabe proizvodov v
industrijskih procesih kupcev.
Raba energije iz fosilnih goriv: Družba ima znaten negativni vpliv na okolje zaradi visoke porabe
energije iz fosilnih goriv, kar prispeva k emisijam toplogrednih plinov in posledično k podnebnim
spremembam. Kljub postopnemu povečevanju deleža energije iz obnovljivih virov (OVE) in jedrskih
virov večji del skupne porabe še vedno izvira iz fosilnih virov. To predstavlja tveganje zaradi višjih
stroškov emisijskih kuponov, obstaja možnost zaostritve zakonodaje glede emisij, kar lahko privede
do zmanjšanja konkurenčnosti negativen vpliv na vlaganja v trajnostne projekte.
Raba rečne vode in vpliv na sposobnost prilagajanja vodnega ekosistema: Podjetje za
proizvodne procese uporablja vodo iz reke Hudinje. Dolgotrajna raba vode v pogojih podnebne
nestabilnosti lahko vpliva na naravno sposobnost ekosistema za regeneracijo. Spremenjeni pretoki,
temperatura in kemična sestava vode lahko zmanjšajo odpornost vodnega okolja, kar predstavlja
dodatno okoljsko tveganje. Zaradi podnebnih sprememb in daljših sušnih obdobij obstaja
kratkoročno tveganje za zmožnost črpanja iz reke Hudinje, kar lahko vpliva na proizvodne
zmogljivosti – fizično tveganje. Zaradi močnih padavin dolgoročno obstaja fizično tveganje, ki bi
lahko vplivalo na porušitev pregrade na napravi za odlaganje sadre Za Travnik – fizično tveganje.
Analiza odpornosti se osredotoča na lastno dejavnost družbe na lokacijah Celje in Mozirje ter zajema
vsa relevantna fizična in prehodnostna podnebna tveganja. Izvedena je bila v skladu z internimi
metodologijami in mednarodnimi strokovnimi priporočili (TCFD, IPCC scenariji SSP) ter vključuje
kvantitativno ocenjevanje verjetnosti, posledic, ranljivosti in odpornosti.
Analiza odpornosti na podnebne spremembe se je začela v letu 2025 in bila zaključena v začetku leta
2026. Rezultati so vključeni v poročilo za leto 2025. Nova analiza bo izvedena do konca leta 2027,
skupaj z vzpostavitvijo načrta za prehod.
V analizo so bili vključeni vsi ključni procesi in lokacije, ki predstavljajo materialni delež okoljskega
odtisa podjetja ter vplivajo na strateško, finančno in operativno stabilnost. Obseg zajema glavne
proizvodne obrate, energetske sisteme, kritično procesno infrastrukturo in notranje logistične tokove.
Upoštevani so bili tudi ključni neposredni dobavitelji (Tier 1) surovin in energentov ter največji kupci,
ki so zaradi svojega obsega in geografske razpršenosti pomembni za oceno skupnih podnebnih
tveganj v vrednostni verigi.
Kljub široki pokritosti nekateri deli vrednostne verige niso bili vključeni, bodisi zaradi omejene
dostopnosti podatkov bodisi ker njihov vpliv ni materialen za končno oceno odpornosti. Iz analize so
tako izključeni:
• posredni dobavitelji (Tier 2 in Tier 3), za katere niso na voljo dovolj natančni podatki o
lokacijah ali izpostavljenosti tveganjem;
• dobavitelji iz regij, kjer podnebni podatki ne omogočajo zadostne geografske ločljivosti;
• manjši kupci in distribucijski partnerji z nematerialnim finančnim vplivom;
• tranzitne logistične poti z nepopolnimi geolokacijskimi podatki;
• pomožne upravne in manjše infrastrukturne stavbe, ki nimajo vpliva na neprekinjenost
poslovanja.
Na ravni širše vrednostne verige niso bila ocenjena tveganja za lokacije, kjer niso bili na voljo ustrezni
podnebni podatki ali podatki dobaviteljev o energetskem miksu, emisijah in drugih vhodih, potrebnih
za oceno prehodnih tveganj.
Kljub tem omejitvam analiza zajema procese, lokacije in dele vrednostne verige, ki predstavljajo
največji del okoljskega odtisa družbe in glavnino finančnih ter operativnih tveganj.
97
Analiza temelji na kombinaciji globalnih in regionalnih podnebnih projekcij, sektorskih in
makroekonomskih predpostavk ter internih podatkov o infrastrukturi in procesih. Za fizična tveganja
so uporabljeni IPCC AR6/CMIP6 podatkovni sklopi, kjer je bilo mogoče z geolokacijsko ločljivostjo 5–
10 km. Prehodna tveganja temeljijo na predpostavkah o cenah ogljika, energetskem miksu,
tehnološkem napredku ter skladnosti regulativnega okolja.
Za oceno vplivov so izbrani trije reprezentativni podnebni scenariji:
• SSP1‑1.9 - ambiciozna globalna razogljičitvena pot: zelo hitro zaostrovanje globalnih politik,
visoki cenovni signali ogljika, pospešeno razogljičenje elektroenergetike in industrije, široka
elektrifikacija, močan pritisk kupcev po nizkoogljičnih proizvodih.
• SSP1‑2.6 - stabilno okolje z zmernimi podnebnimi politikami: močne in konsistentne politike
razogljičenja, stabilni cenovni signali ogljika, pospešena učinkovitost in prehod na OVE,
zmerna preobrazba povpraševanja.
• SSP5‑8.5 - scenarij visokih emisij z najvišjo izpostavljenostjo fizičnim tveganjem: dalj časa
ogljikovointenziven energetski miks, manj stroge politike; najvišja pričakovana pogostost in
intenzivnost ekstremnih vremenskih pojavov ter s tem povezane motnje v obratovanju in
logistiki.
Razpon scenarijev omogoča zajem tako prehodnih tveganj (politike, trg, tehnologija) kot fizičnih
vplivov (ekstremi, vodni stres), ki so pomembni za energetsko intenzivno kemično industrijo.
Scenarijski okvir je poravnan s strateškim načrtovanjem družbe, investicijskimi cikli in življenjsko
dobo ključne infrastrukture. Analiza odpornosti poslovnega modela je bila zato izvedena za časovni
horizont do leta 2030, skladno s trajnostno strategijo družbe.
Pri vsakem scenariju so bile upoštevane naslednje predpostavke, ki vplivajo na poslovanje podjetja:
• politike in regulativa: hitrost in strogost podnebnih politik, cenovni signali ogljika ter okoljski
standardi;
• makroekonomski trendi: gospodarska rast, globalna trgovina in investicijski tokovi;
• poraba energije in energetski miks: prehod na nizkoogljične vire energije, razpoložljivost
energije in stabilnost oskrbe;
• tehnološki razvoj: energetska učinkovitost, razogljičenje procesov in prilagoditvene
tehnologije.
• družbene sile: pričakovanja deležnikov, lokalne skupnosti, kupcev (npr. nizkoogljični TiO₂)
Te predpostavke so pomembne, ker neposredno vplivajo na stroške poslovanja, konkurenčnost
podjetja ter izpostavljenost fizičnim in prehodnim tveganjem. Za družbo, kot energetsko intenzivno
kemično podjetje, so posebej pomembni: cene ogljika in regulativa ETS, dostopnost nizkoogljične
energije ter zanesljivost oskrbe, medtem ko fizična tveganja (vročinski stres, poplave) vplivajo na
neprekinjenost poslovanja, delovanje infrastrukture in dobavnih verig.
Rezultati analize temeljijo na razpoložljivih podnebnih scenarijih, vhodnih podatkih in strokovnih
predpostavkah, ki vključujejo določeno stopnjo negotovosti, značilno za dolgoročne podnebne
projekcije. Družba zato rezultate razume kot podporo strateškemu odločanju in upravljanju tveganj,
ne pa kot natančno napoved prihodnjih razmer.
Analiza potrjuje, da je raven izpostavljenosti lastnih lokacij fizičnim tveganjem nizka do zmerna,
medtem ko glavni viri ranljivosti izhajajo iz širše vrednostne verige – zlasti dobaviteljev in kupcev iz
regij z večjo izpostavljenostjo ekstremnim vremenskim dogodkom in vodnim omejitvam.
Rezultati analize kažejo, da je skupna ranljivost družbe na podnebna tveganja zmerna do povišana
in se glede na scenarij giblje med 0,50 in 0,63. To potrjuje, da podnebna tveganja predstavljajo
pomemben dejavnik za dolgoročno stabilnost poslovnega modela podjetja.
98
Najvišja skupna odpornost je bila dosežena v scenariju SSP1‑2.6 (0,50), ki omogoča postopno
prilagajanje, predvidljivo regulativno okolje ter obvladljivo rast fizičnih podnebnih vplivov. Ta scenarij
predstavlja najbolj uravnotežen okvir za dolgoročno strateško načrtovanje družbe.
V scenariju SSP1‑1.9 je bila ugotovljena nižja skupna odpornost (0,40), predvsem zaradi izrazito
povečanih prehodnih tveganj, povezanih s strogimi podnebnimi politikami, visokimi zahtevami trga
po razogljičenju ter povečanimi uglednimi in tržnimi pritiski.
Najnižja dolgoročna odpornost je bila ugotovljena v scenariju SSP5‑8.5 (0,38), kjer so sicer
kratkoročno regulativni pritiski nižji, vendar se izrazito povečajo fizična podnebna tveganja, zlasti v
vrednostni verigi, predvsem pri dobaviteljih in kupcih, ki delujejo v regijah z večjo izpostavljenostjo
ekstremnim vremenskim dogodkom in vodnemu stresu.
Družba trenutno sicer še ne sledi aktivno celoviti poti scenarija 1,5 °C, vendar je že prepoznala in
začela izvajati nekatere ključne ukrepe, ki predstavljajo prvi korak v smeri razogljičenja. Med drugim
gre za ukrepe na področju izboljšanja energetske učinkovitosti in uvajanja obnovljivih virov energije,
kar bo v prihodnosti omogočilo nadaljnje usklajevanje z ambicioznejšimi cilji podnebnih politik.
Dolgoročna odpornost družbe bo odvisna predvsem od:
• celostnega upravljanja fizičnih tveganj v vrednostni verigi,
• pravočasne prilagoditve poslovnega modela prehodu v nizkoogljično gospodarstvo,
• strateškega sodelovanja z dobavitelji in kupci,
• postopnega povečevanja energetske učinkovitosti ter vlaganj v nizkoogljične tehnologije.
Scenarij SSP1–2.6 je identificiran kot najprimernejši strateški okvir, saj zagotavlja najbolj
uravnoteženo razmerje med prehodnimi in fizičnimi tveganji ter najvišjo skupno odpornost podjetja.
99
Tabela 35: Fizična in prehodnostna tveganja – bruto in preostala tveganja
TVEGANJE
OBDOBJE
OBVLADOVANJE
BRUTO
TVEGANJE
V EUR
PREOSTALO
TVEGANJE
v EUR
KLASIFIKACIJA
TVEGANJ
Zmanjšana proizvodna kapaciteta zaradi
omejene dobave vode za tehnološke
namene v sušnih obdobjih.
KRATKOROČNO
Optimizacija delovanja zgoščevalnika 54.40 skupaj s HC
7.098.000
2.770.000
FIZIČNO
Povečevanje notranjih reciklov voda
Uporaba pitne vode
Politične in pravne odločitve v povezavi z
emisijami CO
2
ekv.
DOLGOROČNO
Redno sodelovanje z različnimi organi in svetovalci ter spremljanje političnega stanja
4.800.000
1.200.000
PREHODNOSTNO
Z ukrepi URE in OVE zniževanje porabe in posledično emisije
Močne padavine zaradi podnebnih
sprememb (poplave, plazovi), ki bi lahko
vplivale na porušitev pregrade
DOLGOROČNO
S strani strokovnjakov Univerze v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo in
glede na dane ugotovitve in priporočila sproti izvajamo vzdrževalna dela na visokih
nasutih pregradah (Bukovžlak in Za Travnikom) z namenom zagotavljanja stabilnosti.
267.000.000
11.675.000
FIZIČNO
Zapolnjevanje in s tem zmanjševanje ojezeritev na Za Travnikom
Kupec v PE Polimeri je poslal okolijske
kriterije po katerih se pričakuje, da dobavitelji
do leta 2030 dosežejo oglično nevtralnost.
SREDNJEROČNO
Izračun ogljičnega odtisa za leto 2025
1.260.000
950.000
PREHODNOSTNO
100
5.2.2.3 [IRO-1] Opis postopkov za prepoznavanje ter ocenjevanje
pomembnih, s podnebjem povezanih vplivov, tveganj in
priložnosti
V letu 2025 je družba izvedla redni letni pregled DMA. Pregledali smo ocene vplivov, tveganj in
priložnosti iz leta 2024. Pregled ocene dvojne pomembnosti (DMA) smo izvedli z namenom
zagotavljanja ažurnosti in skladnosti z določili Pravilnika o upravljanju vplivov, tveganj in priložnosti
družbe. Letni pregled omogoča, da družba redno preverja relevantnost identificiranih vplivov, tveganj
in priložnosti povezanih s podnebjem glede na aktualne razmere, strateške usmeritve in pričakovanja
deležnikov.
Družba je v postopku prepoznavanja in ocenjevanje vplivov, tveganj in priložnosti prepoznala
naslednje vplive na podnebne spremembe:
• izpusti CO
2
iz neobnovljivih virov in procesov (obseg 1 in 2),
• izpusti CO
2
v višji in nižji vrednostni verigi (obseg 3),
• raba rečne vode in vpliv na sposobnost prilagajanja vodnega sistema,
• raba energije iz fosilnih goriv.
Družba je del sektorja z visokim podnebnim vplivom, saj proizvodni procesi zahtevajo intenzivno
rabo energije, in kot industrijski obrat v kemični panogi, prepoznava svojo odgovornost pri
zmanjševanju emisij toplogrednih plinov (TGP) in si prizadeva za prispevek k blaženju podnebnih
sprememb. Kljub implementaciji trajnostnih ukrepov, družba trenutno povzroča znatne emisije TGP,
ki izhajajo iz rabe fosilnih goriv, iz procesnih emisij in posrednih emisij iz porabe električne energije
in iz izpustov v višji in nižji vrednostni verigi. Prepoznali pa smo tudi s podnebjem povezana fizična
in prehodnostna tveganja, ki jih opisujemo v poglavju 5.2.2.2.
Za navedene negativne vplive smo skladno z zahtevami ESRS določili merila in ocenili pomembnost
glede na razsežnost, obseg in nepopravljivost (podrobnejši opis v poglavju [IRO-1]. Natančna ocena
vplivov je razvidna iz procesa priprave DMA.
Družba je pri opredelitvi in ocenjevanju s podnebjem povezanih vplivov upoštevala načrte iz poslovne
strategije, ki predvideva rast proizvodnje.
Pri opredelitvi s podnebjem povezanih vplivov je družba izvedla sistematičen pregled svojih
dejavnosti, proizvodnih procesov in razvojnih načrtov, vključno z načrti rasti proizvodnje, da bi
identificirala dejanske in morebitne prihodnje vire emisij toplogrednih plinov ter druge s podnebjem
povezane vplive.
Pregled je zajemal lastne dejavnosti (zlasti rabo fosilnih goriv, procesne emisije in porabo električne
energije) ter višjo in nižjo vrednostno verigo, pri čemer so bili upoštevani tudi morebitni posredni
vplivi, povezani z rabo virov, energentov in logistiko.
Na podlagi tega pregleda so bili opredeljeni dejanski in potencialni vplivi na podnebne spremembe,
ki so bili nato vključeni v postopek ocenjevanja pomembnosti v okviru analize dvojne pomembnosti.
101
5.2.2.3.1 Uporaba analize s podnebjem povezanih scenarijev pri oceni tveganj in
priložnosti v družbi
Družba je v okviru oblikovanja trajnostne strategije vzpostavila sistematičen postopek za opredelitev
in ocenjevanje fizičnih tveganj, povezanih s podnebnimi spremembami, tako v okviru lastnih
dejavnosti kot tudi v vrednostni verigi.
Uporabljeni so bili scenariji z visokimi emisijami, kot jih je opredelil Medvladni odbor za podnebne
spremembe (IPCC). Na podlagi tega je bil izveden postopek:
• opredelitev nevarnosti, kot so: suša in padavinski ekstremi, ki vplivajo na dostop do vode in
stabilnost pregrad;
• ocena izpostavljenosti sredstev in dejavnosti (obrat za proizvodnjo TiO₂ in naprav za
ravnanje z odpadki);
• izračun bruto fizičnega tveganja za družbo, izraženega v EUR in deležu bilančne vsote;
• povezava s časovnimi obdobji (kratko-, srednje- in dolgoročno), skladno z življenjsko dobo
sredstev in strateškim načrtovanjem.
Pregled je bil izveden tudi za nižji in višji del vrednostne verige, pri čemer so bila upoštevana
predvsem:
• fizična in regulatorna tveganja v vrednostni verigi (konfliktna/tvegana območja, dobava
vode, energentov ipd.)
• ter učinki ekstremnih vremenskih pojavov na ključne zunanje izvajalce storitev (npr.
logistika).
Uporabljeni scenariji so bili izbrani tako, da zajamejo različne možne razvoje podnebnih razmer in z
njimi povezane negotovosti. Pri tem se je družba oprla na razpoložljive podatke, ki so relevantni za
lokacijo njenih dejavnosti, pri čemer je upoštevala, da so dolgoročne ocene povezane z določenimi
omejitvami in negotovostmi.
Pri opredelitvi in ocenjevanju s podnebjem povezanih prehodnostnih tveganj in priložnosti je družba
uporabila strukturiran postopek, ki zajema lastne dejavnosti ter, kjer je to relevantno, tudi nižji in
višji del vrednostne verige.
V prvem koraku je družba opredelila prehodnostne dogodke, ki lahko izhajajo iz sprememb
podnebnih politik, zakonodaje, tržnih zahtev in tehnološkega razvoja, pri čemer so bili upoštevani
podnebni scenariji, skladni z omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5 °C, z omejeno ali brez
prekoračitve. Posebna pozornost je bila namenjena političnim in pravnim spremembam na ravni EU
ter zahtevam ključnih kupcev, povezanih z razogljičenjem dobavnih verig.
V nadaljevanju je družba ocenila, v kolikšni meri so njena sredstva in poslovne dejavnosti
izpostavljeni in občutljivi na opredeljena prehodnostna tveganja ter priložnosti. Ocena je bila
izvedena ob upoštevanju verjetnosti pojava posameznih dogodkov, razsežnosti njihovega vpliva ter
pričakovanega trajanja, pri čemer so bila tveganja in priložnosti obravnavana v kratkoročnem,
srednjeročnem in dolgoročnem obdobju.
Na podlagi tega postopka so bila določena bruto prehodnostna tveganja in priložnosti, ki lahko
vplivajo na stroške poslovanja, konkurenčni položaj ter dolgoročno sposobnost družbe za ohranjanje
poslovnih odnosov. Ugotovitve so bile vključene v register vplivov, tveganj in priložnosti ter
upoštevane v nadaljnjem strateškem in investicijskem načrtovanju družbe.
Družba je s pomočjo klasifikacije s podnebjem povezanih nevarnosti, kot jo določa Delegirana uredba
Komisije (EU) 2021/2139, opredelila relevantna fizična tveganja ter presodila izpostavljenost svojih
102
sredstev in dejavnosti tem nevarnostim v kratko-, srednje- in dolgoročnem obdobju, pri čemer so
bila tveganja vključena v register vplivov, tveganj in priložnosti v skladu s Pravilnikom o upravljanju
vplivov, tveganj in priložnosti.
V postopku ocenjevanja fizičnih tveganj je družba opredelila kratkoročno (do 1 leta), srednjeročno
(2–4 leta) in dolgoročno obdobje (5 let in več). Ta časovna obdobja so bila določena ob upoštevanju
pričakovane življenjske dobe ključnih sredstev, obdobij strateškega načrtovanja ter načrtov
razporejanja kapitala.
Fizična tveganja so ocenjena glede na njihov potencialni vpliv v posameznem časovnem obdobju ter
povezana z življenjskim ciklom sredstev, da se zagotovi skladnost med upravljanjem tveganj,
investicijskim načrtovanjem in dolgoročno vzdržnostjo poslovanja. Trenutne ocene ne kažejo potrebe
po predčasni odstranitvi ali nadomestitvi osnovnih sredstev zaradi podnebnih ali drugih zunanjih
dejavnikov.
Družba je v registru tveganj ustrezno ocenila fizična tveganja, ki bi imela morebiten vpliv na sredstva
ali poslovne dejavnosti. Pri tem je upoštevala verjetnost, razsežnost in trajanje nevarnosti za
območje družbe.
Podnebni scenariji pomagajo družbi oceniti, kako bodo ekstremni vremenski dogodki in dolgoročne
spremembe podnebja vplivale na poslovanje. Pri ocenjevanju je družba upoštevala Pravilnik o
upravljanju vplivov, tveganj in priložnosti v družbi Cinkarna Celje, d. d., ter na podlagi tega ocenila
obseg izpostavljenosti preko finančnih posledic, s pomočjo pogostosti/verjetnosti pa opredelila
časovno obdobje.
Družba je v okviru registra tveganj ocenila, v kolikšni meri so njena sredstva in poslovne dejavnosti
izpostavljeni fizičnim tveganjem, povezanim s podnebnimi spremembami, ter kako občutljivi so
nanje. Pri tem je upoštevala verjetnost pojava, velikost možnih posledic in trajanje posameznih
nevarnosti, ob upoštevanju dejanske lokacije svojih dejavnosti.
Analiza podnebnih scenarijev je bila uporabljena kot pomoč pri razumevanju, kako se lahko tveganja
spreminjajo v prihodnosti, zlasti v obdobju do leta 2030, in je bila vključena v celotno oceno tveganj,
ne glede na razlike v časovnih okvirih posameznih analiz.
Nevarnosti in fizična tveganja so bila prepoznana na podlagi podnebnih scenarijev z visokimi
emisijami SPP5-8.5, ki temeljijo na znanstvenih izhodiščih Medvladnega panela za podnebne
spremembe (IPCC) in so skladni z usmeritvami za oceno fizičnih tveganj, kot jih predvideva standard
ESRS E1. Uporabljeni scenarij vključuje regionalne podnebne projekcije za območje poslovanja
družbe ter upošteva vplive dolgoročnega zvišanja temperatur in sprememb vremenskih vzorcev na
fizična tveganja.
Analiza se je osredotočila na lastne dejavnosti družbe, medtem ko nevarnosti v vrednostni verigi niso
bile vključene v scenarijsko analizo. Ne glede na to je družba v letu 2025 izvedla pregled ključnih
dobaviteljev na podlagi javno dostopnih informacij in pogovorov z dobavitelji ter pri tem ni
prepoznala tveganj, ki bi lahko pomembno vplivala na njeno poslovanje.
Analiza scenarijev je bila uporabljena za identifikacijo in oceno ključnih fizičnih in prehodnostnih
tveganj ter priložnosti, ki lahko vplivajo na poslovanje družbe do leta 2030. Za namen zajema
razpona možnih prihodnjih podnebnih in prehodnih razmer, skladno z zahtevami ESRS, so bili
uporabljeni trije podnebni scenariji, kot je opisano v poglavju 5.2.2.2.
103
Na podlagi te analize smo identificirali tveganja in priložnosti, ki so ocenjena kot pomembna v
kontekstu kratkoročnega, srednjeročnega in dolgoročnega obdobja. Konkretno so bili rezultati
scenarijev uporabljeni pri:
• opredelitvi prehodnostnih tveganj, kot so regulativne zahteve,
• oceni fizičnih tveganj, kot so vplivi suše ter pogostejši ekstremni vremenski pojavi.
S tem smo zagotovili, da so identificirane podnebne okoliščine ustrezno vključene v presojo vplivov
na poslovanje in strateško načrtovanje družbe. Ugotovitve analize so se odražale tudi pri oblikovanju
trajnostnih ukrepov ter v oceni potreb po naložbah do leta 2030. Postopek za prepoznavanje tveganj
in priložnosti za prehod je isti kot za prepoznavanje fizičnih tveganj.
Pri opredeljevanju dogodkov, povezanih s prehodom v nizkoogljično gospodarstvo, je družba
upoštevala kratko-, srednje- in dolgoročno časovno obdobje ter preučila, ali so njena sredstva in
poslovne dejavnosti lahko izpostavljeni tem dogodkom. Kot pomembna so bila prepoznana predvsem
politična in pravna prehodnostna tveganja, povezana z razvojem okoljskih politik in zakonodaje na
nacionalni in evropski ravni.
Poslovanje družbe poteka v okolju vse strožjih okoljskih zahtev, zlasti v okviru sistema EU za
trgovanje z emisijami (EU ETS), kar lahko pomembno vpliva na stroške poslovanja in investicijske
odločitve družbe. Na podlagi analize podnebnih scenarijev in pričakovanega razvoja regulative so bila
prepoznana naslednja ključna prehodnostna tveganja:
• visoki stroški emisijskih kuponov – naraščajoče cene emisijskih kuponov v sistemu EU ETS
bi lahko bistveno povečale obratovalne stroške družbe, zlasti če ne bi bilo možnosti hitrega
prehoda na nizkoogljične tehnologije;
• omejitve in strožji okoljski standardi – zaostrovanje zakonodaje o emisijah bi lahko privedlo
do novih zahtev glede tehnologij za zmanjšanje emisij;
• zmanjšanje konkurenčnosti in tveganje selitve proizvodnje – višji stroški emisij in energije
lahko vplivajo na konkurenčni položaj družbe v primerjavi s podjetji v okoljih z manj strogimi
regulativnimi zahtevami;
• negativen vpliv na vlaganja v trajnostne projekte – če bi bile družbe prisiljene nameniti več
sredstev za pokrivanje stroškov emisij, bi lahko ostalo manj sredstev za investicije
nizkoogljične tehnologije.
V okviru registra tveganj je družba ocenila izpostavljenost in občutljivost svojih sredstev in poslovnih
dejavnosti na prehodnostna tveganja, povezana s prehodom v nizkoogljično gospodarstvo. Posebna
pozornost je bila namenjena političnim in pravnim odločitvam, povezanim z zmanjševanjem emisij
toplogrednih plinov, ter zahtevam ključnih kupcev glede okoljskih meril.
Družba je ocenila, da so njene dejavnosti izpostavljene prehodnostnim tveganjem, ki izhajajo iz
zaostrovanja regulative na področju emisij CO₂ ekvivalenta ter iz tržnih zahtev po razogljičenju
dobavnih verig.
Na tej podlagi je družba ocenila občutljivost svojih sredstev in dejavnosti na prehodnostne dogodke
ob upoštevanju verjetnosti pojava, razsežnosti vpliva in pričakovanega trajanja, rezultati pa so
vključeni v register tveganj in nadaljnje strateško načrtovanje.
Družba je pri opredelitvi dogodkov v zvezi s prehodom in oceno izpostavljenosti prepoznala tveganja
na podlagi podnebnih scenarijev in nevarnosti po scenariju SPP1–1.9. Na podlagi tega scenarija je
družba prepoznala prehodnostna tveganja, ocenila njihovo razsežnost ter vpliv.
V okviru priprave trajnostne strategije je družba prepoznala nekatera sredstva in dejavnosti, ki niso
v celoti združljiva s prehodom na podnebno nevtralno gospodarstvo do leta 2050, kot to predvideva
podnebna politika EU. Trenutno največjo oviro predstavljajo:
104
• uporaba zemeljskega plina kot ključnega energenta za procese z visoko temperaturo, ki ga
bo dolgoročno težko nadomestiti z brezogljičnimi viri brez večjih tehnoloških ali
infrastrukturnih sprememb;
• procesne emisije CO₂ iz proizvodnje titanovega dioksida, ki so posledica kemijske reakcije in
jih z obstoječimi tehnologijami ni mogoče enostavno preprečiti ali zajeti.
Ta sredstva in povezane dejavnosti so trenutno v neskladju z dolgoročnimi cilji podnebne nevtralnosti
in bi zahtevala precejšna vlaganja v alternativne tehnologije ali ogljično zajemanje, ki pa v družbi
zaenkrat še niso konkretno načrtovana.
Družba je sicer opredelila in že izvaja nekatere ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti in
zmanjševanje emisij, vendar ti ukrepi ne zadostujejo za popolno uskladitev s scenarijem 1,5  °C ali
nevtralnostjo do leta 2050. Celovit pregled vseh sredstev in dejavnosti z vidika združljivosti s cilji
razogljičenja je načrtovan v okviru priprave prehodnega načrta do leta 2027.
Poleg uporabe zemeljskega plina in procesnih emisij predstavlja izziv tudi dostop do električne
energije iz obnovljivih virov. Čeprav si družba prizadeva za zmanjšanje deleža posrednih emisij
(obseg 2), je njegova odvisnost od elektroenergetskega sistema Republike Slovenije ključna
omejitev. Trenutno v omrežju ni dovolj razpoložljive zelene električne energije, da bi omogočila
prehod na 100  % brezogljične vire. Zato je dolgoročna uskladitev z nevtralnostjo pogojena z
razvojem državne infrastrukture in investicijami v obnovljive vire na ravni sistema.
Tudi zaradi tega družba še ni opredelila vseh ukrepov za dosego podnebne nevtralnosti, a aktivno
spremlja razvoj zakonodaje, možnosti dolgoročnega nakupa OVE iz slovenskih virov ter potenciale
za lastne proizvodne zmogljivosti obnovljivih virov energije.
Uporabljeni podnebni scenariji so bili v letu 2023 vključeni v pripravo poslovne strategije za obdobje
2024–2028, kar vključuje tudi povezavo z računovodskimi izkazi. V računovodskih postavkah za leto
2025 so vplivi podnebnih scenarijev bili posredno upoštevani preko:
• predvidenih investicij v zmanjšanje emisij (CAPEX), ki so vključene v postavko osnovna
sredstva,
• ocen stroškov energije, ki na podlagi razpoložljivih informacij niso zahtevale bistvenih
sprememb,
• brezplačno pridobljenih emisijskih kuponov (družba bo še naprej neto prejemnica do leta
2030), kar pomeni, da iz tega naslova ni predvidenih poslovnih odhodkov.
V letu 2025 ni bilo izvedenih oslabitev sredstev ali sprememb ocen življenjske dobe, ki bi bile
neposredno posledica prepoznanih podnebnih tveganj. Na podlagi izvedenih analiz trenutno niso
pričakovani bistveni vplivi podnebnih sprememb (glej poglavje 25 Vpliv podnebnih sprememb na
računovodske izkaze v računovodskem delu poročila).
105
5.2.2.4 [E1-1] Načrt za prehod za blažitev podnebnih sprememb
Družba je prepoznala podnebne spremembe kot pomembno področje in je v duhu blaženja podnebnih
sprememb pričela z zmanjševanjem emisij toplogrednih plinov. Namen družbe je izboljšati
učinkovitost rabe energije, zmanjšati ogljični odtis in povečati delež uporabe obnovljivih virov
energije.
V skladu s tem si je zastavila načrt v sklopu trajnostne strategije, ki opredeljuje strateške cilje in
jasne ukrepe do leta 2030 z jasnimi roki in finančno oceno CAPEX. Trajnost je tudi eden izmed glavnih
strateških stebrov v petletni poslovni strategiji od leta 2024 do 2028.
Trenutno še ni vzpostavljen načrt za prehod v skladu z zahtevami standarda ESRS E1. Kljub temu je
družba že sprejela določene ukrepe na področju zmanjševanja emisij ter trajnostnih naložb, ki se že
izvajajo.. Poleg tega je bila v letu 2024 sprejeta celovita trajnostna strategija, ki vključuje strateške
cilje razogljičenja, opredeljene ukrepe, časovne roke in predvidene investicije, vendar pa ta strategija
še ne predstavlja formaliziranega »načrta za prehod« po opredelitvi v ESRS E1.
Vzpostavitev ustreznega načrta za prehod, skladnega z zahtevami ESRS E1, je pri družbi načrtovana
najkasneje do konca leta 2027, s čimer bo zagotovljena usklajenost z zakonodajnimi zahtevami ter
dolgoročnimi cilji razogljičenja.
Cilji niso združljivi z zahtevami z omejevanjem globalnega segrevanja na 1,5 °C v skladu s Pariškim
sporazumom. Krovna zaveza družbe je stremeti k ničogljični družbi do leta 2050, z ukrepi pa se bo
opredelila po letu 2030. Podrobnejša razlaga se nahaja v poglavju [SBM-1].
Družba si je zastavila ključni cilj zmanjšanja celotnega ogljičnega odtisa za 10 % do leta 2030 glede
na leto 2021. Za dosego cilja so opredeljeni ključni ukrepi razogljičenja v vseh treh obsegih emisij in
so vidni v poglavju [E1-3] Ukrepi in sredstva v zvezi s politikami podnebnih sprememb. Ključni vzvodi
za razogljičenje bodo predvsem na področju obnovljivih virov energije in ukrepov učinkovite rabe
energije. Družba je v letu 2025 izvedla tudi preračun ogljičnega odtisa obsega 3 in na tem področju
prepoznala priložnosti razogljičenja tudi v vrednosti verigi. Določene ukrepe je že prepoznala, ostale
pa bo z dobavitelji naslavljala v prihodnjih letih.
Slika 8: Zmanjšanje emisij CO
2
obsega 1,2 in 3 do leta 2030 po lokacijski metodi 73k ton TiO
2
106
Družba bo za načrt prehoda do leta 2030 namenila približno 25 mio EUR. Od tega je bilo do konca
leta 2025 že realiziranih vlaganj v višini 2.545.599 EUR.
5.2.2.4.1 Kvalitativna ocena vezanih emisij TGP iz ključnih sredstev
Največji delež neposrednih emisij, povezanih z uporabo zemeljskega plina, izhaja iz dveh
kalcinacijskih peči ter sušilnikov. Te naprave skupaj povzročijo 26.181 ton CO₂e letno, kar
predstavlja približno 9,5 % vseh emisij družbe (276.741 ton CO₂e) v letu 2025.
Poraba zemeljskega plina je znotraj te skupine sredstev koncentrirana predvsem v dveh
kalcinacijskih pečeh (približno 70 % porabe plina). Peči so že amortizirane, vendar se redno
tehnološko obnavljajo in imajo ocenjeno preostalo življenjsko dobo več kot 20 let. Za proces
kalcinacije trenutno ne obstaja tehnološko ustrezna nizkoogljična alternativa, ki bi omogočala
enakovredno kakovost proizvodnje. To pomeni določeno stopnjo vezanosti emisij v srednjeročnem
obdobju.
Kljub temu je njihov relativni delež v skupnih emisijah družbe omejen, zato ta sredstva ne
predstavljajo ključnega omejitvenega dejavnika za doseganje dolgoročnih ciljev zmanjšanja emisij
na ravni celotne družbe.
Za sušilnike obstajajo tehnološke možnosti elektrifikacije ali prehoda na parne sisteme, vendar
trenutne razmere na energetskem trgu (razmerje med ceno električne energije in zemeljskega plina)
takšne investicije ekonomsko omejujejo.
Družba vezane emisije iz teh sredstev obravnava kot obvladljivo prehodno tveganje, povezano
predvsem z regulativnim okoljem (npr. EU ETS) ter razvojem cen energentov. Upravljanje tveganja
vključuje nenehno izboljševanje energetske učinkovitosti, tehnološke nadgradnje in spremljanje
razvoja alternativnih rešitev.
Družba razkriva cilje in načrte, povezane z uskladitvijo svojih gospodarskih dejavnosti in naložb z
merili iz Delegirane uredbe Komisije 2021/2139, vključno z naložbami v osnovna in obratna sredstva,
v poglavju Poročilo o okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnostih in naložbah. Deloma so izvedene
in načrtovane naložbe opisane tudi v poglavju Izvedene in načrtovane investicije.
Glede na Delegirano uredbo komisije (EU) 2020/1818, člen 12(1), točke (d) do (g) je družba
izključena iz referenčnih vrednosti EU.
Poslovna strategija družbe je zasnovana za obdobje 2024–2028 in vključuje ključne razvojne
usmeritve družbe. Že v letu 2023 smo pričeli z oblikovanjem trajnostne strategije, pri čemer smo
upoštevali tudi ukrepe za prilagajanje in blaženje podnebnih sprememb. Ta strategija je bila že v
začetni fazi tesno povezana s finančnim načrtovanjem, saj so bili ključni trajnostni ukrepi vključeni
v finančne projekcije in investicijske načrte družbe.
Ko smo leta 2024 trajnostno strategijo formalno sprejeli, je bila odobrena s strani Uprave in
Nadzornega organa. Kljub temu finančni del strategije ni doživel bistvenih sprememb, saj je bil
trajnostni prehod že predhodno vključen v finančne načrte družbe.
Trajnost predstavlja enega izmed ključnih stebrov celotne poslovne strategije, kar zagotavlja močno
povezavo med obema dokumentoma. Posledično trajnostna strategija ne deluje kot ločen sklop
aktivnosti, temveč celovito podpira splošne poslovne cilje družbe, vključno z dolgoročno
konkurenčnostjo, zmanjšanjem okoljskega vpliva in optimizacijo stroškov s trajnostnimi rešitvami.
107
5.2.2.4.2 Napredek družbe pri izvajanju načrta za prehod
Čeprav družba še nima formalno vzpostavljenega načrta za prehod v skladu z zahtevami ESRS, že
izvaja ukrepe, ki predstavljajo temelj za prehod v nizkoogljično gospodarstvo. Med ključnimi
izvedenimi aktivnostmi so:
• sprejem trajnostne strategije, ki vključuje cilje zmanjševanja emisij, ukrepe in okvirne
investicije;
• identifikacija emisij obsega 1, 2 in 3 ter ponovni izračun za zagotovitev primerljivosti s
poročevalskim letom;
• začetne energetske in tehnološke izboljšave, ki zmanjšujejo ogljični odtis.
Celovit načrt za prehod bo vzpostavljen do konca leta 2027, pri čemer se izvedeni ukrepi opisani za
leto 2024 in 2025, štejejo kot napredek pri njegovi postopni implementaciji. Formalni prehodni načrt
bo po pripravi predložen v odobritev Upravi, Nadzornemu svetu in revizijski komisiji družbe.
5.2.2.4.3 Organizacijski ukrepi glede varčne in učinkovite rabe energije
V letu 2025 smo nadaljevali z ozaveščanjem glede učinkovite rabe energije. To vključuje:
• motivacijo zaposlenih;
• podajanje informacij o karakteristikah rabe energije za vse zaposlene;
• izvajanje in spremljanje mehkih ukrepov, kot so:
o pravilno osvetljevanje ob upoštevanju dnevne svetlobe;
o ugašanje luči v prostorih, kadar niso v uporabi;
o ugašanje delovnih sredstev in akumuliranje delovanja v krajše časovno obdobje;
o uvajanje pravilne regulacije temperature in spremljanje vrednosti;
o pravilna uporaba naprav in delovne opreme;
o sistem hitrega javljanja napak (mesta puščanja zraka/vode, servisi naprav idr.).
To se izvaja preko članov energetskega tima, ki v svojih delovnih sredinah skrbijo za izvajanje
navedenih ukrepov.
Aprila 2024 smo v PE Kemija Mozirje zgradili sistem za upravljanje z energijo (EMS). To bo omogočilo
doseganje dodatnih prihrankov v tej poslovni enoti. Ocenjen prihranek naj bi na leto znašal (podatek
iz EP):≈ 3 % porabe električne energije, toplote in pitne vode. Ta sistem se je v letu 2025 nadgrajeval
in bo dokončan do aprila 2026. Na lokaciji družbe v Celju se izvaja projekt prenove centralnega
nadzornega sistema, ki vključuje tudi vzpostavitev energetskega menedžmenta. Aktivnost je v
izvajanju.
Z izvajanjem organizacijskih ukrepov tako nanesejo skupni možni prihranki približno 1.249 MWh/leto
(podatki iz EP 2021). Emisije CO
2
se zmanjšajo za 144 ton zaradi električne energije (uporabljen
emisijski faktor za električno energijo 0,278 t CO
2
/MWh) ter 149 ton zaradi zemeljskega plina
(uporabljen emisijski faktor za zemeljski plin 0,205 t CO
2
/MWh), skupaj torej za približno 290 ton
CO
2
letno. Kvantitativnih podatkov ni mogoče dokazati, ker niso merjeni, ampak gre za sklepanje na
podlagi strokovne ocene.
108
Tabela 36: Investicijski ukrepi za postopno implementacijo načrta za prehod.
Strateški
cilj
Vrsta ukrepov in
ključnih aktivnosti
Leto
Vrsta
energenta
Predviden
energetski
prihranek
(MWh)
Emisije
TGP
(t CO
2
ekv)
Realizacija
2025
(MWh)
Realizacija
Emisije
TGP
(t CO
2
ekv)
Opomba
Učinkovita
raba
energije in
zniževanje
ogljičnega
odtisa
obsega 1 in
2
Zamenjava starih
elektromotorjev z
energetsko učinkovitimi
en. razreda IE3
2030
EE
2280
633
203
56
V letu 2025 je
bilo menjano
37 EM,
prihranek
znaša 203
MWh
Obnova dotrajane
razsvetljave – menjava
z LED svetili
2030
EE
864
240
108
30
V letu 2025 je
bilo
zamenjano
360 kosov
luči, dosežen
prihranek 108
MWh
Zamenjava črpalk za
kond. vode
Schnackenberg (M273,
M274; M275)
Optimizacija
tehnoloških postrojenj
2025
EE
753
209
752
209
Vse črpalke
so bile
zamenjane
konec leta
2024.
Izračunan
letni prihranek
znaša 752
MWh.
Modifikacija
kompresorske postaje
8,5 bar
2024
EE
3000
833
1.403
390
Izvedeno
26.11.2024,
dosežen
prihranek v
letu 2025
znaša 1.403
MWh.
Vzpostavitev
obnovljivih
virov
energije in
zniževanje
ogljičnega
odtisa
obsega 2
Postavitev sončnih
elektrarn
2024
EE
7150
1985
6.966
1.936
Sončne
elektrarne so
bile zgrajene
do 23. 7.
2024. V letu
2025 so
proizvedle
6.966 MWh
električne
energije
Skupna moč do sedaj nameščenih sončnih elektrarn znaša 7,093 MWp. Večina proizvedene energije
se porabi za lastne potrebe. S to energijo namreč pomembno zmanjšujemo izpuste CO
2
. Predvidena
letna proizvodnja na podlagi instalirane moči znaša 7.507,500 MWh. V ukrepih OVE pa je bila
predvidena letna proizvodnja 7.150 MWh.
5.2.2.5 [E1-2] Politike, povezane z blažitvijo podnebnih sprememb in
prilagajanjem nanje
Družba je na podlagi ocene dvojne pomembnosti prepoznala podnebne spremembe kot pomembno
trajnostno področje ter sprejela naslednje politike:
• Politiko blaženja podnebnih sprememb
• Politiko prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo
• Politiko prilagajanja podnebnim spremembam
Politike določajo okvir za upravljanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih :
• z emisijami toplogrednih plinov (obseg 1, 2 in 3),
• z energetsko intenzivnostjo proizvodnje,
• s prehodnimi tveganji (regulativa, cena energije;…),
• s fizičnimi tveganji (suše, poplave, ekstremni vremenski dogodki),
• s priložnostmi za tehnološko modernizacijo in nizkoogljične produkte.
109
Politike veljajo za vse dejavnosti družbe in so integrirane v poslovno strategijo 2024–2028 ter
trajnostno strategijo do leta 2030. Uprava je odgovorna za njihovo izvajanje, zagotavljanje virov ter
nadzor nad doseganjem ciljev. Politike blaženja in prilagajanja so neposredno povezane z registrom
s podnebjem povezanih vplivov, tveganj in priložnosti ter se uporabljajo kot podlaga za njihovo
upravljanje in spremljanje.
Družba blaženje podnebnih sprememb obravnava sistematično s pomočjo:
1. Ciljev
• Zmanjšanje celotnega ogljičnega odtisa za 10 % do leta 2030 glede na leto 2021.
• Zmanjšanje specifične porabe električne energije za 12 % in zemeljskega plina za 19 %.
• Preprečitev nastanka 10.400 t CO₂ ekv. z ukrepi učinkovite rabe energije.
• Postopno zmanjševanje emisij v vseh obsegih (1, 2 in 3).
2. Ključnih ukrepov
• Optimizacija tehnoloških postopkov.
• Zamenjava energetsko neučinkovite opreme.
• Nadgradnja sistema ISO 50001.
• Nakup nizkoogljične električne energije in potrdil o izvoru.
• LCA analize ključnih proizvodov.
• Sodelovanje z dobavitelji za zmanjšanje emisij obsega 3.
3. Napredek se spremlja s KPI:
• ogljični odtis (t CO₂ ekv., letno),
• specifična poraba energije (kWh/t proizvoda, mesečno),
• delež obnovljivih virov (% letno).
Družba obravnava fizična podnebna tveganja s posebno politiko prilagajanja podnebnim
spremembam.
1. Cilji
• Zmanjšanje odvisnosti od vodotoka Hudinja z uporabo alternativnega vira do leta 2028.
• Zmanjšanje porabe tehnološke vode za 20 % do leta 2028.
• Redne ocene fizičnih tveganj in scenarijske analize.
2. Ukrepi
• Izgradnja sistema za uporabo odpadne vode iz CČN Tremerje.
• Monitoring stabilnosti pregrad (Bukovžlak, Za Travnikom).
• Sistem zgodnjega opozarjanja in načrt neprekinjenega poslovanja.
• Sodelovanje z drugimi strokovnimi institucijami.
3. Napredek se spremlja v okviru letnega vodstvenega pregleda.
Energetska učinkovitost je osrednji steber politike blaženja:
• sistematično upravljanje z energijo po ISO 50001,
• optimizacija procesov,
• energetsko učinkoviti elektromotorji, kompresorji in razsvetljava,
• mesečno spremljanje specifične porabe energije.
Energetski tim deluje kot strokovno telo za identifikacijo in izvedbo ukrepov. Standard ISO 50001 je
močno povezan z vsemi omenjenimi politikami, saj je osredotočen na sistematično upravljanje
energije, kar ima neposreden vpliv na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov (TGP), prilagajanje
podnebnim spremembam, energetsko učinkovitost in uporabo obnovljivih virov energije.
Družba povečuje delež energije iz obnovljivih in nizkoogljičnih virov:
• povečanje lastne proizvodnje energije iz OVE,
• cilj 19 % OVE v skupni porabi električne energije,
110
• nakup brezogljične električne energije,
• investicije v razogljičenje v višini 25 mio EUR do leta 2030.
Finančna služba zagotavlja vključitev investicij v finančne načrte podjetja.
Podnebne politike so:
• potrjene s strani Uprave,
• integrirane v investicijsko odločanje,
• predmet rednih vodstvenih pregledov,
• vključene v letno trajnostno poročanje.
Politike so bile sprejete leta 2025 in se redno pregledujejo (letno oziroma najmanj vsakih pet let,
odvisno od politike) in posodabljajo ob spremembah zakonodaje ali strateških prioritet.
Politika uvajanja energije iz obnovljivih virov ni bila vzpostavljena kot samostojen dokument, ker so
cilji, ukrepi in spremljanje na področju OVE v celoti vključeni v Politiko blaženja podnebnih sprememb
in Politiko prehoda na podnebno nevtralno gospodarstvo. Kjer je relevantno, se politike nanašajo tudi
na dobavno verigo družbe.
Podnebne politike potrjuje Uprava družbe, Nadzorni svet pa v okviru svojih nadzornih pristojnosti
spremlja njihovo izvajanje ter obravnava napredek pri doseganju ciljev razogljičenja in upravljanju
podnebnih tveganj.
5.2.2.6 [E1-3] Ukrepi in sredstva v zvezi s politikami podnebnih
sprememb
Ukrepi izhajajo iz trajnostne strategije družbe in so bili določeni na podlagi analize emisijskih virov
in ocenjene izvedljivosti tehničnih, procesnih in organizacijskih izboljšav ter odražajo pričakovano
usmeritev prihodnje podnebne politike družbe. Vključujejo cilje po obsegu emisij (1, 2), časovnice,
pričakovane prihranke emisij in pripadajoče potrebne investicije.
Tabela 37: Pregled ukrepov in ključnih aktivnosti za znižanje emisij CO
2
ekvivalent
Strateški cilj
Vrsta ukrepov in
ključnih aktivnosti
Leto/Stat
us
Vrsta energenta
Energets
ki
prihrane
k
(MWh)
Zmanjšanje
emisij TGP
(t CO
2
ekv.)
Investicija
v EUR
Zniževanje
ogljičnega odtisa
obsega 1 in 2
Zamenjava starih
elektromotorjev z
energetsko učinkovitimi
en. razreda IE3
2030
V
izvajanju
EE
2.280
633
620.000
S pomočjo URE
preprečiti 10.400
t CO
2
ekv.
Zamenjava dveh starih
transformatorjev v TP
7–10 Nevtralizacija
Izvedeno
v letu
2024
EE
53
15
102.132
Obnova dotrajane
razsvetljave–menjava z
LED svetili
2030
V
izvajanju
EE
864
240
440.000
Zamenjava
kompresorjev z
energetsko učinkovitimi
2030
V
izvajanju
EE
2.650
736
1.985.000
Optimizacija
obstoječega parovoda–
2023
Izvedeno
v letu
2023
ZP
9.486
1.942
162.742
Zamenjava toplotnega
izmenjevalca na kislini
IT2– leto 2023
Izvedeno
v letu
2023
brez energetskega prihranka,
obratovalna varnost
/
/
137.539
Zamenjava starega
ventilatorja na kislini, ki
bo frekvenčno reguliran
2030
EE
2.000
555
1.300.000
111
Zamenjava črpalk za
kond. vode
Schnackenberg (M273,
M274; M275)
Optimizacija
tehnoloških postrojenj
2025
Izvedeno
EE
753
209
308.682
Zamenjava glavnih
črpalk na hladilnem
stolpu (priprava vode)
(Optimizacija
tehnoloških postrojenj)
2025
V
izvajanju
EE
297
82
180.000
Ugašanje delovnih
sredstev in
akumuliranje delovanja
v krajšem časovnem
obdobju z isto močjo
2030
EE
5.000
1.388
500.000
Optimizacija
predsušenja
(zamenjava ZP s paro)
Izvedeno
v letu
2023
ZP
5.500
1.126
507.563
Kalcinirka predgrevanja
sekundarnega zraka
(3−5 % celotne porabe
plina do leta 2028)
2028
ZP
8.000
1.638
500.000
Energetska učinkovitost
Podaljševanje časa
med posameznimi
remonti na kislini iz
enega leta na leto in
pol
2030
ZP
4.800
982
0
Modifikacija
kompresorske postaje
8,5 bar
Izvedeno
v letu
2024
EE
3.000
833
93.167
Povečanje
proizvodnje OVE
do 19 % skupne
porabe EE in
zniževanje
ogljičnega odtisa
obsega 2
Postavitev sončne
elektrarne na stavbi
Polimerov in Valjarne
Izvedeno
v letu
2022
EE
1.650
458
957.448
Postavitev sončnih
elektrarn na območjih:
KC, Kemija Mozirje,
Grafika, Jedilnica, hala
A
Izvedeno
v letu
2023
EE
2.100
583
1.822.061
Postavitev sončnih
elektrarn: del stavbe
Marketinga, Transport,
večnamenski prostori,
Energetika in
vzdrževanje hala B
Izvedeno
v letu
2024
EE
2.100
583
1.220.134
Streha Marketinga
Izvedeno
v letu
2024
EE
1.300
361
786.643
Vgradnja baterijskega
hranilnika EE
2030
V
izvajanju
brez energetskega prihranka,
finančni prihranek
/
/
3.900.000
Nakup brezogljične in
nizkoogljične električne
energije (tržna metoda)
2030
V
izvajanju
77.000
84.300
115.000
Vgradnja parne turbine
za proizvodnjo
električne energije
2026
V
izvajanju
EE
17.000
4.719
9.500.000
Zniževanje
ogljičnega odtisa
obsega 3 v
vrednostni verigi
Pomoč dobaviteljem pri
prehodu na tehnologije
z nižjim ogljičnim
odtisom
2030
45.000
0
Prevoz tovora z
ladijskim prevozom z
nižjim ogljičnim odtisom
2030
4.800
0
Prevoz tovora v
cestnem prometu z
vozili na obnovljive vire
energije
2030
2.200
0
Skupaj
25.138.111
112
V okviru ocene fizičnih podnebnih tveganj je družba prepoznala povečano verjetnost ekstremnih
padavin zaradi podnebnih sprememb, ki lahko povzročijo intenziven površinski odtok, erozijo brežin
ter povečano tveganje destabilizacije oziroma porušitve pregrad na Napravi za odstranjevanje
odpadkov Za Travnikom.
Trenutno se prilagoditveni ukrepi osredotočajo predvsem na inženirske in tehnološke rešitve zaradi
narave proizvodnega procesa in industrijske lokacije.
V letu 2025 družba ni sprejela novih ključnih ukrepov na področju podnebnih sprememb. Nadaljevalo
se je izvajanje ukrepov, opredeljenih v okviru trajnostne strategije in prepoznanih ukrepov do leta
2030, ki so usmerjeni v izboljšanje energetske učinkovitosti, povečanje deleža obnovljivih virov
energije ter postopno znižanje emisijske intenzivnosti proizvodnje.
Ukrepi in status so vidni v Tabeli 38 in se primarno nanašajo na lastno proizvodnjo in na nižji del
vrednostne verige. Ukrepi so vključeni v investicijski cikel 2024 – 2028. V letu 2025 ni bilo
identificiranih pomembnih odstopanj, ki bi zahtevala sprejem dodatnih popravnih ukrepov.
Tabela 38: Predvideni ukrepi in ključne aktivnosti za znižanje emisij CO
2
ekv. načrtovano za leto 2025
Strateški
cilj
Vrsta ukrepov
in ključnih
aktivnosti
Leto
Vrsta
energenta
Predviden
energetski
prihranek
(MWh)
Emisije
TGP
(t CO
2
ekv)
Realizacija
2025
(MWh)
Realizacija
emisije
TGP
(t CO
2
ekv)
Opomba
Status
Učinkovita
raba
energije in
zniževanje
ogljičnega
odtisa
obsega 1
in 2
Zamenjava
starih
elektromotorjev
z energetsko
učinkovitimi en.
razreda IE3
2030
EE
2280
633
203
56
V letu 2025 je
bilo
zamenjano 37
EM. Letni
prihranek
znaša 203
MWh.
Obnova
dotrajane
razsvetljave –
zamenjava z
LED svetili
2030
EE
864
240
108
30
V letu 2025 je
bilo
zamenjano
360 kosov luči.
Letni prihranek
znaša 108
MWh.
Zamenjava
črpalk za kond.
vode
Schnackenberg
(M273, M274;
M275)
Optimizacija
tehnoloških
postrojenj
2025
EE
753
209
752
209
Vse črpalke so
bile
zamenjane ob
koncu leta
2024.
Izračunan letni
prihranek
znaša 752
MWh.
Zamenjava
glavnih črpalk
na hladilnem
stolpu (priprava
vode)
(Optimizacija
tehnoloških
postrojenj)
2025
EE
297
82
/
/
V izvajanju.
Ukrepe za zniževanje emisij bomo izvedli z lastnimi kadri in z lastnimi finančnimi sredstvi.
Vlaganja v osnovna sredstva so upoštevana v bilanci stanja na dan 31. 12. 2025 v postavki
opredmetena osnovna sredstva. Vplivi na OPEX preko obračunane amortizacije pa v izkazu
poslovnega izida za leto 2025 z dnem usposobitve sredstev za uporabo. Vsi ostali vplivi za prihodnja
obdobja so upoštevani v projekciji računovodskih izkazov za obdobje 2024 - 2028, in sicer skladno
s petletno strategijo družbe za obdobje 2024 - 2028.
Sredstva, ki so bila nabavljena do leta 2024 in leta 2025, so prenesena v uporabo in na dan 31. 12.
2025 niso v izgradnji.
113
Vlaganja v osnovna sredstva, namenjena izvajanju ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih
plinov, so upoštevana v bilanci stanja na dan 31. 12. 2025 v postavki Opredmetena osnovna sredstva
(i).
Pri tem se vpliv na poslovni izid za leto 2025 odraža prek obračunane amortizacije sredstev, ki so
bila usposobljena za uporabo v tem letu.
Povezava z zahtevami iz Delegirane uredbe (EU) 2021/2178 (ii, iii):
• Zneski teh vlaganj so bili vključeni tudi v taksonomsko razkritje CAPEX kot delno
taksonomsko sprejemljivi ukrepi, predvsem na področju energetske učinkovitosti in prehoda
na OVE.
• Preračun deleža taksonomsko skladnega CAPEX v letu 2025 je znašal npr. 1,34 % vseh
investicij v osnovna sredstva.
• Ukrepi in vlaganja so usklajeni z notranjim načrtom investicij, ki je sestavni del petletne
strategije 2024–2028, in s predhodno izvedeno analizo potreb po razogljičenju.
Sredstva, nabavljena do vključno leta 2025, so bila do 31. 12. 2025 usposobljena za uporabo, zato
niso več prikazana kot nedokončana investicija. Vplivi preostalih (načrtovanih) vlaganj na OPEX se
bodo odražali v prihodnjih letih skladno s časovno dinamiko amortizacije in predvidenim začetkom
obratovanja posameznih naprav.
Vlaganja v osnovna in obratna sredstva, povezana z ukrepi za zmanjševanje emisij TGP, so vključena
v bilanco stanja na dan 31. 12. 2025 in prav tako v petletni strateški investicijski načrt, ki spremlja
izvajanje sprejete trajnostne strategije.
Del teh vlaganj je bil ocenjen tudi glede na zahteve Delegirane uredbe (EU) 2021/2178 za poročanje
o taksonomski skladnosti. Družba je v okviru CAPEX-a opredelila naslednje kazalnike uspešnosti
vlaganj, ki so taksonomsko sprejemljiva:
• prevoz z električnimi avtomobili 1,34 %.
Podatki temeljijo na klasifikaciji dejavnosti po Uredbi 2020/852 in analizah skladnosti posameznih
investicij z ustreznimi tehničnimi merili in minimalnimi zaščitnimi ukrepi.
Taksonomski CAPEX za leto 2025 je bil vključen v razkritja tega poročila v poglavju 5.2 Okoljske
informacije.
V okviru izvajanja sprejetih in načrtovanih ukrepov razogljičenja je družba oblikovala strateški načrt
naložb v osnovna sredstva, ki vključuje časovno in vsebinsko opredeljene investicije za obdobje
2024–2028. Naložbe so na sledečih področjih:
• energetske učinkovitosti,
• proizvodnje energije iz obnovljivih virov,
• zamenjave opreme z nižjimi emisijami.
Del teh vlaganj je bil ocenjen kot taksonomsko skladen, drugi del pa kot potencialno skladen z
zahtevami Delegirane uredbe (EU) 2021/2139.
Skupna vrednost naložb v osnovna sredstva, vezanih na razogljičenje, za obdobje 2024–2028 znaša
25.138.111 EUR, od tega je 2.202.076 EUR že vključenih v letni obračun 2024 in 343.523 EUR v
letni obračun 2025. Del teh sredstev je opredeljen v taksonomskem poročilu za CAPEX v tabeli 26.j.
Načrtovane naložbe neposredno podpirajo izvajanje ukrepov razogljičenja in prispevajo k doseganju
ciljev zmanjšanja emisij TGP, določenih v trajnostni strategiji družbe do leta 2030.
114
5.2.2.7 [E1-4] Cilji, povezani z blažitvijo podnebnih sprememb in
prilagajanjem nanje
Za doseganje krovne zaveze smo v strategiji določili cilje za kratkoročno obdobje (leto 2025),
srednjeročno obdobje (obdobje 3 let, od 1. 1. 2026 do 31. 12. 2028) in dolgoročno obdobje (od 1.
1. 2029 do 31. 12. 2030).
Družba je ključne deležnike vključevala v presojo dvojne pomembnosti ter v postopke identifikacije
IRO, kar je prispevalo k razumevanju pričakovanj glede razogljičenja in prehoda v nizkoogljično
gospodarstvo. Deležniki niso bili neposredno vključeni v določanje konkretnih numeričnih podnebnih
ciljev (npr. izbiro ciljnih odstotkov zmanjšanja emisij). Ciljne vrednosti so bile določene na podlagi
interne strokovne presoje, ob upoštevanju rezultatov IRO, razpoložljivih tehnoloških možnosti,
energetskih in infrastrukturnih omejitev ter regulativnega okvira. Vključevanje deležnikov je tako
potekalo posredno (prek IRO in strategije), ne pa kot neposreden vhod v nastavitev ciljnih vrednosti.
Krovna zaveza družbe je stremeti k temu, da bi postali nič-ogljična družba do leta 2050.
Cilji družbe, ki se nanašajo na celotno dejavnost družbe in vključujejo vse operativne lokacije pod
operativnim nadzorom družbe so oblikovani na podlagi dostopnih informacij, strokovnega znanja in
izkušenj ter upoštevajo aktualne trende in najboljše prakse na področju trajnosti. Zavedamo se, da
se metodologije in znanstvena dognanja na tem področju nenehno razvijajo, zato bomo cilje redno
revidirali in nadgrajevali v skladu z novimi spoznanji ter razpoložljivimi podatki.
Cilji za blaženje podnebnih sprememb do leta 2030 so predstavljeni v Tabeli 39.
Tabela 39: Pregled strateških ciljev blaženja podnebnih sprememb do leta 2030
1. strateški cilj blaženja podnebnih sprememb:
Znižati celotni ogljični odtis po lokacijski metodi za 10 %
2. strateški cilj blaženja podnebnih sprememb:
Povečati proizvodnjo OVE do 19 % skupne porabe EE
3. strateški cilj blaženja podnebnih sprememb:
S pomočjo URE preprečiti 10.400 t CO
2
ekv.
4. strateški cilj blaženja podnebnih sprememb:
Znižanje specifične porabe električne energije za 12 %
5. strateški cilj blaženja podnebnih sprememb:
Znižanje specifične porabe zemeljskega plina za 19 %
6. strateški cilj blaženja podnebnih sprememb:
Znižanje emisij v prevozu za 36 %
Pri doseganju zastavljenih ciljev smo upoštevali povečanje rasti proizvodnje na celotnem portfelju
proizvodov. Na ključnem produktu, titanovem dioksidu TiO
2
, kar za 14 % pri skupni prodaji TiO
2
.
Tabela 40: Pregled znižanja emisij po lokacijski metodi do leta 2030.
Obseg (lokacijska metoda)
Emisije v t CO
2
ekv. V letu
2021
Odstotek razlike
Emisije t CO
2
ekv. v letu 2030
Obseg 1
78.763
+7 %
84.497
Obseg 2
28.015
- 25 %
20.976
Obseg 3
197.096
- 15 %
167.499
Skupaj
303.874
- 10 %
272.972
Tabela 41: Pregled znižanja emisij po tržni metodi do leta 2030.
Obseg (tržna metoda)
Emisije t CO
2
ekv. V letu 2021
Odstotek razlike
Emisije t CO
2
ekv. V letu 2030
Obseg 1
78.763
+ 7 %
84.497
Obseg 2
57.059
- 100 %
0
Obseg 3
197.096
- 15 %
167.499
Skupaj
332.918
-24 %
251.996
115
Projekcija emisij obsega 1 do leta 2030 ob upoštevanju načrtovane rasti proizvodnje in brez izvedbe
ukrepov energetske učinkovitosti bi znašala približno 89.497 t CO₂ ekv. Z izvedbo ukrepov učinkovite
rabe energije družba zmanjša emisije za približno 5.000 t CO₂ ekv. glede na scenarij brez ukrepov,
s čimer omeji rast absolutnih emisij na 84.497 t CO₂ ekv. Cilj za obseg 1 je tako opredeljen kot
zmanjšanje emisij glede na projekcijo brez ukrepov, ob hkratnem obvladovanju rasti emisij zaradi
širitve proizvodnje.
Ogljični odtis obsega 2 bo manjši za 25 % glede na leto 2021 po lokacijski metodi in manjši za 100%
po tržni metodi:
• zaradi vzpostavitve obnovljivih virov energije manjši za 15 %,
• zaradi učinkovite rabe električne energije manjši za 10 %,
• zaradi nakupa brezogljične in nizkoogljične električne energije bo ogljični odtis po tržni
metodi manjši za 75 %.
Ogljični odtis obsega 3 bo manjši za 15 % glede na leto 2021:
• zaradi zmanjšanja emisij kategorije 1 – nabava materiala in storitev za 13 %,
• zaradi zmanjšanja emisij kategorije 4 in 9 – transport in logistika za 2 %.
Za prilagajanje na podnebne spremembe smo vzpostavili strateška cilja:
• pretežno zmanjšanje črpanja vode iz vodotoka Hudinja z uporabo odpadne vode iz KČN
Tremerje po letu 2028,poraba tehnološke vode manjša za 20 % do leta 2028, s čimer se
bomo prilagajali na suše.
Z ukrepom zapolnjevanje Naprave za odstranjevanje odpadkov Za Travnikom do leta 2030 pa se
bomo prilagajali na močne padavine, ki bi lahko povzročile plazove in poplave na območju odlaganja
sadre.
5.2.2.7.1 Povezava med podnebnimi cilji ter upravljanjem prepoznanih tveganj
Podnebni cilji družbe predstavljajo ključni mehanizem za obvladovanje fizičnih in prehodnostnih
tveganj.
1. Prehodnostno tveganje – politične in pravne odločitve v povezavi z emisijami CO₂ (EU ETS,
regulativa)
Cilji zmanjšanja emisij obsega 1 in 2 ter povečanja deleža obnovljivih virov energije neposredno
zmanjšujejo izpostavljenost družbe tveganju višjih cen emisijskih kuponov in regulatornim
zaostritvam. Znižanje specifične porabe električne energije in zemeljskega plina zmanjšuje
stroškovno občutljivost na spremembe zakonodaje in cen ogljika ter omejuje rast preostalega
tveganja.
2. Prehodnostno tveganje – zahteve kupcev glede ogljične nevtralnosti
Cilji zmanjšanja emisij obsega 3 ter aktivnosti v dobavni verigi (zmanjšanje emisij nabave in
transporta) so mehanizem za ohranjanje konkurenčnosti in dostopa do trga. S tem družba zmanjšuje
tveganje izgube kupcev zaradi neizpolnjevanja okoljskih kriterijev.
3. Fizično tveganje – omejena dobava vode v sušnih obdobjih
Cilji zmanjšanja porabe tehnološke vode ter povečanje notranjih reciklov neposredno zmanjšujejo
izpostavljenost tveganju zmanjšane proizvodne kapacitete zaradi suše. Ti cilji predstavljajo
prilagoditveni mehanizem za kratkoročna fizična tveganja.
4. Fizično tveganje – močne padavine, plazovi in stabilnost pregrad
Cilji prilagajanja podnebnim spremembam (zmanjšanje črpanja vode, zapolnjevanje območja Za
Travnikom, investicije v stabilnost pregrad) predstavljajo dolgoročni ukrep za zmanjšanje
preostalega fizičnega tveganja, povezanega z ekstremnimi vremenskimi dogodki.
116
Tabela 42: Skupne emisije TGP, razčlenjene po obsegih 1 in 2 ter pomembnem obsegu 3
10
Ni bilo predmet negativnih zagotovil.
Emisije TGP
Izhodiščno
leto
2021
10
2024
2025
2028
2030
Letni cilj v %
/ izhodiščno leto
Izračun v
letu 2024
Popravek
izračuna
2025
Izračun v
letu 2024
Popravek
izračuna
2025
Izračun v
letu 2024
Popravek izračuna
2025
Emisije TGP obsega 1
Obseg 1
Bruto emisije TGP obsega 1 (t CO
2
ekv)
78.763
74.180
76.209
80.996
83.219
84.497
84.497
+0,8
+0,8
Obseg 1
Delež emisij TGP obsega 1 iz reguliranih sistemov trgovanja
z emisijami (v %)
/
/
/
/
/
/
/
/
0
Emisije TGP obsega 2
Obseg 2
Bruto lokacijske emisije TGP obsega 2 (t CO
2
ekv)
28.015
24.297
25.561
23.656
22.527
20.976
20.976
/
-2,8
Obseg 2
Bruto tržne emisije TGP obsega 2 (t CO
2
ekv)*
57.059
45.023
26.037
/
26.000
/
0
/
-11,1
Pomembnost emisije TGP obsega 3
Obseg 3
Skupne bruto posredne emisije TGP (t CO
2
ekv)
197.096
181.664
174.972
193.153
173.646
194.731
167.499
-0,1
-1,7
Obseg 3.1
Nakup materialov in storitev
155.125
141.857
131.417
152.022
136.670
153.264
131.950
-0,1
-1,7
Obseg 3.2
Nakup/postavitev osnovnih sredstev
2.609
2.735
3.989
2.557
2.298
2.578
2.209
-0,1
-1,7
Obseg 3.3
Aktivnosti povezane z energenti
9.522
9.103
8.084
9.332
8.389
9.408
8.066
-0,1
-1,7
Obseg 3.4
Prevoz in distribucija kupljenih izdelkov/ materialov
19.589
15.291
20.057
19.197
17.258
19.354
16.592
-0,1
-1,7
Obseg 3.5
Ravnanje z odpadki
169
79
231
165
149
167
143
-0,1
-1,7
Obseg 3.6
Službene poti
30
91
88
30
26
30
25
-0,1
-1,7
Obseg 3.7
Prevoz zaposlenih na delo in z dela
1.263
720
957
1.237
1.112
1.247
1.069
-0,1
-1,7
Obseg 3.9
Prevoz pri odpremi proizvodov
1.589
2.272
1.981
1.557
1.400
1.570
1.346
-0,1
-1,7
Obseg 3.10
Nadaljnja predelava proizvodov/storitev
7.174
9.485
8.141
7.030
6.320
7.088
6.076
-0,1
-1,7
Obseg 3.12
Ravnanje s proizvodi po koncu življenjske dobe
27
31
27
26
24
26
23
-0,4
-1,7
Emisijska intenzivnost emisij obsega 1 t CO₂e / t proizvoda
1,2
1,2
1,2
1,1
1,2
1,2
1,2
0
0
Emisijska intenzivnost emisij obsega 2 (lokacijske emisije) t CO₂e / t proizvoda
0,4
0,4
0,4
0,3
0,3
0,3
0,3
-2,8
-2,8
Emisijska intenzivnost emisij obsega 2 (tržne emisije) t CO₂e / t proizvoda
0,9
0,7
0,4
/
0,4
/
0
/
-100
Emisijska intenzivnost emisij obsega 3 t CO₂e / t proizvoda
3,1
2,9
2,8
2,7
2,4
2,7
2,3
-1,4
-2,8
Skupna emisijska intenzivnost t CO₂e / t proizvoda
4,8
4,6
4,4
4,2
3,9
4,1
3,7
-1,7
-2,5
117
Družba je določila bruto cilje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov (TGP), pri čemer ne vključuje
odvzemov TGP, ogljičnih dobropisov ali izognjenih emisij kot sredstva za doseganje teh ciljev.
Cilj zmanjšanja emisij do leta 2030 je opredeljen kot absolutni cilj na ravni celotnih emisij družbe
(obsegi 1, 2 in 3 skupaj). Za obseg 1 cilj ne predstavlja absolutnega zmanjšanja emisij, temveč
omejitev rasti emisij kljub načrtovanemu povečanju proizvodnje. Povečanje emisij obsega 1 za 7 %
do leta 2030 je posledica širitve proizvodnih kapacitet, pri čemer družba z ukrepi energetske
učinkovitosti omejuje rast emisij glede na scenarij brez ukrepov.
Zmanjšanje emisij obsega 2 in 3 pa predstavlja absolutno zmanjšanje glede na izhodiščno leto 2021.
Cilji se nanašajo na emisije naslednjih obsegov 1, 2 in 3. Vrste zajetih TGP vključujejo CO₂, N₂O in
CH₄, kar je skladno z evidenčnimi mejami TGP, opredeljenimi v skladu z razkritjem [E1-6].
Družba intenzitetne kazalnike uporablja kot podporni mehanizem spremljanja napredka, zlasti ob
pričakovani rasti proizvodnje. V letu 2021 je emisijska intenzivnost znašala 4,8 t CO₂e /t proizvoda.
V letu 2025 znaša 4,4 t CO₂e/t proizvoda, kar predstavlja spremembo za -8,3 % glede na izhodišče.
5.2.2.7.2 Spremembe ciljev, kazalnikov in metodologije v poročevalskem obdobju
V poročevalskem obdobju 2025 družba ni spreminjala podnebnih ciljev, sprejetih v okviru trajnostne
strategije, ni spreminjala obsega ciljev, evidenčnih mej ali zajetih kategorij emisij toplogrednih
plinov, ni spreminjala kazalnikov (KPI), ki se uporabljajo za spremljanje napredka pri doseganju
ciljev, ni izvedla ponovnega preračuna izhodiščnega leta 2021, ni uvedla bistvenih sprememb v
podatkovnih procesih ali notranjih kontrolah, povezanih s spremljanjem ciljev. Metodološka
posodobitev in preračun izhodiščnih vrednosti, izvedena v letu 2024 zaradi zamenjave orodja in baze
podatkov za izračun emisij TGP, ostajata v veljavi in se v letu 2025 uporabljata dosledno, brez
dodatnih sprememb.
5.2.2.7.3 Napredek pri doseganju ciljev
Družba napredek pri doseganju podnebnih ciljev spremlja letno na podlagi izračuna emisij TGP ter
energetskih kazalnikov. Spremljanje temelji na enaki metodologiji kot izhodiščno leto 2021.
Cilj –10 % skupnih emisij do leta 2030 (lokacijska metoda)
V letu 2025 znašajo skupne emisije 276.742 t CO₂ ekv., kar predstavlja spremembo za 8,9 % glede
na leto 2021. Trenutni trend je skladen z načrtovano potjo do leta 2030.
Cilj 19 % OVE
Delež OVE v letu 2025 znaša 5,1 %, kar pomeni napredek za 2,2 odstotnih točk glede na izhodišče.
Dinamika uvajanja OVE je skladna z načrtovano.
Cilj –12 % specifične porabe električne energije
Specifična poraba električne energije se je do leta 2025 povečala za 2,8 % glede na leto 2021. Trend
ni skladen. Vzrok za povečanje je v izvedbi remonta v jeseni 2025, kar je poslabšalo specifično
porabo Dodatni ukrepi niso potrebni.
Cilj – S pomočjo URE preprečiti 10.400 t CO₂ ekv.
S pomočjo URE smo do leta 2025 preprečili 1.183 t CO₂ ekv. Doseganje cilja je trenutno realno.
Cilj –19 % specifične porabe zemeljskega plina
Specifična poraba zemeljskega plina se je v letu 2025 povečala za 0,2%. Glavni vzrok za povečanje
specifične porabe je v izvedbi remonta, ki je bil v jeseni 2025, kar je poslabšalo specifično porabo.
Cilj –36 % emisij iz transporta
118
Emisije iz transporta so se do leta 2025 zmanjšale za 86 % glede na izhodišče.
Družba ocenjuje, da so cilji do leta 2030 dosegljivi ob dodatnih ukrepih, ob upoštevanju načrtovane
rasti proizvodnje.
Družba zagotavlja skladnost ciljev z evidenčnimi mejami tako, da je:
• v preračun ogljičnega odtisa vključilo vse svoje emisije, ki jih nadzoruje;
• za vsak obseg emisij določila cilje zmanjšanja na podlagi ukrepov;
• za obseg 1 in 2 uporabila porabo energije in ustrezne emisijske faktorje, za emisije obsega
3, pa je vključila svoje dobavitelje za dosego ciljev;
• za spremljanje porabe energije uvaja ustrezna digitalna orodja,
• skrbi, da je skladen z regulatornimi zahtevami.
Kot omenjeno, družba uporablja leto 2021 kot izhodiščno leto za podnebne cilje in poročanje o
emisijah. Podatki o emisijah in napredku pred letom 2021 niso razkriti, ker niso bili zbrani v obsegu
in kakovosti, ki bi omogočala primerljivo in ESRS-skladno poročanje. Vse primerjave in spremljanje
napredka temeljijo na izhodiščnem letu 2021.
Leto 2021 je bilo prvo leto za katero ima družba potrebne podatke. To je bilo leto, ki je bilo povprečno
v smislu proizvodnje, hkrati pa je bil v tem letu izveden daljši jesenski remont, zato ne moremo
govoriti o letu v katerem bi bil ogljični odtis nadpovprečen. Leto 2022 ni primerno za izhodiščno leto,
saj je šlo za rekordno v leto v smislu prodaje in ene izmed največjih proizvodnjih kapacitet. Ogljični
odtis bi bil v tem letu izjemno visok in bi v prihodnjih letih bilo relativno enostavno prikazovati nižanje
ogljičnega odtisa. Leto 2023 prav tako ni primerno, saj gre za eno izmed najslabših let s stališča
proizvodnje titanovega dioksida. Od maja dalje smo proizvajali samo s polovično proizvodnjo zaradi
razmer na trgu, prav tako pa je bil jeseni izveden večji remont. Ogljični odtis bi bil izjemno nizek in
nebi prikazoval dejanskega stanja. Prav tako je tudi iz stališča vplivov na okolje izbrano ustrezno
leto. Emisije v okolje so glede na proizvodne kapacitete za navedeno leto (specifične emisije) najbolj
realne.
Družba ima sprejeto politiko popravljanja izhodiščnega leta, s katero opredeljuje pogoje in prag
pomembnosti za morebitni ponovni preračun emisij izhodiščnega leta 2021.
Ponovni preračun se izvede v primeru:
• pomembnih strukturnih sprememb (pridobitve, odsvojitve, združitve),
• metodoloških sprememb (npr. posodobitev emisijskih faktorjev ali metodologije),
• odkritja pomembnih napak v podatkih.
• Za pomembno spremembo se šteje:
• sprememba emisij obsega 1 in 2 nad 10 %,
• sprememba emisij obsega 3 nad 20 %.
V primeru sprožitve popravka družba ponovno preračuna izhodiščno leto ter ustrezno uskladi
zgodovinske podatke in ciljne vrednosti. V poročevalskem obdobju 2025 ni bilo dogodkov, ki bi
zahtevali popravek izhodiščnega leta.
Cilji družbe niso znanstveno utemeljeni in niso združljivi z omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5°C
v skladu s Pariškim sporazumom. Družba je pri določanju ciljev upoštevala rast proizvodnje do leta
2030 in količinski obseg proizvodnje:
• 73.000 t pigmenta titanovega dioksida, povečano za 14 % vključno s proizvodnjo ultrafinega
titanovega dioksida 20 t,
• 215.000 t proizvodnje žveplove (VI), kisline povečano za 23 %,
• 210.000 t bele sadre (CEGIPS), povečano za 25 %,
• 2.500 t praškastih lakov, povečano za 85 %,
119
• 11.000 t masterbatchev, povečano za 110 %,
• 2.350 t bakrovih proizvodov, povečano za 55 %,
• povečanje proizvodnje v PE Polimeri za 85 %.
Družba bo v prihodnje proučila možnost znanstveno utemeljene validacije ciljev, ob upoštevanju
tehnoloških omejitev in poslovnega modela.
Vsi spodaj navedeni vzvodi razogljičenja so bili identificirani in kvantificirani v okviru trajnostne
strategije družbe, kjer so povezani s cilji zmanjšanja emisij TGP do leta 2030. Njihova implementacija
je časovno razporejena v skladu z investicijskim načrtom družbe in predstavlja ključne stebre za
doseganje načrtovanega znižanja bruto emisij obsega 1 in 2.
• Učinkovita raba energije iz zemeljskega plina 5.688 t CO
2
ekv.
• Učinkovita raba energije iz električne energije 4.691 t CO
2
ekv.
• Vgradnja parne turbine za proizvodnjo električne energije 4.719 t CO
2
ekv.
• Nakup brezogljične in nizkoogljične električne energije (tržna metoda) 84.300 t CO
2
ekv.
• Proizvodnja električne energije iz sončnih elektrarn 1.985 t CO
2
ekv.
• Pomoč dobaviteljem pri prehodu na tehnologije z nižjim ogljičnim odtisom 45.000 t CO
2
ekv.
• Prevoz tovora z nižjim ogljičnim odtisom 7.000 t CO
2
ekv.
Kvantitativni prispevki posameznih vzvodov razogljičenja so bili ocenjeni na podlagi emisijskih
faktorjev, ki so bili uporabljeni tudi pri izračunu ogljičnega odtisa družbe, kar zagotavlja metodološko
skladnost. Za oceno vpliva posameznega ukrepa smo uporabili podatke o pričakovani prihranjeni
porabi energije, goriva ali drugega vira emisij in jih pomnožili z ustreznim emisijskim faktorjem (v t
CO₂ ekv.).
Izračuni so osnovani na izhodiščnem letu 2021 in odražajo razliko med scenarijem 'brez ukrepa' in
predvideno izvedbo ukrepa. Pri emisijah obsega 2 smo uporabili tržno metodo (market-based)
skladno s standardom Protokola o TGP in ESRS.
Družba je pri določanju vzvodov razogljičenja uporabila rezultate analize več podnebnih scenarijev,
vključno s scenarijem SPP1–1.9, ki je združljiv z omejitvijo globalnega segrevanja na 1,5  °C,
scenarijem SSP1-2,6 in scenarijem SSP5–8.5, ki predstavlja neugoden razvoj z zelo visokimi
emisijami toplogrednih plinov ter izrazitimi in pogostejšimi fizičnimi posledicami podnebnih
sprememb.
Na podlagi teh scenarijev so bili prepoznani ključni trendi in dogodki, ki lahko vplivajo na poslovno
okolje družbe:
• okoljski: višje cene emisijskih kuponov, pritisk na znižanje TGP v proizvodnji,
• družbeni: večja pričakovanja zaposlenih in lokalnih skupnosti glede trajnostnega ravnanja,
• tehnološki: potreba po zamenjavi energentov, uvedba tehnologij za ogljično zajemanje,
• tržni: naraščajoče povpraševanje po nizkoogljičnih produktih in izguba konkurenčnosti pri
ogljično intenzivnih,
• politični: regulativa EU in pritisk finančnih institucij.
Ti trendi so bili osnova za določitev glavnih vzvodov razogljičenja v družbi, vključno s/z:
• postopnim prehodom na obnovljive vire energije,
• zmanjšanjem porabe energije in povečanjem učinkovitosti obstoječih sistemov,
• izboljševanjem okoljskega profila obstoječih produktov na osnovi rezultatov LCA (ocena
življenjskega cikla).
120
Tabela 43: Povezave med dogodki, trendi in vzvodi razogljičenja
Dogodki
Trendi
Vzvodi razogljičenja
Okoljski
Zaostrovanje emisijske regulative (ETS), višje
cene CO₂
Učinkovita raba energije, zmanjšanje fosilnih virov
Družbeni
Povečana pričakovanja zaposlenih, lokalne
skupnosti in kupcev glede trajnosti
Ozaveščanje zaposlenih, izboljšanje
transparentnosti ESG komunikacije, vključitev
trajnostnih meril v odločitve
Tehnološki
Zahteve po nizkoogljičnih tehnologijah,
pomanjkanje tehnologij za zmanjšanje
procesnih emisij
Spremljanje novih tehnologij, pilotni testi,
dolgoročne investicije
Tržni
Povpraševanje po trajnostnih produktih, višji
stroški za ogljično intenzivne
Optimizacija proizvodnih faz z visoko intenziteto
emisij, na podlagi rezultatov LCA analiz
Politični/regulativni
Regulativa EU, ESG pričakovanja finančnih
institucij
Prehod na obnovljive vire energije, izboljšanje
ESG profila za dostop do financiranja
5.2.2.8 [E1-5] Poraba energije in mešanica
Tabela 44: Poraba energije glede na vir energenta v letih 2021, 2024 in 2025
Vrsta energenta
Enota
Leto 2021
11
Leto 2024
Leto 2025
(1) Poraba goriva iz premoga in izdelkov iz premoga
MWh
0
0
0
(2) Poraba goriva iz surove nafte in naftnih proizvodov
MWh
1.531,1
1.447,8
1.379.0
(3) Poraba goriva iz zemeljskega plina
MWh
127.222,3
114.170,0
123.687,7
(4) Poraba energije iz drugih fosilnih virov
MWh
0
0
0
(5) Poraba kupljene ali pridobljene električne energije, toplote,
pare in hlajenja iz fosilnih virov
MWh
75.319,3
45.945,8
45.632,1
(6) Skupna poraba energije iz fosilnih virov (izračunana kot
vsota vrstic od 1 do 5)
MWh
204.072,7
161.563,6
170.698,8
Delež fosilnih virov v skupni porabi energije
%
49,6
41,0
43,7
(7) Poraba iz jedrskih virov
MWh
13.875,1
33.788,6
33.557,9
Delež porabe iz jedrskih virov v skupni porabi energije
%
3,4
8,6
8,6
(8) Poraba goriva za obnovljive vire vključno z biomaso (vključno
z industrijskimi in komunalnimi odpadki biološkega izvora,
bioplinom, vodikom iz obnovljivih virov itd.)
MWh
450,3
539,9
600,3
(9) Poraba kupljene ali pridobljene električne energije, toplote,
pare in hlajenja iz obnovljivih virov
MWh
11.715,7
12.786,3
12.699,1
(10) Poraba samoproizvedene energije iz negorivnih obnovljivih
virov
MWh
181.619,2
185.358,4
173.257,5
(11) Skupna poraba energije iz obnovljivih virov (izračunana
kot vsota vrstic od 8 do 10)
MWh
193.785,2
198.684,6
186.556,9
Delež obnovljivih virov v skupni porabi energije
%
47,0
50,4
47,7
Skupna poraba energije (izračunana kot vsota vrstic 6,7 in
11)
MWh
411.733,0
394.036,8
390.813,6
Poraba energije glede na vir energenta v letih 2021, 2024 in 2025 je izdelana na podlagi podatkov
iz računov za energente, ki jih kupimo ter na podlagi podatkov iz merilnikov, ki se vnašajo v
informacijski sistem. V Tabeli 44 so po kategorijah navedeni deleži proizvedene električne energije
na podlagi podatkov sestave primarnih virov za proizvodnjo električne energije od dobavitelja
električne energije. Ker bo sestava primarnih virov za proizvodnjo električne energije za leto 2025
objavljena šele junija 2026, smo za porazdelitev porabljene električne energije v letu 2025 uporabili
podatke o sestavi primarnih virov za leto 2024. Po prejemu podatkov za leto 2025, bomo ustrezno
popravili vrednosti ter jih objavili v letnem poročilu družbe za leto 2026. V družbi kot gorivo ne
uporabljamo premoga in tudi ne izdelkov iz premoga. Prav tako nimamo porabe energije iz drugih
fosilnih virov, ki bi jo uvrstili pod 'Poraba energije iz drugih fosilnih virov'. Poraba ELKO, bencina,
dizel goriva in plin propan je zajeta pod 'Porabo goriva iz surove nafte in naftnih proizvodov'.
11
Ni bilo predmet negativnih zagotovil.
121
Podatki o energentih niso bili neodvisno revidirani ali potrjeni s strani zunanjega organa. V
prihodnosti bomo preučili možnost neodvisnega preverjanja, da bi izboljšali zanesljivost poročanja.
Družba v poročevalskem obdobju ni proizvajala energije iz neobnovljivih virov; vsa lastna
proizvodnja energije se nanaša izključno na obnovljive vire.
Tabela 45: Proizvodnja EE iz lastnih virov
Proizvodnja EE iz lastnih virov
Leto 2021
12
Leto 2024
Leto 2025
MWh
0
4.423,6
6.966,1
Družba nima lastne proizvodnje energije iz neobnovljivih virov.
Energijska intenzivnost (glej Tabelo 46) je podana v MWh/EUR in izračunana kot razmerje med
skupno porabo energije (števec) in neto prihodki (imenovalec).
Podatki o neto prihodkih celotne družbe so sledeči:
• leta 2021 v višini 192.462.100 EUR,
• leta 2024 v višini 200.285.413 EUR.
• Leta 2025 v višini 198.801.281 EUR
Skupna poraba energije :
• leta 2021 411.733,0 MWh,
• leta 2024 394.036,8 MWh
• leta 2025 390.813,6 MWh
Tabela 46: Energijska intenzivnost Cinkarne Celje, d. d., za leto 2021,2024 in 2025
Kazalnik
Leto 2021
13
Leto 2024
Leto 2025
Energijska intenzivnost družbe v MWh/EUR
0,002139
0,001967
0,001965
Formula: EID= Skupna poraba energije iz dejavnosti (MWh)/Neto prihodki (EUR)[E1-5 41]
Podnebni sektorji z velikim vplivom so panoge z bistvenim prispevkom k emisijam toplogrednih plinov
in okoljskemu vplivu, hkrati pa igrajo ključno vlogo v prehodu na nizkoogljično gospodarstvo. Družba
je v skladu z EU NACE klasifikacijo gospodarskih dejavnosti uvrščena v C 20 – Proizvodnja kemikalij
in kemičnih izdelkov, natančneje v 20.12 – Proizvodnja barvil in pigmentov. Na podlagi Delegirane
uredbe (EU) 2022/1288, ki dopolnjuje Uredbo EU o nizkoogljičnih referenčnih vrednostih (EU BMR),
se sektor proizvodnje kemikalij in pigmentov uvršča med visokoogljične panoge. Celotna dejavnost
družbe tako sodi v sektor z visokim vplivom na podnebje, kar zahteva sistematične ukrepe za
zmanjšanje emisij toplogrednih plinov in prehod na trajnostne proizvodne procese.
Prihodki leta 2025 so usklajeni s postavko poslovnega izida v polju Prihodki iz pogodb s kupci, kar je
enako znesku 198.801.281 EUR (leta 2024 enako znesku 200.285.413 EUR).
5.2.2.9 [E1-6] Bruto obsegi 1, 2, 3 in skupne emisije toplogrednih
plinov
Za leto 2021 smo izračunali ogljični odtis družbe po Protokolu o TGP za obsege 1, 2 in 3. Poročilo o
ogljičnem odtisu družbe je namenjen kot osnova za odločanje in sprejemanje pomembnih poslovnih
odločitev v nadaljevanju.
Ogljični odtis so za družbo izdelali zunanji izvajalci, na podlagi smernic, priporočil in načel, ki so
opredeljene v standardu za izračun ogljičnega odtisa na ravni organizacije EN ISO 14064-1:2019 in
12
Ni bilo predmet negativnih zagotovil.
13
Ni bilo predmet negativnih zagotovil.
122
Protokolu o TGP. Referenčno leto zbranih podatkov, upoštevanih pri izračunu ogljičnega odtisa, je
2021.
Družba je v letu 2025 namenila 343.523 EUR sredstev za ogljično nevtralnost, kar prestavlja 1,8 %
vseh vlaganj družbe v letu 2025.
Tabela 47: Emisije CO
2
ekv. - obsegi 1, 2 in 3 po lokacijski in tržni metodi za leto 2021
14
Obseg
Emisije v t CO
2
ekv. 2021 po lokacijski metodi
Emisije v t CO
2
ekv. 2021 po tržni metodi
Obseg 1
78.763
78.763
Obseg 2
28.015
57.059
Obseg 3
197.096
197.096
Skupaj
303.874
332.918
Tabela 48: Emisije CO
2
ekv. − obsegi 1, 2 in 3 po lokacijski in tržni metodi, realizacija 2024
Obseg
Emisije v t CO
2
ekv. 2024 po lokacijski metodi
Emisije v t CO
2
ekv. 2024 po tržni metodi
Obseg 1
74.180
74.180
Obseg 2
24.297
45.023
Obseg 3
181.664
181.664
Skupaj
280.141
300.867
Tabela 49: Emisije CO
2
ekv. − obsegi 1, 2 in 3 po lokacijski in tržni metodi, realizacija 2025
Obseg
Emisije v t CO
2
ekv. 2025 po lokacijski metodi
Emisije v t CO
2
ekv. 2025 po tržni metodi
Obseg 1
76.209
76.209
Obseg 2
25.561
26.037
Obseg 3
174.972
174.972
Skupaj
276.741
277.218
Tabela 50: Kategorije obsega 3 za izhodiščno leto 2021
15
Obseg 3 Kategorije
Emisije [t CO₂e]
%
Kat 1 - Nakup materialov in storitev
155.125
78,58
Kat 2 - Nakup/postavitev osnovnih sredstev
2.609
1,32
Kat 3 - Aktivnosti povezane z energenti
9.522
4,99
Kat 4 - Prevoz in distribucija kupljenih izdelkov/materialov
19.589
9,92
Kat 5 - Ravnanje z odpadki
169
0,09
Kat 6 - Službene poti
30
0,02
Kat 7 - Prevoz zaposlenih na delo in iz dela
1.263
0,64
Kat 8 - Najem sredstev v dobavni verigi
ni pomembno
ni pomembno
Kat 9 - Prevoz pri odpremi izdelkov
1.589
0,80
Kat 10 - Nadaljnja predelava proizvodov/storitev
7.174
3,63
Kat 11 - Uporaba proizvodov/storitev v življenjski dobi
ni pomembno
ni pomembno
Kat 12 - Ravnanje s proizvodi po koncu življenjske dobe
27
0,01
Kat 13 - Najem sredstev v prodajno-distribucijski verigi
ni pomembno
ni pomembno
Kat 14 - Franšize
ni pomembno
ni pomembno
Kat 15 - Investicije
ni pomembno
ni pomembno
Skupaj
197.096
100
14
Ni bilo predmet negativnih zagotovil.
15
Ni bilo predmet negativnih zagotovil.
123
Tabela 51: Kategorije obsega 3 za leto 2024
Obseg 3 Kategorije
Emisije [t CO₂e]
%
Kat 1 - Nakup materialov in storitev
141.857
78
Kat 2 - Nakup/postavitev osnovnih sredstev
2.735
1,51
Kat 3 - Aktivnosti povezane z energenti
9.103
5
Kat 4 - Prevoz in distribucija kupljenih izdelkov/materialov
15.291
8
Kat 5 - Ravnanje z odpadki
79
0,04
Kat 6 - Službene poti
91
0,05
Kat 7 - Prevoz zaposlenih na delo in iz dela
720
0,39
Kat 8 - Najem sredstev v dobavni verigi
ni pomembno
ni pomembno
Kat 9 - Prevoz pri odpremi izdelkov
2.272
1
Kat 10 - Nadaljnja predelava proizvodov/storitev
9.485
5
Kat 11 - Uporaba proizvodov/storitev v življenjski dobi
ni pomembno
ni pomembno
Kat 12 - Ravnanje s proizvodi po koncu življenjske dobe
31
0,02
Kat 13 - Najem sredstev v prodajno-distribucijski verigi
ni pomembno
ni pomembno
Kat 14 - Franšize
ni pomembno
ni pomembno
Kat 15 - Investicije
ni pomembno
ni pomembno
Skupaj
181.664
100
Tabela 52: Kategorije obsega 3 za leto 2025
Obseg 3 Kategorije
Emisije [t CO₂e]
%
Kat 1 - Nakup materialov in storitev
131.417
75,1
Kat 2 - Nakup/postavitev osnovnih sredstev
3.989
2,3
Kat 3 - Aktivnosti povezane z energenti
8.084
4,6
Kat 4 - Prevoz in distribucija kupljenih izdelkov/materialov
20.057
11,5
Kat 5 - Ravnanje z odpadki
231
0,1
Kat 6 - Službene poti
88
0,1
Kat 7 - Prevoz zaposlenih na delo in iz dela
957
0,5
Kat 8 - Najem sredstev v dobavni verigi
ni pomembno
ni pomembno
Kat 9 - Prevoz pri odpremi izdelkov
1.981
1,1
Kat 10 - Nadaljnja predelava proizvodov/storitev
8.141
4,7
Kat 11 - Uporaba proizvodov/storitev v življenjski dobi
ni pomembno
ni pomembno
Kat 12 - Ravnanje s proizvodi po koncu življenjske dobe
27
0,01
Kat 13 - Najem sredstev v prodajno-distribucijski verigi
ni pomembno
ni pomembno
Kat 14 - Franšize
ni pomembno
ni pomembno
Kat 15 - Investicije
ni pomembno
ni pomembno
Skupaj
174.972
100
124
Tabela 53: Viri emisijskih faktorjev
Obseg
2021
16
2025
Obseg 1
Sphera MLC Database,
DEFRA Database
Sphera MLC Database - 2025.2 - Sphera
Calculation;
DEFRA - 2025
Obseg 2
Sphera MLC Database (lokacijska metoda); AIB
Residual Mixes (tržna metoda)
Sphera MLC Database - 2025.2 - Sphera
Calculation;
AIB residual mix 2024
Obseg 3 Kat 1 - Nakup materialov in
storitev
Sphera MLC Database;
SupplyChainGHGEmissionFactors_v1.3 by
NAICS-6
Sphera MLC Database - 2025.2;
SupplyChainGHGEmissionFactors_v1.4 by
NAICS-6;
Supplier specific emission factor for ilmenit
Obseg 3 Kat 2 - Nakup/postavitev
osnovnih sredstev
SupplyChainGHGEmissionFactors_v1.3 by
NAICS-6
SupplyChainGHGEmissionFactors_v1.4 by
NAICS-6
Obseg 3 Kat 3 - Aktivnosti povezane z
energenti
Sphera MLC Database, DEFRA - GHG reporting:
conversion factors 2021
Sphera MLC Database - 2025.2 - Sphera
Calculation;
DEFRA - GHG reporting: conversion factors
2025
Obseg 3 Kat 4 - Prevoz in distribucija
kupljenih izdelkov/materialov
Sphera MLC Database;
SupplyChainGHGEmissionFactors_v1.3 by
NAICS-6
Sphera MLC Database - 2025.2Sphera;
SupplyChainGHGEmissionFactors_v1.4 by
NAICS-6
Obseg 3 Kat 5 - Ravnanje z odpadki
Sphera MLC Database
Sphera MLC Database - 2025.2
Obseg 3 Kat 6 - Službene poti
DEFRA - GHG reporting: conversion factors 2021
https://www.hotelfootprints.org/
DEFRA - GHG reporting: conversion factors
2025
Obseg 3 Kat 7 - Prevoz zaposlenih na
delo in iz dela
DEFRA - GHG reporting: conversion factors 2021
DEFRA - GHG reporting: conversion factors
2025
Obseg 3 Kat 9 - Prevoz pri odpremi
izdelkov
Sphera MLC Database
Sphera MLC Database - 2025.2
Obseg 3 Kat 10 - Nadaljnja predelava
proizvodov/storitev
Sphera MLC Database; Knauf EPD
Sphera MLC Database - 2025.2 - Sphera
Calculation; Knauf EPD
Obseg 3 Kat 12 - Ravnanje s proizvodi
po koncu življenjske dobe
Sphera MLC Database
Sphera MLC Database - 2025.2 - Sphera
Calculation
Emisije TGP obsega 1 vključujejo vse neposredne emisije toplogrednih plinov iz porabe energije pri
lastnih operacijah, izračunane v skladu s Protokolom o TGP. Poraba energije vključuje vse
neposredne vire energije (zemeljski plin in kurilno olje) na lastnih lokacijah (proizvodni obrati,
skladišča in pisarne) in pri lastnih vozilih. Emisije toplogrednih plinov so izračunane kot poraba
energije, pomnožena z ustreznimi emisijskimi faktorji.
Emisije TGP obsega 2 vključujejo posredne emisije toplogrednih plinov iz proizvodnje električne
energije, ki so kupljene in porabljene, izračunane v skladu s Protokolom o TGP. Lokacijska metoda
in tržna metoda se izračunata tako, da se količina kupljene energije pomnoži z državno specifičnimi
emisijskimi faktorji. Tržna metoda upošteva obnovljivo električno energijo, kupljeno prek pogodb o
nakupu električne energije (PPAs) ali s potrdili o obnovljivi energiji (RECs) oziroma potrdili o izvoru
energije (GoO).
Družba je zmanjšala emisije z nakupom certifikatov brezogljične energije iz jedrske elektrarne. Na
podlagi potrdila o razveljavitvi potrdil o izvoru električne energije, ki ga je izdala Agencija za energijo
Republike Slovenije, je bilo v letu 2025 potrjeno, da je bilo 31.260 MWh električne energije
proizvedenih v jedrskih elektrarnah. To predstavlja 31,7 % delež celotne porabljene električne
energije.
Emisije TGP obsega 3 vključujejo posredne emisije toplogrednih plinov višje in nižje vrednostne
verige.
Emisije obsega 3 so izračunane skladno s/z:
• GHG Protocol Corporate Value Chain (Obseg 3) Standard,
• Scope 1 & 2 GHG Inventory Guidance.
16
Ni bilo predmet negativnih zagotovil.
125
Večina emisij obsega 3 je izračunana na podlagi sekundarnih podatkov in modelskih baz (Sphera
MLC Database, DEFRA in druge strokovne baze podatkov), saj primarni podatki dobaviteljev niso
sistematično razpoložljivi. Primarni podatki dobaviteljev so bili uporabljeni le za ilmenit, ki
predstavljajo približno 0,93 % emisij obsega 3.
Družba ne poroča o emisijah v obsegu 3 v naslednjih kategorijah:
• Kategorija 8 – Najem sredstev v dobavni verigi: ne najemamo prostorov in drugih sredstev,
zato je ta kategorija izključena.
• Kategorija 11 – Uporaba proizvodov/storitev v življenjski dobi: ta kategorija ni relevantna za
družbo, saj njeni izdelki ne povzročajo neposrednih emisij v fazi uporabe, temveč prispevajo
k posrednim emisijam v fazi uporabe. V skladu s Protokolom o TGP je poročanje o posrednih
emisijah v fazi uporabe neobvezno. Zato je ta kategorija izključena.
• Kategorija 13 – Najem sredstev v prodajno-distribucijski verigi: družba ne upravlja najetih
sredstev zunaj svojih organizacijskih meja. Vsa relevantna sredstva so bodisi v lasti družbe
bodisi pod njenim operativnim nadzorom. Zato kategorija 13 obsega 3 ni relevantna za
poslovanje družbe in je izključena iz evidence emisij obsega 3.
• Kategorija 14 – Franšize: družba ne upravlja franšiz, zato je ta kategorija izključena iz
evidence emisij.
• Kategorija 15 – Investicije: družba nima naložb, ki bi bile zunaj njenih organizacijskih meja
ali operativnega nadzora. Zato je ta kategorija izključena iz evidence emisij. Naložbe v stroje
in opremo so upoštevane v kategoriji 2. Podatki za obseg 3 vključujejo višjo stopnjo
negotovosti pri merjenju, saj temeljijo na posrednih podatkih. Podrobnosti po kategorijah
obsega 3:
Družba poroča o emisijah v obsegu 3 v naslednjih kategorijah:
• Kategorija 1 – Nakup materialov in storitev: vključuje emisije iz pridelave in predelave
surovin in indirektnih materialov ter proizvodnje s strani tretjih oseb ter drugega blaga in
storitev.
• Kategorija 2 – Nakup/postavitev osnovnih sredstev: vključuje emisije iz investicij v gradnjo,
namestitev, vzdrževanje in popravila, izračunane na podlagi ustrezne porabe sredstev.
• Kategorija 3 – Aktivnosti povezane z energenti: vključuje emisije nastale pri pridobivanju,
predelavi, transportu nabavljenih goriv in energije, ki niso vključeni v obseg 1 in 2.
• Kategorija 4 – Prevoz in distribucija kupljenih izdelkov/materialov: vključuje emisije
povezane s transportom, ki ni v lasti družbe nabavljenih surovin in prodanih izdelkov, ki so
bile plačane s strani družbe
• Kategorija 5 – Ravnanje z odpadki: emisije iz zunanjega ravnanja z odpadki, ki nastanejo v
družbi. Emisije so izračunane na podlagi teže ustvarjenih odpadkov in vrste odpadkov.
• Kategorija 6 – Službene poti: emisije iz službenih potovanj zaposlenih, ki jih financira družba,
povračilo stroškov različnih načinov prevoza (kilometrina) in povračilom stroškov bivanja in
prehrane. Emisije so izračunane na podlagi poročil potovalnih agencij za letalska potovanja
in finančnih podatkov za druge aktivnosti. Podatki o potovanjih iz leta 2022 so bili uporabljeni
za prikaz tipičnega poslovnega leta družbe, saj je bilo leto 2021 pod vplivom pandemije
koronavirusa.
• Kategorija 7 – Prevoz zaposlenih na delo in iz dela: emisije iz prevoza zaposlenih med domom
in delovnim mestom.
• Kategorija 9 – Prevoz pri odpremi izdelkov: emisije iz distribucije, ki jo izvajajo tretje osebe
in je družba ne financira.
• Kategorija 10 – Nadaljnja predelava proizvodov/storitev: emisije, ki nastanejo pri nadaljnji
predelavi prodanih izdelkov. Pri izračunu ogljičnega odtisa, zaradi pomanjkanja točnih
podatkov od kupcev, temeljimo na izkušnjah in utemeljenih predvidevanjih.
• Kategorija 12 – Ravnanje s proizvodi po koncu življenjske dobe: emisije iz obdelave prodanih
izdelkov ob koncu njihove življenjske dobe, vključno z embalažnimi materiali družbe.
126
Podatki o emisijah niso bili neodvisno revidirani ali potrjeni s strani zunanjega organa. V prihodnosti
bomo preučili možnost neodvisnega preverjanja skladno s standardi ESRS in Protokola o TGP, da bi
izboljšali transparentnost in zanesljivost poročanja.
Tabela 54: Bruto emisije TGP obsega 1
Obseg
Emisije v t CO
2
ekv. 2021
17
po
lokacijski metodi
Emisije v t CO
2
ekv. 2024 po
lokacijski metodi
Emisije v t CO
2
ekv. 2025 po
lokacijski metodi
Obseg 1
78.763
74.180
76.209
Emisije TGP obsega 1 iz reguliranih sistemov trgovanja z emisijami
25.376
23.273
24.397
Družba je vključena v Evropski sistem trgovanja z emisijami (EU-ETS). V letu 2025 je bilo 32,01 %
emisij obsega 1 vključenih v regulirani sistem trgovanja z emisijami. Družba ni vključena v druge
nacionalne ali mednarodne sheme trgovanja z emisijami.
Družba za doseganje ciljev zmanjšanja emisij ne uporablja ogljičnih kreditov ali prostovoljnih
izravnav emisij (carbon offsets). Predani oziroma porabljeni kuponi v okviru EU-ETS predstavljajo
regulatorno obveznost in ne izravnav emisij za namene doseganja ciljev.
Prejeti, porabljeni in prodani kuponi so prikazani v Tabeli 55.
Tabela 55: Prikaz prejetih, porabljenih in prodanih kuponov za namene ogljičnih izravnav
Trgovanje z emisijami EU-ETS
Leto 2021
18
Leto 2024
Leto 2025
Število
kuponov
Vrednost
(EUR)
Število
kuponov
Vrednost
(EUR)*
Število
kuponov
Vrednost
(EUR)*
Prejeti kuponi
40.397
1.321.790
36.788
2.394.899
36.788
3.082.467
Prodani kuponi
13.000
436.560
0
0
0
0
Porabljeni kuponi
25.376
830.303
26.882
01.750.018
24.397
2.044.225
*Vrednosti preračunane glede na zadnjo znano tržno ceno kupona obravnavanega leta
Vsi prejeti kuponi se navezujejo na emisije obsega 1. Ti kuponi predstavljajo 32 % delež emisij
obsega 1.
V poročevalskem letu 2025 so biogene emisije CO
2
iz zgorevanja ali biorazgradnje biomase, ki niso
vključene v emisije toplogrednih plinov obsega 1, znašale 7,03 t CO2. Biogene emisije za leto 2024
so znašale 24 t CO2. Emisije so razkrite ločeno kot informativni podatek in niso vključene v skupne
emisije toplogrednih plinov, skladno z ESRS E1-6.
Iz sestave primarnih virov za električno energijo od dobavitelja električne energije za leto 2024 je
razvidno, da je faktor emisij za ogljikov dioksid 381.555 g CO
2
/kWh, za družbo pa je ta faktor
352,320 g CO
2
/kWh. Vrednost za leto 2025 bo znana konec junija 2026.
Električna energija proizvedena v jedrskih elektrarnah se smatra enako kot energija proizvedena iz
obnovljivih virov, torej se obravnava kot nizkoogljična.
Primarni podatki emisij pridobljenih od dobaviteljev in drugih partnerjev v vrednostni verigi niso
vključeni v osnovni preračun obsega 3.
Družba ne razpolaga s podatkom o biogenih emisijah CO
2
iz zgorevanja ali biorazgradnje biomase,
ki nastanejo v verigi vrednosti in niso vključene v emisije toplogrednih plinov obsega 3.
17
Ni bilo predmet negativnih zagotovil.
18
Ni bilo predmet negativnih zagotovil.
127
Družba je ocenila, da emisije, povezane z zunanjimi IT - storitvami, glede na njihov finančni obseg
in v primerjavi z emisijami iz nabave surovin ter energentov, niso materialne. Večina informacijske
infrastrukture je vzpostavljena na lastnih strežnikih, katerih poraba električne energije je že
vključena v emisije obsega 2.
Zaradi zanemarljivega vpliva na skupne emisije toplogrednih plinov ločena kvantifikacija emisij iz
cloud storitev ni bila izvedena.
5.2.2.9.1 Intenzivnost TGP
Tabela 56: Skupne emisije TGP na neto prihodke
Kazalnik
Leto 2021
19
Leto 2024
Leto 2025
Intenzivnost TGP v tCO
2
/EUR (lokacijska metoda)
0,00158
0,00139
0,00139
Intenzivnost TGP v tCO
2
/EUR (tržna metoda)
0,00173
0,00150
0,00139
Podjetje ne izključuje nobenega dela čistih prihodkov iz izračuna intenzitete emisij GHG. Vsi poslovni
prihodki so upoštevani v izračunu, zato je vrednost kazalnika E1‑6.35: 198.801.281 EUR. Neto
prihodki za leto 2025, uporabljeni za izračun intenzivnosti TGP, so usklajeni s postavko poslovnega
izida v polju Prihodki iz pogodb s kupci, kar je enako znesku 198.801.281 EUR, za leto 2024 enako
znesku 200.285.413 EUR (glej Pojasnilo 20 v računovodskem delu poročila). Neto prihodki za
poslovno leto 2021 so znašali 192.462.100 EUR.
5.2.2.10 [E1-7] Odstranjevanje toplogrednih plinov in projekti za
zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, financirani z
ogljikovimi dobropisi
Družba v letu 2025 ni imela projektov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, financiranih z
ogljikovimi dobropisi.
5.2.2.11 [E1-8] Interno določanje cen ogljika
Družba pri odločanju oziroma spodbujanju izvajanja s podnebjem povezanih ciljev in politik ne
uporablja interne ogljikocenovne sheme.
5.2.2.12 [E1-9] Predvideni finančni učinki zaradi materialnih
fizičnih in prehodnih tveganj ter potencialnih priložnosti,
povezanih s podnebjem
Družba je izvedla oceno dolgoročnih podnebnih vplivov, vključno s povišanjem temperatur, sušo in
pomanjkanjem vodnih virov. Na podlagi ocene je bilo ugotovljeno, da so naslednja sredstva lahko
materialno prizadeta: Lokacija Celje: proizvodni obrat titanovega dioksida (tveganja so opredeljena
v Tabelah 57 in 58). Tveganja se nanašajo na:
• omejeno dobavo tehnološke vode v sušnih obdobjih (kratkoročno),
• porušitev pregrade zaradi ekstremnih padavin (dolgoročno).
19
Ni bilo predmet negativnih zagotovil.
128
Na osnovi izvedene ocene prehodnih tveganj, povezanih s podnebnimi politikami, tehnološkimi
spremembami in spremembami povpraševanja zaradi prehoda v nizkoogljično gospodarstvo je
družba identificirana naslednje dejavnosti, ki so izpostavljene materialnim prehodnim tveganjem:
• Proizvodnja titanovega dioksida: izpostavljena regulativnim spremembam (npr.
zaostrovanje emisijskih zahtev, višji stroški CO₂).
Čisti prihodki iz dejavnosti z materialnim prehodnim tveganjem znašajo: 168.872.162 EUR, kar
predstavlja 85 % čistih prihodkov podjetja. Če nastopijo dogodki v povezavi s temi tveganji, bodo le
ti imeli negativen vpliv za izkaz poslovnega izida in posledično na denarni tok ter izkaz finančnega
položaja družbe.
Preračuni bruto in preostalih tveganj iz spodnje tabele temeljijo na podlagi ocenjenih stroškov in
izgub v proizvodnji. Pri preračunu so upoštevani fiksni stroški na tono TiO
2
.
Bruto tveganje pomeni znesek tveganja pred ukrepi za obvladovanje le tega, preostalo tveganje pa
pomeni znesek po izvedbi ukrepov za obvladovanje. V primeru, da je verjetnost več kot enkrat letno,
se tveganje podvoji.
Tabela 57: Akutna fizična tveganja
TVEGANJE
OBDOBJE
BRUTO TVEGANJE
PREOSTALO
TVEGANJE
KLASIFIKACIJA
TVEGANJ
V EUR
v EUR
Močne padavine zaradi podnebnih sprememb
(poplave, plazovi), ki bi lahko vplivale na
porušitev pregrade
DOLGOROČNO
267.000.000
11.675.000
FIZIČNO
Tabela 58: Kronična fizična tveganja
TVEGANJE
OBDOBJE
BRUTO
TVEGANJE
PREOSTALO
TVEGANJE
KLASIFIKACIJA
TVEGANJ
V EUR
V EUR
Omejene dobave tehnološke vode v sušnih
obdobjih
KRATKOROČNO
7.098.000
2.770.000
FIZIČNO
Denarni znesek sredstev, pri katerih obstaja pomembno akutno fizično tveganje pred ukrepi za
prilagajanje, znaša 267 mio EUR, kar predstavlja 102 % bilančne vsote družbe na dan 31. 12. 2025.
Denarni znesek sredstev, pri katerih obstaja pomembno kronično fizično tveganje pred ukrepi za
prilagajanje, znaša 7,1 mio EUR, kar predstavlja 2,7 % bilančne vsote družbe na dan 31. 12. 2025.
Podjetje je identificiralo sredstva in poslovne dejavnosti, ki so izpostavljene materialnim prehodnim
tveganjem, ter izvedlo povezavo teh zneskov s postavkami v izkazu finančnega položaja družbe.
Povezava vključuje bruto vrednost sredstev, preostalo vrednost tveganja ter ustrezne računovodske
kategorije, kjer so ta sredstva izkazana.
Skupna knjigovodska vrednost sredstev izpostavljenih kroničnim fizičnim tveganjem, znaša
61.475.578 EUR (konec leta 2024 je znašala vrednost teh sredstev 59.541.095 EUR). Delež sredstev
izpostavljenih kroničnim tveganjem znaša 23,5 % (v letu 2024 21,9 %).
129
Tabela 59: Povezava prehodno tveganih sredstev z računovodskimi izkazi družbe
Postavka
Opis
Znesek
izpostavljen
prehodnim
tveganjem
Ustrezna postavka v finančnih izkazih
Pojasnilo
Sredstva
Sredstva
nosilnega
proizvoda
61.475.578 EUR
Izkaz finančnega položaja družbe →
Neopredmetena in Opredmetena osnovna
sredstva (Proizvajalne naprave in stroji z
drugo opremo)
Sredstva neposredno vključena
v proizvodnjo, ki je izpostavljena
prehodnemu tveganju.
Prihodki
Čisti prihodki
nosilnega
proizvoda
168.872.162 EUR
Izkaz poslovnega izida → Prihodki iz
pogodb s kupci
Prihodki od proizvodov, ki so
izpostavljeni prehodnim
tveganjem (regulativnim, tržnim
ali tehnološkim).
Razmerje do
bilančne
vsote
Sredstva
nosilnega
proizvoda /
bilančna vsota
24 %
Izkaz finančnega položaja družbe
→sredstva nosilnega proizvoda/bilančna
vsota
Kaže delež sredstev v sredstvih,
ki je potencialno izpostavljen
prehodnim tveganjem.
Zneski sredstev in prihodkov izpostavljenih prehodnim tveganjem, so v celoti usklajeni z zneski,
izkazanimi v revidiranih računovodskih izkazih. Povezovalno tabelo podjetje uporablja za sledenje
vpliva prehodnih tveganj na finančno stanje in uspešnost poslovanja.
Preostala vrednost obeh tveganj predstavlja 5,5 % bilančne vsote družbe. (na dan 31. 12. 2024 je
znašala 5,3 %). Preostala vrednost akutnega fizičnega tveganja predstavlja 4,5 % bilančne vsote
družbe na dan 31. 12. 2025 (na dan 31. 12. 2024 pa 4,3 %). Preostala vrednost kroničnega fizičnega
tveganja predstavlja 1,1% bilančne vsote družbe na dan 31. 12. 2025 (na dan 31. 12. 2024 pa 1
%).
Ukrepi za prilagajanje (nadomestni vir vode, monitoring in stabilizacija pregradnega telesa)
zmanjšujejo potencialno finančno škodo za več kot 95 %, pri čemer je preostala izpostavljenost po
izvedbi ukrepov ocenjena na 5,5% bilančne vsote.
Pomembna sredstva družbe, ki so pred upoštevanjem ukrepov prilagajanja izpostavljena
materialnemu fizičnemu tveganju, se nahajajo v EU na območju NUTS 3 regije SI034 – Savinjska.
Gre predvsem za ključni proizvodni kompleks in z njim povezano infrastrukturo, ki sta izpostavljena
kroničnemu fizičnemu tveganju, povezanemu z dolgoročnim pomanjkanjem vode in zviševanjem
povprečnih temperatur.
Delež sredstev, ki se obravnavajo z ukrepi, znaša 62 % (sredstva TiO
2
).
Denarni znesek v višini 168.872.162 EUR oziroma 84,9 % čistih prihodkov od prodaje nosilnega
proizvoda TiO
2
glede na celotne prihodke družbe so prihodki iz poslovnih dejavnosti, pri katerih
obstaja pomembno fizično tvegane v kratko-, srednje- in dolgoročnem obdobju. Podrobneje v
poglavju IV Poročanje po odsekih v računovodskem delu poročila.
Omejene dobave tehnološke vode v sušnih obdobjih
Izvedli smo finančno oceno trajnostno povezanih tveganj in priložnosti, s katerimi se naša družba
spoprijema. Pri tem smo upoštevali medsebojne povezave med vplivi in odvisnostmi, pri čemer smo
prepoznali, da lahko zaradi suše pride do omejitve dobave vode, saj bi v tem obdobju pretok lahko
padel pod ekološko sprejemljiv pretok, ki v vodnem dovoljenju predstavlja spodnjo mejo za
dovoljenje za črpanje. Prekinitev črpanja pomeni takojšnjo ustavitev proizvodnje titanovega
dioksida, ki je nosilni proizvod družbe. Glede na pretekla sušna obdobja in na podnebne projekcije,
obstaja verjetnost, da bi sušno obdobje povzročilo izpad proizvodnje za 30 dni. Družba ima
dovoljenje, ki ji omogoča tudi uporabo pitne vode v tehnološkem procesu. Zaradi tehničnih omejitev
je možnost uporabe 120 m3 vode na uro, kar ne zadostuje za maksimalno proizvodnjo, ampak
pomeni, da bi družba vsak dan proizvedla sorazmerno manj ton. To bi pomenilo, povečanje fiksnih
stroškov za 30 dni, kar bi lahko predstavljalo 2.770.000 EUR letno, kar bi negativno vplivalo na našo
finančno situacijo.
130
Tveganje je bilo ocenjevano na osnovi podatkov o pretoku reke Hudinje in podnebnih projekcij
(ARSO, IPCC), pri čemer je bila za oceno finančnega učinka uporabljena povprečna izguba
proizvodnje na dan ter fiksni stroški ob zmanjšani kapaciteti. Časovno gre za kratkoročno tveganje.
Močne padavine zaradi podnebnih sprememb (poplave, plazovi), ki bi lahko vplivale na
porušitev pregrade
Ocenjeni fiksni stroški bi znašali 61.445.532 EUR + sanacija pregrade.Sanacija je preračunana iz
razlitja, ki se je zgodilo na Madžarskem leta 2010 v družbi Ajka, ko se je iz podobne pregrade razlilo
1,1 mio m3 rdečega blata. Sanacija je takrat znašala 141 mio EUR, preračunano v današnjo vrednost
bi to bilo približno 196 mio EUR. Glede na to, da je bil tam pH visok in je bila ogromna okoljska
škoda, takšna sanacija ne bo potrebna, vendar bi se pri nas lahko razlilo od 2- do 3-krat več
materiala.
Ocenjevanje temelji na internem inženirskem modeliranju, količinah vsebovane vode in blata ter
primerljivem zgodovinskem dogodku (Ajka, 2010). Scenarij vključuje nizko verjetnost, a zelo visok
vpliv, zato gre za dolgoročno fizično tveganje z visoko materialnostjo.
Družba ocenjuje, da so sredstva nosilnega proizvoda TiO
2
, ki na dan 31. 12. 2025 znašajo 61.475.578
EUR (na dan 31. 12. 2024 so znašala 59.541.459 EUR), izpostavljena pomembnemu prej
opredeljenemu fizičnemu tveganju. Družba je za blažitev tega tveganja v pet-letni poslovni strategiji
načrtovala investicijo v Uporabo tehnološke vode iz CČN Tremerje in nadomestitev vira vode iz
vodotoka Hudinja v višini 12.100.000 EUR, kar obstoječim osnovnim sredstvom pričakovane
življenjske dobe ne bo spremenilo. Investicija bo izvedena do leta 2028 in financirana iz lastnih
sredstev.
Tabela 60: Prehodnostna tveganja
TVEGANJE
OBDOBJE
BRUTO TVEGANJE
V EUR
PREOSTALO
TVEGANJE V EUR
KLASIFIKACIJA
TVEGANJ
Politične in pravne odločitve v povezavi z
emisijami CO
2
ekv.
DOLGOROČNO
4.800.000
1.200.000
PREHODNOSTNO
4,8 milijona EUR je denarni znesek pri katerem obstaja pomembno prehodnostno tveganje v kratko-
srednje- in dolgoročnem obdobju pred upoštevanjem ukrepov za blažitev podnebnih sprememb.
Za 4,8 milijona EUR se bodo povečali poslovni odhodki družbe, ki imajo negativen vpliv na izkaz
poslovnega izida v dolgoročnem obdobju po letu 2030 v višini 4,8 milijona EUR, kar pa presega
obdobje zastavljene pet letne poslovne strategije.
Delež sredstev, pri katerih obstaja pomembno prehodnostno tveganje, ki se obravnavajo z ukrepi za
blažitev podnebnih sprememb, znaša na dan 31. 12. 2025 62 % (delež sredstev nosilnega proizvoda
v vseh sredstvih).
Družba je izvedla celovito analizo odpornosti poslovnega modela na podnebna tveganja v treh
referenčnih scenarijih (SSP1-1.9, SSP1-2.6 in SSP5-8.5), skladno z okvirom TCFD in zahtevami ESRS
E1 in je podrobneje obdelana pod poglavjem [SBM-3] Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter
njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom.
Učinki na prihodnjo finančno uspešnost se kažejo predvsem:
• s potencialno povečanim stroškom emisijskih kuponov,
• s povečanimi investicijskimi potrebami za tehnološko prilagoditev,
• z vplivom na stroškovno strukturo dobavne verige,
131
• s tveganjem nihanja povpraševanja.
Kot omenjeno v poglavju 5.2.2.2 je časovni horizont analize usklajen s trajnostno strategijo do leta
2030.
Družba na podlagi izvedene analize odpornosti ni identificirala sredstev, za katera bi bilo v obdobju
do leta 2030 pričakovati pomembno tveganje nasedlih naložb, saj je tehnološki prehod predviden
postopno in je usklajen z investicijskim ciklom sredstev.
Družba ima v uporabi energetsko intenzivna sredstva z dolgo življenjsko dobo (kalcinacijska peč,
sušilniki) s sedanjo vrednostjo 0,8 mio EUR. Ocenjena njihova knjigovodske vrednosti do leta 2030
in 2050 bo enaka 0, saj bodo sredstva amortizirana.
Družba je na podlagi izvedene analize odpornosti na podnebna tveganja, ki temelji na scenarijih
SSP1-1.9, SSP1-2.6 in SSP5-8.5, ocenila, da so sredstva, povezana z nosilnim proizvodom TiO₂,
izpostavljena pomembnemu prehodnostnemu tveganju predvsem zaradi energetske intenzivnosti
proizvodnje, izpostavljenosti stroškom emisijskih kuponov ter regulativnim zahtevam prehoda v
nizkoogljično gospodarstvo.
Knjigovodska vrednost teh sredstev na dan 31. 12. 2025 znaša 61.475.578 EUR.
Srednjeročno obdobje družba opredeljuje za obdobje od 1 do5 let, skladno s trajnostno strategijo,
dolgoročno obdobje pa od 5 let, skladno s podnebnimi scenariji. Ta časovna opredelitev je usklajena
s pričakovano življenjsko dobo ključnih proizvodnih sredstev, ki presega obdobje do leta 2030.
Na podlagi scenarijske analize družba ocenjuje, da ob izvedbi načrtovanih investicij v učinkovito rabo
energije in obnovljive vire energije v višini 25.023.111 EUR do leta 2030 ne pričakuje potrebe po
predčasnem umiku ali oslabitvi sredstev z neamortizirano knjigovodsko vrednostjo.
Investicije so vključene v poslovno strategijo 2024–2028 ter podaljšano investicijsko obdobje do leta
2030 in se financirajo iz lastnih virov. Družba razkriva tudi vrednost nepremičnin (zgradb), povezanih
z energetsko učinkovitostjo, v višini 38.469.429 EUR. Energetska učinkovitost teh sredstev temelji
na internih ocenah in spremljanju porabe energije. Formalna razvrstitev po energijskih razredih ni
bila izvedena.
V računovodskih izkazih v kratko-, srednje- in dolgoročnem obdobju ni prepoznanih obveznosti iz
predvidenih finančnih učinkov pomembnih prehodnostnih tveganj.
Denarni znesek v višini 168.872.162 EUR oziroma 84,9 % čistih prihodkov od prodaje nosilnega
proizvoda TiO
2
glede na celotne prihodke družbe so prihodki iz poslovnih dejavnosti, pri katerih
obstaja pomembno prehodnostno tveganje v kratko-, srednje- in dolgoročnem obdobju. Glej poglavje
IV Poročanje po odsekih v računovodskem delu poročila.
Znesek sredstev nosilnega proizvoda TiO
2
na dan 31. 12. 2025 znaša 61.475.578 EUR, kar
predstavlja del sredstev opredeljenih v izkazu finančnega položaja družbe v postavki Opredmetena
osnovna sredstva. Znesek prihodkov od prodaje v višini 168.872.162 EUR oziroma 84,9 % čistih
prihodkov od prodaje nosilnega proizvoda TiO
2
glede na celotne prihodke družbe so prihodki iz
poslovnih dejavnosti, pri katerih obstaja pomembno fizično in pomembno prehodnostno tveganje v
kratko-, srednje- in dolgoročnem obdobju. Glej poglavje IV Poročanje po odsekih v računovodskem
delu poročila in postavko izkaza poslovnega izida Prihodki iz pogodb s kupci (prihodki nosilnega
proizvoda so umeščeni med celotne prihodke družbe v skupni višini 198.801.281 EUR).
Predpostavke, uporabljene za oceno predvidenih finančnih učinkov pomembnih fizičnih in
prehodnostnih tveganj (vključno s cenami emisijskih kuponov, cenami energentov, načrtovanimi
132
investicijami, pričakovano rastjo proizvodnje ter življenjsko dobo sredstev), so skladne s
predpostavkami, uporabljenimi pri pripravi računovodskih izkazov družbe za leto 2025 ter pri pripravi
strateških projekcij za obdobje 2024–2028.
Podnebna tveganja so bila upoštevana pri oceni prihodnjih denarnih tokov in presoji morebitnih
oslabitev sredstev. Na dan 31. 12. 2025 družba ni prepoznala oslabitev sredstev, sprememb dobe
koristnosti ali dodatnih rezervacij, povezanih s podnebnimi tveganji, saj ocenjuje, da načrtovani
ukrepi in investicije omogočajo obvladovanje identificiranih tveganj v okviru pričakovanih poslovnih
rezultatov.
V zvezi s sistemom trgovanja z emisijami (EU ETS) družba morebitne obveznosti iz naslova emisijskih
kuponov pripoznava skladno z veljavnimi računovodskimi standardi ter razkritji v računovodskem
delu letnega poročila (glej pojasnilo 4 Druga dolgoročna sredstva in pojasnilo 25 Vpliv podnebnih
sprememb na računovodske izkaze v računovodskem delu poročila). Predvideni dolgoročni vplivi cen
emisijskih kuponov, ki presegajo obdobje veljavne poslovne strategije, niso vključeni v računovodske
izkaze, temveč predstavljajo scenarijske ocene prihodnje izpostavljenosti. Morebitne spremembe cen
ogljika ali regulative bodo ustrezno upoštevane v obdobju, ko bodo izpolnjeni pogoji za pripoznanje
obveznosti. Podrobnejši podatki glede stanja kuponov so razvidni iz tabele 53: Prikaz prejetih,
porabljenih in prodanih kuponov za namene ogljičnih izravnav.
V okviru izvajanja ukrepov za blažitev podnebnih sprememb je družba identificirala priložnosti za
zmanjšanje stroškov, povezane predvsem z izboljšanjem energetske učinkovitosti ter optimizacijo
rabe energentov.
Narava pričakovanih prihrankov izhaja iz:
• zmanjšanja porabe električne energije,
• zmanjšanja porabe zemeljskega plina,
• povečanja deleža obnovljivih virov energije,
• zmanjšanja izpostavljenosti cenovni volatilnosti energentov in emisijskih kuponov.
Prihranki se pričakujejo postopno v obdobju do leta 2030, skladno z investicijskim načrtom družbe.
Metodologija ocenjevanja temelji na:
• analizi pričakovane zmanjšane porabe energije (v MWh),
• uporabi povprečnih cen energentov v referenčnem obdobju,
• scenarijskih predpostavkah glede gibanja cen energije in regulative,
• primerjavi scenarija 'brez ukrepa' in scenarija z izvedenimi ukrepi.
Ocenjeni prihranki so odvisni od prihodnjih cen energentov, regulativnih pogojev ter obsega
proizvodnje, zato predstavljajo ocene, ki vključujejo določeno stopnjo negotovosti.
Družba zaradi poslovne občutljivosti ne razkriva podrobnih finančnih učinkov posameznih ukrepov,
temveč agregirano ocenjuje, da ukrepi pomembno prispevajo k povečanju energetske učinkovitosti
in dolgoročni stroškovni stabilnosti.
Družba je ocenila potencial sprememb neto prihodkov od nizkoogljičnih proizvodov in rešitev za
prilagajanje na podlagi:
• analize obstoječega portfelja proizvodov,
• pričakovane rasti proizvodnje do leta 2030,
• tržnih trendov v industriji titanovega dioksida,
• regulatornih zahtev EU glede ogljičnega odtisa proizvodov,
• rezultatov LCA analize.
133
Ocena se nanaša na obdobje do leta 2030 in temelji na predpostavki, da se struktura prodajnega
portfelja ne bo bistveno spremenila, temveč bo poudarek na izboljšanju ogljičnega profila obstoječih
proizvodov.
Družba trenutno ne pričakuje bistvenih sprememb v prodajnem asortimanu ali bistvenega povečanja
prihodkov iz novih nizkoogljičnih proizvodov, saj ostaja osredotočena na optimizacijo emisijske
intenzivnosti obstoječih proizvodov.
Trg nizkoogljičnih materialov je družbi dostopen prek obstoječih kupcev in prodajnih kanalov, vendar
trenutno ne predstavlja ločenega ali dodatnega vira prihodkov, temveč konkurenčno prednost v
okviru obstoječega poslovnega modela. Morebitne spremembe regulative ali povpraševanja po
certificiranih nizkoogljičnih proizvodih bodo lahko vplivale na prihodnjo strukturo prihodkov.
Finančni učinki fizičnih in prehodnostnih tveganj so bili ocenjeni na podlagi scenarijske analize, ki
vključuje:
• oceno verjetnosti nastopa dogodka,
• oceno trajanja prekinitve ali zmanjšanja proizvodnje,
• izračun izgube prispevka na podlagi fiksnih stroškov na tono proizvodnje TiO₂,
• oceno stroškov sanacije ali dodatnih operativnih stroškov,
Pri akutnih tveganjih je bil uporabljen pristop bruto tveganja (pred ukrepi) in preostalega tveganja
(po izvedbi ukrepov).
Ključne predpostavke vključujejo:
• nespremenjeno strukturo proizvodnje,
• veljavne regulativne pogoje,
• povprečne tržne cene emisijskih kuponov,
• tehnično izvedljivost načrtovanih ukrepov.
Omejitve metodologije:
• negotovost podnebnih scenarijev,
• negotovost gibanja cen energentov in kuponov,
• uporaba zgodovinskih referenčnih dogodkov,
• neupoštevanje sekundarnih makroekonomskih vplivov.
Finančne ocene tveganj so bile pripravljene interno s strani strokovnih služb družbe. Metrike finančnih
učinkov niso bile predmet ločenega zunanjega preverjanja.
134
5.2.3 [E2] Onesnaževanje
5.2.3.1 [E2 IRO-1] Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje
pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z
onesnaževanjem
Družba ima vzpostavljene postopke za prepoznavanje in ocenjevanje dejanskih in morebitnih vplivov,
tveganj in priložnosti, povezanih z onesnaževanjem. Na podlagi strukturiranega pristopa,
vzpostavljenega v letu 2024, smo v letu 2025 nadaljevali z rednim izvajanjem postopka IRO. V okviru
letne posodobitve DMA smo ponovno pregledali in posodobili ocene pomembnih vplivov, tveganj in
priložnosti, pripravljenih v preteklem letu. Pri tem smo upoštevali posodobljene podatke o emisijah
v zrak, vode in tla ter stanje okolja, ki izhaja iz razpoložljivih monitoringov za leto 2025, preverili
smo skladnost z zakonodajo in identificirali morebitne nove zahteve. Ocene obremenitev in vplivov
za lastno dejavnost so bile ustrezno dopolnjene, hkrati pa smo v obsegu razpoložljivih podatkov
postopoma širili skrbni pregled na dele vrednostne verige.
V letu 2025 posvetovanja z zaposlenimi in ključnimi deležniki niso bila izvedena, saj so bili rezultati
obširnih posvetovalnih aktivnosti ter anketiranja iz leta 2024 zadostni za nadaljnjo uporabo v
postopku IRO. Zato so bili ti podatki uporabljeni kot referenčna osnova za preverjanje morebitnih
sprememb v oceni vplivov, tveganj in priložnosti, brez ponovnega zbiranja mnenj deležnikov. Pri
ocenjevanju smo tako uporabili posodobljene rezultate monitoringov za leto 2025, razpoložljive
podatke o stanju okolja, presoje skladnosti z zakonodajo, strokovne interne ocene in informacije iz
skrbnega pregleda vrednostne verige.
Družba se zaveda vplivov, ki izvirajo iz sedanje proizvodne dejavnosti ter zlasti iz zgodovinske
industrijske obremenjenosti lokacij Celje in pripadajočih območij, vključno z napravami za
odstranjevanje odpadkov in odlagališčem nenevarnih odpadkov. Pretekle raziskave tal in podzemnih
vod ostajajo pomemben vir podatkov pri ocenjevanju okoljskih tveganj, saj kažejo, da so številna
bremena posledica obdobij, ko okoljska zakonodaja še ni bila dovolj stroga in je bila ozaveščenost o
vplivih industrije na okolje bistveno manjša kot danes.
V Tabeli 59 so predstavljeni pomembni vplivi, tveganja in priložnosti za področje E2, ki so bili na
podlagi posodobljenega postopka IRO v letu 2025 prepoznani kot pomembni za dejavnost družbe,
(na lokaciji Celje in Mozirje), zlasti pa iz proizvodnje titanovega dioksida (TiO₂). Splošni postopek
priprave dvojne pomembnosti je podrobneje opisan v ESRS 2 [SBM-3].
135
Tabela 61: Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti (IRO) za področje E2
Pomembni vplivi, tveganja in/ali
priložnosti
Opredelitev
Lokacija/Vrednostna veriga
Časovno obdobje
Lastna dejavnost
Nižji del vrednostne
verige
Višji del vrednostne
verige
Kratkoročno
Srednjeročno
Dolgoročno
Onesnaževanje zraka:
Izpusti v zrak SO
2
, H
2
S, drugi plini
Dejanski negativni vpliv
x
x
Izpusti v zrak – trdi delci (prah)
Dejanski negativni vpliv
x
x
Drugi izpusti CO
2
(procesni viri)*
Dejanski negativni vpliv
x
x
Onesnaževanje vode
Izpusti v reke − sulfat
Dejanski negativni vpliv
x
x
Izpusti v podzemne vode na
področjih starih bremen
Dejanski negativni vpliv
x
x
Zaradi ugotovitev monitoringa
podzemnih voda, ki kažejo, da
odlagališče nenevarnih odpadkov
Bukovžlak (ONOB) povzroča
spremembe v stanju podzemne
vode, se podjetje sooča z zahtevo po
izvedbi sanacije ONOB. Izvedba
sanacijskih ukrepov bo za podjetje
predstavljala pomembno finančno
obremenitev in lahko bistveno vpliva
na načrtovanje prihodnjih sredstev
ter operativnih prioritet.
Tveganje (fizično)
x
x
Snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost in veliko zaskrbljenost
Snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost
Dejanski negativni vpliv
x
x
Snovi, ki vzbujajo veliko
zaskrbljenost
Dejanski negativni vpliv
x
*Vpliv je obravnavan v poglavju E1.
Družba s svojimi proizvodnimi dejavnostmi povzroča emisije snovi v zrak in vode. S tem povzroča
onesnaževanje zraka in površinskih voda. Izpusti snovi so posledica procesov v kemični industriji
pretežno iz proizvodnje titanovega dioksida. Družba ima na vseh izpustih nameščene ustrezne
čistilne naprave skladne z BAT tehnikami. Izpusti očiščenih plinov iz čistilnih naprav v zrak
(predvsem žveplovih oksidov, vodikovega sulfida in trdnih delcev v obliki prahu) vseeno vplivajo na
kakovost zunanjega zraka oz. povečanega obstoječega onesnaženja. Izpusti očiščenih odpadnih voda
se izpuščajo v površinske vode, predvsem gre za obremenjenost s sulfati, ki imajo vpliv na kemijsko
stanje vodotokov. Zaradi zgodovinskih industrijskih dejavnosti, ki so se v preteklosti izvajale
predvsem na lokaciji Celje in na odlagališču Bukovžlak, so nastali določeni vplivi na okolje, ki se še
danes odražajo v obremenjenosti tal in podzemnih voda. Gre za pretekle prakse, ko so se uporabljali
industrijski odpadki kot gradbeni material, ki sedaj prispevajo k izluževanju teh onesnaževal, kar
vpliva na kakovost podzemnih voda na teh območjih in posredno lahko vplivajo na kakovost
površinskih voda.
V poročevalnem obdobju podjetje ni imelo namernih ali rednih emisij onesnaževal v tla ali podzemne
vode. Na podlagi načina obratovanja, veljavnega okoljevarstvenega dovoljenja in izvedene ocene
tveganj ni vzpostavljenih izpustnih točk v tla in podzemne vode, izvaja pa se obratovalni monitoring.
Potencialno relevantne snovi so opredeljene kot zadevne nevarne snovi (ZNS) v skladu z zakonodajo
o industrijskih emisijah. Na območju naprave je identificiranih 18 zadevnih nevarnih snovi, od katerih
136
jih je 17 vključenih v celovito oceno tveganj in monitoring, pri čemer se njihova prisotnost izraža v
mg/kg (tla), ug/l (podzemne vode), vendar se ne sproščajo v tla kot emisije.
Za preprečevanje morebitnih nenadzorovanih izpustov so vzpostavljeni tehnični ukrepi, ki vključujejo
neprepustne talne površine, lovilne sisteme, dvoplaščne rezervoarje ter ločene kanalizacijske
sisteme, s čimer je preprečen stik zadevnih nevarnih snovi s tlemi.
V skladu z zahtevami industrijske emisijske zakonodaje je bil izveden posnetek ničelnega stanja tal
in podzemne vode, ki predstavlja referenčno izhodišče za dolgoročno spremljanje. Ugotovljene
koncentracije snovi v tleh in podzemni vodi so v pretežni meri povezane z zgodovinsko rabo prostora
in ne predstavljajo kvantificiranih emisij v poročevalnem obdobju.
Družba izvaja oziroma bo izvajala obratovalni monitoring, ki omogoča zaznavanje morebitnih
prihodnjih sprememb. V primeru pojava izrednih dogodkov bi bile količine izlitih snovi evidentirane
in poročane kot dejanske emisije v tla.
Onesnaženost zraka, vode in tal pa lahko negativno vpliva na zdravje ljudi in kakovost bivanja ter
na ugled družbe v javnosti zaradi povzročanja onesnaženosti.
Prav tako se družba pri svojih proizvodnih dejavnostih ne more v popolnosti izogniti uporabi nevarnih
kemikalij, vključno s snovmi, ki vzbujajo zaskrbljenost in veliko zaskrbljenost. Navedene snovi
oziroma nevarne kemikalije lahko zaradi njihove uporabe povzročajo tveganje za ljudi in okolje.
Družba zagotavlja skladnost uporabe in proizvodnje nevarnih kemikalij z uredbama REACH (Uredba
ES 1907/2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij) in CLP (Uredba ES
1272/2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi in zmesi), ki temelji na globalno
usklajenem sistemu (GHS).
Podjetje področje mikroplastike ni prepoznalo kot pomembno temo.
Vplive in tveganja s področja onesnaževanja spremljamo, prepoznavamo in ocenjujemo. Pri tem
uporabljamo razpoložljive podatke o izvedenih lastnih monitoringih emisije snovi v vode, zrak,
monitoringe površinskih voda v okolici svojih lokacij, monitoringe stanja podzemnih voda in tal,
hrupa, odpadkov, uporabe nevarnih snovi, spremljanje incidentov, pritožbe prizadetih skupnosti.
Vrednotimo prepoznane vplive in tveganja, po potrebi sprejemamo ukrepe ter redno poročamo o
okoljskih kazalnikih. Spremljamo tudi druge dostopne rezultate monitoringov ter dognanja s področja
onesnaževanja v okolici lastne dejavnosti, med drugim tudi podatek o preteklih onesnaževanjih in
njihovih posledicah (zgodovinske podatke). Pozornost namenjamo tudi predvidenim spremembam v
proizvodnih procesih tako, da ugotavljamo kako bi te spremembe lahko vplivale na okolje (vloge za
spremembo okoljevarstvenih dovoljenj z opredelitvijo do dejanskih in predvidenih vplivov,
opredelitev do BAT tehnik). V letu 2024 smo začeli tudi izvajati pregled vplivov v vrednostni verigi.
Družba je sicer prepoznala več vrednostnih verig, vendar smo se osredotočali na ključno vrednostno
verigo, ki je povezana s proizvodnjo TiO
2
(višji del).
137
5.2.3.2 [E2-1] Politike v povezavi z onesnaženjem
Tabela 62: Ključne politike za upravljanje pomembnih vplivov, povezanih s preprečevanjem in nadzorovanjem onesnaževanja s področja onesnaževanjem zraka, vode in prsti ter nadomeščanja in
zmanjševanja uporabe snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost in veliko zaskrbljenost
Naziv politike,
kodeksa, predpisa
Opis ključne vsebine
Odgovornost za
politiko
Razkritje standardov ali pobud
tretjih strani, ki jih družba upošteva
pri izvajanju politike
Opis upoštevanja interesov
ključnih deležnikov pri oblikovanju
politike
Dosegljivost
Politika preprečevanja
onesnaževanja,
trajnostne rabe vodnih
virov, biodiverzitete in
krožnega
gospodarstva
Politika opredeljuje zavezanost družbe k preprečevanju
onesnaževanja okolja. Cilj je zmanjševati negativne
vplive na okolje, izboljševati rabo virov ter zagotavljati
skladnost z zakonodajo in najboljšimi razpoložljivimi
tehnikami (BAT). Politika se uporablja za lastno
dejavnost
Vodja trajnostnega tima,
Uprava, zaposleni
ISO 14001 (sistem ravnanja z
okoljem),
Pri pripravi Politike preprečevanja
onesnaževanja, trajnostne rabe
vodnih virov, biodiverzitete in
krožnega gospodarstva
je družba upoštevala interese
ključnih deležnikov, med katerimi so
zaposleni, poslovni partnerji, lokalna
skupnost ter regulatorni organi in se
uporablja za lastno dejavnost
Dokumentni sistem
Politika kakovosti,
ravnanja z okoljem,
varnostjo in zdravjem
ter upravljanja z
energijo
Določa doseganje ključnih strateških ciljev s področja
zmanjševanja onesnaževanja, izpolnjevanja
zakonodajnih zahtev, prepoznavanja nevarnosti in
tveganj in njihovo obvladovanje. Politika se uporablja za
lastno dejavnost.
Vodja trajnostnega tima,
Uprava, zaposleni
ISO 9001 (sistem vodenja kakovosti),
ISO 14001 (sistem ravnanja z
okoljem),
ISO 45001 (sistem vodenja varnosti in
zdravja pri delu)
ISO 50001 (sistem upravljanja z
energijo)
Pri oblikovanju Politike zagotavljanja
kakovosti, ravnanja z okoljem,
varnosti in zdravja ter upravljanja z
energijo je družba upoštevala
interese ključnih deležnikov, med
katerimi so zaposleni, poslovni
partnerji, lokalna skupnost ter
regulatorni organi in se uporablja za
lastno dejavnost.
www.cinkarna.si
Politika preprečevanja
večjih nesreč in
zmanjševanja njihovih
posledic
Zagotavljanje visoke ravni varstva pred nesrečami in
varnosti in zdravja zaposlenih, prebivalcev in okolja z
namenom:
• zagotavljanja obratovanje v skladu z zahtevami
predpisov s področja varstva okolja, ravnanja s
kemikalijami, varnosti in zdravja pri delu ter varstva
pred naravnimi in drugimi nesrečami;
• doseči najmanjše možno tveganje za ljudi v obratu in
v okolici obrata zaradi izrednih dogodkov in večjih
nesreč, do katerih bi lahko v obratu prišlo zaradi
ravnanja/uporabe/proizvodnje/skladiščenja nevarnih
snovi;
• načrtovanja, gradnja, vzdrževanjem in obratovanje z
upoštevanjem najboljših razpoložljivih tehnik za
preprečevanje večjih nesreč in za zmanjševanje
njihovih posledic, vzpodbujanje vseh zaposlenih za
preprečevanje večjih nesreč in za zmanjševanje
njihovih posledic za ljudi in okolje,
Uprava, zaposleni
ISO 14001 (sistem ravnanja z
okoljem),
ISO 45001 (sistem vodenja varnosti in
zdravja pri delu)
Družba je upoštevala interese
zaposlenih, prizadetih skupnosti in
podjetij s skupnimi učinki vpliva v
primeru nastanka nesreče in
zakonodajo ter se uporablja za lastno
dejavnost.
www.cinkarna.si
138
• ustrezne pripravljenosti na večje nesreče na podlagi
sprejetega načrta zaščite in reševanja za primer
večje nesreče v obratu;
• sodelovanja z lokalno skupnostjo in jo pravočasno in
na ustrezen način obveščati o stanju varstva pred
nesrečami;
• obveščanja prebivalcev v okolici obrata o možnih
večjih nesrečah v obratu.
Org. predpis: Sistem
obvladovanja varnosti
in odziva na izredne
dogodke
Določa pristojnosti in odgovornosti ter dokumentacijo v
sistemu obvladovanja varnosti in odziva na izredne
dogodke v družbi (incidente). V primeru nastanka
izrednega dogodka se ukrepa v smeri izvajanja ukrepov
za odpravo izrednega dogodka in njegovih posledic za
ljudi in imetje, pri čemer sodelujejo delavci na
posameznih delovnih mestih, vzdrževalci, gasilci, enote
civilne zaščite, izvajalci prve pomoči in drugi. Po
dogodku se izvede analiza vzrokov in sprejmejo se
ukrepi, da se dogodki ne bi ponavljali.
Uprava, zaposleni
ISO 14001 (sistem ravnanja z
okoljem),
ISO 45001 (sistem vodenja varnosti in
zdravja pri delu)
Predpis upošteva zaposlene,
prizadete deležnike in zakonodajo in
se uporablja za lastno dejavnost.
www.cinkarna.si
Kodeks trajnostnega
poslovanja za
poslovne partnerje
Cinkarne
Celje, d. d.
Predstavitev strateških ciljev s področja okolja, družbe in
upravljanja družbe. Od poslovnih partnerjev pričakujemo,
da ravnajo skladno z vsemi veljavnimi predpisi ter
vzpostavijo sisteme, nadzore in pravila za spodbujanje
skladnosti z veljavnimi predpisi in tem Kodeksom,
vključno z mehanizmi usposabljanja, spremljanja in
revidiranja. Poslovni partnerji so odgovorni za preverjanje
skladnosti poslovanja s Kodeksom in za izpolnjevanje
zahtev, opredeljenih v Kodeksu, in sicer v svoji lastni
organizaciji kot tudi v svoji dobavni verigi.
Direktor službe za
nabavo in logistiko,
Uprava, zaposleni v
prodaji in nabavi
Etični kodeks Združenja nabavnikov
Slovenije
Kodeks odraža uravnotežen pristop,
ki omogoča učinkovito sodelovanje z
vsemi deležniki ter spodbuja
dolgoročne, trajnostno naravnane in
etične nabavne prakse in se
uporablja za vrednostno verigo.
Dokumentni sistem
Poslovni partnerji
139
Sestavni del vodenja družbe je integriran sistem vodenja, ki zajema temeljne prvine vodenja in
poslovanja za vse dejavnosti družbe, skladno z zahtevami standardov ISO 9001 – Sistem vodenja
kakovosti, ISO 14001 – Sistem ravnanja z okoljem, ISO 45001– Sistem vodenja varnosti in zdravja
pri delu, na lokaciji PE Kemija Mozirje pa smo registrirani v sistem okoljskega ravnanja in presojanja
EMAS. V okviru tega sistema imamo vzpostavljeno in dokumentirano Politiko kakovosti, ravnanja z
okoljem, varnostjo in zdravjem ter upravljanja z energijo ter Politiko preprečevanja onesnaževanja,
trajnostne rabe vodnih virov, biodiverzitete in krožnega gospodarstva.
Učinkovitost vzpostavljenih sistemov, vključno z zahtevami uredbe EMAS in Okoljske izjave, letno
preverja certifikacijska družba SIQ (Slovenski institut za kakovost in meroslovje). Na podlagi
okoljskega preverjanja in vseh dokumentiranih dokazil je Agencija Republike Slovenije za okolje dne
10. 2. 2025 izdala Odločbo o podaljšanju registracije v sistemu EMAS z registracijsko številko SI-
00003 ter ustrezno Potrdilo o registraciji v sistemu EMAS z veljavnostjo do 30. 11. 2027. Navedeni
politiki sta skladni s trajnostno strategijo. Naslavljata odgovorno ravnanje z okoljem in s tem
upravljanje pomembnih vplivov onesnaževanja zraka (SO
2
, H
2
S, trdnih delcev), zmanjševanje
emisije CO
2
(procesnih virov), izpustov v vode (sulfati) in podzemne vode ter rabo snovi, ki vzbujajo
zaskrbljenost in veliko zaskrbljenost, ter obvladovanje tveganj v lastni dejavnosti (navedeni IRO v
tabeli: Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti (IRO) za področje E2). S politiko preprečevanja večjih
nesreč in zmanjševanja njihovih posledic ter organizacijskim predpisom za obvladovanja varnosti in
odziva na izredne dogodke obravnavamo morebitne vplive onesnaženja zraka, vode, podzemne vode
in tal, vključno z varno rabo nevarnih snovi. S kodeksom trajnostnega poslovanja za poslovne
partnerje pa obravnavamo pomembne vplive iz tabele Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti (IRO)
za področje E2 za višji in nižji del vrednostne verige.
Na področju okolja delujemo skladno z zahtevami zakonodaje in okoljevarstvenimi dovoljenji. To
vključuje tudi upoštevanje zahtev direktiv EU o industrijskih emisijah (izpolnjevanje zahtev iz
zaključkov BAT (Best Available Techniques)), Evropskega registra izpustov in prenosov onesnaževal
ter Uredbo o razkritjih, povezanih s trajnostjo. Aktivno sodelujemo s pristojnimi institucijami pri
načrtovanju in izvajanju okoljskih ukrepov ter aktivno obvladujemo vplive na okolje. Vzpostavljamo
dialog z lokalnimi skupnostmi, jih vključujemo v soodločanje o okoljskih ukrepih in transparentno
poročamo o doseženih rezultatih. Prav tako spremljamo, izobražujemo ter iščemo možnosti za
postopno izločanje in nadomeščanje snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost ter veliko zaskrbljenost. Imamo
vzpostavljene postopke za prepoznavanje tveganj in izvajanje ukrepov za obvladovanje tveganj ter
zagotavljamo hitro in učinkovito odzivanje v izrednih razmerah, da se preprečijo oziroma zmanjša
onesnaževanje. Redno spremljamo in poročamo o napredku pri doseganju okoljskih ciljev.
Od poslovnih partnerjev pričakujemo podpis kodeksa trajnostnega poslovanja in jih s tem
zavezujemo k uresničevanju strateških ciljev tudi na področju onesnaževanja. Izvajamo
skrbne preglede z namenom prepoznavanja vplivov, tveganj in priložnosti lastne dejavnosti in
vrednostne verige. Sprejeta je bila tudi Trajnostna strategija družbe do leta 2030. Podrobneje v
poglavju [SBM-1].
5.2.3.3 [E2-2] Ukrepi in viri v zvezi z onesnaževanjem
Družba si postavlja številne ukrepe, s katerimi želi izpolnjevati stroge okoljske zahteve, slediti
zavezam v politiki in strateškim ciljem z namenom zmanjševanja onesnaževanja zaradi lastne
dejavnosti in spremlja vplive v vrednostni verigi. Prepoznani pomembni vplivi so tisti, ki jih povzroča
s svojim delovanjem na okolje in s tem vpliva tudi na prizadete skupnosti.
140
5.2.3.3.1 Onesnaževanje zraka
Emisije snovi v zrak skrbno spremljamo na obeh lokacijah (Celje in Mozirje). Merimo onesnaževala,
kot so žveplovi oksidi (SO
x
), vodikov sulfid (H
2
S), dušikovi oksidi (NO
x
), ogljikov monoksid (CO),
skupni prah in skupni organski ogljik (TOC). Glede na rezultate emisijskih monitoringov ter
spremljanja stanja okolja in morebitnih vplivov družbe na okolje smo prepoznali tri vrste emisij kot
pomembne: emisija SO
x
, emisija H
2
S in emisija skupnega prahu.
Navedeni trije ključni emitenti nastajajo na lokaciji Celje in v največji meri pri proizvodnji titanovega
dioksida. Emisije prahu v manjših količinah nastaja tudi na lokaciji v Mozirju. Zato so na tem mestu
vsi ukrepi usmerjeni v njihovo zmanjševanje in so podani v preglednicah. Ukrepi, ki so bili zaključeni
do vključno leta 2024, v poročilu niso ponovno navedeni.
Tabela 63: Pregled ukrepov in ključnih aktivnosti za zmanjševanje emisij v zrak − H
2
S  na lokaciji Celje
Vrsta ukrepov in ključnih aktivnosti  
Leto  
Status
Avtomatsko dodajanje NaOH v zalivalno raztopino na
čistilni napravi na taljenju žvepla
2025* 
V izvajanju
Avtomatsko doziranje apna pri taljenju žvepla   
2025*
V izvajanju
Zamenjava sistema za vzorčenje iz razklopnih stolpov 
2025*
V izvajanju
Vodenje reakcije razklopa v smeri omejevanja nastajanja H
2
S 
2030
V izvajanju
Dograditev 3. kolone za absorpcijo H
2
S na taljenju žvepla 
2026
Izvedeno po potrebi, če drugi
ukrepi ne bodo dali zadostnih
rezultatov
*Investicije zaradi težav pri iskanju ustreznih rešitev niso bile zaključene v letu 2025 in se bodo izvajale še v letu 2026.
 
Tabela 64: Pregled ukrepov in ključnih aktivnosti za zmanjševanje emisij v zrak − SO
x
 
Vrsta ukrepov in ključnih aktivnosti  
Leto  
Status
Dograditev dodatnega sulfacid reaktorja 
2030 
Izvedeno po potrebi, če drugi
ukrepi ne bodo dali zadostnih
rezultatov
Redna menjava katalizatorja V
2
O
5
in aktivnega oglja   
2030
V izvajanju
Doziranje NaOH direktno v predložke 12.24 A, B, C 
2025
Izvedeno
Tabela 65: Pregled ukrepov in ključnih aktivnosti za zmanjševanje emisij v zrak − Prah 
Vrsta ukrepov in ključnih aktivnosti  
Leto  
Status
Z inženirskim pristopom izboljšanje delovanja čistilne naprave na predsušenju 
2030 
V izvajanju
5.2.3.3.2 Onesnaževanje vode
Odpadne vode nastajajo na obeh lokacijah družbe. Le-te se pred izpustom očistijo na lastnih čistilnih
napravah ali pa se vodijo na čiščenje. Z izvajanjem monitoringa na izpustih spremljamo onesnaževala
in tudi njihov vpliv na površinske vode, kamor se določene očiščene odpadne vode izpuščajo.
Monitoringi se izvajajo redno in sistematično na vseh izpustih odpadnih vod kot tudi na površinskih
vodah, kamor se izpuščajo odpadne vode. Ključni vpliv na površinske vode ima emisija sulfatov kot
posledica dejavnosti proizvodnje titanovega dioksida po sulfatnem postopku. Koncentracija sulfatov
v odpadnih vodah družbe posledično vpliva na kemijsko sestavo vodotoka, kar posledično vpliva na
vodne ekosisteme. Družba zato izvaja nadzor nad emisijami sulfatov v odpadnih vodah in površinskih
vodah ter si prizadeva za njihovo zmanjšanje z ukrepi učinkovitega obvladovanja voda znotraj
samega proizvodnega procesa in pa z zapolnjevanjem Naprave za odstranjevanje odpadkov in s tem
zmanjšanje emisij sulfatov. Izvaja tudi ukrepe za preprečevanje onesnaževanja podzemnih voda na
območjih starih bremen, in sicer z izvedbo rekonstrukcije Odlagališča nenevarnih odpadkov
Bukovžlak, ter z izvajanjem rednih obsežnih monitoringov stanja podzemnih in površinskih voda. Cilj
teh ukrepov je zagotavljanje skladnosti z okoljsko zakonodajo, varovanje kakovosti
površinskih in podzemnih voda in zmanjševanje vplivov na vodotoke ter lokalno okolje.
141
Tabela 66: Pregled ukrepov in ključnih aktivnosti za zmanjševanje emisij v vode (sulfati)  
Vrsta ukrepov in ključnih aktivnosti  
Leto  
Status
Učinkovito obvladovanje voda − povečanje notranjih
reciklov tehnološke vode. 
2026* 
V izvajanju
Zapolnjevanje Naprave za odstranjevanje odpadkov
Za Travnikom   
2030
V izvajanju
*Aktivnosti v letu 2025 niso bile zaključene in se nadaljujejo tudi v letu 2026.
5.2.3.3.3 Snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost in veliko zaskrbljenost
Družba pri svojih proizvodnih dejavnostih uporablja nevarne snovi in se zaveda vplivov ter tveganj
njihove uporabe za ljudi in okolje. Sistematično spremlja uporabo snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost
(SoC), in snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost (SVHC). V ta namen išče možne zamenjave z manj
nevarnimi, kjer je to tehnično in ekonomsko izvedljivo, prizadeva si tudi za zniževanje njihove
količine. Veliko pozornost namenja tudi izobraževanju zaposlenih o varni uporabi kemikalij.
Tabela 67: Pregled ukrepov in ključnih aktivnosti za zmanjševanje snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost 
Vrsta ukrepov in ključnih aktivnosti  
Leto  
Status
Zamenjava hidrazina z manj nevarno alternativo 
2027 
V izvajanju
Uvesti alternativo za TMP v proizvodnji TiO
2
 
2027
V izvajanju
 
Obvladovanje vplivov vrednostne verige
Družba je v letu 2024 izvedla analizo višjega dela vrednostne verige in vpeljala postopek skrbnega
pregleda pomembnejših dobaviteljev. S postopki nadaljujemo in v ta namen
uporabljamo/pregledujemo/zbiramo podatke za skrbni pregled na podlagi:
• letnih poročil dobaviteljev/kupcev,
• informacij z direktno komunikacijo z deležniki,
• izvedbe anketnih vprašalnikov,
• informacij s spletnih strani.
Za učinkovito obvladovanje vplivov vrednostne verige bo družba v naslednjih obdobjih nadaljevala z
izvajanjem aktivnosti, ki vključujejo nižji in višji del vrednostne verige ter predvidevajo ukrepe za
zmanjšanje negativnih vplivov.
Predvideni koraki so:
• analiza in pregled partnerjev v vrednostni verigi glede njihovih trajnostnih zavez, ciljev in
ukrepov,
• spremljanje aktivnosti partnerjev ter njihovega napredka pri doseganju trajnostnih ciljev,
• spodbujanje trajnostnih projektov, ki zmanjšujejo negativne vplive.
5.2.3.4 [E2-3] Cilji v zvezi z onesnaževanjem
Družba si je zastavila kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne cilje na področju zmanjševanja
onesnaževanja ter upravljanja snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost in veliko zaskrbljenost, z namenom
zagotavljanja trajnostnega razvoja in zmanjševanja negativnih vplivov na okolje. Gre za prostovoljne
odločitve. Osredotoča se na ključne vplive, ki znatno prispevajo k preprečevanju onesnaževanja in
nadzoru ter pomembno zmanjšujejo ravni onesnaženja in izboljšujejo kakovost okolja. V ta namen
so bili postavljeni kazalniki in merila za merjenje zmanjšanja onesnaženja, kot so specifična
zmanjšanja emisij, kar zagotavlja, da se napredek lahko kvantitativno oceni v skladu s kriteriji za
znatne prispevke. Pri tem se spodbuja iskanje inovativnih tehnologij in praks, ki vodijo do znatnega
zmanjšanja onesnaževanja, upošteva se regulativni okvir in postopno tudi vključevanje deležnikov,
vključno z lokalnimi skupnostmi, z namenom, da so upoštevani različni vidiki in da so ukrepi
142
učinkoviti in pravični. Prav tako se vključujejo zaposleni z ozaveščanjem in izobraževanjem o
preprečevanju in nadzoru onesnaževanja.
Cilji, ki jih je družba opredelila na področju onesnaževanja, niso zasnovani zgolj na regulativnih
zahtevah in notranjih ocenah, temveč temeljijo na znanstveno utemeljenih izhodiščih.
Pri določanju ciljev družba uporablja:
• referenčne vrednosti in mejne kriterije, ki temeljijo na znanstvenih študijah o vplivih snovi
na okolje in zdravje;
• najboljše razpoložljive tehnike (BAT/BREF), katerih mejne vrednosti izhajajo iz širokih
mednarodnih industrijskih in znanstvenih analiz;
• monitoring podatke, analizirane s statističnimi metodami, ki omogočajo znanstveno
zanesljivo ocenjevanje trendov onesnaževanja in učinkov ukrepov;
• notranje ocene vplivov, zasnovane na metodologijah, ki sledijo veljavnim znanstvenim
standardom za ocenjevanje tveganj in okoljskih vplivov.
Cilji so oblikovani, tako da:
• temeljijo na dokazljivo znanstvenih metrikah;
• sledijo najboljšim razpoložljivim okoljskim standardom;
• prispevajo k zmanjševanju onesnaževanja v obsegu, ki ga je mogoče strokovno dokazati in
meriti;
• upoštevajo verodostojne znanstvene napovedi o učinkih onesnaževal in pričakovanjih
regulatornih okvirov EU.
Na tej podlagi so okoljski cilji oblikovani tako, da temeljijo na dokazljivo znanstvenih metrikah, sledijo
najboljšim razpoložljivim okoljskim standardom ter prispevajo k zmanjševanju onesnaževanja v
obsegu, ki ga je mogoče strokovno dokazati in meriti.
Za območje Celja znanstveno določenih ekoloških pragov (ecological thresholds), ki bi opredeljevali
nosilnost ekosistema ali največje dopustne obremenitve zraka in tal, ni na voljo. Regulativni okvir v
Sloveniji in EU namesto ekoloških pragov uporablja mejne vrednosti kakovosti zraka (npr.
PM10/PM2.5), mejne koncentracije v tleh ter mejne vrednosti emisij iz industrijskih virov. Lokalni
monitoring kakovosti zraka za Celje temelji na spremljanju preseganja zakonsko določenih mejnih
vrednosti PM10, pri čemer na rezultate pomembno vplivajo kurilne naprave, promet in neugodna
meteorološka lega v kotlini. Tudi na področju onesnaženosti tal (težke kovine v posameznih
degradiranih delih mestnega območja) obstajajo podatki monitoringa in sanacijski programi, ne pa
znanstveno določenih ekoloških pragov, ki bi opredeljevali okoljsko nosilnost.
Zaradi odsotnosti znanstveno določenih ekoloških pragov družba ciljev ni oblikovala na njihovi
osnovi, temveč na zakonsko določenih mejnih vrednostih emisij in pogojih iz okoljevarstvenega
dovoljenja, referenčnih vrednostih BAT ter internih prizadevanjih za postopno zmanjšanje emisij
glede na izhodiščno stanje. Zakonske mejne vrednosti v tem kontekstu predstavljajo regulativno
določene dopustne obremenitve okolja, kjer ekološki pragi še niso razviti ali niso na voljo. Družba
spremlja regulativni in znanstveni razvoj ter bo v primeru določitve ekoloških pragov na ravni EU ali
Slovenije temu ustrezno prilagodila postopke načrtovanja ciljev.
Za spremljanje napredka se izvajajo sistemi monitoringa in poročanja. Dodelijo se tudi ustrezni viri
financiranja. Z osredotočanjem na ta področja lahko cilj, povezan z onesnaženjem, učinkovito
odpravi pomanjkljivosti v kriterijih za znatne prispevke k preprečevanju onesnaževanja in nadzoru,
kar vodi do pomembnih izboljšav v kakovosti okolja.
143
Strateški cilji vključujejo:
• zmanjšanje onesnaženosti zraka, vode, prsti in podzemne vode z osredotočenjem na glavna
identificirana onesnaževala;
• obvladovanje in zmanjšanje rabe snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost (SVHC), skladno z
uredbo REACH.
Da bi družba dosegla svoje strateške cilje, so bili zastavljeni specifični in merljivi cilji, ki so
predstavljeni v Tabelah 68 - 70.
Tabela 68: Pregled ciljev za zmanjšanje onesnaženosti zraka
Ime cilja
Količina in ciljno leto
Rezultat
Zmanjšanje specifične emisije vodikovega
sulfida (H
2
S) do leta 2030
Za 15 % do leta 2030 (manj za 0,005 kg/t
TiO
2
; absolutno ostajamo v zakonskih mejah
in na ravni leta 2021)
Zmanjšanje za 73,7 % (manj za 0,028 kg/t
TiO
2
, absolutno ostajamo v zakonskih
mejah) v letu 2025
Zmanjšanje specifične emisije žveplovih
oksidov (SO
x
) do leta 2030
Za 15 % do leta 2030 (manj za 0,22 kg/t
TiO
2
; absolutno ostajamo v zakonskih mejah
in na ravni leta 2021)
Zmanjšanje za 73,1 % (manj za 1,06 kg/t
TiO
2
, absolutno ostajamo v zakonskih
mejah) v letu 2025
Zmanjšanje specifične emisije prahu za 15 %
do leta 2030
Za 15% do leta 2030 (manj za 0,035 kg/t;
TiO
2
absolutno ostajamo v zakonskih mejah
in na ravni leta 2021)
Zmanjšanje za 45,2 % (manj za 0,11 kg/t
TiO
2
, absolutno ostajamo v zakonskih
mejah) v letu 2025
Tabela 69: Pregled ciljev za zmanjšanje onesnaženosti vode
Ime cilja
Količina in ciljno leto
Rezultat
Zmanjšanje specifične emisije sulfatov v vode
za 15 % do leta 2030
za 25 kg/t TiO
2
do leta 2030;absolutno
ostajamo v zakonskih mejah in na ravni leta
2021).
Povečanje za 2,4 % (več za 3,8 kg/t TiO2,
absolutno ostajamo v zakonskih mejah) v
letu 2025
Tabela 70: Pregled ciljev za obvladovanje in zmanjšanje rabe snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost (SVHC), skladno z uredbo
REACH
Ime cilja
Rezultat
Postopna nadomestitev snovi SVHC z alternativnimi snovmi do leta 2030,
kjer je to tehnično izvedljivo.
V letu 2025 se je ukinila dobava in uporaba ene SVHC (borax
dekahidrat) ter znižala nabava kemikalij, ki vsebujejo bisfenol
A.
Redno posodabljanje internega seznama SVHC v skladu z uredbo REACH.
Seznam se redno posodablja.
Pri določanju ciljev na področju onesnaževanja je družba upoštevala tudi ekološke pragove
(ecological thresholds). To so znanstveno določene meje, nad katerimi lahko pride do pomembnih
negativnih vplivov na ekosisteme ali zdravje ljudi. Ti pragovi izhajajo iz evropskih in nacionalnih
okoljskih standardov ter znanstvenih študij. Za družbo so relevantni ekološki pragovi za emisije v
vode, emisije snovi v zrak in za tla.
Za preprečevanje onesnaževanja tal in podzemne vode družba izvaja vse ukrepe, določene v
okoljevarstvenem dovoljenju. To vključuje tako preventivne ukrepe kot tudi monitoring podzemne
vode in tal. Monitoring podzemnih vod se izvaja dvakrat letno, medtem ko se monitoring tal izvaja v
petletnih intervalih (ničelno stanje je bilo izvedeno leta 2024, naslednji monitoring je predviden v
letu 2029).
Družba izvaja tudi rekonstrukcijo Odlagališča nenevarnih odpadkov Bukovžlak, pri čemer se
pričakuje, da bodo izvedeni tehnični in sanacijski ukrepi dolgoročno zmanjšali vpliv odlagališča na
podzemno vodo.
Poleg navedenega se na vseh napravah za odstranjevanje odpadkov ter na lokacijah proizvodnje
redno izvajajo ukrepi za preprečevanje onesnaževanja, pregledovanje stanja in spremljanje okoljskih
parametrov, s katerimi se zagotavlja preprečevanje onesnaževanja tal in podzemne vode ter
pravočasno zaznavanje morebitnih odstopanj.
144
Družba na tem področju nima dodatnih posebnih ciljev ali ukrepov, saj se obstoječe aktivnosti
izvajajo skladno z zahtevami zakonodaje in okoljevarstvenega dovoljenja ter zadostujejo za
učinkovito obvladovanje okoljskih tveganj.
5.2.3.4.1 Trajnostna vrednostna veriga
Družba se zaveda pomena sodelovanja z dobavitelji in poslovnimi partnerji, zato si prizadeva:
• vzpostaviti in vzdrževati sodelovanje s partnerji, ki upoštevajo Kodeks trajnostnega
poslovanja družbe;
• spodbujati poslovne partnerje v vrednostni verigi k zmanjševanju rabe nevarnih snovi in
onesnaževanja. 
Zastavljeni cilji se spremljajo četrtletno, njihova učinkovitost pa se preverja enkrat letno v sklopu
letnega vodstvenega pregleda, katerega del je tudi skrbni pregled. Ukrepi za izpolnjevanje ciljev so
poročani v točki [E2-2]. Sprejemamo in izvajamo ustrezne ukrepe, da zagotovimo, da naše
taksonomsko sprejemljive dejavnosti ne povzročajo znatne škode ciljem, določenim v Uredbi (EU)
2020/852 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb (Uredba o taksonomiji) ter da
izpolnjujemo merila za nebistveno škodovanje (DNSH).
5.2.3.5 [E2-4] Onesnaženje zraka, vode in podzemne vode
Družba s svojimi proizvodnimi procesi povzroča emisije snovi v zrak, vode in podzemne vode in v
nadaljevanju poročamo o onesnaževanju iz lastne dejavnosti. razkrivamo podatke sprememb emisij
za časovno obdobje dveh let skladno z zahtevami in prilagoditvami metodologiji zahtev Direktive
CSRD in standardov ESRS.
5.2.3.5.1 Onesnaževanje zraka
Zmanjšanje emisij v zrak je ključno za izboljšanje kakovosti zraka in zmanjšanje
negativnih vplivov na zdravje ljudi in okolje. V ta namen smo si postavili cilje in ukrepe z
namenom zmanjševanja emisije na posameznih virih, na katere lahko vplivamo. Spremljamo emisije
snovi v zrak z merjenjem, skladno s programom monitoringa, ki ga izvajajo pooblaščene zunanje
organizacije. Meritve izvajajo v skladu z veljavnimi standardi in so občasne (enkrat na leto, enkrat
na 3 leta ali enkrat na 5 let) ali pa se izvaja stalno spremljanje onesnaženja zraka. Ključni parametri
so SO
x
, H
2
S in skupni prah.
Tabela 71: Emisije snovi v zrak na lokaciji v Celju in Mozirju v letih 2024 in 2025 v kg in kg/t TiO
2
iz proizvodnje titanovega
dioksida
Vrsta emisij
2024
2025
Žveplov dioksid (SO
2
) (kg) 
88.338
75.862
Žveplov dioksid (SO
2
) (kg/t TiO
2
)
0,51
0,39
Vodikov sulfid (H
2
S) (kg) 
2.331
653
Vodikov sulfid (H
2
S) (kg/t TiO
2
)
0,04
0,01
Prah (kg) 
9.550
7687
Prah (kg/t TiO
2
)
0,16
0,13
Emisijske količine žveplovega dioksida, vodikovega sulfida in prahu iz proizvodnje titanovega
dioksida so bile pod mejno vrednostjo (mejna vrednost za SO
2
je 500 kg/t TiO₂, za H
2
S je 0,05 kg/t
TiO₂, za prah 0,45 kg/t TiO₂; glede na OVD oziroma glede na uredbo TiO₂ in BAT).
145
Postopek zbiranja in izračunavanja podatkov
Podatki o emisijah snovi v zrak, predstavljeni v prejšnji tabeli, temeljijo na meritvah pooblaščenih
izvajalcev monitoringa, ki se izvajajo v skladu z zahtevami iz okoljevarstvenega dovoljenja. Meritve
so skladne z veljavnimi standardi in metodami merjenja, ki vedno vključujejo tudi oceno merilne
negotovosti, podano v poročilih izvajalcev monitoringa z opisom uporabljene merilne metode.
Izmerjene koncentracije onesnaževal (npr. SO₂, H₂S, prah) se nato preračunajo v letne količine, in
sicer na podlagi razpoložljivih podatkov o obratovanju naprav (število obratovalnih ur, obratovalne
zmogljivosti in drugi tehnični parametri).
Meritve se v proizvodnji titanovega dioksida na večini merilnih mest izvajajo največkrat enkrat letno,
in sicer pri pogojih največjega obratovanja, zato se šteje, da izmerjene koncentracije predstavljajo
najvišje referenčne vrednosti. Pri letnem izračunu se te vrednosti ekstrapolirajo na celoletno
obratovanje, kar lahko vodi do delno precenjenih vrednosti letnih emisij, kadar dejanske obratovalne
razmere čez leto odstopajo od merjenih pogojev. Prah se na dveh mestih spremlja z neprekinjenimi
(trajnim) meritvami, kar omogoča reprezentativnejši izračun letnih vrednosti.
Družba ugotavlja, da so nekatere kvantitativne metrike zato podvržene višji stopnji merilne
negotovosti, zlasti tam, kjer so meritve redkejše. Pogostnost posameznih meritev (npr. enkrat na tri
leta, enkrat na pet let ali enkrat na leto) je določena v okoljevarstvenem dovoljenju, ki je javno
dostopno na spletni strani Ministrstva za okolje, prostor in energijo. Pri teh parametrih se
koncentracije določajo v omejenem številu meritev; zaradi nizke frekvence meritev in variabilnosti
realnih obratovalnih pogojev lahko določene emisijske metrike izkazujejo višjo mersko negotovost
ali odstopanja, ki so posledica metodoloških predpostavk.
Poleg absolutnih vrednosti emisij družba izračunava tudi specifične emisije glede na količino
proizvedenega produkta. Proizvodnja se meri neposredno, zato je merilna negotovost specifičnih
emisij predvsem posledica negotovosti vhodnih meritev emisij ter izračunov iz obratovalnih
podatkov.
Kljub navedenim omejitvam, družba zagotavlja, da se vsi podatki o emisijah izračunavajo na podlagi
najboljših razpoložljivih podatkov v skladu z zahtevami okoljevarstvenega dovoljenja ter
metodologijami, ki jih predpisujejo zunanji izvajalci monitoringa. Družba podatke redno preverja in
ob nadgradnji merilnih metod ter spremljevalne opreme postopno izboljšuje natančnost in
zanesljivost poročanih vrednosti.
5.2.3.5.2 Onesnaženje vode
Na lokaciji Celje v sklopu proizvodnih procesov nastajajo odpadne in hladilne vode. Odpadne vode
se čistijo na lastnih čistilnih napravah in so po čiščenju primerne za izpust v vodotok. Kjer je mogoče,
se izvajajo postopki za vračanje in ponovno uporabo vode v procesih. Komunalne odpadne vode se
čistijo na Centralni čistilni napravi Celje (Tremerje). Večina hladilnih sistemov je zaprtih, zato ni
izpustov. Padavinske odpadne vode se v vodotok odvajajo ločeno, in sicer posredno (očiščene v oljnih
lovilcih in peskolovih) ali neposredno. 
Skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem spremljamo skupno petnajst iztokov odpadnih voda, od
tega deset na lokaciji Celje in pet na lokaciji Mozirje. Na lokaciji v Celju odpadne vode izpuščamo v
tri vodna telesa: Dobje, Vzhodna Ložnica in Hudinja, na lokaciji Mozirje pa v vodotoka Ljubija in
Savinja. 
Količina izpuščene vode v površinske vode je odvisna delno od količine porabljene vode (proizvodnje
in učinkovite rabe) in delno od količine padavinske vode, kot posledica prispevnega območja naprav
za odstranjevanje odpadkov, od koder se odvajajo viški voda v vodotoke. Izpust komunalne vode je
146
odvisen od več dejavnikov, in sicer racionalne rabe vode za sanitarne namene in delno za tehnološki
namen ter izgube na notranjem vodovodnem sistemu.  
V naslednji tabeli je podana celotna količina izpuščenega sulfata iz družbe in specifična količina
izpuščenega sulfata iz proizvodnje TiO
2
v letih 2024 in 2025. 
Tabela 72: Emisije v vode na lokaciji v Celju in Mozirju v letih 2024 in 2025 v kg in kg/t TiO
2
iz proizvodnje titanovega dioksida
na lokaciji v Celju
Vrsta emisije 
2024
2025
Količina izpuščenega sulfata (v kg/leto)
9.099.998
9.124.485
Specifična količina sulfatov (SO
4
2-
v
kg/t TiO
2
) 
149
159,5
Količina izpuščenega cinka (v kg/leto)*
114
72
Količina izpuščenega bakra (v kg/leto)*
33
31
SO
4
2-
v kg/t TiO
2
je koncentracija sulfatov na enoto proizvoda TiO
2.
 
* Poročanje je v skladu z zahtevo iz priloge II k Uredbi (ES) št 166/2006 (Uredba o E-RIPO).
Emisijska količina izpuščenega sulfata iz proizvodnje titanovega dioksida je bila pod mejno vrednostjo
(mejna vrednost je 550 kg/t TiO₂ glede na OVD oziroma glede na uredbo TiO₂ in BAT).
Na podlagi monitoringov v letu 2025 ni bilo ugotovljenih preseganj sulfatov oz. drugih koncentracij
snovi v odpadnih vodah.
Postopek zbiranja in izračunavanja podatkov
Podatki, predstavljeni v prejšnji tabeli, so ročno izračunani na podlagi razpoložljivih podatkov, ki se
pridobijo z merjenjem in so podvrženi merilni negotovosti, ki se podaja pri merjenju. Z merjenjem
se določijo koncentracije onesnaževal, ki se preračunajo v letne količine glede na količino izpuščene
odpadne vode, ki je merjena (merilna negotovost) za poročano leto. Določene meritve se izvajajo
12-krat letno pri pogojih obratovanja in se predvideva, da so takšne koncentracije skozi vse leto,
zato so določene metrike delno posledica ocene. Izračunane so tudi specifične emisije glede na
količino proizvedenega produkta, ki se meri.
Družba vsako leto poroča o emisijah snovi, ki presegajo pragove (mejno količino) za poročanje,
določene z evropsko uredbo o registru izpustov in prenosa onesnaževal (E-RIPO). V letu 2025 nobena
od količin ne presega praga za poročanje po navedeni uredbi na obeh proizvodnih lokacijah.
5.2.3.5.3 Onesnaževanje podzemnih voda (tal)
Onesnaženje podzemnih voda je pomemben okoljski izziv, ki ga obravnavamo skrbno. Pri oceni
tveganja za onesnaženje tal in podzemne vode upoštevamo različne dejavnike, kot so lastnosti
nevarnih snovi, količina snovi, ki se skladišči ali uporablja, ter območje naprave. V skladu z Zakonom
o varstvu okolja smo upravljavci dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje okolja
večjega obsega. V letu 2023 smo pripravili in predložili Ministrstvu za okolje in prostor oceno
možnosti onesnaženja, delno izhodiščno poročilo z osnutkom predloga programa obratovalnega
monitoringa stanja tal in osnutek predloga programa obratovalnega monitoringa podzemne vode in
sicer v skladu z zahtevami Uredbe IED (Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki povzročajo industrijske
emisije (Uradni list RS, št. 68/22)). V delnem izhodiščnem poročilu (IP) so predvidene vzorčne točke
za tla in podzemne vode. V letu 2024 smo na teh točkah izvedli vzorčenje in analize ter prej omenjeno
dokumentacijo še dopolnili z rezultati teh ničelnih meritev. Program monitoringa je bil v letu 2025
potrjen s strani MOPE. Skladno z spremembo OVD bomo začeli z izvajanjem obratovalnega
monitoringa tal v letu 2029 in podzemne vode v letu 2027. Monitoring se izvajal vsake 3 leta za
podzemne vode in vsakih 5 let za tla ob upoštevanju ničelnega stanja v prvem letu izvajanja meritev
(2024). Ocena možnosti onesnaženja tal in podzemne vode je pomemben korak pri oceni tveganja
147
in preprečevanju onesnaženja. Naš cilj je, da ne poslabšujemo stanja tal in podzemnih voda ter da
ostajamo znotraj zakonskih vrednosti. V primeru, da bi rezultati monitoringa pokazali slabšanje
stanja bomo sprejeli dodatne ukrepe in o tem tudi poročali.
Na lokaciji Celje, na napravah za odstranjevanje odpadkov Za Travnikom in Bukovžlak ter
na Odlagališču nenevarnih odpadkov Bukovžlak skladno z okoljevarstvenim dovoljenjem
izvajamo monitoring podzemne vode. Ugotovljeno je namreč, da Odlagališče nenevarnih
odpadkov Bukovžlak vpliva na podzemno vodo. Poleg rednega izvajanja monitoringa stanja
podzemnih voda so v izvajanju tudi dela, predvidena v okviru projekta za Rekonstrukcijo odlagališča
nenevarnih odpadkov Bukovžlak, ki bodo zmanjšala omenjen vpliv. Zaključena bodo predvidoma v
letu 2029. 
Vpliv na organizme v vodotokih spremljamo z rednim izvajanjem monitoringa površinskih voda in
sicer na lokaciji Celje. Monitoringi se izvajajo na treh vodotokih, kjer se spremlja vpliv lastne
dejavnosti in sicer na vodotoku Hudinja, Vzhodna Ložnica in Dobje. Spremlja se hidrološko stanje,
obširen nabor kemijskih parametrov v vodi ter določen nabor kemijskih parametrov v sedimentu in
tudi monitoring živih organizmov.
Varnost visoko nasutih pregrad spremljamo z rednim tehničnim opazovanjem, izvajanjem
vzdrževalnih del ter na lokaciji Bukovžlak izvajamo seizmično opazovanje.
5.2.3.5.4 Mikroplastika
Družba v poročevalnem obdobju v okviru svoje lastne dejavnosti ne uporablja mikroplastike kot
namerno dodane surovine v proizvodnih procesih niti je ne vključuje v proizvode. Na podlagi
razpoložljivih podatkov družba ne prepoznava pomembnega nastajanja mikroplastike, ki bi zapuščala
njene obrate kot emisija, proizvod ali del proizvoda. Morebitno nenamerno nastajanje mikroplastike
zaradi obrabe materialov ali opreme družba trenutno ne ocenjuje kot pomemben vpliv na okolje.
5.2.3.5.5 Skladnost in standardi
Na področju onesnaževanja delujemo skladno z zahtevami zakonodaje (E-RIPO, IED,…) in
okoljevarstvenimi dovoljenji. Upoštevamo tudi zahteve BREF in Zaključke BAT. Izvajamo redne
obratovalne monitoringe (trajne meritve, občasne meritve) in o rezultatih poročamo.
V obdobju zadnjih pet let in več v družbi nismo imeli glob zaradi neupoštevanja okoljske zakonodaje
in predpisov. V letu 2025 pa sta bili izdani ureditveni odločbi za odpravo nepravilnosti (ena s področja
IED in ena s področja vira tveganja zaradi možnosti nastanka večje nesreče). Družba se glede na
direktivo IED (Direktiva o industrijskih emisijah, 2010/75/EU), ki ureja preprečevanje in
zmanjševanje onesnaževanja okolja iz industrijskih dejavnosti, uvršča med naslednje dejavnosti:
4.2b, 4.2e, 4.4. Za te upošteva tudi skladnosti z BAT.
5.2.3.6 [E2-5] Snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost, in snovi, ki vzbujajo
veliko zaskrbljenost
Družba zagotavlja skladnost uporabe in proizvodnje nevarnih kemikalij z uredbo REACH (Uredba ES
1907/2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij) in uredbo CLP (Uredba ES
1272/2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi in zmesi), ki temelji na globalno
usklajenem sistemu (GHS).
148
V proizvodnih procesih ter pri samem vzdrževanju le-teh se uporabljajo tudi snovi, ki vzbujajo
zaskrbljenost (SoC), in snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost (SVHC). SoC izpolnjujejo merila iz
člena 57 in so opredeljene v skladu s členom 59(1), Uredbe (ES) št. 1907/2006 Evropskega
parlamenta in Sveta (35).
SVHC izpolnjujejo merila iz člena 57 Uredbe (ES) št. 1907/2006 (REACH) in so opredeljene v skladu
s členom 59(1) navedene uredbe. Le-te so rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje –
na kratko CMR ter snovi, ki so obstojne, bioakumulativne in strupene (PBT), ali snovi, ki so zelo
obstojne in zelo bioakumulativne (vPvB).
SoC in SVHC se uporabljajo za vzdrževalne namene, pri pripravi vode za proizvodnjo pare ter kot
surovine, ki ostanejo del proizvedenih izdelkov ali se odvajajo v okolje kot emisije. Nevarne snovi za
vzdrževanje spadajo med čistila, tekočine proti zamrzovanju, maziva, topila, razredčila, trdila,
lubrikante in olja za obdelavo ali zaščito kovin.
Delež SoC, ki ostanejo kot del izdelka, je 722 t oz. 74 % vseh uporabljenih SoC. 20 % se uporablja
za vzdrževanje ali kot gorivo. Delež SVHC, ki ostanejo kot del izdelka, je 0,62 t oz. 31 %. Noben
izdelek sam po sebi ne spada v kategorijo SVHC. Delež SVHC, ki se iz obrata izločijo kot emisije v
vode, je 10 %.
V Tabeli 72 navajamo popravek in razliko glede uporabe SoC in SVHC za leto 2024. Napaka je nastala
pri ročnem izračunu količin ki so del izdelka in del emisij, ker še ni bil pripravljen sistemski zajem
podatkov in izračun.
Razredi nevarnosti s stavki nevarnosti zahtevani po Prilogi k Delegirani Uredbi Komisije EU k
dopolnitvi Direktive 2013/34/EU so prikazani v Tabeli 73.
Tabela 73: Prikaz zahtevanih H stavkov, katere moramo upoštevati, ko zbiramo snovi ,relevantne za razkritje.
Razred nevarnosti
Pripadajoči stavki nevarnosti
Nevarnosti za zdravje – rakotvornost, mutagenost, strupenost za
razmnoževanje (CRM), kategorija 1A in 1B, kategorija 2
H350, H360FD, H360F, H360D, H360Fd, H361d,
H351, H341, H361, H361f, H361d, H361fd
Specifična strupenost za ciljne organe - enkratna ali ponavljajoča se
izpostavljenost, kategorija 1 in 2
H371, H372, H373
Preobčutljivost dihal, kategorija 1
Preobčutljivost kože, kategorija 1
H317, H334
Nevarno za vodno okolje - kronična nevarnost kategorija od 1 do 4
H400, H410, H411, H412
Lastnosti in količine SoC in SVHC, ki se uporabljajo v proizvodnih in podpornih procesih, so zbrane
iz notranjega sistema zbiranja podatkov, zabeleženega v programu Oracle. Vrednosti so natančne in
niso preverjane s strani zunanjih strokovnjakov.
Tabela 74: Količina snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost in snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost za leti 2024 in 2025
SoC (t)
SVHC (t)
2024
2025
2024
2025
Popravek
za leto 2024
Popravek
za leto 2024
Skupna količina snovi, ki se nabavijo
ali uporabijo med proizvodnjo.
983
835
981
3,0
1,65
1,97
Skupna količina snovi, ki zapustijo
objekte kot emisije, kot izdelki ali kot
del izdelkov.
975
800
789
2,7
1,64
1,965
Količina snovi, ki zapustijo objekte kot
emisije
82
75
67
0,3
0,21
0,18
Količina snovi, ki zapustijo objekte kot
del izdelkov
893
725
721
2,4
1,42
1,785
149
Deleži porabe/uporabe kemikalij po poslovnih enotah so razporejeni tako, da se večina nanaša na
dve ključni poslovni enoti, preostanek pa na tri manjše enote. Poslovni enoti Kemija Celje in PE TiO₂
predstavljata največji delež, in sicer vsaka približno 40–45 %. Preostali delež, tj. približno 10–15 %,
je razpršen med PE Vzdrževanje in energetika, PE Kemija Mozirje in PE Polimeri.
Tabela 75: Pregled snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, uporabljenih v letih 2024 in 2025
Razredi nevarnosti
Snov
Količina SVHC, ki zapustijo
objekte kot emisije, kot izdelki
ali kot del izdelkov.
(t)
2024
2025
Rakotvornost
(57a člen Uredbe REACH)
Hidrazin
0,34
0,18
Strupeno za razmnoževanje (57c člen Uredbe REACH)
Borax dekahidrat
1,20
1,20
4,4'-isopropylidenediphenol
(Bisfenol A)
1,44
0,042
2-butanon oksim
0,003
0,00
N-metil-2-pirolidon
0,02
0,023
Svinčev tetraoksid
/
0,54
Družba v poročevalskem obdobju ne razkriva razčlenitve količin po razredih nevarnosti iz naslednjih
razlogov, ki so povezani z razpoložljivostjo podatkov in predvsem z zanesljivostjo:
• podatke vodimo na ravni nabave in porabe količin kemikalij (materialov, surovin in
proizvodov);
• del kemikalij, ki jih uporabljamo so zmesi, ki so razvrščene v več H-stavkov in posledično
tudi v več razredov nevarnosti in bi zaradi tega lahko prišlo do dvojnega štetja (ista količina
bi se pojavila v več razredih);
• ne vodimo podatkov na ravni posameznih snovi v kemikaliji in deležev teh snovi, zato ne
moremo sledljivo preračunavati količin po razredih nevarnosti.
Zaradi navedenih metodoloških in sistemskih omejitev družba v poročevalskem obdobju ne more
zagotoviti zanesljive in nedvoumne razčlenitve količin po posameznih razredih nevarnosti. Razkritje
bi v takšni meri pomenilo tveganje za netočnost in dvojno štetje, zato takšnih podatkov ne navajamo
v skladu z ESRS BP‑2. Družba bo postopno preučevala možnosti za izboljšanje sledljivosti nevarnih
snovi, predvsem v povezavi z nadgradnjo informacijskih sistemov in razvojem zahtev v dobavni
verigi, pri čemer bo izboljšave uvajala le v obsegu, ki je utemeljen glede na dejanska okoljska
tveganja, razpoložljivost podatkov in smiselnost dodatnih sistemskih zahtev.
V letu 2024 je družba z željo zmanjševanja negativnih vplivov začela postopke opuščanja nekaterih
SVHC, kjer je to mogoče. Ukrepi vključujejo ukinjanje proizvodov, ki vsebujejo SVHC, oziroma
zamenjavo takšnih snovi z alternativami, ki so okolju manj nevarne. V okviru teh aktivnosti je družba
ukinila nabavo kemikalij, ki vsebujejo snov borax dekahidrat, in del kemikalij, ki vsebuje bisfenol A.
V letu 2025 je bila uporabljena še zadnja zaloga kemikalij, ki vsebujejo borax dekahidrat.
150
5.2.3.7 [E2-6] Predvideni finančni učinki pomembnih z
onesnaževanjem povezanih tveganj in priložnosti
Tabela 76: Predvideni finančni učinki pomembnih z onesnaževanjem povezanih tveganj in priložnosti
Kratkoročno
2024
Srednjeročno
2028
Dolgoročno
2030
Odstotek čistih prihodkov iz izdelkov in storitev, ki so ali
vsebujejo snovi, ki vzbujajo skrb
43 %
47 %
47 %
Odstotek čistih prihodkov iz izdelkov in storitev, ki so ali
vsebujejo snovi, ki vzbujajo veliko skrb
0,6 %
0,5 %
0,4 %
Tabela 77: Izračun odstotka od čistih prihodkov za izdelke, ki vsebujejo SoC
Obdobje
2024
2025
2028*
Popravek za leto
2024
Čisti prihodki podjetja (EUR)
200.285.413
200.285.413
198.801.240
262.678.089
Prihodki od izdelkov, ki vsebujejo snovi, ki
vzbujajo zaskrbljenost (SoC) (EUR)
87.387.455
116.258.956
104.459.757
123.458.701
Delež (%)
43,6
57,6
52,5
47,0
*Predvidene vrednosti
Tabela 78: Izračun odstotka od čistih prihodkov za izdelke, ki vsebujejo SVHC
Obdobje
2024
2025
2028*
Čisti prihodki podjetja (EUR)
200.285.413
198.801.240
262.678.089
Prihodki od izdelkov, ki vsebujejo snovi z veliko
zaskrbljenostjo (SVHC) (EUR)
1.275.169
754.087
1.313.390
Delež (%)
0,6
0,4
0,5
*Predvidene vrednosti
V Tabeli 77 navajamo popravek prihodkov izdelkov, ki vsebujejo SoC za leto 2024. Napaka je nastala,
ker sistemski zajem podatkov ni bil pravilen in posledično izračun.
Izračun odstotka čistih prihodkov za srednjeročno obdobje je skladno s strategijo za obdobje 2024 -
2028. Za dolgoročno obdobje, leto 2030, pa imamo zaenkrat le oceno, da bo delež 47 % za SoC oz.
0,4 % za SVHC.
Prepoznali smo potencialna finančna tveganja, povezana s spremembami predpisov. Strožji predpisi
o uporabi snovi, ki vzbujajo zaskrbljenost, in snovi, ki vzbujajo veliko zaskrbljenost, bi lahko privedli
do povečanja stroškov skladnosti. Sredstev za to pa nismo posebej rezervirali, saj nimajo
pomembnega vpliva za pokritje potencialnih stroškov sanacije in prilagoditve v naslednjih treh letih.
Finančne napovedi temeljijo na trenutnih tržnih trendih, regulativnem okolju in tehnoloških
napredkih. Zavedamo se, da obstaja stopnja negotovosti v teh predpostavkah, zlasti glede prihodnjih
regulativnih sprememb in tehnoloških inovacij. Družba se zavezuje, da bo redno pregledovala in
prilagajala finančne ocene, da odražajo najnovejše informacije in zagotavljajo odpornost poslovnega
modela.
Delež neto prihodkov, ustvarjenih s proizvodi in storitvami, ki vsebujejo snovi, ki predstavljajo skrb,
in snovi, ki predstavljajo zelo visoko skrb, je bil 52,5 % in 0,4 % v poročevalnem obdobju.
Družba v navedenem obdobju nima naložb v obratna in osnovna sredstva v povezavi z velikimi
incidenti in depoziti.
Družba prav tako nima oblikovanih rezervacij za stroške varstva okolja in popravnih ukrepov za
sanacijo onesnaženih mest, sanacijo odlagališč, odstranjevanje okoljske kontaminacije na obstoječih
proizvodnih ali skladiščnih mestih.
151
Izračuni so bili narejeni na podlagi definicije o SoC in SVHC uporabljenih in proizvedenih kemikalij.
Katere so SoC in SVHC smo predpostavljali na podlagi dobaviteljevih varnostnih listov, ki so
zakonodajno skladni z EU in slovensko zakonodajo. Pri tem obstaja negotovost glede prihodnjih
zakonodajnih sprememb kot so posodobitev kandidatnega seznama za SVHC, omejitve uporabe in
novih tehnoloških spoznanj o uporabljenih snoveh. V obdobju poročanja metrika ni bila dodatno
potrjena pri zunanjem organu. Kjer so uporabljene denarne enote, poročamo v EUR, ki je
predstavitvena valuta finančnih izkazov.
152
5.2.4 [E3] Vodni viri
5.2.4.1 [IRO-1] Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje
pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z
vodnimi viri
Voda je dragocena življenjska dobrina, zato z njo ravnamo skrbno v celotnem krogu, od
odvzema na izvoru do vračanja očiščene odpadne vode v naravo. Za svoje proizvodne procese
na lokaciji Celje uporabljamo tehnološko vodo, ki jo pridobivamo s črpanjem površinske vode iz
vodotoka in podzemne vode, medtem ko pitno vodo uporabljamo za sanitarne namene ter za
tehnološke procese na geografski lokaciji Mozirje. V okviru strukturiranega postopka prepoznavanja
in ocenjevanja vplivov, tveganj in priložnosti, ki smo ga celovito izvedli v letu 2024, je bila poraba
(odvzem) površinske vode prepoznana kot pomembna podtema.
V letu 2025 smo v okviru rednega letnega pregleda DMA preverili in posodobili ocene pomembnih
vplivov, tveganj in priložnosti, pripravljenih v preteklem letu. Temelj pregleda je bilo preverjanje, ali
so ugotovitve iz leta 2024 še vedno ustrezne glede na aktualne podatke, razpoložljive analize.
Ugotovitve iz pregleda potrjujejo, da se lokacija odvzema ne nahaja na območju večjega vodnega
stresa, neposredno ne vpliva na oskrbo s pitno vodo ter se ne nahaja znotraj območij Natura 2000.
Za oceno vplivov so bili tudi v letu 2025 uporabljeni rezultati monitoringa vode, podatki o stanju
okolja, presoje skladnosti z zakonodajo ter drugi dostopni podatki. Stanja v vrednostni verigi nismo
podrobneje preverjali– nekateri ključni dobavitelji se še vedno nahajajo na območjih srednjega ali
nizkega vodnega stresa ter izvajajo določene ukrepe za upravljanje s temi tveganji.
V postopku pregleda DMA so bili vključeni strokovnjaki s posameznih področij, kot je določeno v
pravilniku. Novih posvetovanj z drugimi ključnimi deležniki, vključno s prizadetimi skupnostmi
(kamor spada tudi lokalna skupnost) nismo izvajali (sklic na poglavje S3). Nadaljevali smo z
izvajanjem skrbnega pregleda vrednostne verige, pri čemer obseg pregleda v letu 2025 ni bil bistveno
razširjen. Osredotočali smo se na vplive lastne dejavnosti in spremljali vplive v ključni vrednostni
verigi, povezani z višjim delom proizvodnje TiO₂, ki smo jo podrobno obravnavali v letu 2024.
Celovito širitev pregleda pa načrtujemo v prihodnjih letih, skladno s triletnim ciklom izvajanja celovite
ocene DMA.
Postopek prepoznavanja in ocene vplivov, tveganj in priložnosti je podrobneje opisan v točki ESRS 2
[SBM-3].
Kot je navedeno, družba za svoje proizvodne procese potrebuje velike količine vode. Odvzem vode
iz bližnjega vodotoka lahko povzroči negativni vpliv na vodotok; predvsem v daljših sušnih obdobjih
lahko dodatno povzroči znižanje vodostaja, kar dolgoročno lahko vpliva na ekosistem. Sušna obdobja
leta, so zaradi podnebnih sprememb vedno pogostejša, kar posledično pomeni tudi veliko tveganje
za družbo saj se črpanja vode ne sme izvajati, ker pade pretok reke pod določen ekološki minimum,
ki v vodnem dovoljenju predstavlja spodnjo mejo za dovoljeno črpanje. Prekinitev črpanja pomeni
takojšnjo ustavitev proizvodnje titanovega dioksida, ki je nosilni proizvod družbe. Za krajše obdobje
je ta vir vode možno nadomestiti s pitno vodo.
Po uporabi vode v tehnoloških postopkih se odpadna voda očisti na lastnih čistilnih napravah in se
izpušča nazaj v vodotok z onesnaževali (izpusti v reke − sulfat). Posledica tega je vpliv na kvaliteto
tega vodotoka, kar je prepoznan vpliv pri onesnaževanju (E2). Rezultat prepoznavanja IRO je
prikazan v Tabeli 79.
153
Tabela 79: Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti (IRO) za področje E3
Pomembni vplivi,
tveganja in/ali
priložnosti
Opredelitev
Lokacija/Vrednostna veriga
Časovno obdobje
Lastna dejavnost
Nižji del vrednostne
verige
Višji del vrednostne
verige
Kratkoročno
Srednjeročno
Dolgoročno
Poraba (odvzem) vode
iz reke (nižanje
vodostaja)
Dejanski negativni vpliv
x
x
x
Izpusti v reke - sulfat
Dejanski negativen vpliv
x
x
Zmanjšana proizvodna
kapaciteta zaradi
omejene dobave vode
za tehnološke namene
v sušnih obdobjih.
Tveganje (fizično)
x
x
5.2.4.2 [E3-1] Politike v povezavi z vodnimi viri
Tabela 80: Ključne politike za upravljanje pomembnih vplivov povezanih z vodnimi viri
Naziv
politike
Opis ključne vsebine
Odgovornost
za politiko
Razkritje standardov
ali pobud tretjih
strani, ki jih družba
upošteva pri izvajanju
politike
Opis upoštevanja
interesov ključnih
deležnikov pri
oblikovanju politike
Dosegljivost
Politika
kakovosti,
ravnanja z
okoljem,
varnostjo in
zdravjem ter
upravljanja z
energijo
Določa doseganje ključnih
strateških ciljev s področja rabe
virov, odgovornega upravljanja z
vodnimi viri in sicer na način
zmanjševanja porabe naravnih
vodnih virov, uvajanja ponovne
rabe odpadne vode, zmanjšanja
onesnaževanja vode,
prepoznavanja nevarnosti in
tveganj vplivov na okolje in
njihovo obvladovanje, da v
največji možni meri
preprečujemo morebitno škodo
za okolje in ljudi ter seveda
zavezanost k spoštovanju
strogih zakonodajnih zahtev s
tega področja.
Uprava,
zaposleni
ISO 9001 (sistem
vodenja kakovosti),
ISO 14001 (sistem
ravnanja z okoljem),
ISO 45001 (sistem
vodenja varnosti in
zdravja pri delu)
ISO 50001 (sistem
upravljanja z energijo)
Pri oblikovanju Politike
zagotavljanja kakovosti,
ravnanja z okoljem,
varnosti in zdravja ter
upravljanja z energijo je
družba upoštevala
interese ključnih
deležnikov, med
katerimi so zaposleni,
poslovni partnerji,
lokalna skupnost ter
regulatorni organi in se
uporablja za lastno
dejavnost.
www.cinkarna.si
Politika
preprečevanj
a
onesnaževanj
a, trajnostne
rabe vodnih
virov,
biodiverzitete
in krožnega
gospodarstva
Politika opredeljuje zavezanost
družbe k preprečevanju
onesnaževanja okolja. Cilj je
zmanjševati negativne vplive na
okolje, izboljševati rabo virov ter
zagotavljati skladnost z
zakonodajo in najboljšimi
razpoložljivimi tehnikami (BAT).
Politika se uporablja za lastno
dejavnost
Vodja
trajnostnega
tima,
Uprava,
zaposleni
ISO 14001 (sistem
ravnanja z okoljem),
Pri pripravi Politike
preprečevanja
onesnaževanja, trajnostne
rabe vodnih virov,
biodiverzitete in krožnega
gospodarstva
je družba upoštevala
interese ključnih
deležnikov, med katerimi
so zaposleni, poslovni
partnerji, lokalna skupnost
ter regulatorni organi in se
uporablja za lastno
dejavnost
Dokumentni
sistem
Politika preprečevanja onesnaževanja, trajnostne rabe vodnih virov, biodiverzitete in krožnega
gospodarstva naslavlja IRO iz Tabele Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti (IRO) za področje E3
154
s cilji preprečevanja onesnaževanja vode (izpusti − sulfati), upravljanja z vodnimi viri (zmanjšanje
porabe vode iz reke) in obvladovanja tveganj (omejene dobave vode zaradi sušnih obdobij).
5.2.4.3 [E3-2] Ukrepi in viri v zvezi z vodnimi viri
Družba je v letu 2024 pripravila revidirano strategijo v katero so vključeni tudi ukrepi in viri, ki
naslavljajo pomembne teme s področja vodnih virov. V strategiji se osredotočamo na izogibanje
rabi vode iz naravnih vodnih virov, predelavi odpadne vode in njeni ponovni uporabi.
Družba aktivno sodeluje v kolektivnem ukrepu za trajnostno upravljanje vodnih virov in
zmanjševanje okoljskega vpliva na vodna telesa. Ta ukrep vključujejo partnerstva s ključnimi
deležniki, lokalno skupnostjo, komunalnim podjetjem ter državnimi institucijami. Med te ukrepe
spada projekt uporabe tehnološke vode iz Centralne čistilne naprave Tremerje (ČN), ki se izvaja v
partnerstvu s ČN Tremerje in MO Celje. Gre za odpadno vodo, ki se sedaj po čiščenju na tej čistilni
napravi izpušča v vodotok Savinja. Z uporabo vode iz ČN v Tremerjah bi družba odvzem sveže vode
iz vodotoka Hudinja praktično prekinilo, saj bi to vodo uporabljali zgolj še ob vzdrževalnih delih na
ČN, ko je izpust vode iz ČN v reko Savinjo prekinjen. S tem ukrepom odpravljamo tveganja
pomanjkanja vode ter izbolšanje stanja vodotoka. Podobne učinke imajo tudi ukrepi uvajanja
notranjih reciklov in vračanja vode v ponovno uporabo.
Tabela 81: Ukrepi in ključne aktivnosti za ohranjanje vodnih virov  
Vrsta ukrepov in ključnih aktivnosti  
Leto  
Predvideni prihranki
(poraba vode/ t TiO
2
)  
Status
Uvedba notranjih reciklov vode in s tem nižanje
specifične porabe sveže vode na tono proizvoda in s tem
zniževanje porabe sveže vode v proizvodnji TiO
2
oziroma
zniževanje količine načrpane vode iz
vodotoka Hudinja.   
Recikliranje BNVT za pripravo apnenčeve moke  
Priprava suspenzije apna  
2026*
2026*
2026*
  
40 m
3
/h 
5 m
3
/t TiO
2
  
350.400 m
3
/leto 
V izvajanju
V izvajanju
V izvajanju
Vračanje prelivnih vod iz Bukovžlaka
2028
40 m
3
/h
5 m
3
/t TiO
2
350.400 m
3
/leto
V izvajanju
Uporaba tehnološke vode iz CČN Tremerje in
pretežna nadomestitev vira vode iz vodotoka Hudinje  
Po 2028 
Pretežna zamenjava
naravnega vira 
Priprava projekta
*Aktivnosti v letu 2025 niso bile zaključene in se nadaljujejo tudi v letu 2026
5.2.4.4 [E3-3] Cilji v zvezi z vodnimi viri
Družba si je za prepoznane negativne vplive in tveganja s področja ravnanja z vodnimi viri postavila
kratkoročne, srednjeročne in dolgoročne cilje. Gre za prostovoljne odločitve, ki imajo strateški pomen
za zagotovitev dovolj vodnih virov in s tem nemoteno proizvodnjo ter prilagajanje podnebnim
spremembam in zmanjšanje rabe vode in njeno ponovno uporabo. Cilji za zmanjšanje izpustov v
vode so podani v poglavju [E2-3] Cilji v zvezi z onesnaževanjem.
Strateški cilji vključujejo:
1. Zmanjšanje črpanja (odvzema) sveže vode iz vodotoka Hudinja.
2. Zmanjšanje porabe tehnološke vode.
Da bi družba dosegla svoje strateške cilje, so zastavljeni naslednji specifični in merljivi cilji:
• pretežno zmanjšanje črpanja vode iz vodotoka Hudinja z uporabo odpadne vode iz KČN
Tremerje po letu 2028;
• poraba tehnološke vode manjša za 20 % do leta 2028 glede na izhodiščno leto 2021.
155
5.2.4.4.1 Trajnostna vrednostna veriga
Družba aktivno upravlja vplive v svoji vrednostni verigi, zlasti na področju rabe in varovanja vodnih
virov, ter pri tem sodeluje z dobavitelji, izvajalci storitev in drugimi poslovnimi partnerji. Pri
sodelovanju v višjem in nižjem delu vrednostne verige si prizadeva zagotoviti, da partnerji:
• delujejo skladno s Kodeksom trajnostnega poslovanja družbe;
• izvajajo procese, ki prispevajo k odgovorni rabi vodnih virov, zmanjševanju skupne porabe
in k izboljšanju kakovosti izpustov.
Za zagotavljanje trajnostnega ravnanja in skladnosti s cilji družbe so vzpostavljeni mehanizmi, ki
vključujejo:
• četrtletno spremljanje ključnih kazalnikov, povezanih z rabo vode, emisijami v vode ter
upravljanjem tveganj;
• letni pregled učinkovitosti doseženih ciljev v okviru letnega vodstvenega pregleda;
• skrbni pregled nad vplivi, tveganji in priložnostmi v vrednostni verigi, pri čemer se ocenjujejo
dejanski in potencialni vplivi ter ustreznost ukrepov za njihovo obvladovanje.
Na podlagi ugotovitev spremljanja in skrbnega pregleda družba izvaja dopolnilne ukrepe ter preučuje
nadaljnje možnosti izboljšav v sodelovanju z dobavitelji, z namenom zmanjševanja obremenitev
vodnih virov ter zagotavljanja dolgoročne trajnostnosti.
5.2.4.5 [E3-4] Odvzemi vode
Za tehnološke namene v proizvodnih procesih uporabljamo površinsko vodo, ki jo črpamo iz bližnjega
vodotoka Hudinja in podzemno vodo iz treh izvirov pri napravi za odstranjevanje odpadkov Za
Travnikom. Odvzemi vode za lastno dejavnost so na območju nizkega vodnega stresa.
Količina odvzete vode se spremlja z vstopnimi vodomeri, ki jih redno overja zunanji upravljavec
javne vodovodne infrastrukture, kar zagotavlja zunanjo veljavnost meritev. Količino prečrpane vode
iz reke Hudinje redno spremljamo z ustreznimi vodomeri v lastnih vodnih sistemih in so predmet
rednih kalibracij pri pooblaščenem izvajalcu. Merilniki na iztokih odpadnih vod, kjer so predpisane
trajne meritve, se preverjajo in potrjujejo s strani zunanjega akreditiranega izvajalca.
Za sanitarne namene in delno za tehnološke procese uporabljamo pitno vodo iz javnega vodovodnega
omrežja, katere porabo tudi spremljamo, kot je navedeno.
Celotna količina odvzete vode je enaka vsoti količin odvzete vode iz vodotokov, podzemne vode in
dobavljene vode iz javnega vodovoda. Celotna količina izpuščene vode je vsota izpuščenih odpadnih
vod na posameznih iztokih iz družbe (večje količine so merjene, manjše so ocenjene), komunalnih
odpadnih vod in delno padavinskih vod, ki jih ni možno ločevati in odtekajo preko sistema odvajanja
odpadnih vod. Količina porabljene vode je razlika med celotno količino odvzete vode in izpuščene
vode (vode ne shranjujemo zato je ne upoštevamo).
Podjetje sicer izvaja recikliranje in ponovno uporabo vode vendar navedenih podatkov ne spremlja s
tako zanesljivostjo, ki bi bila primerna za poročanje. Izvajamo ukrepe postopoma, da bomo lahko v
prihodnje vzpostavili dovolj zanesljive podatke (predvidoma v naslednjih 5 letih). Vode ne
shranjujemo.
156
Tabela 82: Poraba vode in količina izpuščene odpadne vode za lastno dejavnost v letih 2024 in 2025*
Enota
2024
2025
Celotna količina odvzete
vode
m
3
2.741.087
2.815.420
Shranjena voda
m
3
0
0
Celotna količina izpuščene
vode
m
3
2.589.330
2.450.252
Porabljena voda
m
3
181.857
405.168
Vodna intenzivnost
m
3
/ milijon EUR prihodka
908
2038
* Skupne količine za lokacijo Celje in Mozirje.
Postopek zbiranja in izračunavanja podatkov
Podatki, predstavljeni v tabelah, so ročno izračunani na podlagi meritev in ocen podatkov, ki se
pridobijo z merjenjem in so podvrženi merilni negotovosti, ki se podaja pri merjenju. Količine odvzete
vode se določijo z merjenjem na vhodu oziroma iz računov. Količina izpuščene vode je delno določena
z merjenjem (glavni izpusti vode), manjši izpusti vode pa so ocenjeni. Notranje kroženje vode v večin
primerov ni ustrezno merjeno in količine tudi niso zadovoljivo ocenjene, zato teh količin ne podajamo.
Količina porabljene vode je izračunana kot razlika med dobavljeno in izpuščeno vodo, pri tem pa
ugotavljamo, da so podatki podvrženi dodatni negotovosti zaradi nepopolnega spremljanja
notranjega kroženja in neocenjenih količin padavinske vode, ki prispevajo k skupnim izpustom.
Količine izpuščene vode delno spremljamo z merilniki, ki so sami po sebi podvrženi merilni
negotovosti, delno pa so ocenjene na podlagi porabe vode in količine padavinske vode, ki se zbira na
površinah naprav ter se odvaja skupaj z odpadnimi vodami, vendar ni posebej vrednotena.
157
5.2.5 [E5] Raba virov in krožno gospodarstvo
5.2.5.1 [IRO-1] Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje
pomembnih vplivov, tveganj, povezanih z rabo virov in krožnim
gospodarstvom
Postopek prepoznavanja in ocene vplivov, tveganj in priložnosti poteka v sklopu skrbnega pregleda.
Pregledovali smo vplive v vrednostni verigi z izvajanjem razgovorov ter pregledom javno dostopnih
podatkov in poročil, kjer je to mogoče. V letu 2024 smo skrbni pregled izvedli za najpomembnejšo
vrednostno verigo TiO
2
, v obeh delih vrednostne verige, pri čemer nismo prepoznali pomembnih tem
s področja E5. V letu 2025 smo izvedli letni pregled dvojne pomembnosti. Podroben opis vseh
prepoznanih IRO je v točki ESRS 2 [SBM-3]. V letu 2025 in v prihodnje bomo postopno širili obseg
skrbnega pregleda in na ta način pridobivali celovite informacij za natančno oceno potencialnih in
dejanskih negativnih vplivov tveganj in priložnosti.
Učinkovita raba virov in krožno gospodarstvo sta bila v okviru lastne dejavnosti prepoznana kot
pomembni temi, zato zahtevata celosten pristop ter izvajanje ukrep na več ravneh, vključno z
ocenjevanjem vplivov, prepoznavanjem tveganj in priložnosti, zakonodajnimi zahtevami, uvajanjem
tehnoloških izboljšav in ozaveščanjem. Družba je kot pomemben vpliv prepoznala ravnanje z odpadki
v lastni dejavnosti. Pri pregledu vplivov v vrednostni verigi pomembnih IRO nismo prepoznali.
Skladno z načrti ravnanja z odpadki družba upošteva prednostni vrstni red ravnanja z odpadki, kjer
je to tehnično izvedljivo. Z izvajanjem ukrepov sledimo ciljem preprečevanja nastajanja
odpadkov, ločevanja le-teh na izvoru, ponovne uporabe, recikliranja nastalih industrijskih
odpadkov in embalaže v okviru lastne dejavnosti, predvsem pa sodelujemo s poslovni partnerji,
ki poskrbijo za čim večje kroženje teh snovi oz. njihovo energetsko izrabo.
Kot največji vpliv je prepoznano nastajanje nenevarnega odpadka rdeče sadre, ki nastaja v
proizvodnji titanovega dioksida. Količina tega odpadka predstavlja več kot 95 % vseh nastalih
odpadkov v družbi. Naveden nenevaren odpadek se odlaga oziroma suho zapolnjuje na lastni napravi
za odstranjevanje odpadkov Za Travnikom. Z odlaganjem nastaja neposreden vpliv na okolje –
predvsem zaradi sulfatov v prelivnih vodah, ki se odvajajo iz naprave (podrobneje v E2‑IRO1 in E2‑4).
Potencialen možen vpliv onesnaževanja in vpliva na okolje in ljudi bi lahko nastal zaradi morebitne
nesreče kot posledice porušitve pregradnih teles, za katerimi se rdeča sadra zapolnjuje oziroma se
je odlagala v preteklosti. Prav tako napravi za odstranjevanje odpadkov posredno vplivata na
kakovost bivanja v lokalni skupnosti zaradi njune umeščenosti v prostor v bližini naseljenih območij
– družbeni vpliv (podrobneje v S3-SBM3).
Prepoznano tveganje je povezano s prostorom za odstranjevanje rdeče sadre. Projekt zapolnjevanja
naprav za odstranjevanje odpadkov (Za Travnik, Bukovžlak) je ključen za zmanjšanje tveganja ne
uresničitve strategije družbe.
V družbi smo v letu 2025 identificirali novo priložnost, saj smo razvili postopek, s katerim iz 23 %
žveplove kisline, ki je doslej predstavljala odpadni tok v procesu proizvodnje titanovega dioksida,
lahko izločimo in pridobimo TiO₂ kot nov proizvod. S tem ne le zmanjšamo količino odloženih
odpadkov (rdeče sadre), temveč ustvarijamo tudi dodano vrednost, saj pridobljeni TiO₂ ni več
odpadek, temveč tržno zanimiv proizvod z enako vrednostjo kot TiO₂ iz redne proizvodnje.
158
Tabela 83: Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti (IRO) za področje E5
Pomembni vplivi, tveganja
in/ali priložnosti
Opredelitev
Lokacija/Vrednostna veriga
Časovno obdobje
Lastna
dejavnost
Nižji del
vrednostne
verige
Višji del
vrednostne
verige
Kratkoročno
Srednjeročno
Dolgoročno
Odpadki: zapolnjevanje rdeče
sadre
Dejanski negativni
vpliv
x
x
Negativni vplivi na poslovanje
družbe zaradi nezmožnost
odstranjevanja rdeče sadre
Tveganje
x
x
Odpadki: TiO
2
iz 23 % kisline
Pozitivni vpliv
x
x
Zmanjšanje količine odpadka
in proizvod z nižjo polno lastno
ceno
Priložnost
x
x
5.2.5.2 [E5-1] Politike v povezavi s krožnim gospodarstvom
Tabela 84: Ključne politike za upravljanje pomembnih vplivov povezanih s krožnim gospodarstvom
Naziv politike
Opis ključne vsebine
Odgovornost
za politiko
Razkritje
standardov ali
pobud tretjih
strani, ki jih družba
upošteva pri
izvajanju politike
Opis upoštevanja
interesov ključnih
deležnikov pri
oblikovanju politike
Dosegljivost
Politika kakovosti,
ravnanja z
okoljem,
varnostjo in
zdravjem ter
upravljanja z
energijo
Določa doseganje ključnih
strateških ciljev s področja
ravnanja z odpadki. Cilj politike
je zmanjšati vplive na okolje, ki
vključuje tudi ukrepe za
učinkovitejše upravljanje z
odpadki in spremljati LCA
proizvodov.
Uprava,
zaposleni
ISO 9001 (sistem
vodenja
kakovosti),
ISO 14001 (sistem
ravnanja z
okoljem),
ISO 45001 (sistem
vodenja varnosti in
zdravja pri delu)
ISO 50001 (sistem
upravljanja z
energijo)
Pri oblikovanju Politike
zagotavljanja kakovosti,
ravnanja z okoljem,
varnosti in zdravja ter
upravljanja z energijo je
družba upoštevala
interese ključnih
deležnikov, med
katerimi so zaposleni,
poslovni partnerji,
lokalna skupnost ter
regulatorni organi in se
uporablja za lastno
dejavnost.
www.cinkarna.si
Politika
preprečevanja
onesnaževanja,
trajnostne rabe
vodnih virov,
biodiverzitete in
krožnega
gospodarstva
Politika opredeljuje zavezanost
družbe k preprečevanju
onesnaževanja okolja. Cilj je
zmanjševati negativne vplive
na okolje, izboljševati rabo
virov ter zagotavljati skladnost
z zakonodajo in najboljšimi
razpoložljivimi tehnikami (BAT).
Politika se uporablja za lastno
dejavnost
Vodja
trajnostnega
tima,
Uprava,
zaposleni
ISO 14001 (sistem
ravnanja z okoljem),
Pri pripravi Politike
preprečevanja
onesnaževanja,
trajnostne rabe vodnih
virov, biodiverzitete in
krožnega gospodarstva
je družba upoštevala
interese ključnih
deležnikov, med katerimi
so zaposleni, poslovni
partnerji, lokalna skupnost
ter regulatorni organi in se
uporablja za lastno
dejavnost
Dokumentni
sistem
Kodeks
trajnostnega
poslovanja za
poslovne
partnerje
Cinkarne
Celje, d. d.
Kodeks vključuje osnovna
načela trajnostnega
pridobivanja surovin, saj od
poslovnih partnerjev zahteva
gospodarno uporabo naravnih
virov, uporabo obnovljivih virov
energije in materialov tam, kjer
je to mogoče, ter
preprečevanje uporabe
materialov neznanega ali
nezakonitega izvora. Hkrati
Direktor službe
za nabavo in
logistiko,
Uprava,
zaposleni v
prodaji in
nabavi
Etični kodeks
Združenja
nabavnikov
Slovenije
Kodeks odraža
uravnotežen pristop, ki
omogoča učinkovito
sodelovanje z vsemi
deležniki ter spodbuja
dolgoročne, trajnostno
naravnane in etične
nabavne prakse in se
uporablja za vrednostno
verigo.
Dokumentni
sistem
Poslovni partnerji
159
določa izločanje spornih
mineralov in krepi odgovorno
ravnanje v dobavni verigi. Ta
pričakovanja tvorijo minimalni
okvir trajnostnega sourcinga in
dopolnjujejo interne okoljske
politike družbe.
Družba s politikami ureja ravnanje z odpadki, učinkovito rabo virov, preprečevanje onesnaževanja
ter skladnost z zakonodajo in BAT. Prav tako postopno zmanjšuje odvisnost od primarnih surovin, in
sicer z večjo uporabo sekundarnih materialov – na primer z vključevanjem recikliranega bakra ter
aktivnim iskanjem dodatnih virov sekundarnih surovin. Ti pristopi prispevajo k povečanju deleža
krožnih materialov ter zmanjšujejo porabo primarnih virov.
Elementi trajnostnega pridobivanja virov so vključeni tudi v Kodeksu trajnostnega poslovanja za
poslovne partnerje, ki je zavezujoč za celotno dobavno verigo. Kodeks določa zahteve za gospodarno
in trajnostno uporabo naravnih virov, daje prednost uporabi obnovljivih materialov in energije, kadar
je to mogoče, ter zahteva izločanje materialov neznanega izvora, spornih mineralov in materialov iz
nezakonitih virov.
V letu 2024 je družba v trajnostni strategiji predvidela cilj zmanjšanja odpadkov in aktivnosti za
izvajanje krožnega gospodarstva ter ukrepe za zmanjševanje tveganja. V letu 2025 smo vzpostavili
tudi politiko preprečevanja onesnaževanja, trajnostne rabe vodnih virov, biodiverzitete in krožnega
gospodarstva z namenom upravljanja virov in krožnega gospodarstva družbe. Navedena politika
skupaj s politiko kakovosti, ravnanja z okoljem, varnostjo in zdravjem ter upravljanja z energijo
naslavlja IRO iz Tabele 83: Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti (IRO) za področje E5 s cilji
zmanjševaja količine nastalih odpadkov, zmanjšanja rabe primarnih surovin in obsežnejša raba
sekundarnih surovin oziroma recikliranih materialov, ravnanje z odpadki z namenom omogočanja
krožne uporabe materialov, ozaveščanje in tehnološke inovacije s področja rabe virov in krožnega
gospodarstva.
Z upoštevanjem načrta gospodarjenja in ravnanja z odpadki se osredotočamo na uporabo najboljših
razpoložljivih tehnik za učinkovito rabo virov, čim večjo rabo recikliranih materialov, predelavo
odpadkov in ravnanje z odpadki skladno s hierarhijo ravnanja z odpadki, ki sledi korakom,
preprečevanja nastajanja odpadkov, pripravo za ponovno uporabo, recikliranje ter druge vrste
predelav in zmanjševanje odlaganja.
Čeprav se politika osredotoča na lastno dejavnost in ne vključuje vplivov ter tveganj, povezanih z
rabo virov in krožnim gospodarstvom v vrednostni verigi, družba pričakuje, da poslovni partnerji
upoštevajo trajnostna načela, zapisana v Kodeksu trajnostnega poslovanja. Ta načela vključujejo
gospodarno in trajnostno rabo naravnih virov, učinkovito zmanjševanje porabe surovin,
zmanjševanje količin nastalih odpadkov ter spodbujanje recikliranja in ponovne uporabe materialov.
5.2.5.3 [E5-2] Ukrepi in viri v zvezi z rabo virov in krožnim
gospodarstvom
Ukrepi družbe povezani z rabo virov in krožnim gospodarstvom, so usmerjeni k izpolnjevanju strogih
okoljskih zahtev ter doseganju ciljev trajnostnega razvoja. Družba si prizadeva zmanjšati odlaganje
odpadkov in okrepiti krožno gospodarstvo v svoji dejavnosti, pri čemer se osredotoča na vplive, ki
jih povzroča z delovanjem na okolje in prizadete skupnosti. Pri tem je treba izpostaviti pomen
povečevanja nastajanja stranskih proizvodov in s tem zmanjševanja nastajanja odpadkov ter iskanja
novih možnosti za ponovno uporabo odpadkov iz proizvodnje. Dva ključna stranska proizvoda, rdeča
sadra (RCGIPS) in bela sadra (CEGIPS), sta posebej pomembna pri proizvodnji TiO₂. Bela sadra se
uporablja v gradbeni industriji, medtem ko rdeča sadra služi za suho zapolnjevanje naprave za
160
odstranjevanje odpadkov. Poleg tega je družba za zmanjšanje zapolnjevanja rdeče sadre določila
ukrepe in ključne aktivnosti.
Tabela 85: Ukrepi in ključne aktivnosti zmanjšanja zapolnjevanja rdeče sadre v Cinkarni Celje do leta 2030
Strateški cilj  
Vrsta ukrepov in ključnih
aktivnosti  
Leto 
Emisije (zrak/voda/tla) 
Predvideno
zmanjšanje (t) 
Status
Zmanjšanje nastajanja
rdeče sadre 
Povečanje proizvodnje
CEGIPS (dodatno
centrifugiranje za namene
izločanja sadre)  
2028 
tla 
Zmanjšanje za
približno. 25.000
V izvajanju
Zmanjšanje nastajanja rdeče
sadre
Predelava 23 % kisline −
izločanje in recikliranje TiO
2
 
2030
tla
Zmanjšanje za
približno 2.000
V izvajanju
Družba izvaja tudi ukrepe za odpravljanje prepoznanega tveganja, povezanega z nezmožnostjo
odlaganja oziroma suhega zapolnjevanja sadre, ter dodatne aktivnosti za izboljšanje sistema
ravnanja z odpadki, vključno s povečevanjem ponovne uporabe, širjenjem možnosti recikliranja,
predelavo odpadkov v uporabne materiale in večjo uporabo sekundarnih surovin. Namen ukrepov je
zmanjšati porabo primarnih virov ter zagotoviti čim večje kroženje snovi (npr. uporaba odpadnega
bakra in drugih odpadkov). Ukrepe spremljamo v sklopu integriranega sistema vodenja.
5.2.5.4 [E5-3] Cilji v zvezi z rabo virov in krožnim gospodarstvom
Cilji družbe na področju rabe virov in krožnega gospodarstva so zasnovani z namenom povečanja
krožnega oblikovanja (circular design) proizvodnih procesov in materialnih tokov. Pri tem se družba
osredotoča na zmanjševanje nastajanja odpadkov že v fazi zasnove procesov, povečanje ponovne
uporabe in predelave materialov ter preoblikovanje stranskih produktov in odpadkov v sekundarne
surovine z dodano vrednostjo.
Družba si zastavlja cilje s področja rabe virov in krožnega gospodarstva z namenom povečevanja
učinkovitosti procesov in zmanjševanja nastajanja odpadkov in njihovega kroženja prostovoljno. V
ta namen je ključno dobro poznavanje tokov materialov in odpadkov za vsako posamezno poslovno
dejavnost.
Cilji na področju rabe in krožnega gospodarstva:
• zmanjševaje količine nastalih odpadkov,
• zmanjšanje rabe primarnih surovin in obsežnejša raba sekundarnih surovin oz. recikliranih
materialov,
• ravnanje z odpadki z namenom omogočanja krožne uporabe materialov,
• ozaveščanje in tehnološke inovacije s področja rabe virov in krožnega gospodarstva.
Najbolj pomemben in strateški cilj na področju rabe virov in krožnega gospodarstva je zmanjšanje
količine proizvedene rdeče sadre za 14 % do leta 2030 glede na izhodiščno leto 2021. Ta cilj je
neposredno povezan s krožnim oblikovanjem proizvodnega procesa, saj temelji na preoblikovanju
materialnih tokov in razvoju tehnoloških rešitev, ki omogočajo uporabo rdeče sadre in drugih
odpadnih materialov kot sekundarnih surovin z novo dodano vrednostjo. S tem se že v fazi zasnove
procesa zmanjšuje potreba po odlaganju odpadkov, ki predstavlja najnižjo stopnjo hierarhije
ravnanja z odpadki. Družba pri svojih procesih že uporablja izbrane sekundarne surovine (npr.
reciklirane bakrove spojine) in aktivno išče nove vire sekundarnih materialov, kadar je to tehnološko
izvedljivo.
Družba je v okviru področja E5 prepoznala eno taksonomsko sprejemljivo dejavnost na področju
krožnega gospodarstva: proizvodnja in prodaja bele sadre, ki je vključena v poročilo o taksonomiji v
sklopu Zbiranje in prevoz nenevarnih odpadkov (KG 2.3). Dejavnost izpolnjuje merila Substantial
Contribution (SC) za prehod na krožno gospodarstvo, saj omogoča ponovno uporabo sekundarnih
materialov, zmanjšuje količine odloženih odpadkov ter nadomešča primarne surovine v gradbeništvu.
161
Pri dejavnosti so izpolnjena tudi merila DNSH, saj dejavnost ne povzroča dodatnih obremenitev za
vodo, zrak ali tla, poteka skladno z zahtevami IED, SEVESO ter sistemom notranjih okoljskih kontrol.
Projekti za vrednotenje in predelavo rdeče sadre pomembno prispevajo k ciljem krožnega
gospodarstva. Čeprav ti projekti v letu 2025 še niso taksonomsko priglašeni, sledijo taksonomskim
načelom ponovne uporabe materialov, zmanjševanja količin za odlaganje in razvoja sekundarnih
surovinskih tokov.
5.2.5.5 [E5-4] Pritok virov
Družba pri svoji dejavnosti proizvodnje proizvodov uporablja recikliran material tam, kjer je to
mogoče. Količina uporabljenih recikliranih vhodnih materialov je odvisna od obsega proizvodnje,
dobavljivosti in cene drugih materialov, ki lahko vplivajo na uporabo recikliranih materialov.
Izvajamo ukrepe za povečanje recikliranega materiala v portfelju agro izdelkov, kjer je
ključna surovina baker. Družba v celoti uporablja v ta namen reciklirani baker. Uporablja pa tudi
odpadno jedkalo. Za navedene snovi ima dovoljenje za predelavo odpadkov. Družba vseskozi išče
nove vire odpadnih surovin.
Tabela 86: Uporabljeni reciklirani vhodni materiali v letih 2024 in 2025 v kilogramih na lokaciji v Celju
Poraba materialov (kg)
2024
2025
Za predelavo po R_05 (nenevarni)
950.316
675.286
Za predelavo po R_05 (nevarni)
165.379
195.160
Skupaj
1.115.695
870.446
Vsebnost recikliranih materialov v %
53,4
52,54
R5 – Recikliranje/pridobivanje drugih anorganskih materialov
5.2.5.6 [E5-5] Odtok virov
Pri ravnanju z odpadki sledimo petstopenjski lestvici ravnanja z odpadki, kjer v prvi vrsti stremimo
k učinkovitemu upravljanju z materiali s čim manjšim izmetom, kar lahko vračamo v proizvodni
proces ali ponovno uporabimo, preostalo predamo pooblaščenim zbiralcem in predelovalcem
odpadkov, ki odpadke predelajo oziroma odložijo.
Skladno s postavljenimi cilji krožnega gospodarstva (zmanjšati količino nastalih odpadkov in povečati
ponovno uporabo) izvajamo ukrepe oziroma sledimo ciljem izboljšav na področju ravnanja z odpadki
za zmanjševanje količine odpadkov. Delujemo v skladu s sistemom ločevanja odpadkov na izvoru.
Za določene odpadke imamo dovoljenje za njihovo predelavo, kar nam omogoča njihovo
ponovno uporabo v proizvodnih procesih, s čimer določen delež naravnih virov nadomestimo s
predelanimi materiali.
Največji delež odloženih odpadkov predstavlja sadra, ki nastaja v proizvodnji titanovega dioksida in
je specifična za to dejavnost. Nastajata dve vrsti sadre, in sicer rdeča sadra (RCEGIPS) in bela sadra
(CEGIPS), ki sta po kemijski sestavi kalcijev sulfat dihidrat − gips (CaSO
4
x 2H
2
O). Rdeča sadra ima
poseben status odlaganja, saj služi za suho zapolnjevanje. Količino odložene rdeče sadre
zmanjšujemo s povečanjem kapacitete izločanja stranskega produkta bele sadre (CEGIPS-a). V letu
2025 smo v ta namen izločili 2,66 tone bele sadre na tono titanovega dioksida (specifična količina
bele sadre). V teku je tudi priprava projektne dokumentacije in pridobivanje gradbenega dovoljenja
za izgradnjo dodatne centrifuge, ki bo še dodatno pripomogla k večji količini izločene bele sadre.
Vpeljani so bili tudi postopki za povečevanje izkoristkov v proizvodnji TiO
2
in poteka projekt
Vrednotenja rdeče sadre z namenom najti druge možne uporabe.
162
Med ključne druge vrste odpadkov se uvršča tudi odpadna embalaža (plastična embalaža, papir,
karton, les). Na področju embalaže smo vključeni v embalažno shemo podjetja za ravnanje z
embalažo in odpadno embalažo, ki vso nastalo embalažo prevzame na viru nastanka ter z njo ravna
skladno z aktualno zakonodajo in zagotavlja deleže recikliranja. Bistveni del odpadkov predstavljajo
tudi odpadki, ki nastajajo ob remontih (odpadna oprema, odpadni gradbeni materiali) in v
proizvodnji.
Nastajanju odpadkov se kljub izvajanju številnih ukrepov ne moremo popolnoma izogniti. Nastale
nenevarne in nevarne odpadke v družbi ločujemo in jih v večji meri pripravimo za predelavo (po
enem od postopkov R3-R13) ali odstranjevanje (po enem od postopkov D1-D13). Vse nevarne
odpadke predamo pooblaščenim zbiralcem odpadkov. Prav tako predamo pooblaščenim zbiralcem
preostanek ločeno zbranih nenevarnih odpadkov, ki jih ne predelamo ali odstranimo sami.
Tabela 87: Skupna količina nastalih odpadkov iz proizvodnje na lokaciji Celje in Mozirje v letih 2024 in 2025 v kilogramih
2024
2025
Skupna količina odpadkov (kg)
178.952.652
196.820.774
Skupna količina nerecikliranih odpadkov (nevarni+ nenevarni) (kg)
177.114.565
195.132.275
Odstotek nerecikliranih odpadkov (nevarni+nenevarni) (%)
98,97
99,14
Tabela 88: Odpadki (nevarni in nenevarni) glede na vrsto ravnanja oziroma način predelave za lokacijo Celje in Mozirje v letih
2024 in 2025
2024
2025
Nevarni (skupaj) (kg)
76.010
116.516
Preusmerjeni stran od
odstranjevanja
Priprava za ponovno uporabo (kg)
0
4.413
Recikliranje (kg)
0
1.365
Drugi postopki predelave (kg)
18.886
250
Predvideni za
odstranjevanje
Sežig (kg)
0
43.267
Odlaganje na odlagališču (kg)
8.960
0
Drugi postopki odstranjevanja (kg)
48.164
67.221
Nenevarni (skupaj)(kg)
178.876.642
196.704.258
Preusmerjeni stran od
odstranjevanja
Priprava za ponovno uporabo (kg)
0
9.420
Recikliranje (kg)
955.720
939.920
Drugi postopki predelave (kg)
863.481
733.131
Predvideni za
odstranjevanje
Sežig (kg)
0
1.880
Odlaganje na odlagališču* (kg)
177.018.420
194.927.420
Drugi postopki odstranjevanja (kg)
39.021
92.487
* V količini odpadkov je tudi rdeča sadra, ki se suho zapolnjuje na napravi za odstranjevanje odpadkov Za Travnikom (št odpadka 06 11 01).
Družba v obdobju poročanja nima ključnih proizvodov ali materialov, ki bi bili zasnovani po načelih
krožnega oblikovanja izdelkov. Narava dejavnosti družbe temelji predvsem na proizvodnji osnovnih
kemičnih proizvodov in materialov, pri katerih se krožni vidiki ne uresničujejo na ravni zasnove
proizvoda, temveč predvsem na ravni proizvodnih procesov in upravljanja materialnih tokov. Krožno
gospodarstvo družba naslavlja predvsem z upravljanjem materialnih tokov, zmanjševanjem količin
odpadkov, povečevanjem njihove predelave ter razvojem postopkov, ki omogočajo ponovno
vključevanje materialov v proizvodne tokove.
Postopek zbiranja in izračunavanja podatkov o količini nastalih odpadkov je lahko vir negotovosti, ne
toliko z vidika količin kot z vidika načinov odstranjevanja. Negotovost je povezana predvsem z
informacijami o obdelavi oziroma odstranjevanju, ki jih pooblaščeni prevzemniki posredujejo po
prevzemu odpadkov, pri čemer so ti podatki lahko ocenjeni glede na vrsto odpadka. Podatke o
količinah zbranih odpadkov in njihovem posredovanju v različne postopke predelave pridobivamo od
163
pooblaščenih prevzemnikov, zato lahko na njihovo natančnost vplivamo le omejeno. Količina
odloženih odpadkov na napravi za odstranjevanje odpadkov se izračunava na podlagi podatkov o
količini in sestavi ter na podlagi meritev ter ocen sestave rdeče sadre (vlage, ki jo le-ta še vsebuje
pred suhim zapolnjevanjem).
Poleg odpadne rdeče sadre (odpadki na osnovi kalcija iz proizvodnje titanovega dioksida) v družbi
nastajajo odpadki, ki so posledica kemijske dejavnosti (npr. odpadne barve in laki, zavržena oprema,
izrabljeni voski, emulzije in drugo), odpadna embalaža (papir, les, kovina, plastika in drugi embalažni
materiali) ter odpadki, ki nastajajo pri raznih gradbenih in vzdrževalnih delih (gradbeni odpadki,
odpadne kovine, izolirni materiali in drugo).
164
5.3 [S] Socialne informacije
5.3.1 [S1] Lastna delovna sila
5.3.1.1 [SBM-3] Bistveni vplivi, tveganja in priložnosti
Družba je konec leta 2025 zaposlovala 726 zaposlenih, ki sestavljajo delovno silo in predstavljajo
ključni steber delovanja družbe. Delovanje temelji na prepričanju, da odprt dialog, vključevanje
zaposlenih in aktivno poslušanje njihovih potreb pomembno prispevajo k zadovoljstvu zaposlenih in
uspešnosti družbe. Osredotočeni smo na zagotavljanje kakovostnega, varnega in vključujočega
delovnega okolja. Delovna sila je strukturirana po različnih organizacijskih enotah, skladno s
potrebami proizvodnih in administrativnih procesov. Večina lastnih zaposlenih je zaposlenih s
pogodbami za polni delovni čas, kar prispeva k trajnostni kadrovski strukturi in omogoča dolgoročno
načrtovanje človeških virov. Manj kot 6 % zaposlenih opravlja delo prek agencij za posredovanje
dela, vendar zagotavljamo enake pogoje dela za vse zaposlene, ne glede na obliko zaposlitve. Družba
si prizadeva ustvarjati dolgoročne zaposlitvene priložnosti, ki zaposlenim omogočajo stabilnost in
karierni razvoj.
Na podlagi analize bistvenih vplivov, tveganj in priložnosti (DMA) smo prepoznali več pomembnih
vidikov, povezanih z lastno delovno silo:
• dva negativna vpliva,
• en pozitiven vpliv,
• eno pomembno tveganje.
Dejanski in morebitni vplivi na delovno silo izhajajo neposredno iz značilnosti poslovnega modela
družbe, ki temelji na visoko regulirani, kompleksni kemični proizvodnji. Med identificiranimi
dejanskimi vplivi so:
• zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu – dejanski negativni vpliv zaradi potencialnih
tveganj v industrijskem okolju;
• zagotavljanje kakovosti delovnega zadovoljstva zaposlenih – dejanski negativni vpliv zaradi
zahtevne narave dela in organizacijskih izzivov;
• zagotavljanje varnosti zaposlitve – dejanski pozitivni vpliv, saj družba omogoča dolgoročno
stabilnost zaposlenim.
Poleg dejanskih vplivov smo identificirali tudi pomembno tveganje, ki vpliva na delovno silo:
• Nedodelana politika nasledstev in pomanjkanje ustreznih kompetenc zaposlenih – tveganje
za ohranjanje ključnega znanja in zmogljivosti za prenos znanja med generacijami.
Tako dejanski vplivi kot opredeljeno tveganje se obravnavajo kot pomembni elementi poslovnega
modela in se upoštevajo pri oblikovanju kadrovske strategije, izboljševanju delovnega okolja ter
dolgoročnem načrtovanju virov. Ker ti vplivi zadevajo tako zaposlene kot tudi pogodbeno sodelujoče,
jih vključujemo v obseg razkritja. V nadaljevanju predstavljamo pristop k razumevanju interesov
zaposlenih, njihovemu vključevanju ter ukrepom, politikam in ciljem, s katerimi naslavljamo ključne
vplive.
165
Tabela 89: Tabela IRO za družbo Cinkarna Celje, d. d.
Pomembni vplivi, tveganja in/ali priložnosti
Opredelitev
Lokacija/ vrednostna
veriga
Časovno obdobje
Lastna dejavnost
Nižji del
vrednostne verige
Višji del
vrednostne verige
Kratkoročno
Srednjeročno
Dolgoročno
Skrb za varnost in zdravje
Dejanski negativni vpliv
x
x
Zagotavljanje kakovosti delovnega zadovoljstva
zaposlenih
Dejanski negativni vpliv
x
x
Zagotavljanje varnosti zaposlitve zaposlenih
Dejanski pozitivni vpliv
x
x
Nedodelana politika nasledstev in neustreznih
kompetenc zaposlenih
Tveganje
x
x
V družbi se zavedamo ključne vloge zaposlenih pri doseganju poslovnih ciljev in trajnostnega razvoja
družbe, zato posebno pozornost namenjamo upravljanju vplivov, tveganj in vplivov, povezanih z
lastno delovno silo. Razkritje zajema vse posameznike v delovni sili, ki bi jih lahko bistveno prizadele
naše dejavnosti. To vključuje zaposlene za polni in skrajšani delovni čas, samozaposlene
pogodbenike ter osebe, ki jih zagotavljajo agencije za zaposlovanje tretjih oseb.
Kot družba v kemični industriji se soočamo z izzivom zagotavljanja varnega delovnega okolja, kjer
je delo z nevarnimi snovmi in zahtevnimi tehnološkimi procesi neizogiben del proizvodnje. Da bi
zmanjšali morebitne negativne vplive, izvajamo stroge varnostne protokole, redna usposabljanja in
preventivne ukrepe, s katerimi zagotavljamo varnost in zdravje zaposlenih ter zmanjšujemo tveganje
za nezgode in poklicne bolezni. V družbi se zavedamo, da so motivirani in zadovoljni zaposleni ključni
za uspeh ter konkurenčnost družbe. Tako namenjamo posebno pozornost zagotavljanju kakovosti
delovnega zadovoljstva, pri čemer ustvarjamo spodbudno delovno okolje, ki temelji na varnosti,
spoštovanju, profesionalnem razvoju in pravičnem nagrajevanju.
Za izboljšanje delovnega zadovoljstva izvajamo številne ukrepe, vključno z vlaganjem v varnost in
zdravje pri delu, spodbujanjem odprtih in transparentnih odnosov med zaposlenimi in vodstvom,
zagotavljanjem pravične sistemizacije delovnih mest ter možnostmi za karierni razvoj. Pomemben
vidik zaveze predstavlja tudi prizadevanje za preprečevanje vseh oblik nasilja, diskriminacije in
nadlegovanja na delovnem mestu.
Ob tem prepoznavamo tudi pozitivne vplive, ki jih ustvarjamo z zagotavljanjem varnosti zaposlitve
lastne delovne sile z dolgoročno stabilnostjo poslovanja, sistematičnim upravljanjem kadrov in
vlaganjem v razvoj kompetenc zaposlenih. Poseben poudarek namenjamo socialni varnosti in s tem
povezanim ugodnostim, pri čemer zagotavljamo stabilne zaposlitve z minimalnim tveganjem za
odpuščanja ter konkurenčne plače, ki omogočajo ekonomsko varnost zaposlenih. Prav tako skrbimo
za uravnoteženost med poklicnim in zasebnim življenjem, kar dodatno prispeva k zadovoljstvu in
dolgoročni stabilnosti zaposlenih.
Prepoznali smo eno pomembno tveganj, ki izhaja iz nedodelane politike nasledstev in neustreznih
kompetenc zaposlenih, saj lahko negativno vpliva na kontinuiteto poslovanja, produktivnost ter
prilagodljivost družbe na tržne in tehnološke spremembe. Za njegovo obvladovanje izvajamo ciljno
usmerjene ukrepe, kot so sistematično načrtovanje kadrovskega nasledstva, izobraževanja in
usposabljanja zaposlenih, s čimer krepimo ključne kompetence, zagotavljamo prenos znanja ter
pripravljamo kader na prevzem odgovornosti v prihodnosti.
166
V poročevalskem obdobju družba na podlagi izvedene dvojne analize pomembnosti ter vzpostavljenih
postopkov upravljanja tveganj in notranjih kontrol ni identificirala dejanskih materialnih negativnih
vplivov na ljudi ali okolje in ni prepoznalo pomembnih vplivov na zaposlene, ki bi izhajali iz prehoda.
Družba je izrazito odvisna od usposobljene in stabilne delovne sile, saj ta omogoča nemoteno
izvajanje reguliranih in tehnično zahtevnih proizvodnih procesov. Ta odvisnost vpliva na učinkovitost,
kakovost, zanesljivost dobave ter zmožnost dolgoročnega razvoja družbe.
Identificirana tveganja, kot sta pomanjkanje ustreznih kadrov in izguba ključnega znanja, vplivajo
na poslovni model in so obravnavana znotraj naslednjih strateških ukrepov:
• razvoj sistematičnega prenosa znanja in notranjega nasledstva,
• krepitev notranjih izobraževanj in razvoj kompetenc,
• digitalizacija kadrovskih procesov,
• dolgoročno načrtovanje zasedbe kritičnih delovnih mest.
Odnos med tveganji in priložnostmi na področju delovne sile je neločljivo povezan s poslovno
strategijo družbe. Ukrepi, ki obvladujejo kadrovska tveganja, hkrati odpirajo nove razvojne
priložnosti in prispevajo k uspešnemu uresničevanju strateških ciljev. Tako so tveganja in priložnosti
povezani v enoten pristop, ki vključuje spremljanje, odzivanje in dolgoročno integracijo v poslovni
model družbe.
Družba poleg razkritij o temah, prepoznanih kot materialnih v okviru presoje dvojne pomembnosti
skladno z ESRS, poroča tudi o naslednjih posameznih točkah: S1-8, S1-9, S1-10, S1-12, S1-15 in
S1-16, ki sicer niso bile opredeljene kot materialne, vendar jih zaradi načela transparentnosti in
odgovornega poročanja kljub temu vključuje v poročilo.
5.3.1.2 [S1-1] Politike povezane z lastno delovno silo
Družba kot eno vodilnih industrijskih podjetij v Sloveniji prepoznava ključno vlogo zaposlenih pri
doseganju trajnostnih in poslovnih ciljev. Zavezani smo k zagotavljanju varnega, pravičnega in
vključujočega delovnega okolja, kjer spoštujemo temeljne človekove pravice, pravice delavcev in
načela dostojnega dela.
Strategija za zaposlene in pristop k upravljanju bistvenih vplivov, tveganj in priložnosti (IRO) v
povezavi z delovno silo temelji na politikah, ki zajemajo ključna področja upravljanja s spoštovanjem
človekovih pravic, človeških virov, varnosti in zdravja pri delu, etičnega poslovanja, sodelovanja z
zaposlenimi ter spoštovanja pravic zaposlenih. Ti dokumenti so temelj upravljanja zaposlenih in
predstavljajo operativno podporo uresničevanju strateških usmeritev družbe na kadrovskem
področju.
V nadaljevanju predstavljamo ključne dokumente, ki urejajo področja varnosti in zdravja pri delu,
etičnega ravnanja, organizacijo kadrov, raznolikost, preprečevanje nasilja, razvoj kompetenc ter
spoštovanje človekovih pravic. Vsak od njih je povezan z enim ali več prepoznanimi vplivi, tveganji
ali priložnostmi (IRO) na področju delovne sile:
• Pravilnik o varnosti in zdravju pri delu določa organizacijske in tehnične ukrepe za
preprečevanje poškodb in poklicnih bolezni ter varno izvajanje delovnih procesov. Politika
neposredno naslavlja dejanski negativni vpliv, povezan z zagotavljanjem varnosti in zdravja
pri delu.
• Kodeks etičnega ravnanja in dela postavlja temelje odgovornega ravnanja, profesionalizma
in spoštljivega sodelovanja. S tem krepi kulturo integritete in zmanjšuje dejanske negativne
vplive, povezane z izzivi na področju socialnega dialoga.
167
• Politika raznolikosti spodbuja vključevanje in enake možnosti, kar naslavlja dejanski
negativni vpliv na zadovoljstvo zaposlenih ter prinaša priložnost za razvoj vključujoče
organizacijske kulture.
• Pravilnik o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest vzpostavlja jasno strukturo
delovnih mest ter omogoča učinkovito načrtovanje in razporejanje kadrov. Obvladuje
tveganja, povezana s pomanjkanjem kadrov, neustrezno organizacijo in nadomeščanjem.
• Pravilnik o preprečevanju vseh oblik nasilja na delovnem mestu ščiti zaposlene pred
psihosocialnimi tveganji, kot so mobing, nadlegovanje in nasilje. Zmanjšuje dejanske
negativne vplive na zadovoljstvo in varnost zaposlenih.
• Pravilnik o določanju in izplačilu plače za poslovno uspešnost določa merila za pravično in
ciljno nagrajevanje, kar zmanjšuje negativne vplive na zadovoljstvo in predstavlja priložnost
za večjo motivacijo in pripadnost.
• OP 174 – Zagotavljanje osebne varovalne opreme določa postopke in odgovornosti za
uporabo osebne varovalne opreme ter zmanjšuje tveganja za poškodbe pri delu. Podpira
varnost in skladnost z zakonodajo. Politika neposredno naslavlja dejanski negativni vpliv,
povezan z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu.
• OP 137 – Izobraževanje ureja sistem internega usposabljanja in razvoja kompetenc, kar
omogoča obvladovanje tveganj, povezanih z nasledstvom in pomanjkanjem znanj, ter
spodbuja dolgoročni razvoj zaposlenih.
• Politika človekovih pravic določa načela, obveznosti in zaveze družbe za spoštovanje
dostojanstva, enake možnosti, dostojno delo, varstvo okolja ter odgovorno ravnanje v
dobavni verigi.
Tabela 90: Ključne politike za zagotovitev varnega in urejenega delovnega okolja
Naziv politike,
zaveze,
kodeksa,
politike
Opis ključne vsebine (cilji, vplivi,
tveganji, priložnosti)
Odgovornost za
politiko
Razkritje
standardov ali
pobud tretjih
strani, ki jih
družba
upošteva pri
izvajanju
politike
Opis
upoštevanja
interesov
ključnih
deležnikov pri
oblikovanju
politike
Dosegljivost
Pravilnik o
varnosti in
zdravju pri delu
(S1-1, DR23)
Zagotavlja varno in zdravo delovno
okolje za zaposlene in obiskovalce
• Zavezanost skladnosti z ustrezno
zakonodajo in predpisi s področja
varnosti in zdravja pri delu
• Osredotočenost na preprečevanje
poškodb pri delu:
• Določitev postopkov v zvezi z
varnostjo in zdravjem pri delu
• Določitev odgovornosti
Vodja Službe za
varnost, zdravje
in okolje
Zakon o varnosti
in zdravju pri
delu (ZVZD-1),
Direktiva
89/391/EGS,
ISO 45001
Naslavlja
interese
zaposlenih,
delavce
zaposlene preko
agencije za
posredovanje
dela, študente,
dijake in
inšpektorata za
delo; oblikovan v
sodelovanju s
predstavniki
zaposlenih
Intranet Cinkarna
Celje
Kodeks
etičnega
ravnanja in
dela,
Kodeks etičnega ravnanja in dela
družbe določa temeljna načela in
pravila vedenja zaposlenih ter
vodstva. Zagotavlja visoke standarde
poslovne in etične integritete ter
spodbuja kulturo odgovornosti,
poštenosti in spoštovanja.
Uprava
Načela OECD za
multinacionalna
podjetja, UN
Global Compact,
ISO 26000,
Zakon o
integriteti in
preprečevanju
korupcije
(ZIntPK)
Naslavlja
zaposlene,
delavce
zaposlene preko
agencije za
posredovanje
dela, poslovne
partnerje in širšo
javnost.
https://www.cinka
rna.si/o-podjetju
Politika
raznolikosti
Politika zagotavljanja raznolikosti v
upravi in nadzornem svetu družbe
določa glavna načela za dosego večje
raznolikosti teh organov, kar prispeva
k večji učinkovitosti, raznolikosti
mnenj ter boljšemu razumevanju
trenutnih dogajanj in dolgoročnih
tveganj ter priložnosti poslovanja
družbe.
Uprava
Zakon o delovnih
razmerjih (ZDR-
1), Agenda ZN
2030 (SDG 5, 8,
10),
Naslavlja
zaposlene;
upoštevana
priporočila
Slovenskega
državnega
holdinga.
https://www.cinka
rna.si/o-podjetju
168
Pravilnik o
notranji
organizaciji in
sistemizaciji
delovnih mest
Določa organizacijsko strukturo ter
sistemizacijo delovnih mest,
opredeljuje notranje organizacijske
enote, njihove naloge, delovna mesta
z opisi del in pogoje za njihovo
zasedbo in vključuje:
• notranjo organizacijo z določitvijo
organizacijskih enot
• sistemizacijo delovnih mest z
opredelitvijo posameznih delovnih
mest, vključno z opisi nalog,
zahtevano stopnjo in vrsto
izobrazbe, delovnimi pogoji ter
drugimi posebnimi zahtevami.
• pogoje za zasedbo delovnih mes
z določitvijo kriterijev, ki jih morajo
izpolnjevati kandidati za
posamezna delovna mesta, kot
so stopnja izobrazbe, delovne
izkušnje, posebna znanja ali
usposobljenosti.
Vodja Kadrovsko
splošne službe
Zakon o delovnih
razmerjih (ZDR-
1),
Naslavlja
zaposlene,
delavce
zaposlene preko
agencije za
posredovanje
dela, dokument
pripravljen v
posvetovanju s
predstavniki
zaposlenih
Intranet Cinkarna
Celje
Pravilnik o
preprečevanju
vseh oblik
nasilja na
delovnem
mestu,
(S1-1,
DR24a,b,d)
Zagotavlja varno in prijetno delovno
okolje ter ščiti dostojanstvo vseh
zaposlenih
• Jasna določila, kaj šteje za
nasilje, trpinčenje, spolno in drugo
nadlegovanje ter psihosocialna
tveganja na delovnem mestu.
• Določa ukrepe za ugotavljanje,
preprečevanje, odpravljanje in
obvladovanje nasilja,
nadlegovanja, trpinčenja in drugih
oblik psihosocialnega tveganja na
delovnih mestih.
• Določa postopke prijave in
obravnave po katerih lahko
zaposleni prijavijo primere nasilja
ali trpinčenja, ter način njihove
obravnave, vključno z
zagotavljanjem anonimnosti in
zaščite prijaviteljev.
• Določa ukrepe zoper
domnevnega povzročitelja
nedopustnega ravnanja.
Vodja Pravne
službe
Zakon o delovnih
razmerjih (ZDR-
1), Mednarodna
organizacija dela
(ILO) –
Konvencija št.
190, Priporočilo
št. 206 (ILO),
Direktiva
2000/78/ES (EU)
Naslavlja
zaposlene;
delavce
zaposlene preko
agencije za
posredovanje
dela, študente,
dijake, pripravljen
po posvetovanju
s predstavniki
zaposlenih.
Intranet Cinkarna
Celje
Pravilnik o
določanju in
izplačilu plače
za poslovno
uspešnost
Določa pogoje, merila in postopke za
izplačilo dela plače zaposlenim na
podlagi doseženih poslovnih
rezultatov podjetja in vključujejo:
• določitev, pod katerimi pogoji so
zaposleni upravičeni do dela
plače za poslovno uspešnost, na
primer doseganje določenih
finančnih ciljev podjetja;
• jasno opredeljena merila, ki se
uporabljajo za izplačilo;
• določitev metodologije za izračun
višine izplačila načina izplačila
zaposlenim.
Uprava
ZDR-1,
Podjetniška
Kolektivna
pogodba
Naslavlja
zaposlene;
delavce
zaposlene preko
agencije za
posredovanje
dela, pripravljen
v posvetovanju s
predstavniki
zaposlenih.
Intranet Cinkarna
Celje
OP 198
Obvladovanje
varnosti in
zdravja pri delu
na skupnih
deloviščih
Cilj je usklajeno izvajanje varnostnih
ukrepov in preprečevanje nesreč.
Določa ukrepe za zagotavljanje
varnosti pri delu, kadar na istem
delovišču hkrati deluje več zaposlenih
in zunanjih izvajalcev. Zahteva pisni
sporazum med vsemi udeleženci,
določa odgovorne osebe za varnost,
opredeljuje skupne ukrepe ter zahteva
seznanitev delavcev z varnostnimi
postopki.
Vodja Službe za
varnost, zdravje
in okolje
Zakon o varnosti
in zdravju pri
delu (ZVZD-1),
ISO 45001
Naslavlja
interese
zaposlenih,
delavce
zaposlene preko
agencije za
posredovanje
dela in
inšpektorata za
delo; oblikovan v
sodelovanju
predstavniki
zaposlenih.
Intranet Cinkarna
Celje
Organizacijski
predpis OP 137
Izobraževanje
Določa načrtovanje potreb za
izobraževanje, določa pogoje za
usposabljanje pred nastopom na DM
Vodja Kadrovsko
splošne službe
Zakon o varnosti
in zdravju pri
delu (ZVZD-1),
Naslavlja
zaposlene,
poslovne
Intranet Cinkarna
Celje
169
in usposabljanje za samostojno
opravljanje dela na DM za novo
zaposlene, zaposlene, prerazporejene
na drugo DM, dalj časa odsotne
zaposlene in agencijske delavce,
opredeljuje načrtovanje in preverjanje
usposobljenosti zaposlenih,
usposabljanje študentov in dijakov
(obvezna praksa, diplomske naloge,
študentsko delo), usposabljanje
pripravnikov in vajencev, organiziranje
in spremljanje študija ob delu in
določa postopke in sistem za vodenje
letnih razgovorov.
Skladnost z
Načeli OECD za
podjetja,
partnerje in širšo
javnost;
oblikovan z
vključitvijo
vodstva in HR.
Politika
človekovih
pravic (S1-1,
DR20)
Politika človekovih pravic družbe
določa temeljna načela in zaveze
družbe za spoštovanje človekovega
dostojanstva ter varovanje človekovih
pravic pri vseh dejavnostih. Politika
človekovih pravic se uporablja za vse
potencialno prizadete deležnike,
vključno z zaposlenimi, poslovnimi
partnerji in lokalnimi skupnostmi..
Poudarja ničelno toleranco do
diskriminacije, nadlegovanja,
prisilnega dela in izkoriščanja, ter
podpira enake možnosti, pošteno in
spoštljivo obravnavo ter varne in
zdrave delovne pogoje. Politika
opredeljuje tudi pričakovanja do
poslovnih partnerjev, mehanizme za
prijavo in obravnavo kršitev ter
zavezo k spremljanju in izboljševanju
izvajanja teh načel.
Uprava
Zaveza v
Trajnostnostni
izjavi za leto
2024
Naslavlja vse
zaposlene v
družbi, vse
dobavitelje in
partnerje
vključno z
lokalnimi
skupnostmi, s
katerimi Cinkarna
sodeluje v
globalni dobavni
verigi; oblikovan
z vključitvijo
vodstva in HR.
https://www.cinka
rna.si/za-
vlagatelje/objava/
politika-
clovekovih-
pravic-2025-12-
30
Smo zavezani spoštovanju vseh mednarodno priznanih človekovih pravic vključno s spoštovanjem
slovenske delovnopravne zakonodaje, Listine EU o temeljnih pravicah (člen 21: Prepoved
diskriminacije), Direktive EU 2000/78/ES (o enakem obravnavanju pri zaposlovanju in delu),
Direktive EU 2000/43/ES (o enakosti ne glede na raso ali etnično pripadnost) ter Konvencije MOD
št. 111 (o diskriminaciji pri delu in poklicih), konvencije MOD št. 138 in št. 182, Konvencije o
otrokovih pravicah (ZN), Listine EU o temeljnih pravicah (člen 32), Direktive EU 94/33/ES o zaščiti
mladih pri delu in Evropske konvencije o človekovih pravicah (člen 4) ter Deklaracije ILO o temeljnih
načelih in pravicah pri delu. Družba ima sprejet Pravilnik o preprečevanju vseh oblik nasilja na
delovnem mestu, ki omogoča ugotavljanje, preprečevanje, odpravljanje in obvladovanje nasilja,
nadlegovanja, trpinčenja in drugih oblik psihosocialnega tveganja na delovnih mestih, kjer so izrecno
zajeti naslednji razlogi za diskriminacijo: spol, rasa, veroizpoved, spolna usmerjenost, spolna
identiteta ali druga oseba razlikovalna komponenta. Posebnih specifičnih zavez oz. politik glede
vključevanja ali pozitivnih ukrepov za osebe v lastni delovni sili, ki spadajo v skupine, pri katerih
obstaja posebno tveganje za ranljivost, družba ni sprejela, saj deluje v skladu z veljavnim Zakonom
o delovnih razmerjih.
Vsa lastna delovna sila je zaposlena v Republiki Sloveniji ter podvržena slovenski delovnopravni
zakonodaji, kjer veljajo strogi zakonodajni okviri na področju prepovedi otroškega in prisilnega dela.
Na podlagi izvedene ocene vplivov in tveganj (IRO) družba ocenjuje, da je tveganje za pojav
otroškega ali prisilnega dela v lastni delovni sili nizko oziroma nematerialno, zato tega področja ne
opredeljuje kot materialnega tveganja.
5.3.1.3 [S1–2] Procesi vključevanja lastnih delavcev in njihovih
predstavnikov pri obravnavi vplivov
Posebno pozornost namenjamo sodelovanju s predstavniki zaposlenih, saj v družbi delujeta dva
reprezentativna sindikata in s Svetom delavcev, s katerima ima družba sklenjene pogodbe o
170
zagotavljanju pogojev in sredstev za delovanje obeh sindikatov in sveta delavcev. Dodatno imajo
zaposleni v organih vodenja svojega predstavnika članico Uprave − delavsko direktorico ter v organih
nadzora dva svoja predstavnika v Nadzornem svetu, preko katerih lahko zaposleni uveljavljajo svoja
stališča.
Vsi zaposleni lahko svoje pomisleke v zvezi z lastno delovno silo in trajnostjo izražajo preko Sveta
delavcev, katerih redna točka dnevnega reda so Pobude in vprašanja zaposlenih. S svetom delavcev
v primeru sprememb organizacije in internih aktov družba redno izvaja obveščanje, posvetovanje in
zagotavlja udeležbo svojih predstavnikov na sejah sveta delavce. Svet delavcev na svojih sejah preko
vabljenih predstavnikov delodajalca ali preko pisnih odgovorov pridobiva odgovore na odprta
vprašanja zaposlenih, ki jih objavi preko intraneta, do katerega imajo dostop vsi zaposleni, ki imajo
osebne računalnike, ali/in preko zapisnikov svojih rednih ali izrednih sej, ki jih objavljajo tudi na
oglasnih deskah. Zaposleni imajo še dodaten kanal za izražanje pomislekov tudi preko sindikalnih
zaupnikov ali preko predsednikov reprezentativnih sindikatov, s katerimi se Uprava po potrebi redno
srečuje.
V družbi se zavedamo tudi pomena vključevanja ranljivih skupin zaposlenih, kot so starejši delavci,
ženske, tujci in invalidi, saj lahko nanje vplivi našega poslovanja delujejo izraziteje. Sistematično
vključujemo zaposlene in njihove predstavnike v obravnavo vplivov, ki se nanašajo na delovno silo,
pri čemer njihove poglede in pomisleke upoštevamo preko Sveta delavcev, sindikalnih predstavnikov
ter možnosti anonimnega podajanja predlogov prek naših komunikacijskih kanalov. Po potrebi
izvajamo dodatne neformalne pogovore z zaposlenimi iz ranljivih skupin, da zagotovimo, da so
njihovi glasovi slišani in upoštevani pri oblikovanju ukrepov, ki vplivajo na njihovo delovno okolje.
Družba ima vzpostavljen formalen in strukturiran sistem vključevanja zaposlenih prek Sveta
delavcev, reprezentativnih sindikatov ter predstavnikov zaposlenih v organih vodenja in nadzora. Ker
je proces vključevanja zaposlenih vzpostavljen in redno izvajan, razkritja, ki se nanašajo na primere
brez tovrstnega procesa, za družbo niso relevantna.
5.3.1.4 [S1–3] Procesi za odpravljanje negativnih vplivov in kanali za
izražanje skrbi lastne delovne sile
Delavcem in njihovim predstavnikom je omogočeno, da sodelujejo pri obravnavi vprašanj, ki
zadevajo lastno delovno silo. Vključeni so v ocenjevanje tveganj za posamezna delovna mesta in v
izdelavo Ocene tveganja. V Svetu delavcev deluje več odborov, preko katerih zaposleni z različnih
področij posredujejo vprašanja in pomisleke v zvezi z delovnimi razmerami. Delavci lahko o
nevarnostih, povezanih z delom in predlogi za izboljšanje delovnih razmer, poročajo na svetu
delavcev, preko prijave potencialnih nevarnosti in skorajšnjih dogodkov. Učinkovitost sprejetih
ukrepov se ocenjuje s spremljanjem izvajanja dogovorjenih izboljšav, analizami ponavljajočih se
dogodkov ter z rednim poročanjem in povratnimi informacijami zaposlenih. Na podlagi zbranih
podatkov se po potrebi sprejemajo dodatni popravni ukrepi. Družba ima vzpostavljene formalne in
dostopne kanale za izražanje skrbi ter prijavo nepravilnosti.
Vključevanje zaposlenih v družbi poteka po naslednjih kanalih:
• Letna anketa kakovosti delovnega zadovoljstva, kjer zaposleni v anketi podajajo ustrezne
informacije o ključnih temah kot so zadovoljstvo z različnimi vidiki dela, kot so delovne
razmere, možnosti napredovanja, plača, odnosi s sodelavci, stalnost zaposlitve, ugled dela
in podobno. Rezultati so predstavljeni in analizirani na ravni višjega vodstva, posamezni
oddelki in vodje pa so odgovorni za pripravo akcijskih načrtov za reševanje ugotovljenih
izzivov.
• Letna anketa o zavzetosti zaposlenih, kjer zaposleni na osnovi Gallupove Lestvice zavzetosti
in kjer so podatki mednarodno primerljivi, podajajo ustrezne informacije, ki vplivajo na
zavzetost zaposlenih. Rezultati so predstavljeni in analizirani na ravni višjega vodstva,
171
posamezni oddelki in vodje pa so odgovorni za pripravo akcijskih načrtov za reševanje
ugotovljenih izzivov.
• Preko sistema CCUM– prijava koristnih predlogov, kjer lahko zaposleni prijavljajo različne
predloge, ki izboljšujejo posamezne delovne procese, delovno okolje, pogoje dele, odnose.
ipd. Vsaka prijava je skrbno pregledana s strani skrbnika sistema, ki je predsednik Sveta
delavcev in ki poskrbi, da se predlog s strani odgovornih oseb ustrezno obravnava in
ovrednoti ter da zaposleni dobi povratno informacijo glede podanega predloga.
• Zaposleni lahko izražajo pomisleke tudi preko treh anonimnih poštnih nabiralnikov – (Kje pa
vas čevelj žuli) ali preko spletnega kanala razkritja@cinkarna.si, katerih skrbnik je članica
Uprave – delavska direktorica, ki vsako prijavljeno obravnavo skrbno preuči in predlaga
nadaljnjo obravnavo.
Spremljanje učinkovitosti vključevanja zaposlenih
Za ocenjevanje učinkovitosti naših prizadevanj spremljamo več ključnih kazalnikov:
• Metodologija anket: Spremljamo trende v udeležbi, stopnji zavzetosti in zadovoljstva
zaposlenih, kar nam omogoča prilagajanje strategije vključevanja.
• Fluktuacija in zadrževanje talentov: To služi kot dodatni kazalnik učinkovitosti vključevanja
zaposlenih.
Vključevanje ne-zaposlenih delavcev
Pogodbeni delavci, študentje in dijaki na obvezni praksi se ne štejejo za zaposlene družbe, vendar
kljub temu veljajo v skladu z zakonodajo enotna merila in pravila za njihovo vključevanje, kot za
naše zaposlene, skladno z zakonodajo in notranjimi akti. Ob začetku dela jih uvedemo v delovno
okolje, seznanimo z osnovnimi pravili varnosti, pravicami in pričakovanji ter jim dodelimo
odgovornega mentorja ali vodjo. V skladu z načeli poštenega ravnanja imajo tudi te osebe možnost
izražanja pomislekov, vprašanj ali zaznanih nepravilnosti prek istih struktur kot redno zaposleni – to
vključuje neposredno komunikacijo z nadrejenimi, podporo kadrovske službe in uporabo anonimnega
komunikacijskega obrazca. Seznanitev z dostopnimi kanali je del uvodnega postopka, njihova
uporaba pa je prostovoljna in varovana. Za vse osebe, ki uporabljajo te strukture – vključno s
pogodbenimi sodelavci, praktikanti in študenti – veljajo notranje politike zaščite pred povračilnimi
ukrepi, kot jih določa Kodeks etičnega ravnanja, ki velja za vse posameznike, ki delujejo v imenu
družbe ali v okviru njenega delovanja. Na ta način zagotavljamo, da imajo tudi ne-zaposleni delavci
možnost varnega izražanja svojih skrbi in sodelovanja v oblikovanju pravičnega in varnega delovnega
okolja.
5.3.1.5 [S1–4] Ukrepi za obravnavo bistvenih vplivov na lastno delovno
silo ter pristopi k obvladovanju tveganj in izkoriščanju
priložnosti ter njihova učinkovitost
5.3.1.5.1 Zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu
Ukrepi, predstavljeni v tem razkritju, naslavljajo bistvene vplive, tveganja in priložnosti v povezavi
z lastno delovno silo, kot so opredeljeni v razkritju ESRS 2 SBM-3.
V povezavi z vplivi na področju varnosti in zdrava je pri delu, naša politika varnosti in zdravja pri
delu temelji na prepričanju, da so vse nesreče preprečljive, zato naš cilj "NIČ nesreč" odraža našo
zavezanost temu področju.
172
Trije glavni cilji na področju varnosti in zdravja pri delu:
1. Nič poškodb pri delu – krovni cilj: Gre za dolgoročen cilj, kateremu so podrejeni vsi ostali cilji. Z
izvajanjem različnih preventivnih aktivnosti in izboljšav mu sledimo po korakih.
2. Izboljšave na področju varnosti, zdravja pri delu in požarne varnosti: Možne vzroke za poškodbe
pri delu odpravljamo z identifikacijo in razčlenitvijo procesnih tveganj, ki lahko negativno vplivajo
na varnost in zdravje pri delu.
3. Organiziranje in izvajanje promocije zdravja zaposlenih: Redno izvajamo promocijo zdravja
zaposlenih po izdelanem programu, ki ga vsako leto prilagajamo.
V okviru zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu smo za vse naše zaposlene izvedli naslednje
aktivnosti oziroma ukrepe:
• nudenje prve pomoči poškodovanim in nenadno obolelim na delovnem mestu – delavnica za
zaposlene;
• zdravstveno vzgojno delo na področju preprečevanja bolezni srca in ožilja – dejavniki
tveganja (kvartalna kontrola maščob in sladkorja v krvi, meritve krvnega tlaka…);
• meritve telesne sestave – med drugim določanje ITM kot dejavnika tveganja za
kardiovaskularne bolezni;
• skupaj z izvajalcem medicine dela, s katerim je sklenjena pogodba, izvajamo revizijo ocen
tveganja in oglede delovnih mest glede ergonomske urejenosti ter izvajamo biološki
monitoring pri zaposlenih. Poleg tega izvajalec medicine dela izvaja preventivne zdravstvene
preglede zaposlenih in izdaja spričevalo o delavčevi delazmožnosti. Preventivni zdravstveni
pregledi se izvajajo v terminih, določenih v oceni tveganja za posamezno delovno mesto (24–
60 mesecev).
• športne aktivnosti:
o s kolesom v službo (kolesarska sekcija GAMSI);
o sodelovanje v akciji »Evropski teden mobilnosti« − Celje se pelje trajnostno v službo;
o organizirane športne aktivnosti (badminton, namizni tenis, boks, kegljanje…);
o 20% popust za koriščenje kapacitet v okoliških zdraviliščih;
o team building;
o športne igre zaposlenih in piknik;
• preventivne aktivnosti za zgodnje odkrivanje raka: ozaveščanje o raku na debelem črevesju
v sodelovanju z NIJZ;
• zdrav zajtrk: promocija tradicionalnega slovenskega zajtrka;
• prva pomoč na delovnem mestu: postopki nudenja prve pomoči;
• preprečevanje kostno-mišičnih obolenj: Delavnica - Skrb za hrbtenico;
• spodbujanje zdravega življenjskega sloga: Delavnica Gibanje in spanje;
• dan odprtih vrat: meritve telesne sestave;
• spodbujanje duševnega zdravja: Delavnica Obvladovanje stresa na delovnem mestu;
• zaščita pred nalezljivimi boleznimi: cepljenje proti sezonski gripi.
Na podlagi izvedene ocene vplivov, tveganj in priložnosti (IRO) družba v poročevalskem obdobju ni
prepoznala dejanskih negativnih vplivov na zaposlene, ki bi bili ocenjeni kot materialni. Prav tako
niso bile prepoznane poslovne prakse, ki bi povzročale materialne negativne vplive na zaposlene, niti
negativni vplivi, ki bi izhajali iz prehoda na zeleno gospodarstvo.
Pri evidentiranju in poročanju o statistiki izrednih dogodkov ter pri odpravi ugotovljenih
pomanjkljivosti uporabljamo vzpostavljen sistem. V primeru nezgode pri delu ali nenadnega obolenja
delavca sta v družbi organizirana in zagotovljena prva pomoč in reševanje na vseh delovnih mestih,
tako v rednem kot izmenskem delovnem času. V primeru poškodbe pri delu mora delavec takoj
poiskati prvo pomoč pri za to usposobljenih osebah ter obvestiti nadrejenega delavca, ki mora
nezgodo prijaviti Službi za varnost in zdravje pri delu.
173
Poleg nezgod pri delu spremljamo tudi skoraj dogodke in potencialne nevarnosti, ki jih redno
beležimo in odpravljamo vzroke za njihov nastanek oziroma preprečujemo nastanek nezgod. V letu
2025 smo prepoznali 168 potencialnih nevarnosti, ki smo jih sproti odpravili, kar predstavlja 18,8 %
manj prepoznanih potencialnih nevarnosti kot leto pred tem. Med delavci v proizvodnji je v različnih
oblikah in časovnih intervalih potekala aktivnost Minuta za varnost, katere namen je, da se v
posameznih obratih pred začetkom vsake izmene zaposleni na kratko pogovorijo o poteku izmene in
morebitnih ugotovljenih potencialnih nevarnostih. Poleg tega se v primeru poškodbe pri delu
pogovarjajo o vzrokih, ki so privedli do posamezne nezgode, ter o drugih aktualnih temah, ki se
tičejo varnega in zdravega dela.
Vzpostavljen imamo sistem ocenjevanja tveganj na delovnih mestih glede na pojavnost in
intenziteto, ki poteka konstantno. Na podlagi rezultatov se izdela oziroma revidira Ocena tveganja
za vsa delovna mesta in Register tveganj varnosti in zdravja pri delu, iz katerega je razvidna
izpostavljenost zaposlenih fizikalnim, kemičnim, mehanskim, socialnim in biološkim tveganjem. Pri
ugotovljenih tveganjih po potrebi določimo in sprejmemo ustrezne ukrepe za zmanjšanje
izpostavljenosti zaposlenih nevarnim delovnim okoliščinam, določimo odgovorne osebe in roke za
odpravo oziroma zmanjšanje posameznih tveganj.
Dobro zdravje je predpogoj za dobro in uspešno življenje in delo – tako za posameznika kot za
delovno organizacijo, zato redno izvajamo program Promocije zdravja, ki je namenjen ohranjanju in
krepitvi telesnega in duševnega zdravja ter dobrega počutja zaposlenih ter zgodnjemu odkrivanju
različnih bolezenskih stanj. Gre za aktivno podporo delodajalca pri izboljšanju splošnega zdravja in
dobrega počutja zaposlenih. Program Promocije zdravja, ki je finančno ovrednoten in ga vsako leto
sprejme Uprava družbe, pripravimo na osnovi ocenjevanja potreb zaposlenih. Tako pri programu
upoštevamo analizo zdravstvenega stanja zaposlenih na podlagi obdobnih zdravstvenih pregledov
ter analizo bolniškega staleža po skupinah bolezni in gospodarskih dejavnostih.
5.3.1.5.2 Kompetentnost in razpoložljivost kadrov
Kompetentnost in razpoložljivost kadrov predstavljata pomembno strateško področje ter hkrati eno
od pomembnih tveganj, ki lahko vpliva na stabilnost in uspešnost poslovanja. V družbi se zavedamo,
da je ohranjanje strokovno usposobljenih kadrov in privabljanje novih talentov v razmerah omejene
razpoložljivosti na trgu dela vse večji izziv. Zato sistematično vlagamo sredstva v razvoj kompetenc
zaposlenih, prenos znanj in prilagajanje strategij zaposlovanja, da zagotovimo dolgoročno stabilnost
in konkurenčnost družbe. Za obvladovanje tveganja, povezanega s kompetentnostjo in
razpoložljivostjo kadrov, družba za zaposlene izvaja naslednje ukrepe:
1. Sistem kadrovanja: Vzpostavljen sistem kadrovanja vključuje:
• predpisane programe usposabljanja za vsako delovno mesto;
• dodelitev mentorjev za nove zaposlene, kar zagotavlja učinkovito uvajanje.
2. Ciljno usposabljanje zaposlenih: Na podlagi revidiranih kompetenc organiziramo:
• notranja in zunanja usposabljanja na različnih področjih v skladu s potrebami razvoja
strokovnih znanj in vsebin;
• ohranjanje aktivnih statusov obstoječih pooblaščenih inženirjev.
3. Razvoj nasledstev:
• naredili smo revizijo ključnih delovnih mest, opredelili možne naslednike ter časovni okvir za
nadomestitve;
• za vodstveni kader smo vzpostavili Vodstveno akademija vodenja s poudarkom na razvoju
vodstvenih kompetenc in po potrebi izvajali coachinge za zaposlene.
174
5.3.1.5.3 Socialni dialog
V družbi si prizadevamo za kakovosten socialni dialog, ki za vse zaposlene izboljšuje delovne pogoje
in dolgoročno stabilnost družbe, saj ima pomanjkanje le tega resne negativne vplive tako na družbo
kot na zaposlene. Sodelovanje z zaposlenimi in njihovimi predstavniki prispeva k večji vključenosti,
zadovoljstvu ter zmanjševanju tveganj povezanih z delovno silo. Ukrepi za obravnavo bistvenih
vplivov:
1. Redno sodelovanje s sindikatom:
• sklenjen dogovor o politiki plač, ki določa pravično nagrajevanje zaposlenih,
• sklenjen pogodba o sodelovanju družbe in sindikata,
• usklajevanje delovnih pogojev in socialnih pravic zaposlenih prek rednih pogajanj,
• aktivno sodelovanje pri oblikovanju politik na področju varnosti in zdravja pri delu.
2. Krepitev vloge Sveta delavcev:
• sklenjen pogodba o sodelovanju družbe in Sveta delavcev,
• redne seje z vodstvom za obravnavo ključnih vprašanj,
• možnost zaposlenih, da prek predstavnikov aktivno vplivajo na delovne pogoje,
• strateško vključevanje pobud zaposlenih v procese odločanja.
3. Vključevanje predstavnikov delavcev v organe nadzora:
• aktivna udeležba zaposlenih v Nadzornem svetu družbe,
• zagotavljanje transparentnosti pri ključnih poslovnih odločitvah.
4. Vloga delavskega direktorja:
• neposredno zastopanje interesov zaposlenih pri vodstvu družbe,
• povezovalna funkcija med zaposlenimi in strateškimi odločitvami družbe.
5. Sistem notranjega komuniciranja:
• izboljšana komunikacija prek internih obvestil, sestankov in neposrednega dialoga,
• uvedba mehanizmov za podajanje pobud in vprašanj zaposlenih,
• spremljanje zadovoljstva zaposlenih in odziv na njihove potrebe.
5.3.1.5.4 Merjenje in učinkovitost sprejetih ukrepov spremljamo za:
Za spremljanje izvajanja in učinkovitosti sprejetih ukrepov na področju varnosti, zdravja pri delu ter
socialnega dialoga uporabljamo naslednje aktivnosti:
1. Področje zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu:
• letno poročanje na letnem vodstvenem kolegiju,
• redno spremljanje kazalnikov varnosti in zdravja, preko izvedbenih ciljev, na kolegijih Uprave
in sprejemanje ukrepov štirikrat letno,
• na monitorjih in intranetu spremljanje kazalca v živo: Število dni brez poškodb pri delu,
• izvajanje podrobne analize vzrokov nesreč,
• redni neformalni sestanki s pooblaščenim zdravnikom medicine dela.
2. Socialni dialog:
• rednih analiz zadovoljstva zaposlenih in notranjih anket,
• pregleda učinkovitosti socialnega dialoga, vključno s številom pobud zaposlenih in
doseženimi dogovori,
• spremljanja stopnje fluktuacije in absentizma, kar omogoča merjenje dolgoročnih učinkov
ukrepov.
Družba ostaja zavezana k nadaljnjemu razvoju in izboljšanju socialnega dialoga, saj verjamemo, da
odprta komunikacija in sodelovanje prispevata k stabilnosti družbe ter trajnostni uspešnosti.
175
5.3.1.6 [S1–5] Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih
vplivov, spodbujanjem pozitivnih vplivov ter upravljanjem
pomembnih tveganj in priložnosti
Prek Odbora za upravljanje tveganj smo določili cilje in ukrepe za obvladovanje pomembnih tveganj
in priložnosti v zvezi z delovno silo. Družba si je v trajnostni strategiji do leta 2030, ki jo je potrdil
Nadzorni svet družbe, v kateri sta dva predstavnika zaposlenih, zadala naslednje cilje:
• povečati delež zavzetih zaposlenih na 40 % in zmanjšati delež aktivno nezavzetih zaposlenih
na 16 % (po Gallupovi lestvici zavzetosti),
• 0 poškodb do leta 2030,
• zvišati aktivnosti promocije možnosti zaposlovanja blizu doma za 10 %.
Za doseganje trajnostnih ciljev v zvezi z lastno delovno silo je družba je izvajala naslednje
aktivnosti:
Za doseganje strateškega cilja glede zavzetosti zaposlenih:
• prenova sistema mentorstva,
• dvig organizacijske kulture (finančni in nefinančni kazalniki, vodenje, izobraževanje, prenosi
znanja),
• izboljšanje sistema odgovornosti,
• izboljšanje transparentnega plačnega sistema in določanje variabilnega dela plače ter
napredovanj,
• prenova in izvajanje sistema za dvig kompetenc in znanj (ocenjevanje, izobraževanje, delo
s talenti, nasledniki).
Za doseganje strateškega cilja glede varnosti zaposlenih:
• uvajanje sistema varnostnih postopkov LOTO - Lock in, Tag out v proizvodnji TiO
2
,
• uvajanje stebra varnosti v sklopu projekta vitke proizvodnje ('Sistem odličnosti CC') v
proizvodnji TiO
2
,
• uvejanje dodatnih aktivnosti za izboljšanje varnosti in zdravja pri delu do leta 2030.
Za doseganje strateškega cilja glede promocije možnosti zaposlovanja blizu doma:
• sodelovanje z lokalnimi osnovnim, srednjimi šolami ter fakultetami: organizacija ekskurzij v
družbi;
• omogočanje praktičnega usposabljanja mladim na vseh stopnjah izobraževanja;
• udeležba na kariernih sejmih in informativnih dnevih, izvedba Dneva odprtih vrat.
Tabela 91: Pregled doseganja ciljev iz trajnostne strategije družbe v zvezi z delovno silo
Ime cilja in
ciljno leto 2030
Rezultat
Izhodiščno leto 2021
Rezultat
Leto 2024
Rezultat
Leto 2025
Povečati delež zavzetih zaposlenih na 40
% in zmanjšati delež aktivno nezavzetih
zaposlenih na 16 % (po Gallupovi lestvici
zavzetosti) do leta 2030.
Delež zavzetih zaposlenih
36,5 % in aktivno nezavzetih
zaposlenih na 21,9 % (po
Gallupovi lestvici zavzetosti),
Delež zavzetih zaposlenih
37,4 % in aktivno nezavzetih
zaposlenih na 17,7 % (po
Gallupovi lestvici zavzetosti)
Delež zavzetih zaposlenih
36,5 % in aktivno nezavzetih
zaposlenih na 23,8 % (po
Gallupovi lestvici zavzetosti
0 poškodb do leta 2030,
Število poškodb pri delu = 10
Število poškodb pri delu = 17
Število poškodb pri delu = 16
Zvišati aktivnosti promocije možnosti
zaposlovanja blizu doma za 10% do leta
2030
Število aktivnosti = 76
Število aktivnosti = 82
Število aktivnosti = 94
5.3.1.7 [S1–6] Značilnosti zaposlenih v podjetju
Na dan 31. 12. 2025 je bilo v družbi 726 zaposlenih, in sicer 80 % moških in 20 % žensk. Skupno
število zaposlenih je razčlenjeno po spolu (glej Tabelo 92) in je skladno z ustrezno številko iz
176
finančnih izkazov, tj. število zaposlenih na zadnji bilančni dan leta 2025 znaša 726 in povprečnim
številom zaposlenih za leto 2025 pa 724, kot je razvidno iz poglavja 22 Poslovni odhodki v
računovodskem delu poročila.
Število vseh zaposlenih se je ob upoštevanju poslovne politike Uprave družbe, raznolikih poslovnih
rezultatov posameznih poslovnih enot in načrtnem zaposlovanju povečalo za 1,1 % oziroma za 8
zaposlenih. V letu 2025 je z delom v družbi prenehalo 47 zaposlenih, od tega je bilo 26 upokojitev.
Najbolj reprezentativno število zaposlenih, kot je razkrito v pojasnilu Tabeli 1 Zgoščen prikaz
poslovanja in alternativnih meril uspešnosti k računovodskim izkazom (Povprečno število zaposlenih
v letu 2025), znaša 724 zaposlenih. Razlika med stanjem na dan 31. 12. 2025 in povprečnim številom
zaposlenih izhaja iz dinamike zaposlovanja med letom.
Tabela 92: Zaposleni po spolu na dan 31. 12. 2025
Zaposleni po spolu
2024
2025
Število
%
Število
%
Moški
573
79,8
581
80,0
Ženske
145
20,2
145
20,0
Drugo
0
0
0
0
Ni sporočeno
0
0
0
0
Skupaj
718
100
726
100
Večina zaposlenih (91,7 %) je bila na dan 31. 12. 2025 zaposlena za nedoločen čas in je delo
opravljala za polni delovni čas (98,9 %). Manjši odstotek zaposlenih (1,1 %) je delo opravljal za
skrajšan delovni čas. Zaposleni so ne glede na nedoločen ali določen čas zaposlitve oziroma polni ali
skrajšan delovni čas deležni enakih ugodnosti. Stopnja fluktuacije v letu 2025 je znašala 6,5 %.
Podatek je izračunan na podlagi dejanskega števila oseb zaposlenih za polni delovni čas, ne glede na
ekvivalente polnega delovnega časa (EPDČ). V izračun so vključeni vsi odhodi zaposlenih v
poročevalskem letu, ne glede na razlog (upokojitve, odpovedi, sporazumne prekinitve, smrti ipd.). V
letu 2025 je podjetje zapustilo 47 oseb.
Stopnja fluktuacije je bila določena kot delež števila odhodov glede na povprečno število zaposlenih
v letu, pri čemer je bilo povprečje izračunano kot aritmetična sredina mesečnega števila zaposlenih.
Podatki temeljijo na internih kadrovskih evidencah in so usklajeni z računovodskimi izkazi družbe.
Tabela 93: Število zaposlenih na podlagi števila oseb, glede na status zaposlitve na 31. 12. 2025
Moški
Ženske
Drugi
Ni podatkov
Skupaj
Število zaposlenih
581
145
0
0
726
Število zaposlenih za nedoločen čas
524
142
0
0
666
Število zaposlenih za določen čas
57
3
0
0
60
Število zaposlenih brez zagotovljenega števila delovnih ur
0
0
0
0
0
Število zaposlenih s polnim delovnim časom
578
140
0
0
718
Število zaposlenih s skrajšanim delovnim časom
3
5
0
0
8
177
5.3.1.8 [S1–7] Značilnosti delavcev, nezaposlenih v lastni delovni sili
podjetja
V družbi imamo podpisani dve pogodbi z Agencijami za posredovanje dela. Za plačilo agencijskih
delavcev, ki delajo preko pogodbe o zaposlitvi z omenjenima agencijama, nas zavezuje Podjetniška
kolektivna pogodba družbe, kjer so le ti po plačilu in vseh dodatkih izenačeni oz. v enakovrednem
položaju kot redno zaposleni v družbi. V povprečju je v družbi v letu 2025 delalo 40,6 agencijskih
delavcev, kar predstavlja 5,6 % glede na povprečno število zaposlenih v družbi ter je v primerjavi z
leto 2024 višje za 31,7%, kar je posledica povečanih potreb po delovni sili zlasti v proizvodnih
poslovnih enotah. Sezonskega vpliva na število agencijskih delavcev ni ampak število zaposlenih
prilagajamo potrebam družbe. Družba nima vnaprej določenega kvantitativnega praga za razkrivanje
nihanj v številu ne-zaposlenih delavcev. Odločitev o razkritju temelji na strokovni presoji.
V družbi na dan 31. 12. 2025 ni bilo samozaposlenih delavcev oziroma oseb, ki bi delo opravljale na
podlagi statusa samozaposlene osebe. Vsi delavci, vključeni v razkritje lastne delovne sile, so
zaposleni na podlagi pogodb o zaposlitvi.
Delo preko študentske napotnice (študentsko delo) je v povprečju na mesečnem nivoju opravljalo
13,5 udeležencev in je manjše kot v letu 2024 za 6,3%. Še vedno glavnino študentskega dela nudi
družba študentom v poletnih mesecih (julij, avgust), kjer začasno oz. občasno pokrivamo dopuste in
dodatna dela. Brez mesecev julija in avgusta v družbi opravlja delo v povprečju 9,7 zaposlenih preko
študentske napotnice.
5.3.1.9 [S1–8] Pokritost s kolektivnimi pogajanji in socialni dialog
20
Zaposlene zavezuje Podjetniška kolektivna pogodba Cinkarne Celje, d. d., ki jo ima družba sklenjeno
z dvema reprezentativnima sindikatoma. V družbi so kolektivna pogajanja in dogovarjanja s
socialnimi partnerji ključni mehanizem urejanja delovnih razmerij, saj zagotavljajo stabilnost
delovnega okolja ter enotne pogoje za vse zaposlene.
V letu 2025 je bilo v Podjetniško kolektivno pogodbo v celoti zajetih 100 % zaposlenih, od tega 94,1
% zaposlenih, ki so upravičeni do vseh pravic in ugodnosti, ki jih določa kolektivna pogodba, vključno
z določili o plačah, delovnem času, dodatkih ter varnosti in zdravju pri delu. 5,9 % zaposlenih, ki
opravljajo poslovodne in vodilne funkcije, pa je bilo s Podjetniško kolektivno pogodbo zajetih delno,
in sicer le v tistem delu, ki ni posebej urejen v njihovih individualnih pogodbah o zaposlitvi. To
pomeni, da se za te zaposlene določeni vidiki delovnih pogojev urejajo neposredno v njihovih
pogodbah, medtem ko drugi splošni elementi delovnih razmerij še vedno sledijo kolektivni pogodbi.
Družba aktivno spodbuja socialni dialog, ki poteka prek dveh reprezentativnih sindikatov –
svobodnega Sindikata Cinkarne Celje in Neodvisnega sindikata Cinkarne Celje. Poleg tega imajo
zaposleni dva predstavnika v nadzornem svetu ter v Upravi družbe svojega predstavnika članico
Uprave − delavsko direktorico, kar jim omogoča neposredno zastopanost pri strateških odločitvah
družbe.
Redni sestanki med vodstvom in predstavniki zaposlenih omogočajo obravnavo ključnih tem, kot so
plače, delovni pogoji in varnost pri delu, kar je prispevalo k izboljšavam pri dodatkih za posebne
pogoje dela in dogovora o politiki plač, izplačilo regresa in določitvijo pogojev za izplačilo plače iz
naslova poslovne uspešnosti za leto 2025.
20
Podtema v sklopu analize DMA ni prepoznana kot pomembna
178
Družba priznava in podpira pravico do sindikalnega organiziranja ter kolektivnih pogajanj ter
spodbuja odprt socialni dialog kot ključno orodje za izboljšanje delovnih pogojev in trajnostni razvoj
družbe.
Veljavnost Podjetniške kolektivne pogodbe za ne-zaposlene delavce
Pogodbeni delavci, študentje in dijaki na obvezni praksi se ne štejejo za zaposlene družbe, vendar
kljub temu tudi za njih v celoti velja Podjetniška kolektivna pogodba v obsegu, ki je enaka, kot za
naše zaposlene.
5.3.1.10 [S1–9] Kazalniki raznolikosti
21
Družba se zaveda pomena raznolikosti in vključenosti kot ključnih dejavnikov za dolgoročno
uspešnost družbe in ustvarjanje spodbudnega delovnega okolja. Družba se zavezuje k zagotavljanju
enakih priložnosti za vse zaposlene, ne glede na spol, starost, etnično pripadnost, veroizpoved,
invalidnost ali druge osebne okoliščine. V družbi je bilo na dan 31. 12. 2025 na ravni višjega vodstva
družbe (B-1) na nivoju direktorjev in vodij služb, ki so odgovorni direktno Upravi družbe zaposlenih
9 moških (64,3 %) in 5 žensk (35,7 %).
Največjo starostno skupino so v letu 2025 s 46,8 % predstavljali zaposleni, ki so stari 30–50 let, kar
predstavlja pomemben premik družbe v smislu pomladitve kolektiva, upoštevajoč demografska
gibanja. Sledijo zaposleni nad 50. letom starosti, ki so predstavljali 37,5-% delež zaposlenih.
Najmanjšo skupino zaposlenih predstavljajo zaposleni, ki so mlajši od 30 let. Zavedamo se višanja
povprečne starostne dobe zaposlenih, zato se z več ukrepi trudimo, da bi spodbudili zaposlovanje
mlajšega kadra in omogočili mladim razvoj strokovnih kompetenc, tudi z ustvarjanjem spodbudnega
delovnega okolja. Dijakom in študentom omogočamo opravljanje redne delovne prakse in ponujamo
kadrovske štipendije za izobraževanje v smeri kemijskega tehnika, strojnega tehnika, orodjarja,
kemijskega inženirja, strojnega inženirja in elektro inženirja. Za novo zaposlene izvajamo mentorske
programe prenosa znanj, hkrati se z vključevanjem v širše družbeno okolje želimo približati
zanimanje za kemijo med mladimi.
Tabela 94: Število zaposlenih po starostnih skupinah na 31. 12. 2025
Odstotek zaposlenih po
starosti (%)
2025
Moški
Ženske
Drugo
Ni sporočeno
Skupaj
Mlajši do 30 let
13,9
1,8
0,0
0,0
15,7
30–50 let
39,1
7,7
0,0
0,0
46,8
Nad 50 let
27,0
10,5
0,0
0,0
37,5
Skupaj
80,0
20,0
0,0
0,0
100,0
5.3.1.11 [S1–10] Dostojne plače
22
Minimalna plača zaposlenih je v Republiki Sloveniji za leto 2025 znašala 1.277,72 EUR bruto.
Povprečna plača v družbi je za 19,6 % večja od povprečne bruto plače (2.536,03 EUR) v Republiki
Sloveniji v letu 2025. Pri določanju plač in vseh dodatkov, ki so dogovorjeni s Podjetniško kolektivno
pogodbo, za vse zaposlene velja enaka obravnava in enaki standardi. Vrednost začetne plače se
določa glede na sistemizacijo posameznega delovnega mesta. Z leti bruto najnižja plača in bruto
povprečna plača v družbi ves čas naraščata, kar je posledica sledenja aktualni nacionalni zakonodaji,
naše odgovornosti do zaposlenih in dogovarjanja s socialnimi partnerji, da zaposlenim zagotovimo
dostojno življenje ob vse višjih življenjskih stroških.
21
Podtema v sklopu analize DMA ni prepoznana kot pomembna
22
Podtema v sklopu analize DMA ni prepoznana kot pomembna
179
Tabela 95: Bruto minimalna plača v Republiki Sloveniji in povprečna plača v Cinkarni Celje, d. d., v letih 2024, 2025 v EUR
2024
2025
Bruto minimalna plača (EUR)
1.253,90
1.277,72
Bruto povprečna plača (EUR)
2.949,32
3.034,23
V družbi vsi zaposleni prejemajo dostojno plačo, kar je v skladu z referenčnimi vrednostmi z Direktivo
(EU) 2022/2041 Evropskega parlamenta in sveta, saj ne sme biti nižja kot minimalna plača v
posamezni državi Evropske unije, v kateri posluje pravni subjekt. Najnižja osnovna plača zaposlenih
v družbi znaša 1.345,98 EUR in je za 5,34 % oziroma 68,26 EUR bruto višja od minimalne plače v
Republiki Sloveniji za leto 2025.
5.3.1.12 [S1–11] Socialna zaščita
V letu 2025 je bilo 100 % zaposlenih v družbi vključenih v sistem socialne zaščite v skladu z veljavno
zakonodajo Republike Slovenije in relevantnimi kolektivnimi pogodbami. Vsi zaposleni opravljajo delo
v Republiki Sloveniji in so vključeni v obvezne oblike socialnega zavarovanja, ki zagotavljajo zaščito
pred izgubo dohodka zaradi pomembnih življenjskih dogodkov.
Zaposlenim je zagotovljena socialna zaščita na naslednjih področjih:
• Zdravstveno in pokojninsko varstvo – vsi zaposleni so vključeni v obvezno zdravstveno
in pokojninsko zavarovanje, kar jim zagotavlja pravico do zdravstvenih storitev in
pokojninskih prejemkov.
• Nadomestila za bolniško odsotnost – v primeru bolezni ali poškodbe imajo zaposleni
pravico do nadomestila plače v skladu z zakonodajo in internimi akti družbe.
• Starševski dopust in družinske ugodnosti – zaposleni imajo pravico do porodniškega,
očetovskega in starševskega dopusta ter drugih ugodnosti, povezanih s skrbjo za otroke v
skladu z zakonodajo.
• Zaščita pred brezposelnostjo – v primeru izgube zaposlitve so zaposleni upravičeni do
nadomestila za brezposelnost in drugih podpornih mehanizmov v skladu z zakonodajo.
• Nadomestila za invalidnost ali nezmožnost za delo – v primeru trajne delovne
nezmožnosti, družba podpira zaposlene pri pridobivanju socialnih pravic in omogoča
postopno vključevanje v delo ali prilagojene delovne naloge.
5.3.1.13 [S1–12] Invalidi
23
V družbi zaposlujemo tudi osebe s statusom invalida. Konec leta 2025 je bilo teh 5,5 % vseh
zaposlenih. Gre za zaposlene z različnimi stopnjami invalidnosti, njihovo delo oziroma delovno mesto
je prilagojeno tako, da jim glede na stopnjo invalidnosti omogočamo opravljanje dela v skladu z
zmožnostmi. Z aktivno politiko sodelovanja z Medicino dela, prometa in športa ter Invalidsko komisijo
ZPIZ delež invalidov glede na skupno število zaposlenih že peto zaporedno leto, z izjemo leta 2022,
pada. Nadaljuje se torej pozitivni trend. Ob upoštevanju starostne strukture zaposlenih in sprememb
zakonodaje, ki je bolj restriktivno naravnana do upokojevanja invalidov, zaenkrat ne pričakujemo
bistvenih izboljšav navedene strukture. Poglavitni razlog za večje število delovnih invalidov se nanaša
na omejitve v povezavi z deformacijami in nepravilnimi držami hrbtenice, omejitvami dvigovanja
težjih bremen ter psihosomatskimi razlogi.
23
Podtema v sklopu analize DMA ni prepoznana kot pomembna
180
Tabela 96: Odstotek zaposlenih s statusom invalida na dan 31. 12. 2024 in 31. 12. 2025
Zaposleni invalidi
2024
2025
Število
41
40
Odstotek (%)
5,7
5,5
5.3.1.14 [S1–13] Kazalniki usposabljanja ter razvoja znanj in
spretnosti
V družbi se zavedamo pomena in vrednosti usposobljenih zaposlenih, zato jim omogočamo redno
izobraževanje in razvoj kompetenc. Največji delež izobraževanj in usposabljanj predstavljajo
obvezna znanja, predvsem s področja varnosti in zdravja pri delu, dela z nevarnimi kemikalijami,
požarnega varstva, varovanja okolja in obvladovanja standardov.
Tabela 97: Izobraževanje zaposlenih v letih 2024 in 2025
2024
2025
moški
ženske
skupaj
moški
ženske
skupaj
Skupno število udeležb zaposlenih na specifičnih
funkcionalnih izobraževanjih
2.869
955
3.824
3.053
878
3.931
Skupno število ur izobraževanja specifičnih vsebin
12.166
3.944
16.110
11.563
2.989
14.551
Povprečno število ur usposabljanja na
zaposlenega
21,1
27,2
22,2
20,0
20,3
20,1
Povprečna finančna vrednost izobraževanja na
zaposlenega (v EUR)
676,0
659,5
675,7
606,6
496,7
584,0
Zaposlenim omogočamo dostop do programov usposabljanja in razvoja, s poudarkom na krepitvi
znanj, potrebnih za tehnološki napredek in varnost. Z digitalizacijo smo za vse zaposlene vpeljali e -
izobraženje. S tem družba zagotavlja stalni profesionalni razvoj in krepitev kompetenc zaposlenih. V
letu 2025 smo organizirali 20,1 ur usposabljanja/zaposlenega, pri čemer je bil poseben poudarek na
področju varnosti, razvoju kompetenc in strokovnih vsebin. Manjše število ur usposabljanja v
primerjavi s preteklim letom je med drugim posledica osredotočenosti na fokusirana dodatna
strokovna izobraževanja. To se je odražalo tudi pri vsebini izobraževanj, ki so bila ponovno usmerjena
na izpopolnjevanje specifičnih strokovnih področij posameznikov in na obvezna redna izobraževanja.
V letu 2025 se je specifičnih funkcionalnih izobraževanj v družbi in izven njega udeležilo 3.931
udeležencev. Skupno število ur izobraževanja je bilo 14.551,4 kar je 9,7 % manj kot predhodno leto.
Družba v letu 2025 ni izvajala formaliziranih in sistematičnih pregledov uspešnosti in kariernega
razvoja zaposlenih, zato podatki o deležu vključenih oseb in njihova razčlenitev po spolu niso na
voljo. Prizadevamo si za razvoj enotnega sistema spremljanja in podpore razvoju kadrov, ki bo
omogočal bolj strukturirano obravnavo tega področja v prihodnjih obdobjih.
5.3.1.15 [S1–14] Kazalniki zdravja in varnosti
Varno in zdravo delovno okolje je ena izmed ključnih prioritet. Družba redno izvaja oceno tveganj na
delovnih mestih in zaposlene vključuje v usposabljanja za varno ravnanje z opremo in materiali. Prav
tako nudimo celo vrsto aktivnosti, namenjenih podpori duševnemu zdravju in dobremu počutju
zaposlenih. Družba si je za cilj postavila nič poškodb pri delu, zato je izvajala ukrepe za izboljšanje
delovnih pogojev, s poudarkom na varnosti na delovnem mestu in zagotavljanjem dostopa do stalnih
usposabljanj za vse zaposlene. Doseganje cilja redno spremljamo, vsako leto pa si v okviru tega
zastavimo kratkoročne izvedbene cilje, ki nam pomagajo pri doseganju krovnega cilja. Delujemo v
skladu s certifikatom ISO 45001 – Varnost in zdravje pri delu. Napredek se redno meri prek
kazalnikov, vključenih v poročanje v rednem letnem vodstvenem pregledu.
181
Sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu obsega vse (100 %), ki v družbi opravljajo delo na podlagi
pogodbe o zaposlitvi ali na kakršni koli drugi pravni podlagi opravljajo dela za družbo (zunanji
izvajalci), kot tudi zaposlene, ki opravljajo delo zaradi usposabljanja in študentskega dela.
Poškodbe pri delu spremljamo s t. i. indeksom frekvence, ki predstavlja število primerov odsotnosti
z dela zaradi bolniškega staleža na 100 zaposlenih. Indeks frekvence se je v primerjavi z letom 2024
znižal iz 2,3 na 2,2 poškodbe na 100 zaposlenih. Poklicnih bolezni, smrti zaradi opravljanja dela in
poškodb v zvezi s prevozi na delo/z dela, če prevoz organizira delodajalec, in službenih poti v letu
2025 nismo imeli.
Stopnjo z delom povezanih poškodb (LTIFR) izračunavamo kot razmerje med številom poškodb z
izgubljenim delovnim časom in skupnim številom opravljenih delovnih ur vseh zaposlenih, pri čemer
rezultat pomnožimo s faktorjem 1.000.000.
Število dni zaradi poškodbe pri delu izračunavamo kot skupno število koledarskih dni odsotnosti
zaposlenega zaradi poškodbe ali bolezni, povezane z delom, pri čemer se upoštevajo vsi dnevi, od
prvega do zadnjega dne odsotnosti, vključno s konci tedna in prazniki, ne glede na to, ali bi zaposleni
na te dni sicer delal.
Metrike niso preverjanje s strani zunanjih institucij.
Tabela 98: Kazalniki zdravja in varnosti v letih 2024 in 2025
Dogodek
2024
2025
Št. poškodb pri delu
17
16
Št. izgubljenih dni zaradi poškodb pri delu
1572
1229
Stopnja z delom povezanih poškodb (LTIFR) (S1-6 AR89)
14,8
13,8
Indeks frekvence
2,3
2,2
Bolezen povezana z delom
0
0
Št. izgubljenih dni zaradi bolezni povezane z delom
0
0
Smrti povezane z delom
0
0
Poklicne bolezni
0
0
Št. poškodb na poti z/na delo, če jih organizira delodajalec
0
0
Število izgubljenih dni na poti z/na delo, če jih organizira delodajalec
0
0
Št. poškodb zaradi opravljanja službenih poti
0
1
Število izgubljenih dni zaradi opravljanja službenih poti
0
29
*Št. evidentiranih poškodb pri delu − zunanji izvajalci
6
7
*Smrt povezana z delom – zunanji izvajalci
0
0
V letu 2025 smo zabeležili 16 poškodb, od tega je bila ena v povezavi z opravljanjem službene poti.
Poklicnih bolezni, smrti zaradi opravljanja dela in poškodb v zvezi s prevozi na delo/z dela, če prevoz
organizira delodajalec v letu 2025, nismo imeli. To potrjuje, da so obstoječi preventivni in
organizacijski ukrepi na teh področjih učinkoviti. Indeks frekvence se je v primerjavi z letom 2024
zmanjšal iz 2,3 na 2,2 poškodbe na 100 zaposlenih, kar predstavlja pozitiven upad za 4,3 % glede
na leto 2024. Število izgubljenih dni v letu 2025 je upadlo glede na leto 2024 in sicer iz 1.572 dni (v
letu 2024) na 1.229 dni (v letu 2025), kar kaže na manjšo resnost poškodb zaposlenih. Družba je v
letu 2025 spremenila metodologijo izračuna kazalnika Število izgubljenih dni, kar je pojasnjeno v
poglavju 5.1.1.2.4. Število evidentiranih poškodb pri delu pri zunanjih izvajalcih se je v letu 2025
nekoliko povečalo s 6 na 7, kar nakazuje na potrebo po dodatnem nadzoru nad izvajanjem varnostnih
zahtev. Vzroki za nastanek nezgod so bili predvsem spotiki, zdrsi in padci, stiski okončin, poškodbe
zaradi stika z jedkimi snovmi, vrezi in poškodbe ob dvigovanju bremena, kar kaže na potrebo po
nadaljnjem poudarku na ergonomskih ukrepih, urejenosti delovnega okolja, uporabi osebne
varovalne opreme ter rednem usposabljanju zaposlenih.
182
5.3.1.16 [S1–15] Kazalniki usklajevanja poklicnega in zasebnega
življenja
24
Družba se zaveda pomena ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem ter zaposlenim omogoča
prilagodljive delovne modele, kot so delo na daljavo in prilagodljiv premični delovni čas. Vsi zaposleni
so v skladu z Zakonom o delovnih razmerjih in Podjetniško kolektivno pogodbo upravičeni do dopusta
iz družinskih razlogov, kar omogoča lažje usklajevanje delovnih in družinskih obveznosti. Družinsko
povezani dopust vključuje odsotnost zaradi nege bolnih otrok ali sorodnikov, porodniški dopust,
očetovski dopust, starševski dopust, čas za rojstvo in posvojitev. V to opredelitev niso vključeni
dopust zaradi zdravniških pregledov zaposlenih, bolezen, povezana z nosečnostjo zunaj starševskega
dopusta, ali odsotnost zaradi pogrebov in smrti sorodnikov. Prav tako družinsko povezani dopust ne
vključuje odsotnosti, registrirane kot neopredeljen neplačani dopust.
V letu 2025 družba ni razpolagala z ločenimi evidencami po posameznih vrstah družinsko povezanega
dopusta (npr. porodniški, starševski, nega otroka ipd.), saj so bile vse tovrstne odsotnosti
evidentirane pod enotno šifro odsotnosti, ne glede na njihov namen. Zato ni mogoče izračunati
odstotka zaposlenih, ki so dejansko izkoristili dopust iz družinskih razlogov, niti razčlenitve po spolu.
Zavedamo se pomembnosti tega podatka za oceno usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja
zaposlenih ter načrtujemo, da bomo v prihodnjih letih vzpostavili natančnejše klasifikacije odsotnosti.
5.3.1.17 [S1–16] Kazalniki prejemkov (plačna vrzel in skupni
prejemki)
25
Družba v skladu s standardom ESRS S1-16 razkriva dva ločena kazalnika, povezana s prejemki
zaposlenih: razmerje med letnimi skupnimi prejemki posameznika z najvišjimi prejemki in mediano
letnih skupnih prejemkov zaposlenih ter plačno vrzel med spoloma.
Skupno razmerje prejemkov se izračuna tako, da se skupna letna plača najvišje plačanega
zaposlenega deli z mediano letne plače zaposlenih v družbi, pri čemer je najvišje plačani zaposleni
izključen iz izračuna. V mediano prejemkov in v izračun plačne vrzeli so vključeni vsi prejemki, ki jih
družba zaposlenim izplačuje na letni ravni in so obdavčeni. Razmerje med letnimi skupnimi prejemki
posameznika z najvišjimi prejemki in mediano letnih skupnih prejemkov zaposlenih, brez
posameznika z najvišjimi prejemki, je v letu 2025 znašalo 8,7.
Plačna vrzel med spoloma, ki prikazuje razliko v povprečnih prejemkih med ženskami in moškimi, je
v letu 2025 znašala –6,7 %, kar pomeni, da so imele ženske v povprečju višje plače kot moški.
Kazalnik je izračunan na podlagi primerjave povprečnih bruto urnih postavk žensk in moških
zaposlenih, pri čemer je povprečna bruto urna postavka izračunana kot tehtano povprečje. Negativna
vrednost kazalnika pomeni, da povprečna bruto urna postavka žensk presega povprečno bruto urno
postavko moških.
Oba kazalnika prikazujeta različna vidika strukture prejemkov in se pri razumevanju sistema
prejemkov v družbi medsebojno dopolnjujeta. Razmerje prejemkov prikazuje notranjo porazdelitev
prejemkov v družbi, medtem ko plačna vrzel med spoloma osvetljuje razliko v povprečnih prejemkih
med ženskami in moškimi.
24
Podtema v sklopu analize DMA ni prepoznana kot pomembna
25
Podtema v sklopu analize DMA ni prepoznana kot pomembna
183
5.3.1.18 [S1–17] Incidenti, pritožbe in resni vplivi na človekove
pravice
Družba ostaja zavezana spoštovanju človekovih pravic, spodbujanju raznolikosti in zagotavljanju
delovnega okolja brez diskriminacije. Tako kot v letu 2024, tudi v letu 2025 družba ni imela s strani
zaposlenih nobenih prijavljenih in obravnavanih incidentov diskriminacije, pritožb ter ugotovljenih
resnih vplivov na človekove pravice, kar prikazuje tudi naslednja tabela.
Za podporo takšnemu okolju so vzpostavljeni mehanizmi za prijavo incidentov, vključno z
anonimnimi kanali, ki zaposlenim omogočajo izražanje pomislekov brez strahu pred povračilnimi
ukrepi. Prijave se obravnavajo skladno z internimi postopki ter v skladu s slovensko zakonodajo in
mednarodnimi standardi.
V skladu z načeli trajnostnega poročanja družba spremlja tudi morebitne pritožbe in incidente,
povezane s človekovimi pravicami ter poroča o njih na pregleden in odgovoren način. V nadaljevanju
je vsebina pripravljena skladno z aplikativno zahtevo AR 13 v okviru ESRS S1-17, ki zahteva prikaz
dejanskih ali potencialnih resnih negativnih vplivov na človekove pravice, vključno z njihovim
obsegom ter odzivom družbe. Tabela 97 tako predstavlja del razkritij, ki se nanašajo na upravljanje
tveganj, zaznavanje in obravnavo resnih vplivov na človekove pravice znotraj lastne delovne sile, s
čimer družba zagotavlja transparentnost in izpolnjuje svojo dolžnost skrbnega ravnanja na tem
področju.
Tabela 99: Incidenti, pritožbe in resni vplivi na človekove pravice v letih 2024, 2025
Kazalnik
Enota
Vrednost
2024
2025
Incidenti diskriminacije, vključno z nadlegovanjem
število
0
0
Pritožbe, vložene po kanalih za izražanje skrbi zaposlenih
število
0
0
Globe, kazni in odškodnine zaradi incidentov in pritožb
EUR
0
0
Potrjeni resni incidenti kršitev človekovih pravic, povezani z lastno
delovno silo
število
0
0
Globe, kazni in odškodnine, povezane s potrjenimi resnimi incidenti
kršitev človekovih pravic
EUR
0
0
Potrjeni resni incidenti kršitev človekovih pravic, povezani z
vrednostno verigo (vhodni in izhodni tokovi)
število
0
0
Potrjeni resni incidenti kršitev človekovih pravic, povezani s
potrošniki in/ali končnimi uporabniki
število
0
0
184
5.3.2 [S3] Prizadete skupnosti
Družba na dan bilance stanja ne presega povprečnega števila 750 zaposlenih in se v skladu z določili
Dodatka C k ESRS 1 odloča za postopno uvedbo poročanja za razkritja, vezana na ESRS S3 –
prizadete skupnosti. Kljub tej možnosti je bila v letu 2025 ponovno izvedena ocena pomembnosti
teme in podajamo razkritja za vse pomembne zadeve.
5.3.2.1 [S3-SBM3] Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova
povezanost s strategijo in poslovnim modelom
Prizadete skupnosti opredeljujemo kot lokalno prebivalstvo na območjih, kjer družba neposredno
deluje in izvaja svojo dejavnost (občine Celje, Štore, Šentjur, Mozirje). Ocena pomembnosti je bila
izvedena v skladu z ESRS 2 IRO-1 in upošteva tako dejanske kot potencialne vplive. Vplivi, tveganja
in priložnosti so povezani s poslovnim modelom in strategijo družbe (ESRS 2 SBM-3), saj lahko
vplivajo na uspešnost poslovanja, zmožnost izvajanja strateških projektov ter na pridobivanje
soglasij lokalnega okolja za nadaljnji razvoj.
Na osnovi javno dostopnih podatkov in skrbnega pregleda zaenkrat nismo prepoznali pomembnih
vplivov, tveganj ali priložnosti v verigi vrednosti, bomo pa to področje tudi v prihodnje pozorno
spremljali, analizirali in vključevali skladno s potrebami in priložnostmi, ki se bodo pokazale.
Družba za svoje delovanje in razvoj potrebuje prilagajanje prostorskih aktov, kjer je zelo pomembno
sprejemanje in podpora dejavnosti družbe s strani prizadetih skupnosti. Aktualno tveganje je
povezano s prostorom za odstranjevanje rdeče sadre (odpadka iz proizvodnje titanovega dioksida).
Projekt zapolnjevanja naprav za odstranjevanje odpadkov tangira skupnosti, ki živijo v neposredni
bližini (Za Travnik, Bukovžlak), in je ključen za zmanjšanje tveganja ne-uresničitve strategije družbe.
Stara okoljska bremena na lokaciji Bukovžlak povzročajo izluževanje onesnažil, ki prehajajo v okolje
in lahko potencialno vplivajo na pridelano hrano. Družba za preprečevanje širjenja izvaja sanacijske
ukrepe, ki predstavljajo precejšen strošek z možnostjo povečevanja ob novih spoznanjih pri
raziskavah terena in sami sanaciji. Sanacija starih okoljskih bremen je sestavni del odgovornega
okoljskega upravljanja, ki je vključen v dolgoročno strategijo družbe in pomembno vpliva na
družbeno sprejetost njegove dejavnosti.
Pregradna telesa, ki zadržujejo tekoče in trdne odpadke, so izdelana iz zemljin in kot taka podvržena
možnim pomikom in v skrajnem primeru porušitvi. Močne padavine v zadnjih obdobjih te procese
pospešujejo (plazovi). Varnost pregradnih teles je neločljivo povezana s proizvodnim procesom in
skladiščenjem odpadkov. Strategija družbe predvideva sistematično zmanjševanje okoljskih tveganj,
ki vključuje tudi vlaganja v stabilnost pregrad. Podnebni vplivi neposredno vplivajo na potrebo po
prilagajanju infrastrukturnih in tehničnih ukrepov ter povečujejo tveganje za motnje v poslovanju in
škodo za lokalno skupnost v primeru porušitve.
Narava tehnoloških procesov v družbi lahko vodi do industrijskih nesreč, ki z uničenjem materialnih
virov predstavljajo tveganje za obstoj družbe, hkrati pa tveganje za negativni vpliv na prizadete
skupnosti. Poslovni model vključuje preventivne ukrepe (SEVESO, IED) in sodelovanje z deležniki,
kar vpliva na strateško odločanje glede naložb in upravljanja s tveganji.
Del dolgoročne strategije družbe je sodelovanje z izobraževalnim sistemom za razvoj
znanj, povezanih z industrijo in trajnostjo. Poslovni model družbe vključuje naložbe v razvoj
kadrov in krepitev pozitivne družbene podobe. Takšna sodelovanja ustvarjajo priložnosti za
dolgoročno zagotavljanje ustreznega kadra ter krepijo ugled družbe pri mladih in širši javnosti.
185
Družba že 17. leto izvaja natečaj za osnovne in srednje šole, s katerim sodeluje v izobraževalnem
sistemu s temami iz industrije in trajnostnega ravnanja. Številnim šolam omogočamo ekskurzije,
posameznike pa mentoriramo pri nalogah in jim omogočamo pridobivanje praktičnih izkušenj z
delovno prakso.
Z vzpostavljenimi kanali omogočamo prizadetim skupnostim vpogled v naše delovanje in krepimo
medsebojni dialog.
Družbena odgovornost je integralni del strategije družbe. Podpora skupnostim z donacijami in
sponzorstvi prispeva k dolgoročni družbeni sprejetosti dejavnosti družbe. Takšni ukrepi niso le
prispevek k boljši kakovosti življenja v lokalnem okolju, ampak tudi strateško pomembni za krepitev
odnosov z deležniki in preprečevanje morebitnega odpora proti načrtovanim razvojnim projektom. S
podpiranjem športnih, kulturnih in drugih dejavnosti v lokalni skupnosti družba spodbuja aktivno,
zdravo in trajnostno življenje v lokalnem okolju ter gradi poslovne povezave z deležniki. Prispevati
želimo k:
• izboljšanju fizičnega in duševnega zdravja prebivalcev, še posebej otrok, z boljšimi
možnostmi za športno udejstvovanje;
• ohranjanju in razvoju kulturne dediščine ter spodbujati kulturne dejavnosti, ki krepijo
lokalno identiteto in povezanost skupnosti;
• zagotavljanju dostopnosti in varnosti za vse prebivalce, zlasti ranljive skupine, k razvoju
znanja in veščin, ki spodbujajo trajnostni razvoj ter dolgoročni napredek skupnosti.
5.3.2.2 [IRO - 1] Opis postopkov za prepoznavanje ter ocenjevanje
pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti na področju S3
Na podlagi analize bistvenih vplivov, tveganj in priložnosti (DMA) smo prepoznali več pomembnih
vidikov povezanih s prizadetimi skupnostmi, ki jih prikazujemo v Tabeli 100.
Tabela 100: Vplivi, tveganja in priložnosti (IRO) na področju S3
Pomembni vplivi, tveganja in/ali priložnosti
Opredelitev
Lokacija/Vrednostna veriga
Časovno obdobje
Lastna
dejavnost
Nižji del
vrednostne
verige
Višji del
vrednostne
verige
Kratkoročno
Srednjeročno
Dolgoročno
Družben vpliv podjetja na kakovost bivanja v
lokalni skupnosti
Negativen vpliv
x
x
Nezmožnost odstranjevanja rdeče sadre, ker
lokalna skupnost ne podaja soglasja za pripravo
prostorskega akta, lahko povzroči resne motnje v
poslovanju podjetja
Tveganje
x
x
Povečani stroški zaradi odprave starih okoljskih
bremen (preprečevanje potencialnega negativnega
vpliva na hrano zaradi širjenja onesnažil)
Tveganje
x
x
Močne padavine, kot so intenzivni nalivi, poplave in
pojav plazov, lahko povzročijo resne motnje v
poslovanju podjetja. Takšne vremenske razmere
povečujejo možnost poškodb ter ogrožajo
stabilnost pregrad Bukovžlak in Za Travnik.
Tveganje
x
x
Dogodek − industrijske nesreče (potencialni
negativni vpliv na okolje in zdravje ljudi zaradi
sproščenih emisij ter družbeni vpliv v primeru
posledične omejitve delovanja družbe)
Tveganje
x
x
Vpliv na lokalno skupnost (izpusti v zrak in vodo,
prah, odpadki).
Negativen vpliv
x
x
Sodelovanje v izobraževalnem sistemu (natečaji,
prakse, ekskurzije, dipl./mag./dr. dela, štipendije)
Pozitiven vpliv
x
x
186
Vzpostavljeni kanali za dialog s prizadetimi
skupnostmi (Sosvet, reševanje pritožb, Dan odprtih
vrat)
Pozitiven vpliv
x
x
Podpora lokalnim športnim, kulturnim in drugim
dejavnostim v lokalni skupnosti
Pozitiven vpliv
x
x
5.3.2.3 [S3-1] Politike v zvezi s prizadetimi skupnostmi
Tabela 101: Pregled politik za upravljanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti vezanih na prizadete skupnosti
Naziv politike, zaveze,
kodeksa, politike
Opis ključne vsebine (cilji,
vplivi, tveganja, priložnosti)
Odgovornost
za politiko
Razkritje
standardov ali
pobud tretjih
strani, ki jih
družba
upošteva pri
izvajanju
politike
Opis
upoštevanja
interesov
ključnih
deležnikov pri
oblikovanju
politike
Dosegljivost
Politika vzpostavitve sredstev
sporočanja pomislekov, pritožb in
potreb prizadetih skupnosti
Politika opredeljuje:
• načela pri obravnavi
pomislekov, pritožb in potreb
skupnosti
• kanale za sporočanje
• postopek obravnave
• možnost pritožb na
obravnavo
• postopke za spremljanje in
poročanje
Uprava
ESRS S3-2,
ESRS 2-GOV 3,
načelo 31
smernic OZN za
podjetja in
človekove
pravice,
priporočila
OECD za
odgovorno
poslovanje
Politika upošteva
interese
prizadetih
skupnosti
IRO 1,2,3,4,6 v
zgornji tabeli
Intranet
Cinkarna
Celje
Akt o ustanovitvi in delovanju
družbenega Sosveta za mestno
Občino Celje, Občino Štore in
Občino Šentjur
in
Akt o ustanovitvi in delovanju
družbenega Sosveta za Občino
Mozirje
Pravilnik opredeljuje:
• namen in cilje
• pristojnosti
• sestavo Sosveta
• način delovanja Sosveta
Uprava
ESRS S3-2
ESRS 2-GOV 3,
načelo 31
smernic OZN za
podjetja in
človekove
pravice,
priporočila
OECD za
odgovorno
poslovanje in
usmeritve GRI
413.
Politika upošteva
interese
prizadetih
skupnosti
IRO 1,2,3,6 v
zgornji tabeli
Intranet
Cinkarna
Celje
Politika sponzorstev in donacij
Politika opredeljuje:
• cilje družbe na področju
sponzorstev in donacij
• merjenje uspešnosti
procesa upravljanja
sponzorstev in donacij
• planiranje sredstev
namenjenih sponzorstvom
in donacijam
• postopek razdeljevanja
sponzorskih in donatorskih
sredstev
• merila za izbor
• dokazovanje izpolnjevanja
obveznosti
Uprava
ESRS S3 (S3-4
in S3-5),
ISO 26000,
GRI 413,
smernice OECD
Politika upošteva
interese
prizadetih
skupnosti
IRO 1,5,7 v
zgornji tabeli
Intranet
Cinkarna
Celje
V letu 2025 je družba sprejela Politiko človekovih pravic, s katero je formalizirala svojo zavezo k
spoštovanju mednarodno priznanih človekovih pravic v vseh segmentih poslovanja, vključno z vplivi
na prizadete skupnosti. Politika človekovih pravic je podrobneje predstavljena v poglavju Lastna
delovna sila S1.
Za izvajanje teh zavez zagotavljamo sodelovanje s skupnostmi in učinkovite popravne ukrepe v
primeru negativnih vplivov, kar potrjujemo z rezultati odzivov na vprašanja in pritožbe javnosti.
V družbi smo sprejeli Politiko vzpostavitve sredstev sporočanja pomislekov, pritožb in potreb
prizadetih skupnosti, katere namen je opredelitev jasnih in dostopnih kanalov. Cilj je zagotavljanje
187
transparentnosti, odgovornosti in učinkovitega reševanja vprašanj, ki jih izpostavljajo lokalni
prebivalci in druge zainteresirane strani.
Za vzpostavitev stalnega dialoga je družba z letom 2025 formirala družbeni Sosvet, ki bo
služil informiranju in sodelovanju pri izvajanju procesov, ki vplivajo tudi na prizadete
skupnosti. Podrobno je način delovanja zapisan v Pravilniku o oblikovanju in delovanju družbenega
Sosveta in vključevanju informacij v soodločanje.
Družbeni Sosvet se bo predvidoma sestajal dvakrat letno. Na njem bomo predstavili razvojne in
investicijske načrte ter prisluhnili potrebam in pobudam predstavnikov prizadetih skupnosti. Za
specifične primere bomo načrte predstavili tudi na seji občinskega sveta. V letu 2025 se je delovanje
družbenega Sosveta na lokaciji v Celju začelo jeseni 2025 s spoznavnim srečanjem. Glavni namen
ustanovitve in delovanja družbenega Sosveta je omogočiti redni dialog s ključnimi deležniki iz Mestne
občine Celje ter občin Štore, Šentjur in Mozirje, s ciljem spodbujanja sobivanja gospodarstva z
lokalnimi skupnostmi, vzajemnega razumevanja ter ustvarjanja dodane vrednosti skozi iskanje
izvedljivih rešitev za izboljšanje kakovosti bivanja v okolju. Na prvi redni seji so se člani Sosveta
seznanili z aktivnostmi družbe, njenimi načrti in strategijo trajnostnega razvoja družbe. Cinkarna
Celje je transparentno predstavila vse trajnostne ukrepe, zmanjševanje vplivov na okolje, investicije
v lokalno okolje, podporo mladim in športnim ter družbeno odgovornim projektom. Poseben poudarek
pa je bil tudi na dosedanjih aktivnostih, vezanih na sodelovanje in komunikacijo z lokalnimi
skupnostmi.
Na področju odstranjevanja nenevarnega odpadka iz proizvodnje titanovega dioksida (rdeča sadra)
izvajamo dolgoročni načrt za osuševanje ojezeritve Za Travnik, ki služi za zapolnjevanje. Za
informiranje o napredovanju del ter izmerjenih emisijah je oblikovana Komisija za nadzor nad
izvajanjem del na območju deponije Za Travnikom, ki sestoji iz članov lokalne skupnosti in
predstavnikov družbe in deluje že 17. leto.
Ker razumemo, da si prebivalci želijo podrobnejših informacij o delovanju naše družbe, smo tudi v
letu 2025 organizirali Dan odprtih vrat na lokaciji v Celju in Mozirju.
Družba s sponzoriranjem dogovorjenih aktivnosti izkazuje svojo družbeno odgovornost ter podpira
projekte, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju in izboljšanju kakovosti življenja v skupnosti. Hkrati
omogoča širjenje poslovnih povezav, krepitev odnosov z deležniki ter pozicioniranje podjetja kot
zanesljivega in družbeno odgovornega partnerja. Družba s svojo podporo pomembno vpliva na
združevanje mladih v športnih aktivnosti, združevanje prebivalcev v različnih društvih, izvajanje
kulturnih dejavnosti ter projektov za izboljševanje varnosti in infrastrukture. Opredelitev tovrstnega
delovanja opisuje Politika sponzorstev in donacij.
V primeru ugotovljenih negativnih vplivov na skupnosti, družba izvaja popravne ukrepe, vključno s
sanacijami in prilagajanjem strategij. Te ukrepe oblikujejo v sodelovanju s prizadetimi skupnostmi.
Naše politike so usklajene z mednarodnimi smernicami ZN in MOD ter jih upoštevamo pri
preprečevanju vplivov, sodelovanju s skupnostmi in izvajanju popravnih ukrepov.
188
5.3.2.4 [S3-2] Postopki za sodelovanje s prizadetimi skupnostmi v
zvezi z vplivi
Družba aktivno vključuje prizadete skupnosti v upravljanje vplivov preko obstoječega mehanizma za
sporočanje pomislekov, pritožb in potreb prizadetih skupnosti, letnih sestankov Komisije za nadzor
nad izvajanjem del na območju deponije Za Travnikom in občasnih posvetovanj s predstavniki
lokalnih skupnosti (župani, predsedniki KS). Z letom 2025 pa je dodatno vlogo pri vključevanju
skupnosti v proces odločanja in oblikovanju trajnostnih politik družbe prevzel Sosvet.
5.3.2.5 [S3-3] Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi
in kanali, po katerih lahko prizadete skupnosti izrazijo
pomisleke
Družba je zavezana k pravočasnemu odzivanju in izvajanju popravnih ukrepov, če ugotovi, da je
povezana s pomembnimi negativnimi vplivi na prizadete skupnosti. Postopek za zagotovitev
popravnega ukrepa vključuje:
1. Prijavo in evidentiranje vpliva:
• Negativne vplive lahko zazna družba s pomočjo monitoringa, notranjih pregledov ali
prejema pritožb prizadetih skupnosti.
• Pritožbeni mehanizem omogoča prijavo in evidentiranje v Evidenco vprašanj in pritožb
javnosti.
2. Preiskavo in oceno vpliva:
• Služba za varnost, zdravje in okolje skupaj z operativnimi oddelki preveri utemeljenost
pritožbe ali zaznanega vpliva.
• Če gre za večji vpliv, se v oceno vključijo zunanji strokovnjaki (npr. UL FGG za stabilnost
pregradnih teles).
3. Določitev in izvedbo popravnega ukrepa:
• Ukrep je odvisen od vrste vpliva in lahko vključuje npr. dodaten sanacijski poseg na
degradiranih območjih, optimiranje čistilnih naprav, dodatne zaščitne ukrepe (npr. krepitev
varnosti pregradnih teles) ali korektivne ukrepe za preprečitev ponavljanja težave.
4. Spremljanje učinkovitosti ukrepa:
• Po izvedbi ukrepa družba preverja njegov učinek in prilagaja nadaljnje aktivnosti.
Družba zagotavlja, da so vsi popravni ukrepi izvedeni transparentno, v dialogu s prizadetimi
skupnostmi in v skladu z notranjimi politikami ter mednarodnimi smernicami o človekovih pravicah.
Za zagotavljanje formalnih sredstev sporočanja pomislekov, pritožb in potreb prizadetih skupnosti
smo na spletu vzpostavili poseben kanal v obliki navedbe telefonske številke in elektronskega naslova
info@cinkarna.si ter poseben elektronski naslov varstvo.okolje@cinkarna.si za področje prijave
vplivov na okolje.
Družba zagotavlja razpoložljivost in dostopnost kanalov za komunikacijo s prizadetimi skupnostmi z
vzpostavitvijo več različnih komunikacijskih kanalov:
• spletni kanal za vprašanja in pritožbe,
• družbeni Sosvet
• fokusne skupine, ankete in individualni razgovori,
• Komisija za nadzor nad izvajanjem del na območju NZOO Za Travnik,
• sodelovanje s strokovnjaki in neodvisnimi institucijami za presojo učinkov izvedenih
ukrepov (npr. vpliv na varnost pregradnih teles),
• pregled trendov in analiz na podlagi pridobljenih podatkov.
189
Ne glede na kanal prejema, se pritožba o negativnem vplivu na prizadete skupnosti posredujejo
Službi za varnost, zdravje in okolje (SVZO). Odgovorna oseba jo zabeleži v Evidenco vprašanj in
pritožb javnosti (dosegljivo na intranetu) ter preveri, ali je prijavljen negativni vpliv posledica
delovanja.
• Če je pritožba povezana z napovedanim izrednim dogodkom v naši proizvodnji, pritožnik
prejme pojasnilo o razlogih in izvedenih ukrepih, obrazec pa se ustrezno dopolni.
• Če podatkov ni, se sproži preverjanje pri odgovorni osebi za proces, ki bi lahko povzročil
vpliv.
O pritožbi je obveščena tudi Uprava, ki se po potrebi vključi v reševanje. Po preverjanju in ukrepanju
se informacije posredujejo SVZO, ki obvesti pritožnika in zaključi vpis v obrazec. V letu 2025 smo
zabeležili 24 pritožb. Na vse smo se odzvali s preverjanjem in ukrepanjem..
Družba je v letu 2024 ocenila seznanjenost prizadetih skupnosti s postopki za izražanje pomislekov
ali potreb ter njihovo obravnavo in njihovo zaupanje vanje z izvedbo ankete. Rezultat je pokazal, da
se 74 % vprašanih deloma ali popolnoma strinja s trditvijo, da ve, kako bi stopili v kontakt z družbo,
če bi to želeli. Slabih 70 % vprašanih zaupa družbi, da njihove pripombe in predloge sprotno
obravnava in tudi rešuje. 74 % vprašanih razume informacije, ki jih družba lansira preko
medijev/družbenih omrežij v javnost. Tolikšen je tudi odstotek vseh, ki se v celoti ali delno strinjajo,
da sta javno objavljena telefonska številka in e-pošta dovolj za vzpostavitev komunikacije z družbo.
68 % se jih deloma ali v celoti strinja tudi s trditvijo, da družba zgledno deluje v lokalnem okolju in
zanj pripravlja javne dogodke.
Vzpostavljeni so pravilniki o zaščiti pred povračilnimi ukrepi za posameznike, ki uporabljajo kanale
za izražanje skrbi ali potreb. Podrobneje v [G1-1] Politike poslovnega ravnanja in korporativna
kultura.
5.3.2.6 [S3-4] Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na
prizadete skupnosti ter pristopi k upravljanju pomembnih
tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi s
prizadetimi skupnostmi ter učinkovitost navedenih ukrepov
Glede na rezultate fokusnih skupin in individualnih intervjujev ugotavljamo, da prizadete skupnosti
poleg ukrepov za zmanjšanje vplivov na okolje pričakujejo tudi druge ukrepe za izboljšanje kakovosti
življenja. Izražajo potrebo po doprinosu na ravni zaposlitvenih, vlaganjih predvsem v šport kot način
zdravega in aktivnega preživljanja prostega časa otrok in odraslih. Izražena je tudi želja po podpori
pri gradnji infrastrukture, kot so kolesarske steze in asfaltiranje lokalnih cest. To bo pripomoglo k
spodbujanju zelene mobilnosti, zmanjšanju prašenja in hrupa zaradi prometa. Poleg tega skupnosti
pričakujejo našo podporo pri zagotavljanju višje ravni varnosti, kar bi pripomoglo h krepitvi
odpornosti lokalnih skupnosti v primeru nesreč. V letu 2025 je družba za sofinanciranje tovrstnih
projektov in aktivnosti namenila 723.151 EUR. V prihodnjem srednjeročnem in dolgoročnem obdobju
se zavezujemo k nadaljnjemu izvajanju sofinanciranja izbranih projektov na teh področjih.
Z natečajem za osnovne in srednje šole smo v letu 2024/25 že 17. z aktualnimi temami
sodelovali v izobraževalnem procesu. K temu prispevamo tudi z omogočanjem počitniških praks
in ekskurzij.
Kot pomemben pozitivni doprinos smo prepoznali izboljšanje sodelovanja s prizadetimi skupnostmi z
načrtovano uvedbo in izvedbo sej družbenega Sosveta.
190
Učinkovitost ukrepov ali pobud ocenjujemo kot ustrezno, kar potrjujemo z:
• ugotovitvami sestankov Komisije za nadzor nad izvajanjem del na območju deponije Za
Travnikom;
• rešitvami pritožb v Evidenci vprašanj in pritožb javnosti;
• zahvalami šol, s katerimi sodelujemo v izobraževalnih procesih.
Na lokacijah Bukovžlak in Za Travnik izvajamo sanacijske in varnostne ukrepe, ki so hkrati usmerjeni
v sanacijo degradiranih površin in varnost pregradnih teles.
V ospredju je več vrst ukrepov:
• ukrepi rednega vzdrževanja visokih nasutih pregrad, ki zagotavljajo ohranjanje stabilnosti;
• zapolnjevanje ojezeritve Za Travnik s čemer se odpravlja možnost poplavnega vala ob
porušitvi pregrade in omogoča možnost povrnitve devastirane površine v ponovno koristno
rabo;
• izdelan idejni načrt zapolnitve ojezeritev Bukovžlak s čimer bi se prav tako odpravila možnost
poplavnega vala ob porušitvi pregrade in omogočila možnost povrnitve devastirane površine
v ponovno koristno rabo;
• ukrepi za sanacijo odlagališča nenevarnih odpadkov Bukovžlak (ONOB).
Na Za Travniku zapolnjevanje ojezeritve zagotavlja stabilnost in varnost pregradnega telesa, trajanje
izvedbe ukrepa je med 5 in 24 let, odvisno od dogovorjene oblike zapolnitve. Na tej lokacijo so
padavine avgusta 2023 povzročile sprožitev plazu, ki smo ga takoj po nastanku začasno sanirali in
začeli pripravljati projektno dokumentacijo za celovito sanacijo. Kot predhodna potrebna faza smo v
letu 2025 prestavili elektro kabel za objekt filtracije sadre in izvedli razpis za trajno sanacijo plazu,
ki je načrtovana v letu 2026.
Lokalni skupnosti smo predstavili tudi idejni predlog enake rešitve sanacije devastirane površine v
Bukovžlaku z zapolnjevanjem kot na Za Travniku, s predvidenim trajanjem 24 let.
V letu 2025 smo izvedli pripravljalna dela za gradnjo tesnilne zavese na ONOB, ki jo bomo zgradili v
letu 2026. Sledila bo izvedba tesnilnega pokrova in gradnja preusmeritvenega nasipa, ki bi v primeru
poškodb na visoki nasuti pregradi Bukovžlak preusmeril blatni tok stran od naselja in s tem preprečil
večjo materialno škodo in poškodbe ljudi. Sanacija bo zaključena do leta 2029.
Družba pri svojem delovanju uporablja kemikalije in izvaja kemijske procese, ki lahko predstavljajo
tveganje za industrijske nesreče in vpliv na lokalno skupnost. Za zmanjšanje teh tveganj izvajamo
preventivno vzdrževanje opreme, periodične ocene požarne ogroženosti ter sistematizacijo delovnih
mest glede na oceno tveganj. Na področju varovanja okolja smo uvedli evropske okoljevarstvene
standarde in uskladili delovanje z direktivo IED ter SEVESO. Redno izvajamo notranje presoje in
odpravljamo ugotovljene pomanjkljivosti. Zagotavljamo požarno varnost s stalno gasilsko enoto in
praktičnimi vajami ter izvajamo usposabljanja zaposlenih in zunanjih izvajalcev. Dodatno smo
imenovali stalnega koordinatorja za varnost pri delu ter uvedli navodila za požarno preventivo,
preprečevanje nesreč in izboljšanje delovnega okolja.
Učinkovitost teh ukrepov se spremlja letno z monitoringi, tehničnim opazovanjem in strokovno
revizijo nastalih poročil s strani UL FGG Ljubljana.
Redno izvajamo vse predpisane monitoringe emisij v vode in zrak. Več o tem v poglavju ESRS E2.
Družba redno spremlja informacije o vseh morebitnih kršitvah in incidentih. Naša odgovornost
vključuje takojšnje ukrepanje ob kršitvah predpisov in zagotavljanje odprave vseh posledic na okolje
in lokalne skupnosti. V primeru, da bi identificirali kršitve, bi ukrepali v skladu z našimi zavezami za
spoštovanje pravic prizadetih skupnosti.
191
Družba za upravljanje pomembnih vplivov zagotavlja različne vrste virov:
• Finančne (glej tabelo spodaj). Vse ukrepe financiramo iz tekočega poslovanja, brez dodatnih
zunanjih virov. Za ukrepe, ki izvirajo iz starih bremen smo na osnovi ugotovitev, ki izhajajo
iz raziskav terena, izdelali projekte za sanacijo, jih finančno ovrednotili in oblikovali ustrezno
višino okoljskih rezervacij.
• Kadrovske. Odgovornost za upravljanje okoljskih pomembnih vplivov je predvsem v Službi
za varnost, zdravje in okolje, vključevanje družbenih vidikov pa je prvenstveno pokrito na
nivoju Uprave ter podprto s strani Kadrovske službe in osebe za stike z javnostmi.
Vključujemo tudi zunanje strokovnjake za komuniciranje in strokovno tehnično podporo.
• Tehnične. Zajemajo sisteme za kontinuirni monitoring in komunikacijske platforme.
192
5.3.2.7 [S3-5] Cilji, povezani z obvladovanjem pomembnih negativnih vplivov, napredovanjem pozitivnih
vplivov ter obvladovanjem tveganj in priložnosti
Tabela 102: Pregled ciljev, ukrepov, ključnih aktivnosti in virov
Strateški cilj
Ukrep
Metrika
Obdobje
Število
aktivnosti
– cilj za
obdobje
Izhodiščno
leto
Število aktivnosti -
izhodiščno leto
Število
aktivnosti v
letu 2025
Število
aktivnosti
- cilj
Ciljna
vrednost za
obdobje v
EUR/leto
Vrednost
izhodiščno
leto
(EUR)
Vrednost v letu 2025
(EUR)
Preprečiti
industrijske
nesreče z
vplivom na
prizadete
skupnosti
Izvajanje aktivnosti
za zmanjšanje
tveganja industrijske
nesreče
Število
aktivnosti
Od 2025
do 2030
enkrat
praktična
vaja/leto
4-krat
taktična
vaja/ na
leto
2024
1 praktična vaja
(NNP)/ 4
taktične vaje
(PGE CC) + 1
taktična vaja v
Mozirju
1 praktična
vaja (CZ -
potres 2025)/
3 taktične vaje
(PGE CC) + 1
taktična vaja v
Mozirju
4.000
0,00
0,00
(Stroške regijske praktične
vaje krila CZ RS
Vzdrževati
stabilnost
pregrad na
najvišjem
varnostnem
standardu
Zmanjšanje tveganja
porušitve visokih
nasutih pregrad z
izvajanjem potrebnih
vzdrževalnih del,
predpisanega
nadzora in postopnim
zapolnjevanjem
Število
izvedenih
sklopov (redna
vzdrževalna
dela,
zapolnjevanje,
sanacija starih
bremen v
pregradnih
telesih)
Od 2025
do 2030
3/leto
2024
3 aktivnosti
(opravljala so
se redna
vzdrževalna
dela, suho
zapolnjevanje
kot tudi dela
na sanaciji
starih bremen
- vgradnja
drenažnih
reber na
VNP ZTR in
interventna
sanacija pete
plazu)
3 aktivnosti
(opravljala so
se redna
vzdrževalna
dela, suho
zapolnjevanje
kot tudi dela
na sanaciji
starih bremen
- sanacija
elektrokabla
na trasi
plazu),
priprava
dokumentacije
za celovito
sanacijo plazu
in ojačitveni
nasip na VNP
ZTR.
670.000 −
vzdrževalna
dela
490.000 −
zapolnjevanje
3.672.713
(okoljska
rezervacija
za sanacijo
starih bremen
Za Travnik in
Bukovžlak)
291.713,48
EUR
Vzdrževalna
dela
473.769,63
EUR - suho
zapolnjevanje
228.561,63
EUR za ZTR
in BUK skupaj
448.531,72 EUR
Vzdrževalna dela
520.709,64 EUR
- suho zapolnjevanje
89.827,12 EUR za ZTR in
BUK skupaj
Minimizirati
potencialni vpliv
starih bremen
na hrano
Preusmeritev
podzemnih tokov
proti črpališču
Izgradnja
tesnilne
zavese
Od 2025
do 2026
1
2024
1 aktivnost -
potekal je
razpis za
izbiro
izvajalca
1 aktivnost -
potekala so
pripravljalna
dela za
tesnilno
zaveso
1.760.599
(okoljska
rezervacija
za tesnilno
zaveso
ONOB)
0,00
291.510,04
Povečati
vključenost
lokalnih
prebivalcev v
procese
odločanja in
izboljšati
transparentnost
Srečanja Sosveta
Število
srečanj
Od 2025
do 2030
2-krat
letno za 4
občine,
kjer
družba
deluje
2024
0
2
2.000
0,00
607,50
193
Ozaveščati
mlade o
trajnostnih
praksah in
pomenu
industrije
Sodelovanje v
izobraževalnem
programu
Število
sodelovanj
Od 2025
do 2030
Več kot
100
sodelovanj
letno
2024
82
94
40.000
41.808,00
63.178,00
Okrepiti
prispevek
družbe k boljši
kakovosti
življenja v
lokalni
skupnosti
Sponzorstva in
donacije
Znesek
vloženih
sredstev
Od 2025
do 2030
Izbrani
projekti za
tekoče leto
2024
Izbrani projekti za
tekoče leto
Izbrani
projekti za
tekoče leto
600.000
do
1.000.000
(odvisno
od
uspešnosti
poslovanja
družbe)
726.849,10
723.151,73
194
Družba je upoštevala pričakovanja prizadetih skupnosti pri postopku določanja ciljev na osnovi
zbranih informacij fokusnih skupin in individualnih intervjujev z nekaj odločevalci, vključno z
informacijami o tem, ali in kako je sodelovala neposredno s prizadetimi skupnostmi. Kot vhod smo
upoštevali tudi stališča, prejeta preko vzpostavljenega mehanizma za vprašanja in pritožbe javnosti
ter Komisije za nadzor nad izvajanjem del na zapolnjevanju ojezeritve na Za Travniku. S formiranjem
družbenega Sosveta v letu 2025 in drugimi oblikami komuniciranja s prizadetimi skupnostmi
(udeležba na sejah občinskega sveta, Dan odprtih vrat, vzpostavitev sodelovanja s Komisijo KS
Teharje) lokalnim prebivalcem omogočamo vpogled v naše delo in projekte ter vzpostavljamo
dvosmerno komunikacijo. Tako so seznanjeni z našimi načrti, mi pa z njihovimi pobudami in
pričakovanji.
V letu 2025 smo skladno s Pravilnikom o oblikovanju in delovanju družbenega Sosveta po imenovanju
članov izvedli v Celju in ločeno v Mozirju eno srečanje. Na njem smo člane seznanili z aktivnostmi
družbe, predstavili oblike in rezultate sodelovanja z lokalnimi skupnostmi, izmenjali stališča, pobude
in predloge.
Prizadete skupnosti so tako vključene v dialog in podajanje pobud v zvezi z vplivi, aktivnostmi in
projekti družbe. V poročevalskem obdobju pa še niso bile formalno vključene v strukturiran proces
identifikacije izboljšav na podlagi ocene uspešnosti izvajanja ukrepov. Družba preučuje možnosti za
nadaljnjo nadgradnjo participativnih mehanizmov z namenom krepitve vključevanja prizadetih
skupnosti tudi v tej fazi procesa upravljanja vplivov, tveganj in priložnosti.
195
5.4 [G1] Poslovno ravnanje
Zahteva po razkritju v zvezi z vlogo upravnih poslovodnih in nadzornih organov v zvezi s poslovnim
ravnanjem ter strokovno znanje članov Uprave in Nadzornega sveta so podrobno opisane v poglavju
ESRS 2 Splošna razkritja GOV-1.
5.4.1 [IRO-1] Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje
pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti
Tabela 103: IRO na področju G1
Pomembni vplivi, tveganja in/ali
priložnosti
Opredelitev
Lokacija/Vrednostna veriga
Časovno obdobje
Lastna
dejavnost
Nižji del
vrednostne
verige
Višji del
vrednostne
verige
Kratkoročno
Srednjeročno
Dolgoročno
Zaščita žvižgačev in vzpostavljeni
mehanizmi skladno z ZZPri
Dejanski
pozitivni vpliv
x
x
Upravljanje odnosov z dobavitelji,
vključno s plačilnimi praksami
Dejanski
pozitivni vpliv
x
x
Število prijavljenih in preiskanih
primerov iz naslova preprečevanja
korupcije in etičnih praks
Dejanski
pozitivni vpliv
x
x
Poslovno ravnanje je ključno za poslovni model družbe, ki temelji na odgovornem upravljanju,
skladnosti z zakonodajo ter etičnem poslovanju. Večji del delovanja sloni na lastni delovni sili ter
delavcih v vrednostni verigi, zato je skrb za transparentno, pošteno in zakonito poslovanje temeljna
zaveza družbe.
Družba na tem področju prepoznava pomembne pozitivne vplive v skladu s standardom IRO1 ESRS
2 in se zaveda pomena neprestanega izboljševanja in razvoja svojih mehanizmov upravljanja. V
zadnjih letih je družba prenovila in na novo oblikovala interne akte ter vzpostavila sistemske
mehanizme, ki zagotavljajo skladnost poslovnega ravnanja ter približevanje najboljšim praksam na
področju korporativnega upravljanja.
Skladnost z relevantno zakonodajo in mednarodnimi smernicami za etično poslovno ravnanje ostaja
prednostna naloga, ne le zaradi morebitnih neposrednih pravnih in ekonomskih posledic
neskladnosti, temveč tudi zaradi njenega vpliva na dolgoročno ohranjanje učinkovite, kompetentne
in zaupanja vredne delovne sile.
Spodbujanje odgovorne korporativne kulture, ki ščiti zaposlene in druge deležnike pred morebitnimi
kršitvami človekovih pravic, preprečuje primere korupcije ter zagotavlja zaščito žvižgačev, je
sestavni del poslovne strategije družbe. Čeprav na tem področju družba ne zaznava sistemskih
tveganj, proaktivno pristopa k upravljanju in obvladovanju teh vprašanj, s čimer krepi svojo
družbeno odgovornost ter zaupanja vredno poslovno okolje.
V tem okviru je družba, vzpostavila notranje poti za prijavo kršitev skladno z Zakonom o zaščiti
prijaviteljev (ZZPri), kar zaposlenim in drugim deležnikom omogoča varno podajanje prijav, pri
čemer so zagotovljeni anonimnost, zaščita prijaviteljev in nepristranska obravnava.
Kot vpliven tržni akter se družba zavzema za odgovorne in transparentne plačilne prakse, ki
predstavljajo bistveni del standardov poslovnega ravnanja. Prizadeva si za pravične in pravočasne
finančne transakcije v odnosu do svojih dobaviteljev in poslovnih partnerjev ter zagotavlja, da njene
politike sledijo načelom poštenosti, integritete in skladnosti z zakonodajo.
196
Identifikacija pomembnih tveganj na področju upravljanja temelji na strokovnih vpogledih pravne
službe, njenem poznavanju organizacije ter analizah internih dokumentov, politik in smernic. V
skladu z najboljšimi praksami se družba osredotoča na celovito in redno ocenjevanje tveganj,
povezanih s poslovnim ravnanjem, pri čemer upošteva tako notranje kot zunanje dejavnike.
Družba v obdobju poročanja še ni vzpostavila programa za usposabljanje na področju integritete.
Družba je v obdobju poročanja imenovala pooblaščenca za področje integritete in skladnosti. Preko
njegovega delovanja bo družba v nadaljevanju najprej vzpostavila ustrezne podlage in zastavila
program usposabljanja na področju integritete.
S temi ukrepi družba zagotavlja visoko stopnjo skladnosti poslovanja, obvladuje tveganja na
področju upravljanja in krepi svoj dolgoročni ugled ter stabilnost na trgu.
Družba v okviru obravnave tveganj korupcije in podkupovanja kot najbolj izpostavljene prepoznava
zlasti funkcije in delovna mesta, povezana z nabavnimi postopki, izbiro in upravljanjem dobaviteljev
ter drugimi primerljivimi procesi odločanja. Navedena področja družba naslavlja prek vzpostavljenih
kontrolnih mehanizmov (pregled več oči) in sprejetih politik (Kodeks etičnega ravnanja in dela ter
Etičnega kodeksa za nabavnike).
5.4.2 [G1-1] Politike poslovnega ravnanja in korporativna kultura
Družba je sprejela vrsto politik, ki spodbujajo kulturo odgovornega poslovanja in krepijo zaupanje
deležnikov. Temelj teh politik predstavlja Kodeks etičnega ravnanja, ki določa skladnost z zakonodajo
ter visoke etične standarde.
Družba je zavezana odgovornemu upravljanju, vključno z učinkovitimi mehanizmi za zaščito
prijaviteljev in obravnavo prijav, skladno z notranjimi postopki in Zakonom o zaščiti prijaviteljev.
Prijave sprejemamo po vseh kanalih in jih nepristransko obravnavamo.
Z dialogom z zaposlenimi, Nadzornim svetom, poslovnimi partnerji in skupnostjo učinkovito
upravljamo tveganja ter podpiramo trajnostno rast. Naše politike in kodeks zagotavljajo jasen okvir
za pregledno, odgovorno in skladno poslovanje.
Družba je vzpostavila več politik in internih aktov, ki urejajo področje poslovnega ravnanja in
podpirajo korporativno kulturo integritete, preglednosti in skladnosti ter so opisane v spodnji tabeli.
Te politike naslavljajo tudi pomembne vplive, tveganja in priložnosti, povezane s poslovnim
ravnanjem, kot so bili prepoznani v oceni pomembnosti. Ključni dokumenti so:
• Kodeks etičnega ravnanja in dela (sprejet leta 2021): Določa temeljna načela odgovornega
ravnanja, integritete in zakonitega poslovanja za vse zaposlene. Kodeks podpira pozitivne
vplive v lastni dejavnosti, zlasti na področju preprečevanja neetičnih praks in zagotavljanja
profesionalnega ravnanja zaposlenih. Uporablja se kot vodilo pri vsakodnevnem odločanju, z
dolgoročnimi učinki na korporativno kulturo.
• Pravilnik o vzpostavitvi notranje poti za prijavo po ZZPri (sprejet leta 2023): Vzpostavlja
mehanizme za zaščito žvižgačev in omogoča varno prijavo nepravilnosti. Ta pravilnik
neposredno obravnava dejanski pozitivni vpliv v lastni dejavnosti na področju zaščite
žvižgačev, s kratkoročnimi in dolgoročnimi učinki na transparentnost in zaupanje znotraj
organizacije.
• Etični kodeks za nabavnike (sprejet leta 2023, dopolnjen leta 2024): Opredeljuje
pričakovano ravnanje pri upravljanju dobaviteljskih odnosov, vključno z načeli poštenosti,
odgovornega nakupa in spoštovanja plačilnih rokov. Naslavlja vplive v nižjem delu
vrednostne verige, zlasti na področju upravljanja odnosov z dobavitelji in spoštovanja
plačilnih praks, z zaznanimi vplivi predvsem v srednjeročnem obdobju.
197
• Kodeks trajnostnega poslovanja za poslovne partnerje Cinkarne Celje d. d. (leta 2024,
različica 2): izraža pričakovanja in zahteve do poslovnih partnerjev ter njihove vrednostne
verige (z vidika pomembnih posrednih poslovnih odnosov Cinkarne Celje, d. d.).
Navedene politike so del širšega okvira upravljanja tveganj in odgovornega poslovanja ter prispevajo
k postopni integraciji trajnostnih tem v poslovno kulturo in procese odločanja.
Kodeks etičnega ravnanja in dela Cinkarne Celje, d. d., določa postopke za preprečevanje, odkrivanje
in obravnavanje primerov korupcije in podkupovanja. Vsi zaposleni in vodstvo so zavezani k visokim
etičnim standardom ter spoštovanju zakonodaje, pri čemer morajo delovati transparentno in
pošteno. Pomemben del preprečevanja korupcije je skrb za izogibanje in prijavo morebitnih
konfliktov interesov, saj lahko ti vplivajo na nepristranskost odločanja. Posebna pozornost je
namenjena tudi varovanju poslovnih skrivnosti in zaupnih informacij, katerih nepooblaščeno
razkrivanje je strogo prepovedano.
Družba poudarja pomen poštenega poslovanja in konkurenčnosti na zakonit ter etičen način, brez
manipulacij ali izkoriščanja drugih deležnikov. Če zaposleni zaznajo kršitve Kodeksa, jih lahko
anonimno prijavijo po elektronski pošti, pisno ali v posebej določene nabiralnike. Vse prejete prijave
pregleda Komisija za etično poslovanje, ki vodi preiskavo in zagotavlja, da se ugotovitve obravnavajo
skladno z internimi pravili. Domnevnim kršiteljem je omogočen zagovor, medtem ko se potrjene
kršitve sankcionirajo v skladu z veljavno zakonodajo in internimi akti. Družba strogo prepoveduje
kakršnekoli povračilne ukrepe proti prijaviteljem, s čimer zagotavlja njihovo zaščito. Poleg tega
upošteva tudi notranja pravila in zakonodajo za preprečevanje pranja denarja ter drugih protipravnih
praks.
Družba se v svojih politikah ki naslavljajo področja boja proti korupciji in podkupovanju neposredno
ne sklicuje na UNCAC, jih pa upošteva.
Družba ima vzpostavljen standardiziran in pregleden postopek za notranjo prijavo kršitev, ki je v
skladu z Zakonom o zaščiti prijaviteljev (ZZPri). Postopke vodi Zaupnik, ki je ločen od upravljavske
strukture družbe, kar zagotavlja nepristranskost in varovanje identitete prijavitelja. Prijave so možne
po več varnih kanalih, bodisi anonimno bodisi z razkritjem identitete. Zaupnik ima tudi namestnika,
kar zagotavlja hitro odzivnost, zmanjšuje možne zaplete zaradi konflikta interesov.
Zaupnik obravnava vse prijave skladno z notranjimi postopki ter prijavitelja po zaključku postopka
obvesti o ugotovitvah in sprejetih ukrepih. Ob ugotovljenih kršitvah Zaupnik predlaga ustrezne
ukrepe za odpravo nepravilnosti in o tem poroča vodstvu, pri čemer osebni podatki prijavitelja niso
razkriti. Če prijava vsebuje sum kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, Zaupnik
obvesti pristojne organe in po potrebi vloži kazensko ovadbo, osebne podatke prijavitelja pa
posreduje le na obrazloženo zahtevo tožilstva. Prijavitelj je po zaključku postopka seznanjen z izidom
in izvedenimi ukrepi, v primeru daljšega postopka pa prejme informacijo o vmesnem stanju po treh
mesecih.
198
Tabela 104: Ključne politike, standardi in drugi dokumenti s področja poslovnega ravnanja
Naziv politike,
zaveze, kodeksa,
politike
Opis ključne vsebine
(cilji, vplivi, tveganja,
priložnosti)
Odgovornost
za politiko
Razkritje
standardov ali
pobud tretjih strani,
ki jih družba
upošteva pri
izvajanju politike
Opis upoštevanja
interesov ključnih
deležnikov pri
oblikovanju politike
Dosegljivost
Etični kodeks za
nabavnike
Dokaz integritete,
upoštevanje etike,
zaupanja in
spoštovanja vredne
osebe, brez vpletanja
osebnih interesov
Direktor službe
za nabavo in
logistiko
Etični kodeks
Združenja nabavnikov
Slovenije
Kodeks odraža
uravnotežen pristop, ki
omogoča učinkovito
sodelovanje z vsemi
deležniki ter spodbuja
dolgoročne, trajnostno
naravnane in etične
nabavne prakse.
Intranet
Cinkarna Celje
d. d.
Kodeks
trajnostnega
poslovanja za
poslovne partnerje
Zagotavljanje
skladnosti ravnanja z
vsemi veljavnimi
predpisi in
izpolnjevanje zahtev,
opredeljenih v
kodeksu
Uprava, Direktor
službe za
nabavo in
logistiko,
zaposleni v
prodaji in nabavi
Zdravje in varnost pri
delu
Spoštovanje
človekovih pravic
Etično ravnanje
Okolje
Skladnost materiala
in blaga
Zagotavljanje odgovornih
in transparentnih praks v
vrednostni verigi.
Intranet
Cinkarna Celje
d. d.
Nabavna politika
Zaveza k
izpolnjevanju najvišjih
nabavnih standardov
in zavez za
zagotavljanje etične,
trajnostne, stroškovno
učinkovite in
regulirane nabave
surovin in storite
Uprava, Direktor
službe za
nabavo in
logistiko,
zaposleni
Etični kodeks
Združenja nabavnikov
Slovenije
Sodelovanje vseh
deležnikov pri izvajanju in
doseganju najboljše
vrednosti, ravnovesja,
odgovornosti in skladnosti
pri nabavnem procesu.
Intranet
Cinkarna Celje
d. d.
*Kodeks etičnega
ravnanja in dela
G1-1, 10a
Pravilnik o
vzpostavitvi
notranje poti za
prijavo po ZZPri
(G1-1, 10c)
Zagotovitev zaščite
prijaviteljev in
vzpostavitev poti za
prijavo
Vodja pravne
službe
Zakon o zaščiti
prijaviteljev (ZZPri),
ki določa obveznosti
glede vzpostavitve
varnih kanalov za
prijavo nepravilnosti,
zaščito identitete
prijaviteljev ter zaščito
pred povračilnimi
ukrepi.
Pri oblikovanju Pravilnika
o vzpostavitvi notranje
poti za prijavo po Zakonu
o zaščiti prijaviteljev
(ZZPri) je družba
upoštevala interese
ključnih deležnikov, zlasti
zaposlenih, ter
regulatornih organov.
Intranet
Cinkarna Celje
d. d.
Politika
zagotavljanja
kakovosti,
ravnanja z
okoljem, varnostjo
in zdravjem ter
trajnostnega
razvoja
Zagotavljanje
kakovosti, doseganje
ključnih strateških
ciljev družbe,
skladnost z načeli
trajnostnega razvoja,
doseganje
zadovoljstva
zaposlenih, lastnikov
in poslovnih partnerjev
Vodja službe za
varnost zdravje
in okolje
ISO 9001 (sistem
vodenja kakovosti),
ISO 14001 (sistem
ravnanja z okoljem),
ISO 45001 (sistem
vodenja varnosti in
zdravja pri delu),
Pri oblikovanju Politike
zagotavljanja kakovosti,
ravnanja z okoljem,
varnosti in zdravja ter
trajnostnega razvoja je
družba upoštevala
interese ključnih
deležnikov, med katerimi
so zaposleni, poslovni
partnerji, lokalna
skupnost ter regulatorni
organi.
Intranet
Cinkarna Celje
d. d.
*Glej poglavje: S1 – 1 Politike, povezane z lastno delovno silo.
5.4.3 [G1-2] Upravljanje odnosov z dobavitelji
Družba je zavezana k spoštovanju zakonov, regulativ in predpisov, izvajanju poštenih praks
korporativnega upravljanja in integritete v vseh poslovnih procesih. Skladno s sprejetimi internimi
dokumenti, kot so navodila, kodeksi, in usmeritvami za upravljanje dobaviteljev se izvajajo nabavi
procesi, kjer so glavni cilji zagotavljanje visoke stopnje integritete, enakih pogojev, plačilne prakse
in trajnostnih načel vseh sodelujočih v nabavnem procesu. Interni dokumenti opredeljujejo jasne
vloge za nadzor obvladovanja tveganj dobave in sodelovanja z dobavitelji pri iskanju najboljših
rešitev za dobavo, visoko kakovost in razvoju medsebojnega partnerstva. Družba nima politike za
preprečevanje zamud pri plačilih MSP, kljub temu pa sledi visokim standardom in spoštovanju
plačilnih praks, kar dokazuje s prejemom platinaste bonitetne odličnosti.
199
Družba je vzpostavila formalizirane politike in postopke za upravljanje odnosov z dobavitelji, vključno
z malimi in srednjimi podjetji (MSP). Politike temeljijo na načelih zakonitega, poštenega in
odgovornega poslovnega ravnanja ter spodbujajo dolgoročne, stabilne in transparentne poslovne
odnose v dobavni verigi.
Upravljanje odnosov z dobavitelji vključuje jasno opredeljene odgovornosti, notranje kontrolne
mehanizme ter redno spremljanje skladnosti poslovnih praks z internimi pravili družbe in veljavno
zakonodajo. Spremljanje ključnih kazalnikov, kot so povprečni rok plačil do MSP, delež zapadlih
obveznosti ter skladnost z notranjimi ciljnimi vrednostmi politike 100% poravnave obveznosti ob
zapadlosti, omogoča pravočasno prepoznavanje odstopanj. Kadar se ta pojavijo, se uvedejo ustrezni
korektivni ukrepi, med drugim prilagoditev postopkov odobravanja računov, dodatni nadzor nad
posameznimi skupinami dobaviteljev ali okrepljena komunikacija z namenom hitre rešitve odprtih
zadev.
Čeprav posebna politika za preprečevanje zamud pri plačilih MSP ni vzpostavljena, nadzorni
mehanizmi in visoka stopnja skladnosti s plačilnimi praksami dokazano zagotavljajo pravočasno
izpolnjevanje obveznosti. Zanesljivost in urejenost poslovanja potrjuje tudi prejem platinaste
bonitetne odličnosti.
Družba od svojih dobaviteljev in poslovnih partnerjev pričakuje, da bodo upoštevali vrednote in
zaveze, etične standarde in etični kodeks ter Kodeks trajnostnega poslovanja za poslovne partnerje.
S pravilnim upravljanjem višjega dela vrednostne verige in spoštovanjem delavcev v vrednostni
verigi, lahko družba doseže večjo učinkovitost, kakovost in konkurenčnost na trgu ter pripomore k
bolj trajnostnemu poslovanju. Cilji politike zagotavljanja kakovosti ravnanja z okoljem, varnostjo in
zdravjem ter trajnostnega razvoja in zaveze iz kodeksa trajnostnega poslovanja za poslovne
partnerje so elementi, ki prispevajo k trajnostnosti v vrednostni verigi družbe. S sprejetjem kodeksa
trajnostnega poslovanja za poslovne partnerje postavljamo jasne smernice in pričakovanja
poslovnim partnerjem v celotni vrednostni verigi. Zavezujejo se k spoštovanju enakih standardov
kakovosti, trajnosti in družbene odgovornosti, kot jih zagovarjamo sami.
Naši izdelki in surovine so del globalnih dobaviteljskih verig. Dobavna veriga vključuje dobavitelje
surovin (primarnih in sekundarnih), embalaže, opreme, rezervnih delov, tehničnega materiala
storitev in energije.
Dobavitelji in njihove dejavnosti se razlikujejo glede na poslovno enoto. Dobavitelji so razdeljeni na
šest ključnih skupin:
• dobavitelji titanonosnih rud,
• dobavitelji ostalih surovin,
• dobavitelji embalažnih materialov,
• dobavitelji opreme, rezervnih delov in tehničnega materiala,
• dobavitelji storitev,
• dobavitelji energije.
Več kot 77 % letnega prometa v letu 2025 je ustvarjenih z dobavitelji in partnerji, ki imajo
vzpostavljen in implementiran lastni trajnostnostni kodeks ali pa so podpisali Kodeks
trajnostnostnega poslovanja partnerjev družbe, s čimer skupaj z dobavitelji in partnerji tvorimo in
izvajamo trajnostnostne in družbeno odgovorne zaveze. Z dobavitelji (višji del vrednostne verige)
imamo dogovorjen in ustaljen kanal komuniciranja in ozaveščanja z neprestanimi poslovnimi obiski,
posredovanjem zahtevanih podatkov, ocenjevanjem dobaviteljev, izvajanjem skrbnih pregledov,
pregled dostopnih publikacij in poročil idr.
200
Ocenjujemo, da v dobavni verigi ni pomembnih dejanskih ali potencialnih negativnih vplivov na okolje
in negativnih družbenih vplivov, kar izhaja iz komunikacijskih kanalov z dobavitelji in skrbnega
pregleda višjega dela vrednostne verige. Morebitno tveganje otroškega dela obstaja pri dobaviteljih
iz tretjih držav, kot so države iz Afrike. Te smo s skrbnim pregledom tudi ovrgli.
5.4.4 [G1-3] Preprečevanje in odkrivanje korupcije ali podkupovanja
Zaposleni v družbi morajo pri delu in poslovnih odločitvah upoštevati koristi družbe pred lastnimi
interesi ali interesi tretjih oseb. Konkurenčnost gradimo z dvigovanjem produktivnosti, ne z
neetičnimi ali nelegalnimi dejavnostmi, ter delujemo pošteno. Ravnanja so opredeljena v Kodeksu
etičnega ravnanja in dela, vzpostavljen je tudi mehanizem za prijavo nedopustnih ravnanj.
Družba je vzpostavila sistem za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje obtožb ali primerov
korupcije ali podkupovanja. Postopek je standardiziran. Zaposleni lahko razkrito ali anonimno
prijavijo zaznane primere korupcije ali podkupovanja. Na voljo so namensko postavljeni predalčniki
ter e-poštni predal razkritja@cinkarna.si. Komisija za etična vprašanja bi prejeti primer obravnavala
ter se ustrezno odzvala oziroma posredovala v nadaljnje delo za to pristojnim službam. Komisija za
etična vprašanja je sestavljena iz člana Uprave in še dveh zaposlenih, praviloma vodje kadrovske in
pravne službe. Komisija o delu poroča neposredno Upravi družbe, ta pa v sklopu rednih poročanj o
poslovanju družbe o tem poroča Nadzornemu svetu. Postopek je v celoti razkrit v Kodeksu etičnega
ravnanja in dela.
Družba trenutno ne izvaja programov usposabljanja preprečevanja in odkrivanja korupcije ali
podkupovanja.
5.4.5 [G1-4] Potrjeni primeri korupcije ali podkupovanja
V letu 2025 je bil v družbi imenovan pooblaščenec za skladnost in integriteto.
V obdobju poročanja je družba beležila eno prijavo povezano s kršitvijo določil Kodeksa etičnega
ravnanja in dela. Komisija za etično poslovanje je prijavo raziskala in ugotovila, da je bila
neutemeljena.
Družba izvaja preventivne ukrepe za preprečevanje korupcije in neetičnega ravnanja, ki vključujejo
izvajanje Kodeksa etičnega ravnanja in dela, delovanje sistema za prijavo nepravilnosti ter
obravnavo prijav v okviru Komisije za etično poslovanje.
Družba v obdobju poročanja drugih prijav korupcije ali podkupovanja, obsodb ali denarnih kazni za
kršitev zakonodaje o korupciji in podkupovanju ali drugih ukrepov, ni beležila.
Družba spremlja kazalnik števila prijavljenih in potrjenih primerov korupcije ali podkupovanje v
poročevalskem obdobju. Kazalnik vključuje vse prijave, prejete po vzpostavljenih notranjih kanalih
za prijavo nepravilnosti ter primere, identificirane v okviru notranjih kontrol ali revizijskih postopkov.
V kazalnik so vključeni le primeri, ki so bili po izvedenem postopku obravnave potrjeni.
Kazalnik zajema dogodke v lastnih operacijah družbe v okviru celovitega poročanja. Komisija za
etično poslovanje poroča o svojih aktivnostih in ugotovitvah Upravi in Nadzornemu svetu družbe. Na
podlagi teh poročil vodstvo družbe spremlja učinkovitost ukrepov za preprečevanje neetičnega
ravnanja in po potrebi sprejema dodatne izboljšave sistema upravljanja skladnosti.
Navedeni kazalniki niso predmet zunanje validacije.
201
5.4.6 [G1-6] Plačilne prakse
Plačilne prakse družbe so sestavni del odgovornega poslovnega ravnanja in upravljanja odnosov z
dobavitelji.
Družba sledi internim navodilom (OP), standardom in usmeritvam na področju plačilne prakse in
plačilnih pogojev do dobaviteljev. Standardni plačilni pogoji, so ločeni glede na kategorijo materiala
oz. storitve na direktne in indirektne dobavitelje, pri čemer je standardni plačilni pogoj za direktne
dobavitelje v rangu od 45 do 90 dni, za indirektne dobavitelje v rangu od 30 do 60 dni, pri čemer je
98,6 % plačil (delež vseh zapadlih obveznost/vse obveznosti brez avansov) izvedenih v skladu s temi
ali drugimi dogovorjenimi pogoji.
V povprečju izvajamo plačila dobaviteljem na zapadlost, in sicer v povprečju več kot 45 dni, kar velja
za več kot 62 % vrednosti celotnih letnih odhodkov oz. prejetih računov. Preostanek plačil so lahko
predmet podaljšanih rokov, zaradi posebnih pogodbenih dogovorov z dobavitelji.
Družba pri izračunu metrike G1‑6 vključuje vse prejete račune, tako zapadle kot nezapadle. Števec
predstavljajo vsi nezapadli računi, imenovalec pa vsi računi, pri čemer so iz metodologije izključeni
avansi in sporne zadeve. Takšen pristop zagotavlja doslednost in preglednost izračuna ter omogoča
primerljivost metrike G1‑6 s standardi ESRS.
Družba ne ločuje in razlikuje plačilne prakse glede na velikost dobaviteljev, s čimer podpira poštenost
do MSP (malih in srednje velikih podjetij) in drugih gospodarskih subjektov izven Evropske unije ter
prav tako finančno stabilnost in kontinuiteto poslovanja z vsemi svojimi dobavitelji, tudi MSP in
subjekti izven Evropske unije. Prav tako družba ne ločuje plačilne prakse glede na gospodarski
prostor/državo dobavitelja (Slovenija, EU, izven EU), pri čemer družba opravi 52 % prometa s
slovenskim dobavitelji oz. 74% z dobavitelji EU, 26 % pa z dobavitelji izven EU. V primerjavi z letom
2024 se plačilna praksa bistveno ne spreminja.
Za učinkovito upravljanja dobaviteljskih računov, ima družba strukturirane smernice in notranje
procese s kontrolo. Ti procesi opredeljujejo vsak korak za račun in vključujejo prejem računa,
pregled, odobritev in plačilo skladno z dogovorjenimi plačilnimi pogoji. Dobavitelje spodbujamo, da
izstavljajo račune preko elektronske pošte za poenostavitev procesa in zmanjšanje morebitnih zamud
pri plačilnih rokih. V primeru neskladij, se nemudoma obvesti dobavitelja za hitro reševanje in
morebitne zamude pri plačilu. Plačila potekajo prek direktne bremenitve. Družba v poročevalskem
obdobju ni bila vključena v nobene sodne postopke, povezane s prepoznimi plačili.
202
6 Računovodsko poročilo
6.1 Računovodski izkazi
6.1.1 Izkaz finančnega položaja družbe
v EUR
Pojasnila
31. 12. 2025
31. 12. 2024
SREDSTVA
Nekratkoročna (dolgoročna) sredstva
Neopredmetena sredstva
1
2.142.639
2.408.779
Opredmetena osnovna sredstva
2
116.232.009
111.699.615
Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek drugega
vseobsegajočega donosa
3
1.709.631
1.287.325
Druga dolgoročna sredstva
4
115.376
105.470
Odložene terjatve za davek
5
1.192.860
1.462.488
Skupaj nekratkoročna (dolgoročna) sredstva
121.392.516
116.963.678
Kratkoročna sredstva
Zaloge
6
54.460.671
58.969.428
Finančne terjatve
7
38.456.959
47.214.859
Poslovne terjatve
8
26.096.057
30.243.586
Terjatve za davek iz dobička
1.283.140
0
Denar in denarni ustrezniki
9
19.122.785
17.731.407
Druga kratkoročna sredstva
10
424.474
230.760
Skupaj kratkoročna sredstva
139.844.086
154.390.040
Skupaj sredstva
261.236.601
271.353.718
203
v EUR
Pojasnila
31. 12. 2025
31. 12. 2024
KAPITAL IN OBVEZNOSTI
Kapital lastnikov družbe
11
Vpoklicani kapital
20.229.770
20.229.770
Kapitalske rezerve
44.284.976
44.284.976
Rezerve od dobička
125.036.192
125.078.814
Rezerva za pošteno vrednost
-1.354.842
-1.650.342
Zadržani dobički
28.558.990
23.093.258
Skupaj kapital
216.755.086
211.036.476
Nekratkoročne obveznosti
Rezervacije za zaslužke zaposlencev
12
3.819.086
3.748.722
Druge rezervacije
13
12.746.394
14.302.270
Dolgoročno odloženi prihodki
14
861.858
873.579
Skupaj nekratkoročne obveznosti
17.427.338
18.924.572
Kratkoročne obveznosti
Finančne obveznosti
15
60.832
29.915
Poslovne obveznosti
16
24.885.606
36.124.537
Obveznosti za davek od dobička
0
4.019.469
Obveznosti iz pogodb s kupci
17
0
0
Druge kratkoročne obveznosti
18
2.107.739
1.218.750
Skupaj kratkoročne obveznosti
27.054.177
41.392.670
Skupaj obveznosti
44.481.515
60.317.242
Skupaj kapital in obveznosti
261.236.601
271.353.718
Pojasnila k računovodskim izkazom so sestavni del slednjih in jih je treba brati v povezavi z njimi.
204
6.1.2 Izkaz poslovnega izida za obdobje od 1. 1. do 31. 12.
v EUR
Pojasnila
LETO 2025
LETO 2024
Prihodki iz pogodb s kupci
20
198.801.281
200.285.413
Sprememba vrednosti zalog proizvodov in nedokončane proizvodnje
5.012.815
-2.142.794
Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
2
4.167.299
3.372.409
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala
22
-225.635
-100.483
Stroški materiala
22
-115.913.675
-110.211.321
Stroški storitev
22
-18.765.200
-17.233.265
Stroški dela
22
-35.623.561
-33.774.717
Amortizacija
22
-13.871.225
-12.900.809
Drugi poslovni prihodki
21
2.039.797
2.620.709
Drugi poslovni odhodki
22
-3.327.431
-3.250.896
Slabitve in odpisi poslovnih terjatev
-67.759
0
Poslovni izid iz poslovanja
22.226.705
26.664.244
Finančni prihodki
23
1.355.916
1.986.327
Finančni odhodki
23
-266.140
-123.439
Finančni izid
1.089.776
1.862.888
Poslovni izid pred davki
23.316.482
28.527.133
Obračunani davek
-3.670.216
-5.403.661
Odloženi davek
-176.720
-36.222
Davek od dobička
24
3.846.936
5.439.882
Čisti poslovni izid poslovnega leta
19.469.546
23.087.250
Osnovni in popravljeni čisti dobiček na delnico
2,41
2,86
Pojasnila k računovodskim izkazom so sestavni del slednjih in jih je treba brati v povezavi z njimi.
205
6.1.3 Izkaz drugega vseobsegajočega donosa za obdobje od 1. 1. do 31.
12.
v EUR
LETO 2025
LETO 2024
Čisti dobiček
19.469.546
23.087.250
Drugi vseobsegajoči donosi v letu
Drugi vseobsegajoči donosi v letu, ki v prihodnje ne bodo priznani v izkazu
poslovnega izida
Sprememba po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa
422.306
-271.207
Vpliv odloženih davkov
-92.908
59.665
Skupaj čisti drugi vseobsegajoči donosi v letu, ki v prihodnje ne bodo
priznani v izkazu poslovnega izida (po davku)
329.398
-211.542
Drugi vseobsegajoči donosi v letu, ki bodo v prihodnje priznani v izkazu
poslovnega izida
Preračun pozaposlitvenih zaslužkov
-33.899
-196.314
Skupaj čisti drugi vseobsegajoči donosi v letu, ki bodo v prihodnje priznani
v izkazu poslovnega izida
-33.899
-196.314
Drugi vseobsegajoči donosi v letu skupaj (po davku)
295.499
-477.856
Celotni vseobsegajoči donos v letu
19.765.045
22.679.394
Pojasnila k računovodskim izkazom so sestavni del slednjih in jih je treba brati v povezavi z njimi.
206
6.1.4 Izkaz gibanja kapitala in ugotovitev bilančnega dobička
v EUR
LETO 2025
Vpoklicani
kapital
Kapital.
rezerve
Rezerve iz dobička
Rezerve za
pošteno
vrednost
Zadržani dobički
Skupaj
kapital
Zakonske
rezerve
Rezerve
za lastne
delnice
Lastne
delnice
Druge
rezerve iz
dobička
Preneseni
poslovni izid
Čisti poslovni
izid
poslovnega
leta
Začetno stanje poroč. obdobja
20.229.770
44.284.976
16.931.435
5.646.149
-5.646.149
108.147.379
-1.650.342
6.007
23.087.251
211.036.476
Sprem. lastniš. kapitala -
transakcije z lastniki
0
-42.622
14.003.813
13.961.191
Nakup lastnih delnic
-42.622
-42.622
Umik lastnih delnic
Izplačilo dividend
14.003.813
14.003.813
Celotni vseobsegajoči
donos poročev. obdobja
295.499
0
19.469.546
19.765.045
Vnos čistega poslovnega
izida poročevalskega obdobja
19.469.546
19.469.546
Druge sestavine vseobsegajočega
donosa poročevalskega obdobja
295.499
295.499
B3. Spremembe v kapitalu
42.622
-42.622
23.087.251
-23.087.251
0
Razpored. preostalega dela čist. dob.
prim. poroč. obd. na druge sestav.
kap.
0
Razpored. dela čistega dobička
poroč. obd. na druge sestav.
kap. po sklepu organov
vodenja in nadzora
23.087.251
-23.087.251
Oblikovanje rezerv za lastne delnice
42.622
-42.622
0
Končno stanje poroč. obdobja
20.229.770
44.284.976
16.931.435
5.688.771
-5.688.771
108.104.757
-1.354.843
9.089.445
19.469.546
216.755.086
BILANČNI DOBIČEK
9.089.445
19.469.546
28.558.990
v EUR
LETO 2024
Vpoklicani
kapital
Kapital.
rezerve
Rezerve iz dobička
Rezerve za
pošteno
vrednost
Zadržani dobički
Skupaj
kapital
Zakonske
rezerve
Rezerve
za lastne
delnice
Lastne
delnice
Druge
rezerve iz
dobička
Preneseni
poslovni izid
Čisti poslovni
izid
poslovnega
leta
Začetno stanje poroč. obdobja
20.229.770
44.284.976
16.931.435
4.814.764
-4.814.764
102.652.061
-1.242.486
32.047.999
6.326.704
221.230.458
Sprem. lastniš. kapitala -
transakcije z lastniki
-831.386
32.041.992
31.210.607
Nakup lastnih delnic
-831.386
-831.386
Umik lastnih delnic
Izplačilo dividend
32.041.992
32.041.942
Celotni vseobsegajoči
donos poročev. obdobja
-407.856
0
23.087.250
22.679.395
Vnos čistega poslovnega
izida poročevalskega obdobja
23.087.250
23.087.250
Druge sestavine vseobsegajočega
donosa poročevalskega obdobja
-407.856
0
-407.856
B3. Spremembe v kapitalu
831.386
5.495.319
0
-6.326.704
0
Razpored. preostalega dela čist. dob.
prim. poroč. obd. na druge sestav.
kap.
Razpored. dela čistega dobička
poroč. obd. na druge sestav.
kap. po sklepu organov
vodenja in nadzor-831.386a
6.326.704
0
-6.326.704
0
Oblikovanje rezerv za lastne delnice
831.386
-831.386
0
Končno stanje poroč. obdobja
20.229.770
44.284.976
16.931.435
5.646.149
-5.646.149
108.147.379
-1.650.342
6.007
23.087.251
211.036.476
BILANČNI DOBIČEK
6.007
23.087.251
23.093.258
Pojasnila k računovodskim izkazom so sestavni del slednjih in jih je treba brati v povezavi z njimi.
207
6.1.5 Izkaz denarnih tokov
v EUR
LETO 2025
LETO 2024
DENARNI TOKOVI PRI POSLOVANJU
Čisti poslovni izid pred davki
23.316.482
28.527.133
Prilagoditve za:
14.369.043
16.055.704
Amortizacijo +
13.871.225
12.900.809
Dobiček/izguba pri prodaji osnovnih sredstev
15.876
15.038
Oslabitev/odpis (odprava oslabitve) sredstev
1.240.091
701.149
Neto zmanjšanje/oblikovanje popravka vrednosti terjatev
67.759
0
Neto finančni prihodki/odhodki
-1.089.776
1.862.888
Oblikovanje dolgoročnih rezervacij
263.868
575.8190
Denarni tok iz poslovanja pred spremembo čistih
kratkoročnih sredstev (obratnega kapitala)
-12.878.271
11.566.125
Sprememba stanja poslovnih terjatev
4.079.770
1.301.422
Sprememba stanja druga dolgoročna in kratkoročna
sredstva
-193.714
-21.732
Sprememba stanja zalog
4.244.010
-5.127.948
Sprememba stanja poslovnih obveznosti
-15.182.867
16.806.887
Sprememba stanja rezervacij
-1.749.382
-25.729
Sprememba stanja odloženih prihodkov
-11.721
106.165
Sprememba stanja drugih kratkoročnih obveznosti
888.989
23.076
Sprememba stanja obveznosti iz pogodb s kupci
0
-11.351
Plačan davek od dobička
-4.953.356
-1.484.665
Čisti denarni tok iz poslovanja
24.807.254
56.148.961
DENARNI TOKOVI PRI INVESTIRANJU
Prejemki pri investiranju
10.129.692
1.746.816
Prejemki od dobljenih obresti
1.311.450
1.725.767
Prejemki od dobljenih obresti dividend
44.466
6.011
Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev
15.876
15.038
Prejemki od odtujitve kratkoročnih finančnih terjatev
8.757.900
0
Izdatki pri investiranju
-19.525.397
-22.900.906
Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev
-251.914
-1.772.185
Izdatki za pridobitev opredmetenih OS
-19.273.483
-12.529.978
Izdatki za pridobitev finančnih terjatev
0
-8.598.742
Čisti denarni tok pri investiranju
-9.395.705
-21.154.090
Denarni tokovi pri financiranju
Prejemki pri financiranju
30.917
0
Prejemki od povečanja finančnih obveznosti
30.917
0
Izdatki pri financiranju
-14.051.088
-32.951.269
Izdatki za odplačila finančnih obveznosti
0
-73.777
Izdatki za plačane obresti
-4.653
-4.114
Izdatki za nakup lastnih delnic
-42.622
-831.386
Izdatki za odplačila dividend in drugih deležev v dobičku
-14.003.813
-32.041.992
Čisti denarni tok iz financiranja
-14.020.171
-32.951.269
Končno stanje denarnih sredstev in njihovih
ustreznikov
19.122.785
17.731.407
Čisto povečanje/zmanjšanje denarnih sredstev in
njihovih ustreznikov
1.391.378
2.043.602
Začetno stanje denarnih sredstev in njihovih
ustreznikov 1.1.
17.731.407
15.687.805
Pojasnila k računovodskim izkazom so sestavni del slednjih in jih je treba brati v povezavi z njimi.
Zaradi zaokroževanja so možne razlike +/- 1 EUR.
208
6.1.6 Pojasnila k računovodskim izkazom
I. Uvodna pojasnila k pripravi računovodskih izkazov
Družba Cinkarna, kemična industrija Celje, d. d., je organizirana kot delniška družba, s sedežem v
Celju, Kidričeva 26, in vpisana v sodni register sodišča v Celju s številko I-402-00. Glavna dejavnost
družbe je kemična (SKD 20.120), in sicer proizvodnja titanovega dioksida.
Računovodski del letnega poročila je pripravljen za družbo in zajema računovodske izkaze s pojasnili
družbe . S sklepom 25. skupščine delničarjev družbe Cinkarna Celje, d. d., je družba 15. 6. 2021
prešla s Slovenskih računovodskih standardov na Mednarodne standarde računovodskega poročanja.
S tem so vsi izkazi družbe pripravljeni v skladu z Mednarodnimi računovodskimi standardi poročanja
(v nadaljevanju MSRP), kot jih je sprejela Evropska unija.
Računovodski izkazi družbe Cinkarna Celje, d. d., so sestavljeni v evrih brez decimalk. So sestavni
del Letnega poročila 2025, ki je objavljeno v sistemu elektronskega obveščanja Ljubljanske borze
SEOnet in na spletnih straneh družbe . (https://www.cinkarna.si/si/info-center/objave).
II. Uvodna pojasnila glede standardov poročanja
Družba je skladno s prehodom delnice dne 4. 2. 2021 v Prvo kotacijo računovodske izkaze na dan
31. 12. 2025 sestavila skladno z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MSRP), ki jih
je sprejela Evropska unija.
A. IZJAVA O SKLADNOSTI Z MSRP
Računovodski izkazi družbe na dan 31. 12. 2025 so pripravljeni skladno z Mednarodnimi standardi
računovodskega poročanja (MSRP), ki jih je sprejela Evropska unija. Za pretekla leta, vključno z
letom, ki se je končalo 31. 12. 2021, je družba pripravila računovodske izkaze v skladu s Slovenskimi
računovodskimi standardi. Prvič je družba v skladu z MSRP s pripadajočimi pojasnili, ki jih sprejema
Upravni odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS), in tolmačenji Odbora za
pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (OPMSRP), sprejetimi v Evropski
uniji (EU), ter skladno z določili Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) pripravila prvi popolni sklop
izkazov za poslovno leto, ki se je končalo 31. 12. 2021, z datumom prehoda na MSRP po stanju na
dan 1. 1. 2020.
Uprava družbe je računovodske izkaze za poslovno leto 2025 odobrila na svoji redni seji dne 19. 3.
2026.
Družba pripravlja računovodske izkaze na osnovi predpostavke o časovni neomejenosti delovanja.
Uporabljene računovodske usmeritve so enake kot v preteklih letih.
Začetna uporaba novih sprememb obstoječih standardov, ki jih je izdal UOMRS in sprejela
EU ter veljajo v tekočem poročevalskem obdobju
Računovodske usmeritve, ki jih je družba uporabila pri pripravi svojih računovodskih izkazov, so
enake tistim, uporabljenim pri pripravi računovodskih izkazov za predhodno poslovno leto. Izjema
so prenovljeni standardi in pojasnila, ki jih je družba sprejela 1. januarja 2025 in so opisana v
nadaljevanju:
A) Spremembe računovodskih usmeritev in razkritij
Veljavni standardi/spremembe, ki jih je potrdila EU
Računovodske usmeritve, ki jih uporablja družba Cinkarna Celje, d. d., so skladne s tistimi v
preteklem poslovnem letu, razen naslednjih sprememb MSRP, ki jih je družba začela uporabljati 1.
januarja 2025 in ni pomemben za družbo Cinkarna Celje, d. d.
209
• MRS 21 – Vplivi sprememb tečajev tujih valut: Pomanjkanje zamenljivosti
(spremembe)
Spremembe se uporabljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2025 ali pozneje. Novo sprejeti
MSRP ni imel pomembnega vpliva na računovodske usmeritve družbe Cinkarna Celje, d. d.
B) Izdani standardi, ki še niso postali veljavni in niso bili predčasno sprejeti
B.1) Standardi in spremembe, ki še ne veljajo, vendar jih je potrdila Evropska unija
• MSRP 9 in MSRP 7: Razvrščanje in merjenje finančnih instrumentov (spremembe)
Maja 2024 je Odbor za mednarodne računovodske standarde (UOMRS) izdal spremembe k
razvrščanju in merjenju finančnih instrumentov, ki spreminjajo MSRP 9 Finančni instrumenti in MSRP
7 Finančni instrumenti: Razkritja.
Spremembe veljajo za letna obdobja poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2026 ali pozneje. Dovoljena
je predčasna uporaba sprememb, povezanih z razvrščanjem finančnih sredstev in s tem povezanimi
razkritji, z možnostjo poznejše uporabe drugih sprememb. Spremembe pojasnjujejo, da se
pripoznanje finančne obveznosti odpravi na »datum poravnave«, ko je obveznost izpolnjena,
preklicana, poteče ali kako drugače izpolnjuje pogoje za odpravo pripoznanja. Uvajajo možnost
računovodske usmeritve za odpravo pripoznanja obveznosti, poravnanih prek elektronskih plačilnih
sistemov pred datumom poravnave, ob upoštevanju posebnih pogojev. Zagotavljajo tudi smernice
za ocenjevanje pogodbenih značilnosti denarnih tokov finančnih sredstev z okoljskimi, socialnimi in
upravljavskimi značilnostmi (ESG) ali drugimi podobnimi pogojnimi značilnostmi. Poleg tega
pojasnjujejo obravnavo sredstev, ki jih po pogodbi ni mogoče poravnati iz nobenih drugih sredstev
in pogodbeno povezanih instrumentov ter zahtevajo dodatna razkritja v skladu z MSRP 7 za finančna
sredstva in obveznosti s sklicevanjem na pogojne dogodke (vključno s sklicevanjem na okoljske,
socialne in upravljavske značilnosti) ter kapitalske instrumente, razvrščene po pošteni vrednosti prek
drugega vseobsegajočega donosa.
Poslovodstvo družbe je ocenilo, da te spremembe zaenkrat ne bodo imele pomembnega vpliva na
računovodske izkaze.
• MSRP 9 in MSRP 7: Pogodbe, vezane na električno energijo iz naravno odvisnih
virov (spremembe)
Decembra 2024 je UOMRS izdal ciljno usmerjene spremembe za boljše odražanje pogodb, vezanih
na električno energijo iz naravno odvisnih virov. Spremembe veljajo za letna obdobja poročanja, ki
se začnejo 1. januarja 2026 ali pozneje, pri čemer je dovoljena uporaba pred tem datumom.
Spremembe vključujejo razjasnitev uporabe zahtev o »lastni uporabi«, dovoljujejo obračunavanje
varovanja pred tveganjem, če se pogodbe, za katere veljajo spremembe, uporabljajo kot instrumenti
za varovanje pred tveganjem in uvajajo nove zahteve po razkritjih, ki vlagateljem omogočajo
razumevanje vpliva teh pogodb na finančno uspešnost in denarne tokove podjetja. Pojasnila glede
»lastne uporabe« je treba uporabljati za nazaj, navodila, ki omogočajo obračunavanje varovanja
pred tveganjem pa je treba uporabljati za naprej za nova razmerja varovanja pred tveganjem,
določena na datum začetka uporabe ali po njem.
Poslovodstvo družbe Cinkarna Celje, d. d., bo v prihodnje ocenilo, ali bodo spremembe imele
pomemben vpliv.
• Letne izboljšave MSRP – Zvezek 11
Postopek letnih izboljšav, ki ga izvaja upravni odbor UOMRS, obravnava nujna, vendar potrebna
pojasnila in spremembe MSRP. Upravni odbor UOMRS je julija 2024 izdal Letne izboljšave
računovodskih standardov MSRP – zvezek 11. Podjetje naj uporabi te spremembe za letna obdobja
poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2026 ali pozneje. Letne izboljšave računovodskih standardov
MSRP – zvezek 11 vključujejo spremembe MSRP 1, MSRP 7, MSRP 9, MSRP 10 in MRS 7. Namen teh
sprememb je pojasniti besedilo, popraviti manjše nenamerne posledice, spregledane zadeve ali
nasprotja med zahtevami v standardih.
Poslovodstvo družbe je ocenilo, da te spremembe ne bodo imele pomembnega vpliva.
210
B.2) Standardi/spremembe, ki še ne veljajo in jih še ni potrdila Evropska unija
• MSRP 18 – Predstavljanje in razkrivanje v računovodskih izkazih
Aprila 2024 je UOMRS izdal MSRP 18 Predstavljanje in razkrivanje v računovodskih izkazih, ki
nadomešča MRS 1 – Predstavljanje računovodskih izkazov. Standard začne veljati za letna obdobja,
ki se začnejo 1. januarja 2027 ali pozneje; predčasna uporaba je dovoljena.
Poslovodstvo družbe je ocenilo, da ta standard ne bo imel pomembnega vpliva.
• MSRP 19 – Odvisne družbe, ki niso subjekti javnega interesa: razkritja (vključno s
spremembami)
Maja 2024 je UOMRS izdal MSRP 19 Podjetja, ki niso subjekti javnega interesa: razkritja, avgusta
2025 pa spremembe tega standarda. MSRP 19 (vključno s spremembami) začne veljati za letna
obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2027 ali pozneje; predčasna uporaba je dovoljena.
Poslovodstvo družbe Cinkarna Celje, d. d., je ocenilo, da ta standard ne bo imel pomembnega vpliva.
• MRS 21 – Vplivi sprememb tečajev tujih valut: Prevodi v predstavitveno valuto v
pogojih hiperinflacije (spremembe)
Novembra 2025 je UOMRS izdal spremembe, ki pojasnjujejo prevode v hiperinflacijsko
predstavitveno valuto, s katerimi se dopolnjuje MRS 21 Vplivi sprememb tečajev tujih valut.
Spremembe se uporabljajo za letna obdobja, ki se začnejo 1. januarja 2027 ali pozneje; predčasna
uporaba je dovoljena.
Poslovodstvo družbe je ocenilo, da ne bo pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe .
• Sprememba MSRP 10 – Konsolidirani računovodski izkazi in MRS 28 – Naložbe v
pridružene družbe in skupne podjeme: Prodaja ali prispevek sredstev med
investitorjem in njegovim pridruženim podjetjem ali skupnim podjemom
Decembra 2015 je UOMRS za nedoločen preložil datum začetka uporabe sprememb, dokler se ne
zaključi raziskovalni projekt o metodi lastniškega deleža.
• MSRP 18 – Predstavitev in razkritja v računovodskih izkazih
MSRP 18 uvaja nove zahteve glede predstavitve v izkazu poslovnega izida. Od podjetja zahteva, da
vse prihodke in odhodke v izkazu poslovnega izida razvrsti v eno od petih kategorij: poslovanje,
naložbenje, financiranje, davek iz dobička in ustavljeno poslovanje. Te kategorije dopolnjujejo
zahteve po predstavitvi vmesnih seštevkov in seštevkov za »poslovni izid iz poslovanja«, »poslovni
izid pred financiranjem in davkom iz dobička« ter »poslovni izid«. Zahteva tudi razkritje meril
uspešnosti, kot jih določi poslovodstvo, in vključuje nove zahteve za združevanje in razčlenjevanje
finančnih informacij na podlagi opredeljenih »vlog« temeljnih računovodskih izkazov in pojasnil.
Poleg tega so posledično spremenjeni tudi drugi računovodski standardi. MSRP 18 velja za obdobja
poročanja, ki se začnejo 1. januarja 2027 ali pozneje, pri čemer je dovoljena uporaba pred tem
datumom. Uporaba za nazaj se zahteva tako v letnih kot tudi v medletnih računovodskih izkazih.
Evropska unija standarda še ni potrdila.
Družba trenutno analizira vpliv MSRP 18 in pričakuje, da sprejetje novega standarda ne bo imelo
bistvenega vpliva na računovodske izkaze v obdobju začetne uporabe, razen nekaterih nebistvenih
prerazporeditev med kategorijami poslovnega in drugega dobička.
• MSRP 19 – Odvisne družbe, ki niso subjekti javnega interesa: razkritja (vključno s
spremembami)
MSRP 19 dovoljuje odvisnim družbam, ki niso subjekti javnega interesa, da uporabijo zmanjšane
zahteve po razkritju, če njihovo obvladujoče podjetje (končno ali vmesno) pripravi javno dostopne
konsolidirane računovodske izkaze v skladu z računovodskimi standardi MSRP. Te odvisne družbe
211
morajo še vedno uporabljati zahteve glede pripoznavanja, merjenja in predstavljanja iz drugih
računovodskih standardov MSRP. Če ni drugače določeno, upravičenim podjetjem, ki se odločijo za
uporabo MSRP 19, ne bo treba uporabljati zahtev po razkritju iz drugih računovodskih standardov
MSRP. Spremembe iz leta 2025 dodatno zmanjšujejo razkritja za nove standarde, ki so bili ob prvi
izdaji MSRP 19 vključeni v celoti. Evropska unija standarda še ni potrdila.
Poslovodstvo družbe je ocenilo, da ne bo pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe saj
družba odvisnih družb nima.
• MRS 21 Vplivi sprememb deviznih tečajev: Pretvorba v hiperinflacijsko
predstavitveno valuto (spremembe)
Spremembe začnejo veljati za letna obdobja poročanja, ki se začnejo na ali po 1. januarju 2027, pri
čemer je predhodna uporaba dovoljena. Spremembe zahtevajo pretvorbo iz nehiperinflacijske
funkcijske valute v hiperinflacijski predstavitveno valuto z uporabo zaključnega tečaja. Če ima
podjetje funkcijsko valuto iz nehiperinflacijskega gospodarstva, a uporablja hiperinflacijsko
predstavitveno valuto, morajo biti vsi zneski rezultata in finančnega položaja pretvorjeni po
zaključnem tečaju na datum najnovejše bilance stanja (sredstva, obveznosti, kapital, prihodki,
odhodki), kakor tudi vsi primerjalni podatki. Podjetje s funkcijsko in predstavitveno valuto iz
hiperinflacijskega gospodarstva mora ponovno preračunati primerjalne podatke tujih poslovnih enot,
katere uporabljajo nehiperinflacijsko funkcijsko valuto, z uporabo splošnega indeksa gibanja cen.
Spremembe uvajajo tudi nekatere dodatne zahteve glede razkritij. Evropska unija standarda še ni
potrdila.
Poslovodstvo družbe bo v naslednjih obdobjih poročanja analiziralo zahteve tega novo izdanega
standarda in ocenilo njegov vpliv.
• Sprememba MSRP 10 – Konsolidirani računovodski izkazi in MRS 28 – Finančne
naložbe v pridružena podjetja in skupne podvige: Prodaja ali prispevek sredstev
med naložbenikom in njegovo pridruženo družbo ali skupnim podvigom
Spremembe naslavljajo priznano neskladje med zahtevami MSRP 10 in tistimi iz MRS 28 pri
obravnavanju prodaje ali prispevka sredstev med vlagateljem in njegovo pridruženo družbo ali
skupnim podvigom. Glavna posledica sprememb je, da se celotni dobiček ali izguba pripozna, ko
transakcija vključuje podjetje (ne glede na to, ali je nastanjeno v odvisnem podjetju ali ne). Delni
dobiček ali izguba se pripozna, če transakcija vključuje sredstva, ki ne predstavljajo podjetja, tudi
če so ta sredstva deponirana v odvisnem podjetju. Upravni odbor UOMRS je decembra 2015 odložil
datum začetka veljavnosti te spremembe za nedoločen čas do zaključka svojega raziskovalnega
projekta o kapitalski metodi. Evropska unija standarda še ni potrdila.
Poslovodstvo družbe je ocenilo, da ne bo pomembnega vpliva na računovodske izkaze družbe
Cinkarna Celje, d. d., saj družba odvisnih družb nima.
C. UPORABA PREDPOSTAVKE DELUJOČEGA PODJETJA
Pri sestavi računovodskih izkazov za poslovno leto 2025 družbe je Uprava družbe upoštevala
predpostavko delujočega podjetja na podlagi vedenja in informacij ter aktivnosti, ki omogočajo
prihodnje poslovanje družbe na način, da bo sposobna ustvarjati denarni tok za pokrivanje
obveznosti in vlagateljem omogočiti ustrezen donos na kapital.
D. PODLAGE ZA MERJENJE
Računovodski izkazi so pripravljeni ob upoštevanju izvirne vrednosti, razen pri izvedenih finančnih
instrumentih, finančnih instrumentih po pošteni vrednosti skozi poslovni izid in finančnih instrumentih
po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, pri katerih je upoštevana poštena
vrednost.
212
E. FUNKCIJSKA IN PREDSTAVITVENA VALUTA
Računovodski izkazi in pojasnila so sestavljeni v evrih brez centov. Računovodske informacije,
predstavljene v poslovnem poročilu v evrih, se zaokrožujejo. Zaradi zaokroževanja so možne razlike
+/- 1 EUR.
F. UPORABA OCEN IN PRESOJ
Poslovodstvo mora pri sestavi računovodskih izkazov podati ocene, presoje in predpostavke, ki
vplivajo na uporabo računovodskih usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev, obveznosti,
prihodkov ter odhodkov. Dejanski rezultati lahko od teh ocen odstopajo.
Ocene vključujejo določitev življenjske dobe in preostale vrednosti nepremičnin, naprav in opreme
ter neopredmetenih dolgoročnih sredstev, nadomestljivo vrednost naprav in opreme, oceno poštene
vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, popravke
vrednosti zalog in terjatev, ocene obveznosti iz pogodb s kupci, ocene možnosti uporabe terjatev za
odložene davke, predpostavke, pomembne za aktuarski izračun v zvezi z zaslužki zaposlenih,
predpostavke, ki so vključene v izračun rezervacij za ekološke namene in tožbene zneske pravnih in
fizičnih oseb.
Med pomembne presoje sodijo presoje glede prejetih subvencij, torej presoja glede zanesljivega
zagotovila glede izpolnjevanja prihodnjih pogojev za prejem in ohranitev prejete subvencije. V letu
2023 so bile subvencije specifično vezane na subvencijo za blaženje energetske krize po ZPGOPEK,
kjer se je ključna presoja nanašala na izpolnjevanje prihodkih pogojev. V letu 2025 takih subvencij
ni bilo.
Glavne ocene in računovodske presoje, ki jih je pri pripravi letnih računovodskih izkazov za leto 2025
v zvezi s pričakovanimi učinki podnebnih sprememb in energetskega prehoda sprejelo vodstvo
družbe so opisane v nadaljevanju.
V zvezi z učinki vplivov, povezanih s podnebnimi spremembami, družba meni, da podnebne
spremembe predstavljajo implicitni element pri metodologijah in modelih, ki se uporabljajo za
izvajanje ocen pri vrednotenju in/ali merjenju nekaterih računovodskih postavk. Poleg tega je družba
upoštevala vpliv podnebnih sprememb tudi pri pomembnih presojah, ki jih je sprejelo poslovodstvo.
V zvezi s tem se glavne postavke, vključene v računovodske izkaze na dan 31. 12. 2025, na katere
vpliva uporaba ocen in presoj poslovodstva, nanašajo na presojo oslabitev nefinančnih in sredstev
in obveznosti, povezanih z energetskim prehodom.
Sklicevanje na ocene in presoje, ki jih je poslovodstvo uporabilo v zvezi s podnebnimi spremembami
(ob upoštevanju njihove pomembnosti v okviru računovodskega poročanja), je sledeče:
‒ poudarek na ocenjevanju pričakovanih denarnih tokov iz določenih sredstev (pojasnilo III.
H Oslabitev nefinančnih sredstev).
‒ Osredotočenost na učinke v okviru Pariškega sporazuma in njihov vpliv na oceno dobe
koristnosti zadevnih sredstev (pojasnilo Določanje dobe koristnosti sredstev pri sredstvih,
Pojasnilo III. C.).
Dobe koristnosti opredmetenih osnovnih sredstev so redno pregledane v luči prehoda na povsem
električna vozila in trajnostne zelene naložbe (sončne elektrarne, baterijski hranilniki ipd.). Pri tem
ni bilo potrebe po prilagoditvi življenjske dobe koristnosti sredstev družbe v uporabi.
Med pomembne presoje se štejejo presoje, vezane na okolijske rezervacije in presoje glede vpliva
podnebnih sprememb in sicer:
− vpliv podnebnih sprememb na življenjsko dobo in uporabnost neopredmetenih sredstev,
− vpliv podnebnih sprememb na življenjsko dobo in uporabnost opredmetenih osnovnih
sredstev,
− vpliv podnebnih sprememb v povezavi s pri poznavanjem in merjenjem rezervacij in možnih
obveznost v prihodnje,
− vpliv podnebnih sprememb v povezavi z znaki oslabitve in denarnimi tokovi, uporabljenimi
pri oceni oslabitve ne kratkoročnega sredstva.
213
Ocene in navedene predpostavke se redno pregledujejo. Popravki računovodskih ocen se pripoznajo
za obdobje, v katerem se ocene popravijo, če vplivajo zgolj na to obdobje, in za prihodnja obdobja,
na katera vplivajo popravki. Podatki o pomembnih ocenah negotovosti in odločilnih presojah, ki jih
je Uprava družbe pripravila v procesu izvrševanja računovodskih usmeritev in ki najbolj vplivajo na
zneske v računovodskih izkazih, so opisani v poglavju Vpliv podnebnih sprememb na računovodske
izkaze.
Pomembne računovodske ocene
• V pojasnilu 2 – Preizkus oslabitve nefinančnih sredstev
Družba najmanj enkrat na leto preverja, ali obstajajo indikatorji za oslabitev denar ustvarjajoče
enote, pri čemer se nadomestljiva vrednost nefinančnih sredstev ugotavlja na osnovi sedanje
vrednosti prihodnjih denarnih tokov, kar temelji tako na oceni pričakovanih denarnih tokov iz denar
ustvarjajoče enote kot tudi določitvi primerne diskontne stopnje.
• V pojasnilu 20 – Prihodki iz pogodb s kupci
Prihodki iz pogodb s kupci se pripoznajo na osnovi določil posamezne prodajne pogodbe s kupcem,
in sicer ob prenosu obvladovanja blaga in storitev na kupca v znesku, ki odraža nadomestilo, do
katerega družba meni, da bo upravičena v zameno za tako blago ali storitve. Prihodke iz pogodb s
kupci znižujejo nadomestila za večji plasma (odobreni količinski popusti), kjer družba natančno
preveri, ali so pogodbeno dogovorjene količine prevzete. Če so s pogodbo določene količine prevzete,
družba kupcu odobri popust na prevzeto količino. Odstotek popusta je dogovorjen v pogodbi s
posamičnim kupcem. Pri presoji odobritve popustov se upošteva tudi plačilni kriterij. Če zapadle
terjatve do kupca, ki bi mu pripadalo nadomestilo za večji plasma, niso poravnane, se popusta ne
odobri in se ga le oceni.
• Preizkus slabitev terjatev do kupcev v pojasnilu 8 – Kratkoročne poslovne terjatve
Ob izdelavi računovodskih izkazov (četrtletnih in letnih) družba oblikuje popravek vrednosti oziroma
oslabitev terjatev, za katere se domneva, da ne bodo poravnane v celotnem znesku ali da sploh ne
bodo poravnane. Podlaga za izračun popravka je enotna metodologija, ki velja za družbo in temelji
na verjetnosti oziroma oceni neizpolnitve kupca. Metodologija vključuje naslednja kvantitativna in
kvalitativna merila: analizo dosedanje plačilne discipline poslovanja s kupcem, analizo računovodskih
izkazov kupca – bonitetno poročilo, kvalitativne ocene kupca, ki jih pripravijo sodelavci, zadolženi za
prodajo, in zavarovanost terjatev z odobritvijo kreditnega limita pri zavarovalnici. Na osnovi
navedenega, ki vključuje vsa merila, se izračuna vrednost popravka terjatev za posameznega kupca.
• V pojasnilu 3 – Ocena poštene vrednosti finančnih sredstev po pošteni vrednosti
prek drugega vseobsegajočega donosa
Poštena vrednost je uporabljena pri finančnih sredstvih, merjenih po pošteni vrednosti prek drugega
vseobsegajočega donosa, in finančnih sredstvih, merjenih po pošteni vrednosti prek poslovnega
izida. Vse druge postavke v računovodskih izkazih predstavljajo nabavno oziroma odplačno vrednost.
Poštena vrednost sredstev se preverja enkrat letno, in sicer na osnovi znanih tržnih podatkov ali
primerljivih podatkov v panogi, kjer ima podjetje naložbe.
• V pojasnilu 13 – Ocena oblikovanih drugih rezervacij
Rezervacija je pripoznana, ko ima družba zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki
jih je mogoče zanesljivo oceniti, in če je bolj verjetno kot ne, da bo pri poravnavi obveze potreben
odtok dejavnikov, ki omogočajo gospodarske koristi. Možne obveznosti v računovodskih izkazih niso
pripoznane, ker bo njihov dejanski obstoj potrjen z nastopom ali nenastopom dogodkov šele v
nenapovedljivi prihodnosti, na kar pa družba ne more vplivati. Uprava družbe redno preverja, ali je
za poravnavo možne obveznosti verjeten odliv sredstev, ki omogočajo ekonomske koristi. Če postane
verjeten, se možna obveznost prerazporedi tako, da se v računovodskih izkazih zanjo oblikuje
rezervacija v trenutku, ko se spremeni stopnja verjetnosti. Uprava družbe na osnovi zakonske
oziroma druge osnove za pripoznavo kritično presodi, ali je sedanja obveza, ki izhaja iz preteklih
dogodkov in bi v prihodnosti za družbo lahko iz tega naslova nastali bodoči odlivi, podkrepljena s
214
pomočjo zunanjih pravnih strokovnjakov in prav tako z aktivnostmi, potrebnimi za sanacijo glede na
trenutna spoznanja, izvedene meritve, kot tudi višina stroška in sama ocena časovnice izvedbe teh
aktivnosti in diskonta, pri čemer se pri presoji uporabijo pisna mnenja zunanjih specialistov
zadevnega področja. Presoja je vezana v glavnem na okoljske rezervacije.
• V pojasnilu 12 – Rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke
zaposlencev
V okviru zavez za določene pozaposlitvene in druge zaslužke so evidentirane sedanje vrednosti
odpravnin ob upokojitvi in jubilejne nagrade. Pripoznane so na podlagi aktuarskega izračuna, ki ga
pripravi pooblaščeni aktuar in odobri uprava. Aktuarski izračun temelji na predpostavkah in ocenah,
veljavnih v času nastanka izračuna, in se zaradi sprememb v prihodnje lahko razlikuje od takrat
veljavnih dejanskih predpostavk. To se nanaša predvsem na določitev diskontne stopnje ocene
fluktuacije zaposlenih, ocene smrtnosti in ocene rasti plač. Obveze za določene zaslužke so zaradi
kompleksnosti aktuarskega izračuna in dolgoročnega značaja postavke občutljive za spremembe
navedenih ocen.
• V pojasnilu 17 – Kratkoročne obveznosti iz pogodb s kupci
Družba Cinkarna Celje, d. d., ob izdelavi letnih računovodskih izkazov vračuna pogodbene popuste v
primerih, ko kupci pravico do priznanja popusta na doseženo prodajo v tekočem letu pridobijo šele
v prihodnjem letu, tj. takrat, ko so izpolnjeni pogodbeno dogovorjeni pogoji za pridobitev popusta.
Osnova za oceno višine teh popustov so dejstva, znana ob pripravi letnih računovodskih izkazov,
izkušnje preteklega poslovanja s posameznimi kupci in druga relevantna dejstva.
• Ocena možnosti koriščenja terjatev za odložene davke v pojasnilu 5 – Odložene
terjatve in obveznosti za davek
Družba oblikuje odložene terjatve za davek iz naslova: oblikovanja rezervacij za jubilejne nagrade in
odpravnine ob upokojitvi, oslabitve finančnih naložb, oslabitve terjatev, neizkoriščenih davčnih
olajšav, davčne izgube. Družba na dan zaključenih računovodskih izkazov preveri višino izkazanih
terjatev in obveznosti za davek. Odložene terjatve za davek pripozna ob verjetnem razpoložljivem
prihodnjem obdavčljivem dobičku v obdobju petih let, v breme katerega bo v prihodnje mogoče
uporabiti odloženo terjatev. Odloženi davek se odpravi za znesek, za katerega ni verjetno, da bo zanj
mogoče uveljaviti davčno olajšavo, povezano s sredstvom.
• Kritična presoja makroekonomskih razmer (inflacija in poslabšanje gospodarskih
razmer)
Zaradi poslabšanja makroekonomskega okolja, ki so ga povzročile inflacija, razmere na nabavnih in
prodajnih trgih ter situacija v zvezi z vojno v Ukrajini, družba preveri pomembnejše računovodske
usmeritve in ocene na področjih, na katera bi lahko imele razmere negativen vpliv, zlasti na oslabitev
sredstev – terjatev zaradi poslabšanja plačilne discipline, rezervacije za okolje in druge rezervacije,
merjenje poštenih vrednosti, najeme, stroške dela in udenarljivost odloženih davčnih terjatev.
• Kritična presoja v zvezi z ameriškimi tarifami
Družba je pregledala izpostavljenost carinskim tarifam ZDA in izvedla kritično presojo morebitnih
vplivov na poslovanje. Na podlagi razpoložljivih informacij in analize nabavnih poti, cen ter prodajnih
marž je vodstvo zaključilo, da tarife v obdobju niso imele pomembnega vpliva na finančne izkaze.
Nobena dejstva ne kažejo na potrebo po oblikovanju rezervacij ali oslabitev. Družba bo še naprej
spremljala morebitna tveganja, povezana s prihodnjimi spremembami tarif.
III. Pomembne računovodske usmeritve
Družba za obravnavano obdobje, predstavljeno v priloženih računovodskih izkazih, uporablja
računovodske usmeritve v skladu s pravili MSRP. Družba računovodskih usmeritev, objavljenih v
Letnem poročilu za poslovno leto 2024, ni spreminjala. Uporabljene računovodske usmeritve in
metode izračunavanja so enake kot pri zadnjem letnem poročanju.
Pri izbiri računovodskih smernic, odločanju o njihovi uporabi in pripravi računovodskih izkazov je
poslovodstvo upoštevalo naslednje tri zahteve: računovodski izkazi so razumljivi, če jih njihovi
215
uporabniki razumejo brez težav; informacije so primerne, če uporabniku pomagajo pri sprejemanju
ekonomskih odločitev; informacije so bistvene, če bi njihov izpust ali neresnično podajanje lahko
vplivala na ekonomske odločitve uporabnikov. Računovodski izkazi vsebujejo primerjalne
informacije.
A. PREVEDBA TUJIH VALUT
Za transakcije, ki se izvorno glasijo na tujo valuto, je pri preračunavanju poslovnih dogodkov med
letom upoštevan tečaj poslovne banke ali srednji tečaj Evropske centralne banke (referenčni tečaj).
Sredstva in dolgovi, ki glasijo na tujo valuto, so izkazani v preračunani vrednosti po srednjem tečaju
Evropske centralne banke na datum poročanja. Pozitivne ali negativne tečajne razlike so razlike med
odplačno vrednostjo v funkcionalni valuti na začetku obdobja in odplačno vrednostjo plačil med
obdobjem in odplačno vrednostjo v tuji valuti, preračunano po menjalnem tečaju na koncu obdobja.
Nedenarna sredstva in obveznosti, izraženi v tuji valuti in izmerjeni po pošteni vrednosti, se
pretvorijo v funkcionalno valuto po menjalnem tečaju na dan, ko je določena višina poštene
vrednosti. Nedenarne postavke, izražene v tuji valuti in izmerjene po izvirni vrednosti, se pretvorijo
v funkcionalno valuto po menjalnem tečaju na dan posla. Tečajne razlike se pripoznajo v izkazu
poslovnega izida.
B. NEOPREDMETENA SREDSTVA
V podjetju nastali stroški razvijanja se pripoznajo kot neopredmeteno sredstvo. Pripoznanje
neopredmetenega sredstva se odpravi ter izbriše iz knjigovodskega razvida in izkaza finančnega
položaja ob odtujitvi ali kadar se od njegove uporabe in poznejše odtujitve ne pričakujejo nikakršne
gospodarske koristi več.
Druga neopredmetena sredstva imajo opredeljeno dobo koristnosti in so izkazana po nabavni
vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti in nabrane izgube zaradi oslabitev. V
nabavno vrednost se vštevajo tudi stroški izposojanja do nastanka neopredmetenega sredstva.
Poznejši izdatki v zvezi z neopredmetenimi osnovnimi sredstvi so usredstveni v primeru, ko
povečujejo bodoče gospodarske koristi sredstva, na katero se nanašajo.
Družba uporablja metodo enakomernega časovnega amortiziranja. Amortizacijske stopnje so
določene glede na pričakovano dobo koristnosti. Amortizacija se obračunava posamično, dokler se v
celoti ne nadomesti vrednosti, ki tvori osnovo za obračun amortizacije, in se začne amortizirati, ko
je neopredmeteno sredstvo s končno dobo koristnosti na razpolago za uporabo. Ocenjene dobe
koristnosti za tekoče in primerjalno obdobje so:
− računalniški programi: od 2 do 10 let,
− tehnična in projektna dokumentacija: od 8 do 40 let,
− služnostne pravice: 20 in več let.
Amortizacijske stopnje se v letu 2025 niso spreminjale glede na predhodno leto.
C. OPREDMETENA OSNOVNA SREDSTVA
Opredmetena osnovna sredstva v družbi so zemljišča, zgradbe, proizvajalna oprema, druga
opredmetena osnovna sredstva, drobni inventar, opredmetena osnovna sredstva v gradnji ali izdelavi
ter predujmi za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev.
Družba uporablja model nabavne vrednosti. Nabavna vrednost vključuje stroške, ki se lahko
neposredno pripišejo pridobitvi posameznega osnovnega sredstva (uvozne in nevračljive nakupne
dajatve ter stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno njegovi usposobitvi za nameravano uporabo,
zlasti stroške dovoza in namestitve). Pri modelu nabavne vrednosti vodi opredmetena osnovna
sredstva po njihovih nabavnih vrednostih, zmanjšanih za amortizacijske popravke vrednosti in
nabrane izgube zaradi oslabitev. V nabavno vrednost se vštevajo stroški izposojanja v zvezi s
pridobitvijo opredmetenega osnovnega sredstva do njegove usposobitve za uporabo.
Nabavno vrednost opredmetenega osnovnega sredstva, zgrajenega ali izdelanega v družbi, tvorijo
stroški, ki jih povzroči njegova zgraditev ali izdelava (stroški materiala, dela, storitev zunanjih
216
izvajalcev in storitve poslovnih enot podjetja), ki se nanašajo neposredno nanj, in tisti splošni stroški
gradnje ali izdelave, ki jih lahko neposredno pripišemo njegovi usposobitvi za nameravano uporabo.
Nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva se razporedi na njegove dele, če je njihova
vrednost pomembna, imajo različne dobe koristnosti uporabe, pomembne v razmerju do celotne
nabavne vrednosti opredmetenega osnovnega sredstva, in se obračunavajo kot posamezno sredstvo.
Poznejši izdatki v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom povečujejo njegovo nabavno vrednost,
če gre za njegovo nadomestitev in je verjetno, da bodo njegove prihodnje gospodarske koristi večje
glede na prvotno ocenjene. Ob poznejših izdatkih za popolnoma amortizirano opredmeteno osnovno
sredstvo se sredstvo pripozna kot novo sredstvo z novo dobo koristnosti.
Usredstvene lastne proizvode in lastne storitve usredstvimo takrat, kadar povečujejo prihodnje
koristi sredstva ali mu povečajo dobo uporabnosti. To so proizvodi in storitve, ki jih ustvarimo ali
opravimo in jih nato vrednostno zajamemo med opredmetena osnovna sredstva ali neopredmetena
sredstva. Istočasno so ti učinki usredstvenja lastnih proizvodov in storitev prikazani med drugimi
poslovnimi prihodki.
Družba uporablja metodo enakomernega časovnega amortiziranja. Amortizacijske stopnje so
določene glede na pričakovano dobo koristnosti. Amortizacija se obračunava posamično, dokler se v
celoti ne nadomesti vrednosti, ki tvori osnovo za obračun amortizacije, in se začne amortizirati prvi
dan naslednjega meseca, potem ko je razpoložljivo za uporabo. Zemljišča ter osnovna sredstva
umetniškega in kulturnega pomena se ne amortizirajo.
Ocenjene dobe koristnosti za tekoče in primerjalno obdobje so:
− zgradbe: od 5 do 71 let,
− proizvajalna oprema: od 2 do 30 let,
− druga oprema: od 2 do 5 let.
Amortizacijske stopnje se v letu 2025 niso spreminjale glede na predhodno leto.
Družba pri ocenjevanju dobe koristnosti sredstev upošteva pričakovano fizično izrabljanje, tehnično
staranje, gospodarsko staranje ter pričakovane zakonske in druge omejitve uporabe. Prav tako
družba preverja dobo koristnosti pri pomembnejših sredstvih za primer, da bi prišlo do spremenjenih
okoliščin in bi bila potrebna sprememba dobe koristnosti in s tem prevrednotenje stroškov
amortizacije.
Najemi
Družba ob sklenitvi pogodbe oceni, ali gre za najemno pogodbo ali pogodba vsebuje najem. Pogodba
je najemna oziroma vsebuje najem, če se z njo prenaša pravica do obvladovanja uporabe
identificiranega sredstva za določeno obdobje v zameno za nadomestilo. Družba določi trajanje
najema kot obdobje, v katerem najema ni mogoče odpovedati, skupaj z: a) obdobji, za katera velja
možnost podaljšanja najema, če je precej gotovo, da bo ta možnost izrabljena, in b) obdobji, za
katera velja možnost odpovedi najema, če je precej gotovo, da ta možnost ne bo izrabljena.
Družba kot najemnik
Družba kot najemnik najemov nima.
Družba kot najemodajalec
Najemne pogodbe v povezavi, s katerimi ne pride do pomembnega prenosa tveganj in koristi,
povezanih z lastništvom, so razvrščene med poslovne najeme. Prihodki od najemnin se obračunavajo
enakomerno v celotnem obdobju trajanja najema in pripoznajo med prihodki v izkazu poslovnega
izida. Začetni neposredni stroški so dodatni stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno pogajanju
in dogovarjanju o najemu, povečujejo knjigovodsko vrednost najetega sredstva in se pripoznajo v
celotnem obdobju trajanja najema enako kot prihodki od najemnin. Pogojne najemnine se pripoznajo
kot prihodek v obdobju, v katerem so zaslužene.
217
D. DRUGA DOLGOROČNA SREDSTVA
Med drugimi dolgoročnimi sredstvi družba izkazuje oziroma pripozna od države brezplačno
pridobljene emisijske kupone. Družba beleži prejem in uporabo emisijskih kuponov na naslednji
način:
− pravice za emisije, ki jih je država (Ministrstvo za okolje in prostor ter Agencija Republike
Slovenije za okolje) podelila od leta 2013 dalje, so prikazane v izkazu finančnega položaja v
vrednosti enega evra za en emisijski kupon;
− prihodki od prodaje dodeljenih emisijskih pravic so prikazani med drugimi poslovnimi prihodki
v izkazu poslovnega izida;
− nakupi emisijskih pravic na trgu se evidentirajo kot nekratkoročna sredstva po nabavni
vrednosti, če zajemajo dejanske emisije, do katerih bo prišlo v prihodnjih obdobjih;
− kratkoročne poslovne obveznosti se evidentirajo med stroške takrat, ko ocenjena višina
dejanskih emisij presega število emisijskih pravic družbe, ki so bile ali dodeljene ali kupljene
za kritje dejanskih emisij;
− če je tržna vrednost nakupljenih emisijskih kuponov ob koncu leta nižja od njihove
knjigovodske vrednosti, se kuponi prevrednotijo zaradi oslabitve;
− družba na bilančni presečni dan najprej uporabi vse od države pridobljene kupone, za
morebitni primanjkljaj pa uporabi kupone, ki jih je kupila na trgu po povprečni ceni.
E. FINANČNI INSTRUMENTI
Finančni instrumenti vključujejo neizpeljana finančna sredstva in neizpeljane finančne obveznosti ter
izpeljane finančne instrumente. Finančni instrumenti so izkazani po pošteni in odplačni vrednosti.
Poštena vrednost je cena, ki bi jo dosegli s prodajo sredstva oziroma bi jo plačali s prenosom
obveznosti na podlagi urejenega posla med udeleženci na trgu na datum merjenja.
Ob začetnem pripoznanju družba razvrsti finančna sredstva kot naknadno izmerjena po odplačni
vrednosti, pošteni vrednosti skozi vseobsegajoči donos in po pošteni vrednosti skozi poslovni izid.
Razvrstitev finančnih sredstev ob začetnem pripoznanju je odvisna od značilnosti pogodbenega
denarnega toka finančnega sredstva in poslovnega modela družbe za upravljanje z njimi. Razen
terjatev iz poslovanja, ki ne vsebujejo pomembne finančne komponente ali za katere je uporabila
praktično korist, družba ob prvotnem pripoznanju finančno sredstvo izmeri po pošteni vrednosti, ki
je v primeru finančnega sredstva, ki ni pripoznano po pošteni vrednosti skozi izkaz poslovnega izida,
povečana za stroške transakcije.
Terjatve iz poslovanja, ki ne vsebujejo pomembne finančne komponente ali za katere je družba
uporabila praktično korist, se merijo po transakcijski ceni, ki je določena v skladu z MSRP 15
(gl. računovodske usmeritve v razdelku Prihodki iz pogodb s kupci).
Neizpeljana finančna sredstva
Finančna sredstva se ob začetnem pripoznanju razvrstijo v eno od naslednjih skupin:
− finančna sredstva, merjena po odplačni vrednosti,
− finančna sredstva po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa,
− finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid ali
− denarna sredstva.
Neizpeljana finančna sredstva vključujejo denar in denarne ustreznike, terjatve, posojila in naložbe.
Družba pripozna terjatve in posojila ter vloge oziroma depozite na dan njihovega nastanka. Druga
sredstva pripozna, ko se posel sklene oziroma ko postane stranka v pogodbenih določilih
instrumenta. Družba odpravi pripoznanje finančnega sredstva, ko ugasnejo pogodbene pravice do
denarnih tokov iz finančnega sredstva ali ko se prenesejo pravice do pogodbenih denarnih tokov iz
finančnega sredstva na podlagi posla, v katerem se prenesejo vsa tveganja in koristi iz lastništva
finančnega sredstva.
Oslabitev finančnih sredstev je podrobneje opisana v pojasnilu H v nadaljevanju.
Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa
218
Finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki imajo
naravo dolžniškega instrumenta, so tista finančna sredstva, ki jih družba poseduje za pridobivanje
pogodbenih denarnih tokov, ki predstavljajo izključno plačila glavnice in obresti od neporavnane
glavnice. Za dolžniške instrumente, ki so pripoznani po pošteni vrednosti prek drugega
vseobsegajočega donosa, se prihodki od obresti, tečajne razlike in izgube zaradi oslabitve ali
razveljavitve pripoznajo v izkazu poslovnega izida in obračunajo na enak način kot pri finančnih
sredstvih po odplačni vrednosti. Vse druge spremembe poštene vrednosti se pripoznajo v izkazu
drugega vseobsegajočega donosa. Po odpravi pripoznanja se kumulativna sprememba poštene
vrednosti, ki je pripoznana v drugem vseobsegajočem donosu, prerazporedi v izkaz poslovnega izida.
Finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, ki imajo
naravo kapitalskega instrumenta, so tista finančna sredstva, ki izpolnjujejo opredelitev kapitala
skladno z MRS 32 – Finančni instrumenti in za katere se družba odloči za nepreklicno razvrstitev v
skupino kapitalskih instrumentov po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa ter jih
ne poseduje za namene trgovanja. Razvrstitev se določi po posameznem instrumentu. Dobički in
izgube iz naslova teh finančnih sredstev se nikoli ne razporedijo v izkaz poslovnega izida.
Dividende iz naslova kapitalskih instrumentov se pripoznajo kot finančni prihodki v izkazu poslovnega
izida ob vzpostavitvi pravice do plačila.
Finančna sredstva po odplačni vrednosti
Med finančna sredstva po odplačni vrednosti družba razvršča finančna sredstva, ki jih poseduje
za pridobivanje pogodbenih denarnih tokov, ki predstavljajo izključno plačila glavnice in obresti
od neporavnane glavnice. Družba med finančna sredstva po odplačni vrednosti razvršča posojila,
poslovne in druge terjatve. Glede na zapadlost so razvrščena med kratkoročna (zapadlost do 12
mesecev po datumu izkaza finančnega položaja) ali dolgoročna finančna sredstva (zapadlost nad 12
mesecev po datumu izkaza finančnega položaja). Posojila in terjatve so na začetku pripoznani po
pošteni vrednosti, povečani za neposredne stroške posla. Po začetnem pripoznanju se posojila in
terjatve izmerijo po odplačni vrednosti po metodi veljavne obrestne mere, zmanjšani za pričakovane
kreditne izgube. Dobički in izgube se pripoznajo v poslovnem izidu ob odpravi, spremembi ali
oslabitvi. Zavarovanje poslovnih terjatev se ne obravnava kot poseben finančni instrument, temveč
kot sestavni del terjatev. Zavarovalne police se sklepajo obdobno (letno) in se nanašajo na določene
terjatve in/ali poslovne partnerje. Sklenjena zavarovalna polica je fleksibilna, pri čemer se poslovni
partnerji za čas trajanja zavarovalne police lahko dodajajo ali izvzemajo iz zavarovanja. Zavarovalne
police se nanašajo izključno na zavarovanje poslovnih terjatev.
Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid
Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid vključujejo finančna sredstva, namenjena
trgovanju, finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid ali finančna sredstva, ki jih mora
podjetje izmeriti po pošteni vrednosti. Finančna sredstva so razvrščena med sredstva, namenjena
trgovanju, če so pridobljena z namenom prodaje ali ponovnega nakupa v bližnji prihodnosti. Izvedeni
finančni instrumenti, vključno z ločenimi vgrajenimi izvedenimi finančnimi instrumenti, so razvrščeni
v skupino finančnih sredstev, ki so namenjena trgovanju, razen če gre za instrumente učinkovitega
varovanja pred tveganjem. Finančna sredstva, ki ustvarjajo denarne tokove, ki niso le plačila glavnice
in obresti, se razvrstijo in izmerijo po pošteni vrednosti skozi poslovni izid, ne glede na poslovni
model. Finančna sredstva po pošteni vrednosti skozi poslovni izid so v izkazu finančnega položaja
izkazana po pošteni vrednosti z neto spremembami poštene vrednosti, ki so pripoznane v izkazu
poslovnega izida.
Denar in denarni ustrezniki
Denarna sredstva in njihovi ustrezniki zajemajo: denar v blagajni, sredstva na transakcijskih in
deviznih računih, bančne depozite z dospelostjo 3 mesecev in manj ter podobne naložbe, ki so
namenjene zagotavljanju plačilne sposobnosti. Denarna sredstva se ob začetnem pripoznanju
izkažejo v znesku, ki izhaja iz ustreznih listin, na podlagi katerih se začenja obvladovati nanj vezane
pravice.
219
Neizpeljane finančne obveznosti
Neizpeljane finančne obveznosti družbe zajemajo poslovne, finančne in druge obveznosti. Družba na
začetku te obveznosti pripozna na datum transakcije, ko postane pogodbena stranka v zvezi z
instrumentom. Družba odpravi pripoznanje obveznosti, če so obveze, določene v pogodbi, izpolnjene,
razveljavljene ali zastarane. Neizpeljane obveznosti se na začetku izkazujejo po pošteni vrednosti,
povečani za transakcijske stroške, ki se neposredno pripisujejo poslu. Po začetnem pripoznanju se
izmerijo po odplačni vrednosti. Glede na zapadlost so razvrščene med kratkoročne (zapadlost do 12
mesecev po datumu izkaza finančnega položaja) ali dolgoročne obveznosti (zapadlost nad 12
mesecev po datumu izkaza finančnega položaja).
Izpeljani finančni instrumenti
Izpeljani finančni instrumenti se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti. Stroški, povezani s
poslom, se pripoznajo v poslovnem izidu, in sicer ob njihovem nastanku. Po začetnem pripoznanju
se izpeljani finančni instrumenti merijo po pošteni vrednosti, pripadajoče spremembe pa se
pripoznajo v poslovnem izidu. Poštena vrednost je opredeljena kot cena, ki bi se prejela za prodajo
sredstva ali plačala za prenos obveznosti v redni transakciji med udeleženci na trgu na datum
merjenja. Če transakcijska cena ni enaka pošteni vrednosti na datum merjenja, se razlika pri tržnih
sredstvih pripozna v poslovnem izidu ali pa se časovno razmeji in se pozneje sprosti v poslovni izid
v skladu s politiko. Finančne naložbe ali finančne obveznosti, merjene po pošteni vrednosti skozi
izkaz poslovnega izida, se vsaj enkrat letno, pri pripravi letnih računovodskih izkazov, ponovno
izmerijo po pošteni vrednosti. Dobički ali izgube, ki izhajajo iz spremembe poštene vrednosti, se
pripoznajo v izkazu poslovnega izida.
Družba opravlja nakupe strateških surovin v ameriških dolarjih, prav tako vrši prodajo na dolarske
trge, ki je vrednostno bistveno nižja od nabav. Zaradi nakupa in prodaje v različnih valutah prihaja
do neusklajenosti med nabavnimi in prodajnimi cenami in do nenehno se spreminjajočega
menjalnega razmerja tečajev evro/dolar; družba to usklajuje s terminskimi posli, da ohrani pravilno
razmerje evro/dolar in zmanjša valutna tveganja.
F. SREDSTVA (SKUPINE ZA ODTUJITEV)
Sredstva ali skupina za odtujitev, ki obsega sredstva in obveznosti, za katere se pričakuje, da bo
njihova vrednost poravnana predvsem s prodajo in je prodaja zelo verjetna, se razvrstijo med
sredstva in obveznosti za prodajo. Izgube zaradi oslabitve ob prerazvrstitvi sredstev med sredstva,
namenjena za prodajo, in poznejše izgube ali dobički ob ponovnem merjenju se izkazujejo v
poslovnem izidu. Dobički se ne izkazujejo v višini, ki presega morebitne kumulativne izgube zaradi
oslabitve. Ko se neopredmetena sredstva in opredmetena osnovna sredstva razporedijo med
sredstva, namenjena prodaji, se prenehajo amortizirati. Družba ob prodaji odpravi pripoznanje
sredstva (skupine) za odtujitev, učinek odtujitev, zmanjšan za stroške, ki jih lahko pripišemo
neposredno prodaji, pa pripozna med drugimi poslovnimi prihodki oziroma odhodki.
G. ZALOGE
Zaloge družbe so ovrednotene po izvirni vrednosti ali čisti iztržljivi vrednosti, in sicer po manjši
izmed njiju. Izvirna vrednost zajema nabavno vrednost, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne
dajatve in neposredni stroški nabave. Nakupna cena je zmanjšana za dobljene popuste. Neposredni
stroški nabave so prevozni stroški, stroški nakladanja, prekladanja in razkladanja, stroški
spremljanja blaga in drugi stroški, ki jih je mogoče pripisati neposredno pridobljenemu trgovskemu
blagu, materialu ali storitvam. Popusti pri nakupni ceni obsegajo tako tiste, ki so navedeni na računu,
kot tudi tiste, ki so dobljeni pozneje in se nanašajo na posamezno nabavo.
Družba vodi zaloge surovin in materiala ter pomožnega materiala, embalaže in trgovskega blaga
po nabavnih cenah z vsemi odvisnimi stroški nabave. Pri izkazovanju zalog in porabe materiala
družba uporablja stalne cene z odmiki. Poraba osnovnih surovin se evidentira po metodi FIFO, poraba
ostalih zalog materiala in blaga pa po metodi tehtanih povprečnih cen. Zaloge surovin in materiala
brez gibanja se zaradi oslabitve prevrednotujejo z odpisovanjem vrednosti po naslednjih merilih:
− tretje leto: 25 %,
− četrto leto: 50 %,
− peto leto: 100 %.
220
Zaloge nedokončane proizvodnje, polizdelkov in gotovih proizvodov so vrednotene s proizvajalnimi
stroški, ki vključujejo neposredne stroške materiala, plač in proizvajalnih storitev, amortizacijo ter
del splošnih proizvajalnih stroškov proizvajalnih stroškovnih mest, ki zajemajo stroške materiala,
vzdrževanja, zavarovanja in del stroškov drugih storitev. Pri izkazovanju zalog nedokončane
proizvodnje in gotovih proizvodov družba uporablja stalne cene (PVS) z odmiki. Prenos stroškov iz
zalog se opravi po metodi tehtanih povprečnih cen.
Zaloge nedokončane proizvodnje in gotovih proizvodov brez gibanja se zaradi oslabitve
prevrednotujejo z odpisovanjem vrednosti po naslednjih merilih:
− drugo leto: 25 %,
− tretje leto: 50 %,
− četrto leto: 100 %.
H. OSLABITEV SREDSTEV
Finančna sredstva
Skladno z MSRP 9 družba uporablja model pričakovanih izgub, s katerim ne pripoznava samo nastalih
izgub, temveč tudi izgube, za katere se pričakuje, da bodo nastale v prihodnosti. Družba oceni dokaze
o oslabitvi finančnih instrumentov. Če se na datum poročanja kreditno tveganje pri finančnem
instrumentu od začetnega pripoznanja ni znatno povečalo, temelji ocena oslabitev na pričakovanih
kreditnih izgubah, povezanih z verjetnostjo neplačila finančnega instrumenta v naslednjih 12
mesecih.
Za finančna sredstva, kot so terjatve do kupcev, ki ne vsebujejo pomembne sestavine financiranja,
se uporablja poenostavljeni pristop, na podlagi katerega se popravek vrednosti izračunava kot
znesek, ki je enak pričakovanim kreditnim izgubam v celotnem obdobju trajanja finančnega sredstva.
Družba oblikuje skupine terjatev na podlagi njihovih zavarovanosti/nezavarovanosti, zapadlosti,
podobnih značilnosti tveganja in poplačljivosti v preteklih letih, ki so popravljene za oceno Uprave o
tem, ali so dejanske izgube zaradi tekočih gospodarskih pogojev lahko večje ali manjše od izgub, ki
jih predvideva pretekli razvoj.
Če se je kreditno tveganje bistveno povečalo od začetnega pripoznanja, vendar sredstva še ne kažejo
objektivnih dokazov za oslabitev, temelji ocena oslabitev na verjetnosti neplačila v obdobju celotnega
trajanja finančnega sredstva. Pričakovane kreditne izgube predstavljajo razliko med pogodbenimi
denarnimi tokovi, ki so zapadli po pogodbi, in vsemi denarnimi tokovi, za katere družba pričakuje,
da jih bo prejela. Za finančna sredstva, ki na dan poročanja kažejo objektivne znake oslabitve, se
popravek vrednosti zaradi pričakovanih kreditnih izgub na osnovi sklepa Uprave oblikuje v celoti.
Družba pripozna odpis finančnega sredstva, kadar utemeljeno pričakuje, da pogodbenih denarnih
tokov ne bo uspela izterjati. Objektivni dokazi o oslabitvi finančnih sredstev so lahko naslednji:
neizpolnitev ali kršitev s strani dolžnika; znaki, da bo dolžnik šel v stečaj ali je v postopku po Zakonu
o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP).
Terjatve, za katere se domneva, da ne bodo poravnane oziroma ne bodo poravnane v celotnem
znesku, je treba šteti kot dvomljive, če se zaradi njih začne sodni postopek, pa kot sporne. Družba
obračuna popravek njihove vrednosti v breme poslovnih odhodkov v zvezi s terjatvami. Oblikovanje
popravka vrednosti terjatev do kupcev in drugih poslovnih terjatev temelji na individualni presoji
njihove tveganosti glede na dinamiko plačil iz izkušenj v preteklosti, zamude pri preteklih plačilih,
bonitetno oceno poslovnega partnerja in status poslovnega partnerja v primerih insolventnih
postopkov.
Kot finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa, se
vodijo naložbe v lastniške vrednostne papirje oziroma deleže drugih družb, za katere je bila ob
začetnem pripoznanju sprejeta nepreklicna odločitev, da niso v posesti za trgovanje. Poštena
vrednost vrednostnih papirjev, ki kotirajo na borzi, se izmeri po borznem tečaju na dan poročanja.
Dobički ali izgube iz spremembe poštene vrednosti se pripoznajo v drugem vseobsegajočem donosu
in so prikazani neposredno v kapitalu kot rezerva za poštene vrednosti finančnih instrumentov v neto
znesku. Zneski, predstavljeni v drugem vseobsegajočem donosu, se ne smejo naknadno prenesti v
poslovni izid. Nabrani dobiček ali izguba se prenaša znotraj lastniškega kapitala.
221
Nefinančna sredstva
Družba ob vsakem datumu poročanja preveri knjigovodsko vrednost pomembnih nefinančnih
sredstev z namenom, da ugotovi, ali so prisotni znaki oslabitve. Če takšni znaki obstajajo, se oceni
nadomestljiva vrednost sredstva. Nadomestljiva vrednost sredstva ali denar ustvarjajoče enote
(DUE) je vrednost pri uporabi ali poštena vrednost, zmanjšana za stroške prodaje, in sicer tista, ki
je višja. Pri določanju vrednosti sredstva pri uporabi se pričakovani prihodnji denarni tokovi
diskontirajo na njihovo sedanjo vrednost z uporabo diskontne mere pred obdavčitvijo, ki odraža
sprotne tržne ocene časovne vrednosti denarja in tveganja, ki so značilna za sredstvo. Pri razporeditvi
oslabitve na posamezno sredstvo DUE se knjigovodska vrednost posameznega sredstva ne zmanjša
pod vrednost, ki je višja od poštene vrednosti, zmanjšane za stroške odtujitve (če je izmerljiva), pod
vrednost pri uporabi (če jo je mogoče določiti) ali pod vrednost, ki je enaka nič evrov. Oslabitev
sredstva ali denar ustvarjajoče enote se pripozna v primeru, ko njegova (njena) knjigovodska
vrednost presega njegovo (njeno) nadomestljivo vrednost. Oslabitev se pripozna v poslovnem izidu.
Družba izgube zaradi oslabitve v preteklih obdobjih ob koncu poročevalskega obdobja ovrednoti in
tako ugotovi, ali je prišlo do zmanjšanja izgube ali ta celo več ne obstaja. Izguba zaradi oslabitve se
odpravi, če je prišlo do spremembe ocen, na podlagi katerih družba določi nadomestljivo vrednost
sredstva. Izguba zaradi oslabitve sredstva se odpravi do višine, do katere povečana knjigovodska
vrednost sredstva ne preseže knjigovodske vrednosti, ki bi bila ugotovljena po odštetju
amortizacijskega odpisa, če pri sredstvu v prejšnjih letih ne bi bila pripoznana izguba zaradi oslabitve.
I. DOLOČANJE POŠTENE VREDNOSTI
Ob upoštevanju računovodske usmeritve družbe je potrebna določitev poštene vrednosti tako
nefinančnih kot tudi finančnih sredstev in obveznosti, bodisi zaradi merjenja posameznih sredstev
bodisi zaradi dodatnih razkritij poštenih vrednosti. Poštena vrednost je znesek, za katerega je
mogoče prodati sredstvo ali zamenjati obveznost med dobro obveščenima in voljnima strankama v
premišljenem poslu.
Metode določanja poštene vrednosti posameznih skupin sredstev za potrebe merjenja ali poročanja
so opisane v nadaljevanju.
Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek poslovnega izida in finančna sredstva po
pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa
Poštena vrednost finančnih sredstev po pošteni vrednosti prek poslovnega izida in finančnih sredstev
po pošteni vrednosti prek drugega vseobsegajočega donosa se določa na podlagi primerljivih tržnih
podatkov podjetij elektro panoge.
Terjatve in posojila
Poštena vrednost terjatev in posojil se izračuna kot sedanja vrednost prihodnjih denarnih tokov,
razobrestenih po tržni obrestni meri ob koncu poročevalskega obdobja. Ocena upošteva kreditno
tveganje teh finančnih sredstev.
Neizpeljane finančne obveznosti
Poštena vrednost se za potrebe poročanja izračuna na podlagi sedanje vrednosti prihodnjih izplačil
glavnice in obresti, diskontiranih po tržni obrestni meri ob koncu poročevalskega obdobja.
J. KAPITAL
Celotni kapital družbe sestavljajo: vpoklicani kapital, kapitalske rezerve, rezerve od dobička, rezerve,
nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, zadržani dobiček iz prejšnjih let ali nepokrita izguba
iz prejšnjih let in prehodno še nerazdeljeni čisti dobiček ali še nepokrita izguba poslovnega leta.
Vpoklicani kapital predstavlja osnovni delniški kapital, ki je nominalno opredeljen v statutu družbe
in ga sestavljajo navadne delnice.
Lastne delnice: ob odkupu lastnih delnic, ki se izkazujejo kot del osnovnega kapitala, se znesek
plačanega nadomestila vključno s stroški, ki se neposredno nanašajo na odkup, brez morebitnih
davčnih učinkov pripozna kot sprememba v kapitalu. Odkupljene delnice se izkazujejo kot lastne
delnice in se odštejejo od kapitala. Ob prodaji lastnih delnic ali njihovi naknadni ponovni izdaji se
222
prejeti znesek izkaže kot povečanje kapitala in tako dobljeni presežek ali manko pri transakciji se
prenese na kapitalske rezerve oziroma na zadržani dobiček.
Kapitalske rezerve predstavljajo kapitalske rezerve, oblikovane v postopku lastninjenja, in splošni
prevrednotovalni popravki kapitala, ki so v skladu s takrat veljavnimi SRS vključevali revalorizacijo
osnovnega kapitala pred letom 2002. Splošni prevrednotovalni popravek kapitala družbe je bil zaradi
prehoda na spremenjene SRS (2006) 1. 1. 2006 prenesen v kapitalske rezerve.
Rezerve od dobička so namensko zadržan del čistega dobička iz prejšnjih let, predvsem za
poravnavanje možnih izgub v prihodnosti. Sestavljajo jih: zakonske rezerve, rezerve za lastne delnice
oziroma lastne poslovne deleže, lastne delnice oziroma lastni poslovni deleži (kot odbitna postavka),
statutarne rezerve in druge rezerve od dobička.
Zadržani čisti dobiček iz prejšnjih let je ostanek tedanjega čistega dobička, ki ni v obliki dividend
ali drugih deležev razdeljen lastnikom kapitala pa tudi ne namensko opredeljen kot rezerva.
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, se nanašajo na spremembo poštene
vrednosti finančnih naložb v kapital drugih družb, ki se merijo po pošteni vrednosti prek kapitala.
V rezervah, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, so zajeti tudi stroški ponovne meritve
pozaposlitvenih zaslužkov (aktuarski dobički/izgube), nastali zaradi spremembe sedanje vrednosti
obveze za odpravnine ob upokojitvi.
Dividende: dokler dividend ne odobri skupščina delničarjev, so predvidene dividende obravnavane
kot zadržani dobički, torej se dividende v računovodskih izkazih priznajo v obdobju, v katerem je bil
sprejet sklep skupščine delničarjev o izplačilu dividend.
K. KRATKOROČNI ZASLUŽKI ZAPOSLENIH
Obveze za kratkoročne zaslužke zaposlenih se merijo brez diskontiranja in se izkažejo med odhodki,
ko je delo zaposlenega v zvezi z določenim kratkoročnim zaslužkom opravljeno.
L. NEKRATKOROČNI ZASLUŽKI ZAPOSLENIH
Rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke zaposlenih
Družba je v skladu z zakonskimi predpisi, kolektivno pogodbo in internim pravilnikom zavezana k
plačilu jubilejnih nagrad zaposlencem ter odpravnin ob njihovi upokojitvi, za kar so oblikovane
rezervacije. Druge pokojninske obveznosti ne obstajajo. Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih
prihodnjih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontirane na dan poročanja. V izračunu so
upoštevani stroški odpravnin ob upokojitvi in strošek vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do
upokojitve. V izkazu poslovnega izida se pripoznajo stroški dela in stroški obresti, preračun
pozaposlitvenih zaslužkov oziroma nerealiziranih aktuarskih dobičkov ali izgub pa v drugem
vseobsegajočem donosu.
M. DRUGE REZERVACIJE
Rezervacije se pripoznajo, če ima družba zaradi preteklega dogodka pravne ali posredne obveze, ki
jih je mogoče zanesljivo oceniti in je verjetno, da bo pri poravnavi obveze potreben odtok dejavnikov,
ki omogočajo gospodarske koristi. Znesek, pripoznan kot rezervacija, je najboljša ocena izdatkov,
potrebnih za poravnavo obveze na dan poročanja. Družba pripoznava rezervacije, ko so zanje
izpolnjeni pogoji, in sicer v breme ustreznih stroškov oziroma odhodkov.
Rezervacija za ekologijo se oblikuje kot najboljša ocenjena višina stroškov in tudi drugih potrebnih
aktivnosti na osnovi ocen zunanjih neodvisnih okoljskih strokovnjakov, povezanih z delovanjem
odlagališč in naprav v lasti družbe za pokrivanje dolgoročnih obvez. Uprava družbe presoja, ali
obstaja zakonska, pogodbena ali konstruktivna obveznost za oblivanje/sprostitev rezervacije.
Rezervacije se diskontirajo z risk free rate, glede na ocenjeno časovnico izvedbe del, ki je predvidena
s pomočjo ocen zunanjih strokovnjakov glede na strukturo zemljišč, potrebne aktivnosti in zakonska
določila. V letu 2023 se je opravila ponovna preverba rezervacij, kjer se je ponovno ocenila izvedba
potrebnih del, opredelila časovnica izvedbe del ter vrednost izvedbe del, kjer je bila upoštevana
inflacija in na osnovi časovnice ustrezno opravljeno diskontiranje rezervacij z diskontom faktorjem
donosa državnih obveznic. Opravljena je bila na osnovi ocene s pomočjo zunanjih strokovnjakov in
letnega pregleda poslovodstva. Usklajevanje stroškov je bilo izvedeno glede na rast cen materialov
223
in storitev za izvedbo potrebnih sanacij. V letu 2025, podobno kot v letu 2024, se je ponovno izvedla
preverba vseh rezervacij s pomočjo zunanjih strokovnjakov, ki so ocenili nova potrebna dela
(sanacija plazu, tesnilna zavesa). Pri vrednosti izvedbe del je bila upoštevana rast stroškov izvedbe
planiranih aktivnosti (inflacija) in na osnovi časovnice planiranih izvedb sanacije ustrezno opravljeno
diskontiranje rezervacij z diskontom faktorjem donosa državnih obveznic.
N. DRŽAVNE PODPORE
Prihodki iz naslova državnih podpor se pripoznajo v računovodskih izkazih družbe, ko so prejeti in ko
obstaja sprejemljivo zagotovilo, da bo družba izpolnila pogoje v zvezi z njimi. Državne pomoči iz
naslova epidemije v Sloveniji družba izkazuje med tekočimi poslovnimi prihodki. Preostale državne
in druge subvencije, prejete za kritje stroškov, so pripoznane dosledno kot prihodki v obdobjih, v
katerih nastajajo zadevni odhodki, ki naj bi jih subvencije nadomestile. S sredstvi povezane državne
podpore se v izkazu poslovnega izida pripoznajo strogo dosledno med drugimi prihodki iz poslovanja
v dobi koristnosti posameznega sredstva.
Prihodki iz naslova državnih subvencij (blaženje energetske krize) se v začetku pripoznajo, če obstaja
sprejemljivo zagotovilo, da bo družba prihodke prejela in da bo izpolnila pogoje v zvezi z njimi za
njihov prejem in obdržanje. Prihodki iz naslova državnih subvencij se v izkazu poslovnega izida
dosledno pripoznavajo med drugimi prihodki iz poslovanja.
Državne podpore, prejete za pridobitev osnovnih sredstev oziroma pokrivanje določenih stroškov,
ostajajo začasno med odloženimi prihodki in se prenašajo med poslovne prihodke skladno
z amortiziranjem pridobljenih osnovnih sredstev oziroma nastajanjem stroškov, za katerih
pokrivanje so namenjene.
O. DRUGA KRATKOROČNA SREDSTVA IN DRUGE OBVEZNOSTI
V okviru drugih kratkoročnih sredstev družba izkazuje kratkoročno odložene stroške, oziroma
odhodke. Skladno s postavljeno metodologijo razmejevanja stroškov letnih obveznosti se med letom
izkazujejo razmejeni stroški regresa za letni dopust, plačane zavarovalne premije in drugi kratkoročni
stroški. Na dan poročanja družba izkazuje vnaprej plačane nabavne stroške surovin in stroške, ki se
nanašajo na prihodnje bilančno obdobje. Družba med drugimi kratkoročnimi sredstvi izkazuje tudi
DDV od prejetih predujmov.
V okviru drugih kratkoročnih obveznosti družba izkazuje kratkoročno vnaprej vračunane stroške
oziroma odhodke in kratkoročno odložene prihodke. Skladno s postavljeno metodologijo
razmejevanja stroškov letnih obveznosti se med letom razmejujejo načrtovane poslovne obveznosti.
Med kratkoročno odloženimi prihodki so evidentirani obračunani prihodki med letom od prodaje
proizvodov in storitev. Prav tako med drugimi kratkoročnimi obveznostmi družba izkazuje
obračunano neizkoriščeno pravico do letnega dopusta in tudi DDV od danih predujmov.
P. PRIHODKI
Prihodki iz pogodb s kupci
Prihodki v skladu z MRSP 15 se pripoznajo, če je povečanje gospodarskih koristi v obračunskem
obdobju povezano s povečanjem vrednosti sredstva ali z zmanjšanjem dolga in je povečanje mogoče
zanesljivo izmeriti. Prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bodo vodili do prejemkov,
če ti niso uresničeni že ob nastanku.
Prihodki iz pogodb s kupci so rezultat prodaje izdelkov kemične, metalurške in druge proizvodnje
izdelkov in materiala, kjer izpolnitev izvršitvene obveze nastane v trenutku, ko je blago odpremljeno
oziroma ko ga prevzame kupec. Pri prihodkih iz pogodb s kupci, pri katerih so rezultat prodaje
storitve, pa izpolnitev izvršitvene obveze nastane v trenutku, ko je storitev opravljena. Prihodki od
prodaje so tisti, ki izhajajo iz pogodb s kupci o prodaji blaga ali storitev. Prihodki od prodaje odražajo
prenose (dobave) pogodbeno dogovorjenega blaga ali storitev kupcem, in sicer v višini pričakovanih
nadomestil, do katerih bo družba upravičena v zameno za to blago ali storitve. Zneski, zbrani v korist
tretjih oseb, kot so obračunani davek na dodano vrednost in druge dajatve, ki se obračunajo ob
prodaji, niso sestavina prihodkov od prodaje. Podobno tudi zneski, zbrani v korist zastopanega, niso
sestavina prihodkov od prodaje (prihodek od prodaje je samo tisti del nadomestila, ki pripada
zastopniku za opravljeno storitev zastopanja). Blago oziroma storitev je prenesena, ko ga/jo kupec
pridobi (ali pridobiva) v obvladovanje. Kupec pridobi v obvladovanje blago ali storitev, ko pridobi
224
pravico do odločanja o njegovi/njeni uporabi in pravico do praktično vseh njegovih/njenih preostalih
koristi. Takšno obvladovanje vključuje tudi sposobnost preprečevanja drugim, da usmerjajo uporabo
blaga ali storitve in pridobijo koristi iz njegovega/njenega naslova. Koristi iz naslova blaga oziroma
storitev so morebitni denarni tokovi (prejemki ali prihranki pri izdatkih), ki se lahko pridobijo
neposredno ali posredno na različne načine. Družba prenese obvladovanje blaga ali storitve in s tem
izpolni oziroma izpolnjuje izvršitveno obvezo, in sicer v določenem trenutku ali postopoma. Ob
sklenitvi pogodbe s kupcem mora družba opredeliti vse v pogodbi vsebovane izvršitvene obveze. Kot
samostojna (ločena) izvršitvena obveza se opredeli vsaka obveza za prenos blaga ali storitve kupcu:
− ki jo je po sodilih MRSP v kontekstu pogodbe mogoče opredeliti ločeno od drugih pogodbenih
obvez za prenos blaga ali storitev;
− kupec lahko pogodbeno dogovorjeno blago ali storitev uporablja samostojno ali skupaj z
drugimi razpoložljivimi oziroma enostavno dostopnimi viri (sredstvi). Dejstvo, da družba
redno prodaja blago ali storitev ločeno, bi na primer kazalo, da lahko kupec uporablja blago
ali storitev samostojno ali v povezavi z drugimi enostavno dostopnimi viri.
Prihodki od prodaje se pripoznajo v znesku, ki odraža transakcijsko ceno, ki se razporedi na
samostojno izvršitveno obvezo. Transakcijska cena je znesek nadomestila, do katerega družba
pričakuje, da bo upravičena v zameno za prenos blaga ali storitev na kupca, razen zneskov, ki se
zbirajo v imenu tretjih oseb.
Obvladovanje blaga in storitev je odvisno od določil kupoprodajne pogodbe, do prenosa pa pride
v trenutku, ko kupec blago prevzame ali je storitev opravljena. Običajni rok plačila je od 30 do 90
dni.
Sredstva iz pogodb s kupci
Sredstvo iz pogodbe je pravica do nadomestila v zameno za blago ali storitve, ki so prenesene na
kupca, vendar kupcu še niso bile zaračunane. Med sredstvi iz pogodb družba izkazuje nezaračunane
prihodke za dobavljeno blago in storitve kupcem.
Obveznosti iz pogodb s kupci
Obveznost iz pogodbe je obveznost prenosa blaga ali storitev na kupca v zameno za nadomestilo, ki
ga je družba prejela od kupca. Obveznosti iz pogodb s kupci družba izkazuje iz naslova odobrenih
količinskih popustov. Obveznosti iz pogodbe se pripoznajo kot prihodki, ko družba izpolni svojo
izvršitveno obvezo po pogodbi.
Ostali prihodki od prodaje
Prihodki in drugi poslovni prihodki se pripoznajo, ko je storitev opravljena in je kupec pridobil
obvladovanje nad blagom ali storitvijo skladno z MSRP 15.
Drugi poslovni prihodki nastanejo ob odtujitvi neopredmetenih sredstev in opredmetenih osnovnih
sredstev kot presežki njihove prodajne vrednosti nad njihovo knjigovodsko vrednostjo ter ob
nastanku drugih neobičajnih postavk. Pojavljajo se v dejansko nastalih zneskih.
Finančni prihodki
Obsegajo prihodke od obresti od naložb, prihodke od dividend, prihodke od odsvojitve za prodajo
razpoložljivih finančnih sredstev, pozitivne tečajne razlike in dobičke od instrumentov za varovanje
pred tveganjem, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Prihodki iz obresti se pripoznajo ob
njihovem nastanku z uporabo metode efektivne obrestne mere. Prihodki od dividend se v izkazu
poslovnega izida pripoznajo, ko družba pridobi pravico do plačila.
Q. ODHODKI
Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z
zmanjšanjem sredstva ali s povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti.
Poslovni odhodki se pripoznajo, ko je porabljen material oziroma opravljena storitev, in sicer
v obdobju, na katero se nanašajo. Pri običajnem vrednotenju zalog proizvodov in nedokončane
225
proizvodnje po proizvajalnih stroških se upoštevajo poslovni odhodki, sestavljeni iz proizvajalnih
stroškov, ki se ne zadržujejo več v teh zalogah, pa tudi v obračunskem obdobju obračunani stroški
nakupovanja in stroški prodajanja ter stroški splošnih dejavnosti. Prenos stroškov iz zalog proizvodov
in nedokončane proizvodnje med prodane količine ter prenos nabavne vrednosti trgovskega blaga in
materiala med prodane količine se opravita po metodi stalnih (ocenjene, standardne) cen, pri čemer
se upošteva tudi sorazmerni del odmikov.
Poslovni odhodki so enaki vračunanim stroškom v obračunskem obdobju, povečani za stroške, ki se
zadržujejo v začetnih zalogah proizvodov in nedokončane proizvodnje, ter zmanjšani za stroške, ki
se zadržujejo v končnih zalogah proizvodov in nedokončane proizvodnje, vrednoteni po proizvajalnih
stroških.
Poslovne odhodke povečuje nabavna vrednost prodanega trgovskega blaga in materiala. Stroški
storitev se v večji meri nanašajo na stroške, nastale v zvezi z vzdrževanjem sredstev, transportnimi
storitvami, storitvami posrednikov pri prodaji proizvodov, stroške reklame (sponzorstva), stroške
raziskovalnega dela in stroške intelektualnih storitev.
Poslovni odhodki – oslabitve se pojavljajo v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi,
neopredmetenimi sredstvi in obratnimi sredstvi zaradi njihove oslabitve. Druge odhodke sestavljajo
neobičajne postavke, ki se izkazujejo v dejansko nastalih zneskih.
Finančni odhodki obsegajo stroške obresti za posojila, negativne tečajne razlike in izgube zaradi
oslabitve vrednosti finančnih sredstev, ki se pripoznajo v izkazu poslovnega izida. Stroški izposojanja
se v izkazu poslovnega izida pripoznajo po metodi efektivnih obresti.
R. OBDAVČITEV (davek od dobička)
Davek od dobička pravnih oseb poslovnega leta obsega odmerjeni in odloženi davek. Davek od
dobička se izkaže v izkazu poslovnega izida, razen v tistem delu, v katerem se nanaša na postavke,
ki se izkazujejo neposredno v kapitalu. Obdavčljivi dobiček se razlikuje od čistega dobička,
poročanega v izkazu poslovnega izida, ker izključuje postavke prihodkov ali odhodkov, ki so
obdavčljive ali odbitne v drugih letih, in postavke, ki niso nikoli obdavčljive ali odbitne.
Odmerjeni davek je davek, za katerega se pričakuje, da bo plačan od obdavčljivega dobička za
poslovno leto z uporabo davčnih stopenj, veljavnih na datum poročanja.
Odloženi davek se izkazuje po metodi obveznosti v izkazu finančnega položaja, pri čemer se
upoštevajo začasne razlike med knjigovodsko vrednostjo sredstev in obveznostmi za potrebe
finančnega poročanja in zneskov za potrebe davčnega poročanja. Odloženi davek se izkaže v višini,
ki jo bo po pričakovanjih treba plačati ob odpravi začasnih razlik na podlagi zakonov, uveljavljenih
ali v bistvu uveljavljenih na datum poročanja.
Odložena obveznost za davek je v celoti izkazana z uporabo metode obveznosti po izkazu finančnega
položaja za začasne razlike, ki nastanejo med davčnimi vrednostmi sredstev in obveznostmi ter
njihovimi knjigovodskimi vrednostmi v posamičnem računovodskem izkazu družbe. Odloženi davek
se določi z uporabo davčnih stopenj (in zakonov), za katere se pričakuje, da bodo uporabljene, ko
bo odložena obveznost za davek poravnana. Odloženi davek se prav tako ne izkaže, ko gre za
obdavčljive začasne razlike ob začetnem pripoznanju finančnih naložb. Znesek odloženega davka
temelji na pričakovanem načinu povračila oziroma poravnave knjigovodske vrednosti sredstev in
obveznosti ob uporabi davčnih stopenj, veljavnih na datum poročanja. Odložene terjatve za davek
in odložene obveznosti za davek se pobotajo, če obstaja zakonska pravica pobotati odmerjene
terjatve za davek in odmerjene obveznosti za davek od dohodka.
Odložena terjatev za davek se pripozna v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na razpolago
prihodnji obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev.
Odložene terjatve za davek se zmanjšajo za znesek, za katerega ni več verjetno, da bo mogoče
uveljaviti davčno olajšavo, povezano s sredstvom.
S. POROČANJE PO ODSEKIH
Družba razkriva informacije po odsekih. Poslovni odsek je prepoznavni sestavni del družbe, ki se
ukvarja z določenimi izdelki ali storitvami (področni odsek) ali z izdelki in storitvami v posebnem,
geografsko definiranem gospodarskem okolju (območni odsek); ti se med seboj razlikujejo po
226
tveganjih in donosih. Informacije po odsekih so izkazane po območnih in področnih odsekih družbe.
Poročanje družbe po odsekih temelji na območnih odsekih, ki jih podpirata tudi način vodenja v
okviru družbe in sistem notranjega poročanja.
Območni odseki družbe so: Slovenija, Evropska unija in tretje države, ki vsebujejo še trge nekdanje
Jugoslavije.
Področni odseki družbe so poslovne enote, ki proizvajajo ključne proizvode: Titanov dioksid,
Predelava cinka, Laki, mastri in tiskarske barve, Agro program, Polimeri in ostalo.
Poslovni izid po področnih odsekih je izkazan kot razlika med poslovnimi prihodki in odhodki, z
upoštevanjem tistih prihodkov in stroškov, ki jih je moč posameznemu odseku neposredno pripisati,
pri čemer so izvzeti tisti prihodki in odhodki, ki jih ni mogoče smiselno razporediti po področnih
odsekih. Manjši področni odseki so združeni v eno kategorijo – poslovno enoto, ker so nepomembni,
hkrati pa bi lahko podrobna razkritja podjetju povzročila pomembnejšo škodo.
T. DOBIČEK NA DELNICO
Družba izkazuje osnovno dobičkonosnost delnice, ki jo izračuna tako, da dobiček/izgubo, ki pripada
navadnim delničarjem, deli s številom navadnih delnic v poslovnem letu. Popravljeni dobiček na
delnico je enak osnovnemu dobičku, ker vse delnice družbe pripadajo istemu razredu navadnih
imenskih kosovnih delnic.
U. OBVLADOVANJE FINANČNIH TVEGANJ PRI UPORABI FINANČNIH INSTRUMENTOV
Družba za obvladovanje finančnih tveganj pri uporabi finančnih instrumentov za obvladovanje
kreditnega, likvidnostnega, tržnega, valutnega in poslovnega tveganja uporablja različne
instrumente, ki so podrobneje predstavljeni v pojasnilu VI. Finančni instrumenti in finančna tveganja.
IV. POROČANJE PO ODSEKIH
Družba poroča po geografsko določenih odsekih in prodajnih programih prihodke iz pogodb s kupci.
Prihodki iz pogodb s kupci so prikazani glede na geografsko lokacijo kupcev in prodajne programe.
Pri pripravi in predstavitvi izkaza poslovnega izida ter prihodkov iz pogodb s kupci družba spremlja
naslednje odseke:
− Titanov dioksid, ki zajema prodajo pigmenta titanovega dioksida skupaj z ostalo
• prodajo poslovne enote TiO
2
vključno s prodajo CEGIPS-a in žveplene kisline.
− Predelava cinka, ki zajema vso prodajo metalurških proizvodov.
− Barve, laki, mastri in tiskarske barve.
− Agro program, ki zajema vso prodajo bakrovih fungicidov in Humovitov.
− Polimeri, ki zajemajo vso prodajo polimerov poslovne enote.
− Ostalo, ki zajema prodajo storitvene dejavnosti in drugih nerazporejenih postavk.
Prodaja po področnih odsekih
v EUR
LETO 2025
LETO 2024
Titanov dioksid
168.872.162
168.728.022
- od tega pigment TiO2
165.284.697
165.044.453
Laki, mastri
14.663.429
16.140.315
Agro program
10.117.320
11.150.638
Polimeri
4.590.585
3.379.268
Ostalo
557.786
887.171
SKUPAJ
198.801.281
200.285.413
227
Prodaja po območnih odsekih
v EUR
LETO 2025
LETO 2024
Slovenija
13.822.459
13.684.845
Evropska unija
163.927.291
162.234.825
Tretje države
16.427.125
19.080.092
Tretje države – dolarski trg
4.624.406
5.285.650
SKUPAJ
198.801.281
200.285.413
Poslovni izid po področnih odsekih
Družba prav tako spremlja rezultate odsekov po prodajnih programih, ki se redno pregledujejo in na
osnovi katerih se spremljajo odločitve o bodočem poslovanju posamičnega programa. Po odsekih
družba spremlja poslovni izid iz poslovanja. Finančni izid, davek od dobička, odložene terjatve za
davek in čisti poslovni izid pa družba spremlja na ravni družbe kot celote, prav tako se izkaz
finančnega položaja družbe spremlja samo na ravni družbe.
v EUR
Titanov dioksid
Laki in mastri
Agro program
Polimeri
Ostalo
Skupaj
31.12.2024
31.12.2025
31.12.2024
31.12.2025
31.12.2024
31.12.2025
31.12.2024
31.12.2025
31.12.2024
31.12.2025
31.12.2024
31.12.2025
- prihodki iz
pogodb s kupci
168.728.022
168.872.161
16.140.315
14.663.429
11.150.638
10.117.320
3.379.268
4.590.585
887.170
557.786
200.285.413
198.801.281
Drugi poslovni
prihodki
1.100.495
1.108.053
794.331
86.102
55.775
40.450
325.978
423.983
3.716.539
4.548.508
5.993.118
6.207.096
Sprememba
vrednosti zalog
-1.800.756
4.360.961
-482.832
330.516
522.144
321.338
0
0
-381.350
0
-2.142.794
5.012.815
Stroški
poslovanja
-143.635.715
-154.273.458
-15.050.725
-14.312.196
-11.525.534
-10.105.349
-2.768.843
-3.766.137
-4.490.676
-5.337.348
-177.471.493
-187.794.487
-od tega
amortizacija
-9.243.069
-10.004.289
-416.190
-376.900
-266.481
-283.711
-192.803
-223.856
-2.782.266
-2.982.469
-12.900.809
-13.871.225
Poslovni izid iz
poslovanja
24.392.046
20.067.717
1.401.089
767.851
203.023
373.759
936.403
1.248.431
-268.317
-231.054
26.664.244
22.226.705
Prihodki od
obresti
1.726.438
1.311.450
Drugi finančni
prihodki
140.564
44.466
Odhodki od
obresti
4.114
4.653
Drugi finančni
odhodki
0
261.486
Finančni izid
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
1.862.888
1.089.776
Odloženi davki
-36.221
-176.720
Davek od
dobička
-5.403.661
-3.670.216
Čisti dobiček
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
23.087.250
19.469.546
228
V. POJASNILA
1 Neopredmetena sredstva
v EUR
Skupina neopredmetenih
sredstev za leto 2025
Nabavna vrednost
Popravek vrednosti
Neodpisana vrednost
31.12.2025
31.12.2024
31.12.2025
31.12.2024
31.12.2025
31.12.2024
Premoženjske pravice
6.385.442
5.690.758
5.096.410
4.630.391
1.289.032
1.060.367
Sredstva v pridobivanju
853.607
1.348.412
0
0
853.607
1.348.412
SKUPAJ
7.239.049
7.039.170
5.096.410
4.630.391
2.142.639
2.408.779
v EUR
Skupina neopredmetenih
sredstev za leto 2024
Nabavna vrednost
Popravek vrednosti
Neodpisana vrednost
31.12.2024
31.12.2023
31.12.2024
31.12.2023
31.12.2024
31.12.2023
Premoženjske pravice
5.690.758
6.161.514
4.630.391
5.093.263
1.060.367
1.068.251
Sredstva v pridobivanju
1.348.412
516.856
0
0
1.348.412
516.856
SKUPAJ
7.039.170
6.678.369
4.630.391
5.093.263
2.408.779
1.585.108
Dobe koristnosti neopredmetenih sredstev so končne. Družba je preverila njihove vrednosti in
ugotovila, da njihova sedanja vrednost ne presega njihove nadomestljive vrednosti. V letu 2025 je
družba investirala v dolgoročne premoženjske pravice iz naslova vlaganj v programsko opremo in
projektno dokumentacijo. Zmanjšanja neopredmetenih sredstev se nanašajo na obračunano
amortizacijo in odpis drugih neopredmetenih sredstev.
38,7 % vseh neopredmetenih sredstev, ki so bila v uporabi 31. 12. 2025, je bilo v celoti amortiziranih
(31. 12. 2024 jih je bilo 41,7 %). Delež je izračunan glede na nabavno vrednost neopredmetenih
sredstev.
Neopredmetena sredstva na dan 31. 12. 2025 in 31. 12. 2024 niso dana kot poroštva za obveznosti.
Prav tako družba nima obvez iz sklenjenih pogodb na nakup neopredmetenih dolgoročnih sredstev.
Gibanja neopredmetenih sredstev
v EUR
Leto 2025
Premoženjske
pravice
Sredstva v
pridobivanju
SKUPAJ
NABAVNA VREDNOST
Stanje na dan 31.12.2024
5.690.758
1.348.412
7.039.170
Povečanja
251.914
251.914
Prenos iz sred. v pridobivanju
746.719
-746.719
0
Zmanjšanja
52.035
0
52.035
Stanje na dan 31.12.2025
6.385.442
853.607
7.239.049
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje na dan 31.12.2024
4.630.391
0
4.630.391
Amortizacija tekočega leta
518.054
0
518.054
Zmanjšanja
52.035
0
52.035
Stanje na dan 31.12.2025
5.096.410
0
5.096.410
NEODPISANA VREDNOST
Stanje 31.12.2024
1.060.367
1.348.412
2.408.779
Stanje 31.12.2025
1.289.032
853.607
2.142.639
229
v EUR
Leto 2024
Premoženjske
pravice
Sredstva v
pridobivanju
SKUPAJ
NABAVNA VREDNOST
Stanje na dan 31.12.2023
6.161.514
516.856
6.678.370
Povečanja
0
1.172.185
1.172.185
Prenos iz sred. v pridobivanju
340.629
-340.629
0
Zmanjšanja
811.385
0
811.385
Stanje na dan 31.12.2024
5.690.758
1.348.412
7.039.170
POPRAVEK VREDNOSTI
Stanje na dan 31.12.2023
5.093.263
0
5.093.263
Amortizacija tekočega leta
348.512
0
348.512
Zmanjšanja
811.385
0
811.385
Stanje na dan 31.12.2024
4.630.391
0
4.630.391
NEODPISANA VREDNOST
Stanje 31.12.2023
1.068.251
516.856
1.585.106
Stanje 31.12.2024
1.060.367
1.348.412
2.408.779
Del dolgoročnih premoženjskih pravic se nanaša na služnostne pravice z dokončno dobo koristnosti,
ki so izkazane med zemljišči.
2 Opredmetena osnovna sredstva
v EUR
Skupina opredmetenih OS za leto
2025
Nabavna vrednost
Popravek vrednosti
Neodpisana vrednost
31.12.2025
31.12.2024
31.12.2025
31.12.2024
31.12.2025
31.12.2024
Zemljišča
10.895.071
10.895.071
1.415.779
1.343.438
9.479.292
9.551.633
Zgradbe
134.404.145
131.641.160
95.934.717
92.794.543
38.469.429
38.846.617
Oprema
257.738.049
245.772.392
201.118.775
192.899.722
56.619.274
52.872.669
Sred. v pridobivanju
10.378.714
8.731.586
0
0
10.378.714
8.731.586
Predujmi
1.285.300
1.697.110
0
0
1.285.300
1.697.110
SKUPAJ
414.701.280
398.737.319
298.469.271
287.037.703
116.232.009
111.699.615
v EUR
Skupina opredmetenih OS za leto
2024
Nabavna vrednost
Popravek vrednosti
Neodpisana vrednost
31.12.2024
31.12.2023
31.12.2024
31.12.2023
31.12.2024
31.12.2023
Zemljišča
10.895.071
10.803.263
1.343.438
1.271.096
9.551.633
9.532.167
Zgradbe
131.641.160
130.042.752
92.794.543
90.433.245
38.846.617
39.609.507
Oprema
245.772.392
239.932.766
192.899.722
188.822.401
52.872.669
51.110.365
Sred. v pridobivanju
8.731.586
9.603.529
0
0
8.731.586
9.603.529
Predujmi
1.697.110
0
0
0
1.697.110
0
SKUPAJ
398.737.319
390.382.311
287.037.703
280.526.742
111.699.615
109.855.569
Družba nima sredstev v finančnem najemu, prav tako po stanju na dan 31. 12. 2025 in 31. 12. 2024
družba nima sredstev, zastavljenih za kakršna koli jamstva.
230
Gibanja nepremičnin, naprav in opreme
v EUR
Leto 2025
Zemljišča
Zgradbe
Proizvajalna in
druga oprema
Skupaj
Sredstva v
pridobivanju
Predujmi
SKUPAJ
NABAVNA VREDNOST
Stanje na dan 31.12.2024
10.895.072
131.641.160
245.772.392
388.308.623
8.731.586
1.697.110
398.737.319
Povečanja
0
0
0
0
19.273.483
1.583.102
20.856.585
Prenos iz sred. v pridob.
0
2.762.986
14.089.152
16.852.138
-17.626.355
-1.994.912
-2.769.129
Zmanjšanja
0
0
2.123.495
2.123.495
0
0
2.123.495
Stanje na dan 31.12.2025
10.895.072
134.404.145
257.738.049
403.037.266
10.378.714
1.285.300
414.701.280
POPRAVEK VRED.
Stanje/dan 31.12.2024
1.343.439
92.794.543
192.899.722
287.037.704
0
0
287.037.704
Amortizacija
72.342
3.140.174
9.793.487
13.006.003
0
0
13.006.003
Zmanjšanja
0
0
1.573.676
1.573.676
0
0
1.573.676
Slabitve+/-
0
0
759
759
0
0
759
Stanje na dan 31.12. 2025
1.415.781
95.934.716
201.118.775
298.469.272
0
0
298.469.272
NEODPISANA VRED.
Stanje na dan 31.12.2024
9.551.633
38.846.617
52.872.670
101.270.920
8.731.586
1.697.110
111.699.615
Stanje na dan 31.12.2025
9.479.291
38.469.428
56.619.274
104.567.993
10.378.714
1.285.300
116.232.009
Po stanju na dan 31. 12. 2025 je družba preverila vrednosti opredmetenih sredstev in ugotovila, da
njihova sedanja vrednost ne presega njihove nadomestljive vrednosti. V skladu z MRS 36 je družba v
letu 2023 opravila preizkus oslabitve vrednosti dolgoročnih sredstev in zato opravila cenitev sredstev
pri pooblaščenem cenilcu vrednosti podjetja. Po stanju na dan 31. 12. 2025 kot po stanju na dan
31. 12. 2024 družba cenitve ni opravila, saj družba ni identificirala znakov oslabitve.
V letu 2025 družba izkazuje povečanje opredmetenih osnovnih sredstev, ki je rezultat razlike med
vrednostjo investiranih sredstev in obračunano amortizacijo. V letu 2025 je družba investirala v
posodobitev proizvodnje in nadomestno opremo 19.273.483 EUR (v letu 2024 14.302.164 EUR), in
sicer največ na področju titanovega dioksida, od katerih so najpomembnejše naložbe naslednje:
vgradnja filter stiskalnice za ožemanje gela (3.884.836 EUR), optimizacija parnega sistema in dvig
kapacitet proizvodnje H
2
SO
4
(3.280.760 EUR), zamenjava elektrofiltra 27.04 B (1.079.107 EUR),
zamenjava elektrofiltra 27.04 A (812.516 EUR), zamenjava stiskalnice za ožemanje pigmenta 39.33
(385.784EUR), modernizacija skladišča in priprave suspenzije apna in kalcita (370.367 EUR), izgradnja
novega tehnološkega mosta na črnem delu (250.742 EUR), remont žveplene kisline in podobna
vlaganja skupaj z vlaganji v nadomestno opremo za tekoče obratovanje proizvodnega procesa. Za
trajnost in energetsko transformacijo skupaj z naložbami v e-vozila (osebni e-avtomobili in e-viličarji),
ki predstavljajo trajnostnostne naložbe povezane s podnebnimi spremembami in trajnostnim
delovanjem družbe, smo v letu 2025 namenili 6.715.328 EUR. V okviru teh naložb zamenjujemo staro
razsvetljavo z bolj učinkovito s ciljem prihranka električne energije, pripravljali smo podlage za prvo
fazo postavitve baterijskih hranilnikov, zamenjali smo 28 elektro motorjev z varčnejšimi.
Na dan 31. 12. 2025 družba izkazuje 10.378.714 EUR investicij v teku, ki se v glavnem nanašajo na
ohranitev in posodobitev proizvodnje titanovega dioksida, med katerimi so ključne sledeče: vgradnja
filter stiskalnice za ožemanje gela (3.776.506 EUR), zamenjava elektrofiltra 27.04 B (1.436.678 EUR),
zamenjava elektrofiltra 27.04 A (1.170.085 EUR), zamenjava filtra na tekočem žveplu (315.011 EUR).
izgradnja novega tehnološkega mosta na črnem delu (280.792 EUR), in druge.
v EUR
231
Leto 2024
Zemljišča
Zgradbe
Proizvajalna in
druga oprema
Skupaj
Sredstva v
pridobivanju
Predujmi
SKUPAJ
NABAVNA VREDNOST
Stanje/dan 31.12.2023
10.803.263
130.042.752
239.932.767
380.778.782
9.603.529
0
390.382.311
Povečanja
0
13.038.169
2.289.606
15.327.775
Prenos iz sred. v pridob.
91.808
1.637.730
12.180.574
13.910.112
-13.910.112
-592.496
-592.497
Zmanjšanja
0
39.322
6.340.948
6.380.271
0
0
6.380.271
Stanje na dan 31.12.2024
10.895.072
131.641.160
245.772.392
388.308.623
8.731.586
1.697.110
398.737.319
POPRAVEK VRED.
Stanje na dan 31.12.2023
1.271.097
90.433.245
188.822.401
280.526.743
0
0
280.526.743
Amortizacija
72.342
2.400.620
9.206.458
11.679.420
0
0
11.679.420
Zmanjšanja
0
39.322
5.068.915
5.108.238
0
0
5.108.238
Slabitve+/-
0
0
60.222
60.222
0
0
60.222
Stanje na dan 31.12.2024
1.343.439
92.794.543
192.899.722
287.037.704
0
0
287.037.704
NEODPISANA VRED.
Stanje na dan 31.12.2023
9.532.167
39.609.507
51.110.365
100.252.039
9.603.529
0
109.855.569
Stanje na dan 31.12.2024
9.551.633
38.846.617
52.872.670
101.270.920
8.731.586
1.697.110
111.699.615
Med opredmetenimi osnovnimi sredstvi je prav tako upoštevano izkazano povečanje nabavne
vrednosti sredstev za znesek 3.645.715 EUR (leta 2024 v vrednosti 2.913.556 EUR) iz naslova
usredstvenih lastnih proizvodov in storitev, kjer družba lastne storitve vzdrževalskih del in
porabljenega materiala za vzdrževanje usredstvi. V okviru tega so bili za realizacijo usredstvenih
lastnih učinkov potrebni material, delo in nakup drugih sredstev in neposredno povezani splošni
stroški, ki so podrobneje evidentirani na posamična obstoječa osnovna sredstva, ki so se bodisi
popravljala bodisi obnavljala med letom in med remonti (v letu 2025 je bil izveden obsežen remont
žveplene kisline) v letu 2025. Ključne naložbe v letu 2025 v okviru lastne vzdrževalske ekipe so bile:
vgradnja parne turbine za proizvodnjo električne energije (910.866 EUR), zamenjava elektrofiltrov
(432.634 EUR), vgradnja filter stiskalnice za ožemanje gela (237.747 EUR), zamenjava dotrajanega
ploščnega izmenjevalca PH 4, POZ. 02.12 B (236.434 EUR), ter sanacija kalcinacijske peči in druge
opreme v okviru remonta žveplene kisline in ostala vlaganja. Ostala dela pa so bila opravljena za
zagotavljanje brezhibnega delovanja proizvodnje in sanacije posamičnih obstoječih sredstev ter
remonta postrojenja žveplene kisline in TiO
2
; s posegom opravljenih del se je povečala bodisi
učinkovitost bodisi življenjska doba teh sredstev, ki so pomembna za tekoče zagotavljanje
proizvodnega procesa nosilnega proizvoda.
Med zemljišči so tudi izkazane služnostne pravice v višini 44.995 EUR (leta 2024 v višini 117.337 EUR).
Služnostne pravice s končno dobo koristnosti 20 in več let se nanašajo na polaganje in vzdrževanje
cevovodov, kablov in vodovodov ter za potrebe izvajanja del iz mokrega v suho zapolnjevanje sadre.
Povečanja nabavne vrednosti zemljišč v letu 2025 ni bilo, zmanjšanje zemljišč se nanaša na
obračunano amortizacijo služnostnih pravic za poslovno leto 2025 v višini 72.342 EUR.
Nepremičninam, napravam in opremi v letu 2025 niso bili pripisani stroški izposojanja. 47,5 % vseh
nepremičnin, naprav in opreme, ki so bili v uporabi 31. 12. 2025, je bilo v celoti amortiziranih (31. 12.
2024 – 49,3 %). Delež je izračunan glede na nabavno vrednost nepremičnin, naprav in opreme, izvzeta
so zemljišča. Na dan 31. 12. 2025 ima družba za 2.916.705 EUR (31. 12. 2024 –3.342.594 EUR)
neporavnanih obveznosti za nakup opredmetenih osnovnih sredstev. Na dan 31. 12. 2025 ima družba
sklenjene zaveze za nakup osnovnih sredstev v višini 6.209.274 EUR, ki še niso vključene v izkaze
poslovnega leta 2025.
3 Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa
Med finančnimi sredstvi po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa vodi družba
naložbe v delnice Elektro Celje in Elektro Maribor z namenom uživanja denarnih tokov iz naslova
prejetih dividend in prodaje vrednostnih papirjev. Oba lastniška papirja kotirata na večstranskem
sistemu trgovanja (multilateral trading facility – MFT) SI ENTER (https://sienter.si), ki je v upravljanju
Ljubljanske borze. Glede na kotacijo obeh lastniških papirjev na dan 31. 12. 2025 lahko ugotovimo,
da imata oba papirja znano tržno ceno, ki pa ni merodajna za preverbo poštene vrednosti teh naložb,
saj delnice beležijo zelo nizek promet.
232
Družba je preverila pošteno vrednost sredstev in finančna sredstva prek drugega vseobsegajočega
donosa vrednotila po pošteni vrednosti na osnovi donosa delnic elektro podjetij, kjer ima družba
pretežne naložbe ter ob upoštevanju PVB panoge elektro industrije. Finančna sredstva so se povečala
iz naslova prevrednotenja na pošteno vrednost (z odpravo popravka vrednosti) za višino 422.307 EUR
(po stanju na dan 31. 12. 2024 so se finančna sredstva zmanjšala (slabila) iz naslova prevrednotenja
na pošteno vrednost v višini 271.207 EUR v breme rezerv za pošteno vrednost) v dobro rezerv za
pošteno vrednost. V letu 2025 je družba iz teh naložb prejela dividende v višini 44.466 EUR (v letu
2024 je družba prejela le 6.001 EUR dividend).
v EUR
Skupina nekratkoročne finančne
naložbe leto 2025
Nabavna vrednost
Popravek vrednosti
Poštena vrednost
31.12.2025
31.12.2024
31.12.2025
31.12.2024
31.12.2025
31.12.2024
Druge naložbe
2.077.692
2.077.692
368.061
790.367
1.709.631
1.287.325
SKUPAJ
2.077.692
2.077.692
368.061
790.367
1.709.631
1.287.325
Člani Uprave in Nadzornega sveta niso prejeli nobenega dolgoročnega posojila. Družba nima drugih
odvisnih ali pridruženih podjetij in ne posluje z drugimi povezanimi osebami.
Gibanja dolgoročnih finančnih naložb
Poštena vrednost je enaka nabavna vrednost manj prevrednotenje.
v EUR
Leto 2025
Druge finančne naložbe
NABAVNA VREDNOST
Stanje na dan 31.12.2024
2.077.692
Spremembe med letom
0
Stanje na dan 31.12.2025
2.077.692
PREVREDNOTENJE
Stanje na dan 31.12.2024
790.368
Zmanjšanje med letom
-422.306
Stanje na dan 31.12.2025
368.061
POŠTENA VREDNOST
Stanje 31.12.2024
1.287.325
Stanje 31.12.2025
1.709.631
v EUR
Leto 2024
Druge finančne naložbe
NABAVNA VREDNOST
Stanje na dan 31.12.2023
2.077.692
Spremembe med letom
0
Stanje na dan 31.12 2024
2.077.692
PREVREDNOTENJE
Stanje na dan 31.12 2023
519.161
Povečanja med letom
271.207
Stanje na dan 31.12.2024
790.368
POŠTENA VREDNOST
Stanje 31. 12. 2023
1.558.532
Stanje 31. 12. 2024
1.287.325
233
4 Druga dolgoročna sredstva
v EUR
Skupina drugih dolgoročnih
sredstev za leto 2025
Nabavna vrednost
Popravek vrednosti
Neodpisana vrednost
31.12.2025
31.12.2024
31.12.2025
31.12.2024
31.12.2025
Emisijski kuponi
115.376
105.470
0
0
115.376
SKUPAJ
115.376
105.470
0
0
115.376
v EUR
Skupina drugih dolgoročnih
sredstev za leto 2024
Nabavna vrednost
Popravek vrednosti
Neodpisana vrednost
31.12.2024
31.12.2023
31.12.2024
31.12.2023
31.12.2024
Emisijski kuponi
105.470
84.444
0
0
105.470
SKUPAJ
105.470
84.444
0
0
105.470
Druga sredstva obsegajo emisijske kupone, dane varščine in druga dolgoročna sredstva. Med druga
neopredmetena sredstva so razporejeni od države brezplačno pridobljeni emisijskih kuponi, ki so
vrednoteni po 1 EUR. V letu 2025 je družba pridobila 36.788 kuponov (v letu 2024 40.397 kuponov),
kjer so vsi pridobljeni kuponi od države brezplačno pridobljeni v skladu z ZVO-1. V začetku leta 2025
je družba Arsu predala 26.882 kuponov in sicer od tega 23.273 za izpuste CO
2
v letu 2024 in vrnila
3.609 kuponov zaradi prilagoditev dodeljene količine kuponov za leto 2024. V letu 2025 družba viškov
kuponov ni prodajala.
Družbi ostaja v lasti preostanek kuponov v višini 115.376. Tržna (poštena) vrednost enega kupona na
dan 31. 12. 2025 je znašala 83,79 EUR (na dan 31. 12. 2024 je znašala 65,10 EUR) po kuponu
(https://belektron.eu/sl/novice), kar vrednostno predstavlja 9.667.355 EUR (na dan 31. 12. 2024 pa
6.866.097 EUR). Družba bo del teh kuponov (24.397) v mesecu aprilu 2026 predložila za emisije
izpusta CO
2
za leto 2025 Ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Preostanek kuponov predstavlja
višek kuponov (družba je neto prejemnica emisijskih kuponov).
5 Odložene terjatve in obveznosti za davek
v EUR
Opis
Terjatve 31.12.2025
Terjatve 31.12.2024
Obveznosti 2025
Obveznosti 2024
Stanje začetek obdobja
1.536.620
1.572.841
74.132
133.797
Povečanje med letom
29.025
68.796
92.908
0
Zmanjšanje med letom
205.745
105.017
0
59.665
Stanje konec obdobja
1.359.900
1.536.620
167.040
74.132
Pobotanje
-167.040
-74.132
-167.040
-74.132
Stanje konec obdobja
1.192.860
1.462.488
0
0
Zmanjšanje terjatev za odloženi davek v letu 2025 se nanaša na porabo rezervacij za: jubilejne
nagrade in odpravnine ter ekološke in druge rezervacije v višini 205.309 EUR (v letu 2024 zmanjšanje
znaša 102.501 EUR) in 436 EUR na poplačilo/odpis oblikovanega popravka terjatev (v letu 2025
zmanjšanje znaša 2.516 EUR). Povečanje terjatev za odloženi davek se nanaša na polovico oblikovanih
rezervacij za ekološke namene v višini 29.025 EUR (v letu 2024 v višini 63.293 EUR). Za jubilejne
nagrade in odpravnine ob upokojitvi terjatve za odloženi davek v letu 2025 niso bile oblikovane, saj je
njihovo oblikovanje v letu 2025 podobno kot v letu 2024 v celoti davčno priznano. Splošna stopnja za
obračun davka od dohodkov pravnih oseb na dan 31. 12. 2025 znaša 22 %. Na dan 31. 12. 2025 je
družba povečala obveznosti za odloženi davek iz naslova prevrednotenja finančnih naložb oziroma
izkazovanja njihove vrednosti po pošteni vrednosti v višini 92.908 EUR, tako da je na dan 31. 12. 2025
izkazanih 167.040 EUR obveznosti za odloženi davek (na dan 31. 12. 2024 je izkazanih 74.132 EUR
obveznosti za odloženi davek). Družba je preverila udenarljivost odloženih davkov in sicer glede na
izdelano projekcijo pričakovanih obdavčljivih dobičkov za obdobje skladno s petletno strategijo družbe
od 2024 do 2028.
Spremembe v stanju odloženih terjatev za davek so imele negativen vpliv na izkaz poslovnega izida
v vrednosti 176.720 EUR (v letu 2024 negativen vpliv v višini 36.222 EUR). Stanje terjatev za odloženi
davek na dan 31. 12. je naslednje:
234
v EUR
31.12.2025
31.12.2024
Rezervacije za ekološke namene
1.189.849
1.328.433
Rezervacije za pozaposlitvene in druge dolgoročne zaslužke
160.490
198.190
Terjatve
9.560
9.996
Skupaj
1.359.899
1.536.619
Obveznosti za finančna sredstva, izmerjena po pošteni vrednosti prek drugega
vseobsegajočega donosa
-167.040
-74.132
Skupaj terjatve za odloženi davek
1.192.860
1.462.488
6 Zaloge
v EUR
Skupina zalog
31.12.2025
31.12.2024
Material
30.520.042
40.009.286
Nedokončana proizvodnja
3.273.409
3.407.765
Proizvodi
20.501.406
15.354.235
Trgovsko blago
38.850
66.785
Dani predujmi
126.963
131.357
SKUPAJ
54.460.671
58.969.428
Iztržljiva vrednost zalog ni manjša kot je knjigovodska. V poslovnem letu 2025 je bil dodatno opravljen
popravek vrednosti zalog materiala in blaga v višini 264.757 EUR (v letu 2024 v višini 14.771 EUR)
zaradi prevrednotenja na čisto iztržljivo vrednost, zastarelosti in neuporabnosti zalog materiala in
rezervnih delov. Pomembnih ugotovljenih inventurnih razlik v letu 2025 in predhodnem letu ni bilo.
Popravek vrednosti zaradi zastarelosti in neuporabnosti zalog nedokončane proizvodnje in gotovih
proizvodov v letu 2025 ni bilo (leta 2024 8 EUR), popravek zaradi negibanja zalog v letu 2025 je znašal
25.408 EUR (v letu 2024 22.182 EUR). Vrednost zalog gotovih proizvodov in nedokončane proizvodnje
se je v primerjavi z letom 2024 povečala za 26 % iz naslova nižje prodaje ob povečani količinski
proizvodnjo pigmenta titanovega dioksida v zadnjem četrtletju leta 2025. Zaloge niso zastavljene za
jamstva. Čista iztržljiva vrednost zalog na dan 31. 12. 2025 je določena z njihovo prodajno vrednostjo,
zmanjšano za stroške prodaje, in presega njihovo knjigovodsko vrednost.
7 Kratkoročne finančne terjatve
v EUR
Skupina kratkoročnih finančnih
terjatev za leto 2025
Vrednost naložb
Popravek naložb
Neto naložbe
31.12.2025
31.12.2024
31.12.2025
31.12.2024
31.12.2025
31.12.2024
Kratkoročne finančne terjatve-
zakladne menice
38.444.342
47.150.115
0
0
38.444.342
47.150.115
Poštena vrednost izvedenih
finančnih instrumentov
12.617
64.744
0
0
12.617
64.744
SKUPAJ
38.456.959
47.214.859
0
0
38.456.959
47.214.859
Družba v okviru upravljanja presežne likvidnosti vlaga sredstva v evropske in druge državne
kratkoročne vrednostne papirje-zakladne menice, ki imajo zapadlost do enega leta. Vsi instrumenti so
visoko likvidni in se tržijo na aktivnih trgih. Izbira posameznih izdajateljev temelji na pričakovanem
donosu (obrestni meri), bonitetni oceni države in trenutnih razmerah na evropskem trgu državnih
vrednostnih papirjev. Družba pri upravljanju portfelja sledi načelu nizkega kreditnega tveganja in
kratke ročnosti.
Na dan bilance stanja znaša njihova knjigovodska vrednost 38.444.342 EUR (na dan 31. 12. 2024 je
vrednost znašala 47.150.115 EUR). Zakladne menice so uvrščene med finančne terjatve, ki se držijo
do zapadlosti za namen upravljanja likvidnosti, in so razvrščene med kratkoročne finančne terjatve,
kjer denarni tokovi predstavljajo izključno plačila glavnice in obresti.
Zakladne menice imajo nizko kreditno tveganje, so izdane s strani države z visoko bonitetno oceno in
so uvrščene v hierarhijo poštene vrednosti – raven 1, saj obstajajo javno dostopne kotacije. Zaradi
kratke ročnosti njihova knjigovodska vrednost razumno odraža njihovo pošteno vrednost. Družba
ocenjuje, da zakladne menice ne predstavljajo pomembnih obrestnih ali kreditnih tveganj, ter da ni
235
objektivnih dokazov o oslabitvi. Menice zapadajo v obdobju do 12 mesecev in so del strategije
upravljanja likvidnosti družbe.
8 Kratkoročne poslovne terjatve
v EUR
Skupina kratkoročne poslovne terjatve
31.12.2025
31.12.2024
Terjatve do kupcev
22.966.858
27.100.674
Druge terjatve
3.129.199
3.142.911
Skupaj
26.096.057
30.243.586
Kratkoročne terjatve do kupcev
v EUR
Skupina terjatev
leto 2025
Vrednost terjatev
Popravek vrednosti
Neto terjatev
31.12.2025
31.12.2024
31.12.2025
31.12.2024
31.12.2025
31.12.2024
Kupci v državi
2.265.057
2.157.838
273.321
273.233
1.991.737
1.884.604
Kupci v tujini
21.350.041
25.408.800
429.247
363.719
20.920.794
25.045.081
Posredni izvozniki
54.327
170.989
0
0
54.327
170.989
SKUPAJ
23.669.425
27.737.626
702.568
636.952
22.966.858
27.100.674
Terjatve družbe do kupcev so s 1. 6. 2021 zavarovane pri zunanji instituciji in niso dane kot poroštva
za obveznosti. Višina nezavarovanih terjatev na dan 31. 12. 2025 znaša 1.056.902 EUR (gre za
trenutno in zelo kratkotrajno preseganje dogovorjenega zavarovalnega limita pri določenih kupcih) in
na dan 31. 12. 2024 v višini 836.098 EUR.
Podrobnejša razkritja, vezana na kreditno tveganje, so razkrita v pojasnilu VIII. Finančni instrumenti
in finančna tveganja.
v EUR
Skupina terjatev
leto 2024
Vrednost terjatev
Popravek vrednosti
Neto terjatev
31.12.2024
31.12.2023
31.12.2024
31.12.2023
31.12.2024
31.12.2023
Kupci v državi
2.157.838
2.841.398
273.233
266.985
1.884.604
2.574.413
Kupci v tujini
25.408.800
25.012.549
363.719
394.858
25.045.081
24.617.691
Posredni izvozniki
170.989
242.410
0
0
170.989
242.410
Terjatve za tuji račun
0
2.681
0
0
0
2.681
SKUPAJ
27.737.626
28.099.037
636.952
661.843
27.100.674
27.437.194
Druge poslovne terjatve
v EUR
Skupina druge terjatve
31.12.2025
31.12.2024
Terjatve za DDV
2.750.530
2.697.649
Terjatve do državnih inštitucij
113.280
2.990
Terjatve do zaposlenih
5.215
6.297
Druge terjatve
260.174
435.975
SKUPAJ
3.129.199
3.142.911
Družba nima terjatev do članov Uprave in Nadzornega sveta.
9 Denar in denarni ustrezniki
v EUR
Skupina sredstev
31.12.2025
31.12.2024
Denarna sredstva v blagajni
30
30
Denarna sredstva na računih
11.785.855
9.218.478
Kratkoročni depoziti
7.000.000
8.040.374
Devizna sredstva na računih
336.900
472.524
SKUPAJ
19.122.785
17.731.407
Denarna sredstva so naložena pri domačih bankah in obrestovana s fiksno letno obrestno mero.
236
10 Druga kratkoročna sredstva
v EUR
Opis
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Vnaprej plačani stroški
220.527
179.975
DDV prejetih predujmov
2.200
2.100
Drugo
201.747
48.686
Skupaj
424.474
230.760
11 Kapital
v EUR
Postavke kapitala
31.12.2025
31.12.2024
Vpoklicani kapital
20.229.770
20.229.770
Kapitalske rezerve
44.284.976
44.284.976
Zakonske rezerve
16.931.435
16.931.435
Rezerve za lastne delnice
5.688.771
5.646.149
Lastne delnice
-5.688.771
-5.646.149
Druge rezerve iz dobička
108.104.757
108.147.379
Rezerva za pošteno vrednost
-1.354.842
-1.650.342
Zadržani dobički
28.558.990
23.093.258
SKUPAJ KAPITAL
216.755.086
211.036.476
Delniški kapital družbe sestavlja 8.079.770 prosto prenosljivih kosovnih delnic istega razreda. Vse
kosovne delnice imajo enako nominalno vrednost in so v celoti vplačane. Na bilančni dan 31. 12. 2025
znaša vrednost vpoklicanega kapitala 20.229.770 EUR.
Kapitalske rezerve se smejo uporabiti pod pogoji in za namene, ki jih določa zakon, in so na dan 31.
12. 2025 znašale 44.284.976 EUR. Oblikovane so bile s posebno uredbo v postopku lastninskega
preoblikovanja družbe Cinkarna Celje, d. d., in se v letu 2025 v primerjavi z letom 2024 niso
spremenile.
Zakonske rezerve so na dan 31. 12. 2025 znašale 16.931.435 EUR in se v letu 2025 niso spremenile.
Lastne delnice
Na osnovi skupščinskega sklepa 28. redne skupščine delničarjev družbe Cinkarne Celje, d. d., z dne
19. 6. 2024 je uprava družbe pridobila pooblastilo za pridobivanje lastnih delnic. Skupni delež vseh
lastnih delnic ne sme preseči 10 % osnovnega kapitala družbe. Pooblastilo za pridobivanje lastnih
delnic velja 12 mesecev od vključno 18. 6. 2024. Družba lahko lastne delnice pridobiva s posli,
sklenjenimi na organiziranem in neorganiziranem trgu vrednostnih papirjev, pri čemer nakupna cena
delnic ne sme biti nižja od 14 EUR/delnico in ne višja od 29 EUR/delnico.
Družba ima na dan 31. 12. 2025 v lasti 299.874 lastnih delnic (3,7 % vseh delnic). Na osnovi
skupščinskega sklepa 28. redne skupščine delničarjev družbe z dne 19. 6. 2024 je družba v letu 2025
pridobila 1.490 lastnih delnic v vrednosti 42.622 EUR.
Število lastnih delnic
Tržna povprečna cena delnice
(v EUR)
Vrednost lastnih delnic
(v EUR)
Stanje na dan 31.12.2024
298.384
5.646.149
Nakupi v letu 2025
1.490
28,61
42.622
Stanje na dan 31.12.2025
299.874
5.688.771
Izvedeni nakupi lastnih delnic prikazujejo nakupe, knjižene v letu 2025, v letu 2024 je družba pridobila
33.734 lastnih delnic v vrednosti 831.386 EUR. Izvedeni nakupi lastnih delnic v letu 2025 po dnevih
so prikazani v tabeli v nadaljevanju.
237
Datum
Število delnic
Povprečna cena delnice v EUR
Vrednost lastnih delnic v EUR
04.03.2025
20
28,90
578
07.04.2025
410
27,97
11.468
08.04.2025
480
28,90
13.872
09.04.2025
580
28,80
16.704
Nakupi v letu 2025 skupaj
1.490
28,61
42.622
Rezerve za lastne delnice na dan 31. 12. 2025 znašajo 5.688.771 in so se zaradi nakupa lastnih
delnic od zadnjega dne predhodnega leta povečale 42.622 EUR.
Druge rezerve od dobička so se v letu 2025 zmanjšale za 42.622 EUR zaradi nakupa lastnih delnic
in na dan 31. 12. 2025 znašajo 108.104.757 EUR.
Rezerva za pošteno vrednost
V rezervah, nastalih zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, so zajeti stroški ponovne meritve
pozaposlitvenih zaslužkov (aktuarski dobički/izgube), nastali zaradi spremembe sedanje vrednosti
obveze za odpravnine ob upokojitvi in spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev.
v EUR
Leto 2025
31.12.2024
Povečanje
31.12.2025
Sprememba rezerv, nastalih zaradi vrednotenja finančnih naložb
po pošteni vrednosti
338.239
422.307
760.546
Popravek presežka za odloženi davek
-74.131
-92.908
-167.039
Nerealizirani aktuarski dobički/izgube
-1.914.449
-33.899
-1.948.349
Skupaj
-1.650.342
295.500
-1.354.842
Rezerva za pošteno vrednost zajema kumulativno spremembo poštene vrednosti finančnih sredstev in
pozaposlitvenih zaslužkov. Rezerva za pošteno vrednost se je v primerjavi z letom 2024 povečala za
33.899 EUR iz naslova preračuna pozaposlitvenih zaslužkov in zmanjšala za 422.307 EUR iz naslova
spremembe poštene vrednosti finančnih sredstev ter povečala za obveznosti za odloženi davek v višini
92.908 EUR in je konec leta 2025 znašala –1.354.842 EUR.
v EUR
Leto 2024
31.12.2023
Povečanje
Zmanjšanje
31.12.2024
Sprememba rezerv, nastalih zaradi vrednotenja
finančnih naložb po pošteni vrednosti
609.446
0
271.207
338.239
Popravek presežka za odloženi davek
-133.797
0
-59.665
-74.131
Nerealizirani aktuarski dobički/izgube
-1.718.135
-196.314
0
-1.914.449
Skupaj
-1.242.486
-196.314
211.541
-1.650.342
Zadržani dobički
Zadržani dobički iz preteklih let, ki so konec leta 2024 znašali 23.093.258 EUR, so se v letu 2025
povečali za dobiček tekočega leta v višini 19.469.546 EUR in zmanjšali v višini 14.003.813 EUR, ki je
enaka višini izplačila dividend, izplačanih konec junija 2025, skladno s skupščinskim sklepom 29. redne
skupščine delničarjev družbe Cinkarna Celje, d. d., z dne 21. 5. 2025. Po vseh izvedenih spremembah
zadržani dobiček na dan 31. 12. 2025 znaša 28.558.990 EUR.
Družba ima za poslovno leto 2023 omejitve glede razporejanja dobička, ker je v tem letu prejela
subvencije v skladu z Zakonom o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize
(ZPGOPEK). Celotni čisti dobiček poslovnega leta 2023 v višini 12.653.407 EUR je bil, skladno z
zahtevami ZPGOPEK, prenesen v druge rezerve iz dobička. Te rezerve so trajne narave, saj zakon
prepoveduje izplačilo tega dobička družbenikom kadarkoli v prihodnosti.
Dividenda na delnico
V letu 2025 je bila izplačana bruto dividenda 1,80 EUR/delnico. Bruto dividenda v letu 2024 je seštevek
dveh dividend, izplačanih v zadevnem letu, in sicer 0,9 EUR bruto na delnico (na osnovi 28. redna
skupščine družbe) in 3,2 EUR bruto na delnico (na osnovi izredne skupščine družbe).
238
Osnovni in popravljeni dobiček na delnico
v EUR
Postavke
31. 12. 2025
31. 12. 2024
(a) Čisti poslovni izid poslovnega leta
19.469.546
23.087.250
(b) Število delnic
8.079.770
8.079.770
(c) Osnovni dobiček na delnico (a/b)
2,41
2,86
(d) Popravljeni dobiček na delnico (a/b)
2,41
2,86
Ugotovitev bilančnega dobička
v EUR
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Obvezna uporaba dobička
Čisti dobiček
19.469.546
23.087.250
Dobiček po obvezni uporabi
19.469.546
23.087.250
Preostanek dobička
19.469.546
23.087.250
Preneseni dobiček
9.089.444
6.007
Bilančni dobiček
28.558.990
23.093.258
12 Rezervacije za zaslužke zaposlencev
Podjetje izkazuje rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine ob odhodu v pokoj, oblikovane skladno
z določbami dopolnjenega MRS 19. Aktuarski izračun je narejen po metodi knjižnega rezerviranja in
ga je opravil zunanji pooblaščeni aktuar. Uporabljene so bile predpostavke: rast plač v podjetju 2,5-
% (v letu 2024 3,0-%), diskontna stopnja 3,89 % letno (v letu 2024 je znašala diskontna stopnja
3,52 %), pogoji za upokojitev, tablice smrtnosti slovenske populacije v letu 2007, ter fluktuacija
zaposlenih v podjetju v letu 2025 (uporabljene predpostavke so v letu 2025 podobne predpostavkam
v letu 2024).
v EUR
Pozaposlitveni zaslužki zaposlenih leto 2025
31.12.2025
31.12.2024
Rezerv. za odpravnine
2.990.259
2.947.434
Rezerv. za jubilejne nagrade
828.827
801.288
Skupaj
3.819.086
3.748.722
v EUR
Pozaposlitveni zaslužki zaposlencev leto 2025
31.12.2024
Oblikovanje
Namenska poraba
31.12.2025
Rezerv. za odpravnine
2.947.434
258.690
215.865
2.990.259
Rezerv. za jubilejne nagrade
801.288
154.400
126.861
828.827
SKUPAJ
3.748.722
413.090
342.727
3.819.086
v EUR
Pozaposlitveni zaslužki zaposlenih
2025
2024
Stanje 1. 1.
3.748.722
3.843.523
Stroški sprotnega službovanja
214.857
220.060
Stroški obresti
121.820
119.324
Črpanje rezervacij za izplačila
-254.235
-549.817
Odhodi zaposlenih (odprava)
-88.492
-152.670
Aktuarski primanjkljaj/presežek
76.413
268.303
Stanje 31. 12.
3.819.086
3.748.722
v EUR
Pozaposlitveni zaslužki zaposlencev leto 2024
31.12.2023
Oblikovanje
Namenska poraba
31.12.2024
Rezerv. za odpravnine
3.101.653
429.872
584.091
2.947.434
Rezerv. za jubilejne nagrade
741.870
177.815
118.397
801.288
SKUPAJ
3.843.523
607.687
702.487
3.748.722
239
Analiza občutljivosti
v EUR
v EUR
13 Druge rezervacije
Druge rezervacije na dan 31. 12. 2025 predstavljajo okoljske rezervacije.
Gibanje rezervacij
v EUR
Rezervacije leto 2025
31.12.2024
Oblikovanje
Namenska poraba
Odprava
31.12.2025
Rezervacije za okolje
14.302.270
263.868
1.819.744
0
12.746.394
Skupaj
14.302.270
263.868
1.819.744
0
12.746.394
v EUR
Rezervacije leto 2024
31.12.2023
Oblikovanje
Namenska poraba
Odprava
31.12.2024
Rezervacije za okolje
14.233.199
575.819
506.748
0
14.302.270
Skupaj
14.233.199
575.819
506.748
0
14.302.270
Rezervacije za okolje
Pri rezervacijah za okolje se je v prvi vrsti preverilo, ali obstaja pravna ali druga osnova za njihovo
pripoznavo zaradi preteklih dogodkov in pa presoja morebitnih spremenjenih okoliščin v tekočem letu,
kar lahko vpliva na pripravo računovodske ocene. Dolgoročne rezervacije so bile po stanju na dan
31. 12. 2025 ponovno preverjene s pomočjo zunanjih strokovnjakov zaradi vsesplošne inflacije,
dodatnih del in okoliščin ter dogodkov v letu 2025 za njihovo sprostitev/oblikovanje. Preverile so se
vse potrebne aktivnosti za sanacijo, pri čemer so nam služile razne točkovne meritve terena in
določitve ustreznih aktivnosti ter ovrednotenje le-teh s pomočjo zunanjih specialistov s področja
geologije. Ob upoštevanju inflacije (na osnovi rasti cen življenjskih potrebščin in ocen UMAR za obdobje
2026–2030), kot tudi najboljši oceni časovnice izvedbe aktivnosti, kar je služilo kot osnova za
diskontiraje, so bile rezervacije diskontirane na sedanjo vrednost z povprečnim diskontnim faktorjem
2,04, in sicer z donosom deset letnih slovenskih obveznic z zapadlostjo v obdobju od leta 2026 do leta
2030. Sanacijska dela zaradi ojačitev plazu ali drugih del bodo izvedena po ocenah strokovnjakov v
letu 2026, sanacija ONOB pa v letih 2026 do 2029.
V nadaljevanju so navedeni vzroki za sprostitev in dodatno oblikovanje višine rezervacij ter razlogi za
ohranitev rezervacij, kjer obstaja bolj verjetno kot ne, da bo v prihodnje prišlo do odlivov iz tega
naslova.
I. Rezervacija Ekološke naložbe s področja proizvodnje titanovega dioksida (sprememba
načina odlaganja nevtralizata) je bila izvorno oblikovana junija 1994 v postopku
lastninskega preoblikovanja. Revalorizirana vrednost 31. 12. 2006 je znašala 8,7 milijona
EUR, kar predstavlja 47 odstotkov investiranih sredstev. Letno se vrednost rezervacije
zmanjšuje za enak odstotek vrednosti obračunane amortizacije investiranih sredstev.
Stanje rezerviranih sredstev konec leta 2025 znaša 1.670.668 EUR, konec leta 2024 je
vrednost znašala pa 1.966.691 EUR.
Analiza občutljivosti 31. 12. 2025
Diskontna stopnja
Rast plač
Sprememba v
odstotni točki
odstotni točki
Sprememba za
+0,5
–0,5
+0,5
–0,5
Vpliv na stanje obveznosti
-130.026
140.386
141.405
-132.134
Analiza občutljivosti 31. 12. 2024
Diskontna stopnja
Rast plač
Sprememba v
odstotni točki
odstotni točki
Sprememba za
+0,5
–0,5
+0,5
–0,5
Vpliv na stanje obveznosti
-135.703
146.577
146.759
-137.137
240
II. Za sanacijo visoke nasute pregrade na napravi za odstranjevanje odpadkov Za Travnik
(NZOO ZT) so bile rezervacije izvorno oblikovane v letu 2011. Takratna višina je bila
določena na podlagi ocene stroškov za sanacijo pregrade na odlagališču nenevarnih
odpadkov Bukovžlak (ONOB). Po oblikovanju rezervacije smo v preteklih letih izvedli nekaj
nujnih ukrepov (odvajanje zalednih vod na vzhodnem boku – faza I, izvedba ojačitvenega
nasipa na drugi bermi pregrade), v nadaljnjih letih pa smo predvsem širili ter obnovili
mrežo piezometrov za tehnično opazovanje in izdelali nekaj raziskovalnih vrtin. Na podlagi
rezultatov iz opazovalnih vrtin smo ugotovili boljše stanje pregradnega telesa, kot je bilo
ocenjeno pri oblikovanju rezervacije zato smo v letu 2018 na osnovi ocene projektanta
zmanjšali obseg rezervacij na 450.000 EUR. V naslednjih letih smo izvajali potrebne
ukrepe. Tako je konec leta 2021 znašala vrednost še neporabljenih sredstev 373.300 EUR.
V letu 2022 opravljene raziskave in redno tehnično opazovanje so pokazali dva potrebna
dodatna ukrepa: ureditev odvodnjavanja na vzhodni strani pregrade in ojačitev z drenažo
na zahodni strani pregrad. Glede na grobo oceno stroškov potrebnih del smo zato povečali
rezervacijo za 579.782 EUR. Tako je stanje rezervacije na dan 31. 12. 2022 znašalo
888.133 EUR. V letu 2023 se je v času močnih padavin v začetku avgusta neposredno pod
pregradnim telesom pojavil plaz. Konec leta 2023 smo na osnovi potrebnih sredstev za
sanacijo plazu in ob upoštevanju diskontnih faktorjev glede na predviden rok izvedbe vseh
planiranih sanacijskih del na NZOO ZT oblikovali dodatno rezervacijo. Skupen znesek
rezerviranih sredstev je tako 31. 12. 2023 znašal 1.637.234 EUR. V letu 2024 zaradi
zapletov pri administrativnih postopkih za prestavitev električnega kabla, ki poteka čez
območje plazu nismo izvedli planiranega posega sanacije plazu ampak zgolj ukrep
vgradnje dodatnih drenažnih reber na V delu pregradnega telesa. V izostanku izvedbe
načrtovanih sanacijskih del se je območje plazu v letu 2024 razširilo. Zaradi odprave
dodatnih posledic plazenja (Poročilo »Predlog za dopolnitev drenaž in nadomestitev
obstoječih drenaž na Z boku pregrade Za Travnikom od profila Pr4 do PO1« Fakultete za
gradbeništvo in geodezijo), preračuna del z inflacijo in diskontnim faktorjev znaša ocenjeni
znesek del 513.254 EUR. Ob upoštevanju že izvedenih sanacijskih postopkov v letu 2024
(213.040 EUR) smo rezervacijo povečali za 300.215 EUR. Ob upoštevanju navedenega je
znašalo stanje rezervacije na dan 31. 12. 2024 v vrednosti 1.937.448 EUR. V letu 2025
smo izvedli sanacijska dela v višini 75.759 EUR, ter zaradi preračuna z inflacijo in
diskontiranje na sedanjo vrednost rezervacijo povečali za 13.227 EUR, tako da stanje
rezervacije na dan 31. 12. 2025 znaša 1.874.917 EUR. Za boljšo predstavo razloga za
občasno preoblikovanje dolgoročnih rezervacij podajamo še naslednja pojasnila. Dejstvo
je, da so pregrade na Za Travniku in Bukovžlaku narejene kot zemeljske pregrade, po
sestavi grajene iz različnih materialov, ki deloma predstavljajo stara bremena. Za sabo in
v sebi zadržujejo večmilijonske količine materiala, odstranitev zato fizično ni možna.
Pregrade so izpostavljene delovanju naravnih pojavov (padavine, osuševanje, podzemni
tokovi vode in podobno) in stalno težijo k entropiji. Kot skrben in zakonsko obvezan
gospodar na njih izvajamo redno tehnično opazovanje in vse predpisane monitoringe. Na
ugotovitve se odzivamo z ukrepi, ki so po presoji strokovnjakov potrebni za preprečitev
uresničitve tveganja škodljivih emisij ali poškodbe. Družba je oblikovala stalno projektno
skupino, v katero so poleg njenih zaposlenih vključeni strokovnjaki Katedre za geotehniko
(KGT) na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani in projektantske hiše
Hidrosvet d.o.o. Projektna skupina se sestaja na rednih sestankih in sproti obravnava
pregled opravljenega dogovorjenega dela in vse novonastale okoliščine. Strokovne
ugotovitve so podlaga za presojo ustreznosti oblikovanih rezervacij.
III. Za sanacijo odlagališča nenevarnih odpadkov Bukovžlak (ONOB) smo izvorno leta 2011 na
osnovi grobe ocene oblikovali dolgoročno rezervacijo v višini 5 milijonov EUR. V času
izdelave projekta se je leta 2017 pokazala potreba po dodatnem oblikovanju v višini 1
milijona EUR. V tem času je bila namreč že znana potrebna posebna tehnika izvajanja,
prav tako vgradni materiali. Stanje konec leta 2019 je znašalo po delnem koriščenju 4,5
241
milijona EUR. Raziskave vpliva onesnaženja zaradi vgrajenih starih bremen (CDM Smith,
KGT) so pokazale potrebo po izvedbi tesnilne zavese na severovzhodni strani pregradnega
telesa ONOB in obnovi drenaže C1 pod visoko nasuto pregrado Bukovžlak. Za ta namen
smo v letu 2021 oblikovali dodatno rezervacijo v višini 2.682.592 EUR. Leta 2023 smo
projektanta pozvali k reviziji ocene po stanju na dan 31. 12. 2022, ki je zajela potrebne
dopolnitve in podražitve na izvajanem objektu, projektantski nadzor, geodetsko
spremljavo, potrebne meritve in kontrolo kvalitete vgrajenih materialov. Hkrati je
projektant ocenil roke za zaključek vseh del in temu ustrezno smo upoštevali tudi korekcijo
zaradi predvidene inflacije. Podobno smo naredili za leto 2024 in postopek ponovili v letu
2025. Za sanacijske namene smo v letu 2025 porabili sredstva v višini 1.433.893 EUR (v
letu 2024 le 7.079 EUR), kjer smo izvedli pripravljalna dela za izgradnjo tesnilne zavese
in začeli z gradnjo uvodnega kanala. Prav tako smo zgradili celotni vzhodni krak drenaže
C1 in navezavo na jaške (J20 in J4). Rezervacijo smo povečali za 250.641 EUR (leta 2024
za 55.813 EUR) predvsem zaradi potreb preračuna z inflacijo in diskontnim faktorjem glede
na časovno izvedbo sanacijskih postopkov. Skupaj z objektoma Drenaža C 1 in Tesnilna
zavesa znesek še potrebnih sredstev za sanacijo ONOB tako konec leta 2025 znaša
7.403.014 EUR (konec leta 2024 je znašal 8.586.266 EUR). Izvedba drenaže C1 skupaj s
tesnilno zavezo bo v glavnem izvedena v letu 2026, izvedba projekta rekonstrukcija
zaprtega ONOB pa v letih 2026 do 2029.
IV. Rezultati rednega tehničnega opazovanja visoke nasute pregrade Bukovžlak so kazali
trend slabšanja varnosti na vzhodnem boku pregrade. Tako kot že v opisanem primeru v
II. točki se zemeljska pregrada odziva na vplive naravnih pojavov. Da se varnostno stanje
ne bi kritično poslabšalo, je projektant leta 2017 predvidel vzporedna posega – sanacijo
vzhodnega boka in pripravo nasipa v ojezeritvi za začetek nižanja ravni vode. Ocenjeni
stroški so znašali 3.032.000 EUR. Za ta znesek smo na dan 31. 12. 2017 oblikovali
dolgoročno rezervacijo. Spremljanje stanja na pregradnem telesu je v letu 2021 pokazalo
na pojav šibke točke na Z delu. Predvidena rešitev je zajemala odvod precejnih vod iz tega
dela pregrade in izvedbo ojačitvenega nasipa, za kar smo oblikovali dodatno rezervacijo v
višini 800.000 EUR. Na osnovi nadaljnjega dela in strokovne presoje stanja smo v letu
2022 predvideli drugačen način nižanja nivoja ojezeritve in sicer z nižanjem prelivnega
objekta, kar je cenejša in lažja rešitev kot gradnja nasipa. To dejstvo je projektant
upošteval pri reviziji ocene po stanju na dan 31. 12. 2023. V oceni na dan 31. 12. 2023
je projektant zajel tudi ugotovitev strokovnjakov FGG Ljubljana (Strokovno mnenje o
stanju zahodnega boka pregrade Bukovžlak s predlogom sanacije«, UL FGG KGT, Poročilo
E-13-23, junij 2023), ki pravi, da posebni ukrepi za odvod precejnih voda z zahodnega
boka pregrade Bukovžlak niso potrebni v prvotno zamišljeni obliki. Namesto tega je bil
skrajno zahodni jašek (JC1) na predvideni drenaži C1 sprojektiran kot peskolov, kar bo
omogočilo lažje čiščenje sistema drenaž. Temu ustrezno smo lahko sprostili za ta poseg
predvidena sredstva (800.000 EUR). Revizija na dan 31. 12. 2023 je zajela tudi potrebne
dopolnitve za projektantski nadzor, geodetsko spremljavo, meritve in kontrolo kvalitete
vgrajenih materialov. Hkrati je projektant ocenil roke za zaključek vseh del in temu
ustrezno upošteval tudi korekcijo zaradi predvidene inflacije. Konec leta 2024 se
projektantska ocena potrebnih del ni spremenila, prav tako ne konec leta 2025. Izvedli
smo le preračun z upoštevano inflacijo in diskontnim faktorjem, kar skupaj s koriščenji v
višini 14.068 EUR na dan 31. 12. 2025 daje višino rezervacije 1.797.796 EUR (na dan 31.
12. 2024 je bilo stanje 1.811.865 EUR).
Uprava družbe je prejela zadostne informacije o spremenjenih okoliščinah in kakšne so negotovosti v
zvezi z uporabljenimi predpostavkami, kjer obstajajo še vedno določene negotovosti, ki lahko v bodoče
pripeljejo do sprememb v oblikovanih zneskih, saj gre v vseh primerih za njihovo oceno. Pri ocenah
so bili vključeni strokovnjaki s tega področja. Glede na analize in mnenja strokovnjakov so oblikovane
rezervacije zadostne, v bodoče se lahko spremenijo zaradi strukture zemljišč, porabe materialov, ki
lahko popustijo, ali nastopijo drugačne obveznosti. Trenutno se ne kažejo potrebe po spremembi višine
242
rezervacij, oblikovanih na dan 31. 12. 2025, za katere ocenjujemo, da obstaja več kot 50-odstotna
verjetnost za nastanek odlivov v prihodnosti.
v EUR
Rezervacije za ekološke namene 2025
Stanje na dan
31.12.2024
Letni plan
namenske
rabe 2025
Oblikovanje
2025
Namenska
raba 2025
Stanje na dan
31.12.2025
Rezervacije za odlagališče za Travnik
1.937.448
922.000
13.227
75.759
1.874.917
Rezervacije za odlagališče Bukovžlak (ONOB)
8.586.266
1.410.000
250.641
1.433.893
7.403.014
Rezervacija za visoko nasuto pregrado Bukovžlak
1.811.864
133.000
0
14.068
1.797.796
Rezervacija za ekologijo - Ekološka naložba s področja
proizvodnje TiO
2
1.966.691
0
0
296.024
1.670.667
SKUPAJ
14.302.270
2.465.000
263.868
1.819.744
12.746.394
Glede na to, da so bile rezervacije pod točkami II.–IV. revidirane, ponovno ocenjene konec leta 2024
in po stanju konec leta 2025 s strani zunanjih strokovnjakov glede časovnice njihove izvedbe, zaradi
rasti cene specifičnih storitev in materiala ter novonastalih okoliščin, kot je plazenje zaradi obilnega
avgustovskega deževja, uprava podjetja ocenjuje, da je višina rezervacij ustrezno oblikovana.
Črpanje rezervacij v letu 2025 predstavljajo stroški izvajalcev za opravljena dela v višini 1.523.400
EUR in obračunana amortizacija 320 EUR, ki neposredno bremenijo oblikovane rezervacije (tč. II., III.
in IV. rezervacij za okolje), ter obračunano amortizacijo investiranih sredstev v znesku 296.024 EUR
(tč. I. rezervacij za okolje). Odprave rezervacij, podobno kot v letu 2024, v letu 2025 ni bilo. Dodatno
oblikovanje v višini 263.868 EUR (z upoštevano predvideno inflacijo in diskontnim faktorjem) se
nanaša na ponovno preverbo stanja rezervacije z dokumentacijo zunanjega izvajalca Hidrosvet.
Zunanji izvajalci ocenjujejo dokončanja del v roku od 3 do 4 let. Časovnica del je sicer vnaprej
določena, sama izvedba dela pa se lahko zaradi nepredvidenih dogodkov ali dejavnikov spremeni.
v EUR
Rezervacije za ekološke namene 2024
Stanje na dan
31.12.2023
Letni plan
namenske
rabe 2024
Oblikovanje
2024
Namenska
raba 2024
Stanje na dan
31.12.2024
Rezervacije za odlagališče za Travnikom
1.637.234
1.400.000
513.254
213.040
1.937.448
Rezervacije za odlagališče Bukovžlak (ONOB)
8.537.531
2.000.000
55.813
7.079
8.586.266
Rezervacija za visoko nasuto pregrado Bukovžlak
1.814.771
75.000
6.320
9.226
1.811.864
Rezervacija za ekologijo – Ekološka naložba s področja
proizvodnje TIO
2
2.243.663
430.000
431
277.403
1.966.691
Skupaj
14.233.199
3.905.000
575.819
506.748
14.302.270
Črpanje rezervacij v letu 2024 predstavljajo stroški izvajalcev za opravljena dela v višini 229.344 EUR
in obračunana amortizacija 320 EUR, ki neposredno bremenijo oblikovane rezervacije (tč. II., III. in
IV. rezervacij za okolje), ter obračunano amortizacijo investiranih sredstev v znesku 277.083 EUR (tč.
I. rezervacij za okolje). Odprave rezervacij v letu 2024 ni bilo (v letu 2023 smo odpravili rezervacijo
višini 800.000 EUR, ki se nanaša na del v preteklosti ocenjenih opravil, ki v bodoče nič več potreben).
Dodatno oblikovanje v višini 575.819 EUR (z upoštevano predvideno inflacijo in diskontnim faktorjem)
se nanaša na ponovno preverbo stanja rezervacije z dokumentacijo zunanjega izvajalca Hidrosvet, ki
je ocenil dokončanje del v roku od 3 do 5 let.
14 Dolgoročno odloženi prihodki
v EUR
Odloženi prihodki
31.12.2025
31.12.2024
Sredstva prejeta iz EU sklada
7.505
35.341
Emisijski kuponi
91.066
78.675
Subvencije fotovoltaika in e-vozila
763.287
759.562
SKUPAJ
861.858
873.579
243
v EUR
Odloženi prihodki leto 2025
31. 12. 2024
Oblikovanje
Namenska poraba
31. 12. 2025
Sredstva, prejeta iz sklada EU
77.662
0
27.836
49.826
Emisijski kuponi
78.675
36.788
24.397
91.066
Sredstva pridobljena za fotovoltaiko in e-vozila*
717.242
52.400
48.676
720.966
Skupaj
873.579
89.188
100.909
861.858
*V letu 2025 je družba prejela subvencionira sredstva za nabavo e-vozil v višini 52.400 EUR.
Zmanjšanje v višini 48.676 EUR se nanaša na del sredstev, namenjenih za kritje amortizacije tekočega
leta sončnih elektrarn in e-vozil.
** V letu 2024 je družba iz naslova postavljenih sončnih elektrarn prejela subvencije v višini 164.893
EUR kar predstavlja 20 % investiranih sredstev v fotovoltaiko. Pridobljena sredstva se bodo porabljala
v skladu z obračunano amortizacijo posamične sončne elektrarne v njeni dobi koristnosti.
v EUR
Odloženi prihodki leto 2024
31. 12. 2023
Oblikovanje
Namenska poraba
31. 12. 2024
Odstopljeni prispevki za zaposlovanje invalidov
780
9.983
10.763
0
Dolgoročno odloženi prihodki za opremo
1.345
0
1.345
0
Sredstva, prejeta iz sklada EU
105.499
0
27.836
77.662
Emisijski kuponi
65.120
40.397
26.842
78.675
Sredstva pridobljena za fotovoltaiko in e-vozila **
594.670
164.893
42.322
717.242
Skupaj
767.414
215.273
109.108
873.579
15 Kratkoročne finančne obveznosti
v EUR
Skupina obveznosti
31.12.2025
31.12.2024
Kratkoročne finančne obveznosti - asignacije, cesije
60.832
29.915
SKUPAJ
60.832
29.915
Gibanje obveznosti iz financiranja v letu 2025
v EUR
Stanje na dan
31. 12. 2024
Denarne spremembe
Nedenarne spremembe
Stanje na dan
31. 12. 2025
Pridobitve/odtujitve
Dividende
0
-14.003.813
14.003.813
0
Asignacije, cesije, terminski posli
29.915
30.917
0
60.832
Obresti
0
-4.653
4.653
0
Lastne delnice
0
-42.622
42.622
0
Skupaj
29.915
-14.020.171
14.051.088
60.832
Gibanje obveznosti iz financiranja v letu 2024
v EUR
Stanje na dan
31. 12. 2023
Denarne spremembe
Nedenarne spremembe
Stanje na dan
31. 12. 2024
Pridobitve/odtujitve
Dividende
0
-32.041.992
32.041.992
0
Asignacije, cesije, terminski posli
103.692
-73.777
0
29.915
Obresti
0
-4.114
4.114
0
Lastne delnice
-831.386
831.386
0
Skupaj
103.692
-32.951.269
32.877.492
29.915
16 Kratkoročne poslovne obveznosti
v EUR
Poslovne obveznosti
31.12.2025
31.12.2024
Obveznosti do dobaviteljev
21.206.587
30.982.718
Druge obveznosti
3.679.019
5.141.818
Skupaj
24.885.606
36.124.537
244
v EUR
Skupina obveznosti
31.12.2025
31.12.2024
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v državi
11.920.515
13.112.651
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev v tujini
9.284.127
17.830.038
Kratkoročne obveznosti za nezaračunano blago in storitve
1.945
40.029
Kratkoročne obveznosti na podlagi predujmov
769.091
749.351
Kratkoročne obveznosti do zaposlencev
1.601.972
2.508.986
Kratkoročne obveznosti za prispevke izplačevalca
915.457
1.288.315
Kratkoročne obveznosti do državnih in drugih inštitucij
354.684
559.614
Druge kratkoročne obveznosti
37.816
35.554
SKUPAJ
24.885.606
36.124.537
17 Kratkoročne obveznosti iz pogodb s kupci
Na dan 31. 12. 2025 družba nima nobenih obveznosti na podlagi pogodb s kupci.
18 Druge kratkoročne obveznosti
Med drugimi kratkoročnimi obveznostmi družba izkazuje kratkoročno odložene stroške oziroma
odhodke in DDV od predujmov.
v EUR
Opis
31.12.2025
31.12.2024
Vračunana neizrabljena pravica za letni dopust
955.639
851.641
Vračunani stroški za izplačila zaposlenim in za druge obveznosti
1.137.842
277.173
DDV od danih predujmov
2.200
2.100
Prejeta evropska sredstva
8.199
86.180
Drugo
3.859
1.656
Skupaj
2.107.739
1.218.750
19 Pogojne obveznosti in zaveze
v EUR
Opis
31.12.2025
31.12.2024
Dane garancije
2.063.515
2.131.657
Terminski posli*
7.328.408
3.966.896
Plačilna kartica VISA in Mastercard
60.000
60.000
Material v dodelavi in predelavi
59.726
59.726
SKUPAJ
9.511.649
6.218.279
*Gre za pogodbeno vrednost posla, na kontih finančnih terjatev in/ali na kontih finančnih obveznosti
pa je pripoznano ovrednotenje do poštene vrednosti (Pojasnilo E. Finančni instrumenti).
Dane garancije predstavljajo obveznost do OTP banke, d. d., in UniCredit Bank, d. d., v višini
2.063.515 EUR in sicer iz naslova carinskih in trošarinskih obveznosti (1.030.000 EUR) ter garancija
za izvedbo pogodbenih obveznosti ARSO v višini 1.033.515 EUR.
20 Prihodki iz pogodb s kupci
Prihodke iz pogodb s kupci sestavljajo prodajne vrednosti prodanih proizvodov, trgovskega blaga,
materiala in opravljenih storitev v obračunskem obdobju. Razčlenitev čistih prihodkov od prodaje
po področnih in območnih odsekih je prikazana v nadaljevanju.
v EUR
Leto 2025
Leto 2024
Čisti prihodki iz pogodb s kupci proizvodov in storitev
198.285.086
199.950.152
Čisti prihodki iz pogodb s kupci blaga in materiala
516.195
335.261
SKUPAJ
198.801.281
200.285.413
245
21 Drugi poslovni prihodki
v EUR
Prihodek
Leto 2025
Leto 2024
Prihodki iz amortizacij brezplačno pridobljenih sredstev
461.349
512.229
Dobiček pri prodaji in odpisi sredstev
15.876
15.038
Prihodki iz refundacijskih zahtevkov
1.047.617
817.575
Izterjane odpisane terjatve
1.982
1.983
Prejete odškodnine
28.039
764.430
Nadomestilo za kritje posrednih stroškov zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov za preteklo leto
305.462
297.966
Prihodki iz naslova evropskih sredstev
77.981
0
Prihodki iz preteklih let
70.965
174.611
Drugi prihodki
30.526
36.877
SKUPAJ
2.039.797
2.620.709
22 Poslovni odhodki
Poslovni odhodki
v EUR
Leto 2025
Leto 2024
Nabavna vrednost prodanega materiala in blaga
225.635
100.483
Stroški materiala
115.913.675
110.211.321
Stroški storitev
18.765.200
17.233.265
Stroški dela
35.623.561
33.774.717
Amortizacija
13.871.225
12.900.809
Drugi poslovni odhodki
3.327.431
3.250.896
Slabitve in odpisi poslovnih terjatev
67.759
0
SKUPAJ
187.794.486
177.471.492
Med drugimi poslovnimi odhodki so stroški oblikovanja dolgoročnih rezervacij za okolje v višini 259.169
EUR (leta 2024 v višini 575.387 EUR), saj je poslovodstvo družbe na osnovi dokazov in ponovne
preverbe ocenilo, da so v letu 2025 nastali razlogi za njihovo dodatno oblikovanje (glej pojasnilo 13 –
Druge rezervacije).
Stroški raziskav in razvoja v letu 2025 znašajo le 3.356 EUR, saj se v letu 2025 dela na teh projektih
začasno niso izvajala, leta 2024 so znašali 112.021 EUR.
Amortizacija
Družba časovno enakomerno amortizira osnovna sredstva v času pričakovane življenjske dobe
posameznega osnovnega sredstva. Amortizacija bremeni vrednost posameznega osnovnega sredstva.
v EUR
Opis
Leto 2025
Leto 2024
Amortizacija
- neopredmetena sredstva
518.054
348.512
- služnostne pravice
72.342
72.342
- zgradbe
3.228.927
3.197.997
- proizvajalna oprema
10.050.444
9.280.386
- druga oprema
1.458
1.572
SKUPAJ
13.871.225
12.900.809
246
Stroški dela
v EUR
Strošek dela
Leto 2025
Leto 2024
Plače in nadomestila
25.413.363
24.918.269
Prispevki za socialno varnost
4.361.957
4.222.816
Povračila stroškov in drugi prejemki zaposlenih
5.361.487
4.184.254
Dodatno pokojninsko zavarovanje
486.754
449.378
Skupaj
35.623.561
33.774.717
Stroški dela vključujejo obračunane obveznosti do zaposlenih na podlagi podjetniške kolektivne
pogodbe ter na podlagi individualnih pogodb zaposlenih, izplačila za dodatke za posebne pogoje dela,
povračila stroškov v zvezi z delom v skladu s kolektivno pogodbo. Med stroški povračil v zvezi z delom
niso zajeti stroški prehrane v tistem delu, ki se nanaša na stroške priprave hrane v lastni kuhinji. Ti
stroški so v letu 2025 znašali 1.206.286 EUR (1.094.701 EUR v letu 2024). Stroški so izkazani po svoji
vsebini in namembnosti, torej med stroški porabljenega materiala in storitev, stroški dela, odpisi
vrednosti (amortizacija) in drugimi poslovnimi odhodki. Družba je obračunala neizkoriščeno pravico do
letnega dopusta, skladno z MRS 19. Družba je vpisana v register pokojninskih načrtov kot delodajalec,
ki financira pokojninski načrt z oznako PNMZ K, ki ga izvaja odprt Modri krovni pokojninski sklad pri
upravljavcu Modri zavarovalnici. V letu 2025 je družba za dodatno pokojninsko zavarovanje namenila
486.754 EUR (leta 2024 znesek v višini 449.378 EUR).
V družbi je bilo na dan 31. 12. 2025 zaposlenih 726 oseb. Povprečno število zaposlenih je znašalo
724 oseb, poprečno število na osnovi vkalkuliranih ur pa 685.
Družba je imela v letu 2025 tudi stroške storitev, ki se ne obravnavajo kot stroški dela, v zvezi z
agencijami za posredovanje delovne sile na podlagi pogodb o posredovanju, v višini 1.443.512 EUR (v
letu 2024 ti stroški znašajo 1.105.456 EUR EUR). Zaposlenih je bilo 40,8 delavca (leta 2024 33,8),
upoštevajoč število delovnih ur na podlagi teh pogodb.
Drugi poslovni odhodki
v EUR
Drugi poslovni odhodki
Leto 2025
Leto 2024
Oblikovanje rezervacij za ekologijo
259.169
5575.819
Ekološke takse in povračila
320.405
316.868
Nagrade študentom in dijakom na praksi
224.319
268.918
Prispevek za uporabo stavbnega zemljišča
904.091
1.001.551
Prevrednotenje zalog materiala in blaga
264.747
14.771
Izguba pri prodaji (izločitvi) osnovnih sredstev in slabitve
976.110
692.685
Drugi stroški in odhodki
378.590
380.285
SKUPAJ
3.327.431
3.250.896
Revidiranje računovodskih izkazov družbe za leto 2025 je opravila družba Ernst & Young Revizija, d.
o. o. Pogodbena vrednost za dogovorjene storitve revidiranja je znašala 32.050 EUR, povečana za
DDV in potne stroške. Revizijska družba Ernst & Young je v letu 2026 za poslovno leto 2025 opravila
še revizijo preveritve elektronske oblike računovodskih izkazov 2025-ESEF (2.450 EUR), revizijo
poročila o prejemkih družbe 2025 (3.600 EUR) in revizijo trajnostnostnega poročanja za poslovno leto
2025 (18.090 EUR).
Druge odhodke v glavnini predstavljajo izgube pri poravnavi prijavljenih škodnih primerov in plačane
odškodnine fizičnim osebam.
247
23 Finančni prihodki in odhodki
v EUR
Prihodek
Leto 2025
Leto 2024
Neto tečajne razlike
0
253.877
Prihodki od obresti in naložb
1.311.450
1.726.439
Prihodki od dividend
44.466
6.011
Finančni prihodki skupaj
1.355.916
1.986.327
Neto tečajne razlike
-139.667
0
Odhodki za obresti
-4.653
-4.114
Obresti za rezervacije odpravnin in jubilejnih nagrad
-121.820
-119.324
Finančni odhodki skupaj
-266.140
-123.439
Neto finančni izid
1.089.776
1.862.888
Finančne prihodke predstavljajo prejete obresti od naložbenja in terjatev, prihodki od dolgoročnih
finančnih naložb (dividende) ter pozitivne tečajne razlike pri poslovanju in financiranju. Finančne
odhodke predstavljajo obračunane obveznosti za poslovno leto od dolgoročnih in kratkoročnih
finančnih in poslovnih obveznosti ter negativne tečajne razlike, nastale pri poslovanju in financiranju
(terminski posli nakupa in prodaje deviz).
24 Davek od dohodka pravnih oseb
Obračun davka od dobička pravnih oseb je narejen skladno s Pravilnikom o davčnem obračunu davka
od dohodkov pravnih oseb po stopnji 22 % od davčne osnove. Davčno osnovo v letu 2025 (podobno
kot v letu 2024) zmanjšujejo olajšave za vlaganja v opremo, vlaganja v raziskave in razvoj,
zaposlovanje invalidov, prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje in donacije.
v EUR
Leto 2025
Leto 2024
Odmerjeni davek
5.129.626
6.275.969
Davek od dobička skupaj
5.129.626
6.275.969
Zmanjšanje davčne osnove za že obdavčene rezervacije
-19.517
-43.189
Davek od povečanja odhodkov
-21.213
-18.190
Davek od davčno nepriznanih odhodkov
436.427
451.191
Davek od davčnih olajšav
-1.670.929
-1.198.883
Davek od prihodkov, ki zmanjšujejo davčno osnovo in drugo
-7.458
-27.016
Davek od dobička skupaj
3.846.936
5.439.882
Efektivna davčna stopnja
16,5%
19,1 %
Odmerjeni davek predstavlja znesek davka, ki bi ga družba plačala po 22 % davčni stopnji, izračunan
glede na poslovni izid pred davki iz izkaza poslovnega izida, brez upoštevanja davčnih olajšav in davčno
nepriznanih odhodkov, skladno z določbami Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb. Efektivna
davčna stopnja, izračunana kot razmerje med odhodki za davek in računovodskim poslovnim izidom,
znaša za leto 2025 16,5 %, v letu 2024 je znašala 19,1 %. Spremembe v odloženih davkih leta 2025
se nanašajo na dodatno oblikovane/porabo rezervacije za okolje, jubilejne nagrade in odpravnine ter
terjatve do kupcev.
Podjetje je izkazalo zmanjšanje terjatev za odloženi davek iz naslova začasnih razlik. Zmanjšanje v
letu 2025 se nanaša na razliko med:
v EUR
Opis
Leto 2025
Leto 2024
Poraba rezervacij
-205.309
-102.501
Odprava oblikovanega popravka vrednosti terjatev
-436
-2.516
Oblikovane rezervacije
29.025
63.293
Skupaj
-176.720
-36.222
248
25 Vpliv podnebnih sprememb na računovodske izkaze
Družba razkriva učinke podnebnih sprememb in trajnostnih učinkov v svojih računovodskih izkazih za
leto 2025, pri čemer poseben poudarek namenja razpravi o ocenah in pomembnih presojah
poslovodstva v skladu z MRS 1 (MRS 1 zahteva razkritje informacij o predpostavkah in drugih glavnih
virih ocenjevalne negotovosti na koncu poročevalskega obdobja, ki imajo pomembno tveganje za
prilagoditev knjigovodskih vrednosti sredstev in obveznosti).
Po vsem svetu poteka prehod na neto ničelno vrednost (Zeleni dogovor), kjer je so procesi razogljičenja
ter elektrifikacije svetovnega gospodarstva ključnega pomena, da bi se izognili resnim posledicam
povečanja temperature za več kot 1,5 °C.
Preverba sredstev
Kot je opisano v pojasnilu 2 – Opredmetena osnovna sredstva projekcije denarnih tokov na osnovi
denar ustvarjajoče enote, uporabljene pri preizkusih oslabitve dolgoročnih sredstev, temeljijo na
najboljših razpoložljivih v prihodnost usmerjenih informacijah in odražajo investicijske načrte družbe
2024–2028 za ohranjanje poslovne zmogljivosti, pripravljene na podlagi vrste gospodarskih razmer, ki
bi lahko obstajale v bližnji prihodnosti v zvezi s podnebnimi spremembami in energetskim prehodom.
V projekcijah so bili upoštevani pričakovani učinki zaradi cene električne energije, ki je posledica
začetka delovanja fotovoltaike in novih proizvodnih naprav na obnovljive vire energije, razvoja cen
plina, nafte in emisijskih kuponov ter pričakovanega povpraševanja.
Tveganje prehoda – emisije toplogrednih plinov
Ukrepi družbe za omejitev vplivov tveganja prehoda vključujejo (podrobneje opisano v
trajnostnostnem delu letnega poročila):
− zmanjševanje emisije obsega 1 (iz zajema emisij CO
2
): Inovacijska zmogljivost in tehnološko
znanje družbe omogočata, da ponudi čistejše in bolj trajnostne rešitve za zmanjšanje svojih
industrijskih emisij. Družba se osredotoča na tehnologije za podnebne rešitve in energetski
prehod.;
− zmanjšanje obsega 2 predvsem z uporabo električne energije iz obnovljivih virov: postavitev
sončnih elektrarn bo zmanjšala emisije iz obsega 2. Naložbe v tehnologijo obnovljivih virov v
letu 2025 ni bilo (v letu 2024 0,9 milijona EUR), s čimer bo prehod lažji, saj bo zmanjšanje
emisij upravljano z obnovljivo energijo iz lastnih sončnih elektrarn (trenutna samooskrba
predstavlja 7 % (leta 2024 6%) celotne uporabljanje energije, cilj je 10 % do leta 2030).
Emisijski kuponi za CO
2
izpuste v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS) se odražajo v
bilanci stanja po knjigovodski nabavni vrednosti po 1 EUR in so ovrednoteni med drugimi dolgoročnimi
sredstvi (pojasnilo 4 – Druga dolgoročna sredstva). Obračunane obveznosti za izpuste CO
2
, ki so
potrebne za pokrivanje dosedanjih emisij, so prav tako vrednotene po 1 EUR. Kvote so pridobljene s
strani države za pokrivanje lastnih emisij in jih je mogoče obdržati za pokrivanje emisij v naslednjih
letih. Pridobljeni kuponi presegajo njihovo predajo, kar bo realizirano vse do konca leta 2030. Za
pridobitev brezplačnih kuponov je bila izdana odločba za obdobje 2021–2025, na osnovi katere
ocenjujemo izdajo nove odločbe za obdobje 2026-2030 (izdajala se pričakuje v drugi polovici leta
2026), s katero bi naj družbi bila dodeljena celotna brezplačna količina emisijskih kuponov v višini
156.043 glede na predvideno letno proizvodnjo (glej tabelo v nadaljevanju). Pričakuje se, da se bo
delež brezplačnih kuponov (kvot) v prihodnosti zmanjšal, vendar ne bistveno.
Stanje emisijskih kuponov po letih
2025
2026
2027
2028
2029
2030
Stanje 1. 1.
105.470
115.376
119.2023
130.701
140.628
149.054
Pridobitev (trenutna odločba)
36.788
38.137*
36.498*
34.927*
33.426*
31.989*
Predaja/Prodaja*
26.882
34.310
25.000*
25.000*
25.000*
25.000
Stanje 31. 12.
115.376
119.203
130.701
140.628
149.054
156.043
* Ocena
249
Od leta 2026 do 2030 bo nov izračun za novo obdobje. Predvidoma (ob enaki proizvodnji in porabi
toplote in goriva) jih bomo za leto 2026 in naprej prejeli cca 38.137. Ta vrednost se bo do leta 2030
po sedaj znanih informacijah vsako leto zmanjšala za cca 4 %.
Sredstva in podnebna tveganja
Glavna sredstva družbe, ki vplivajo na odtis CO
2
, so sredstva za proizvodnjo osnovne dejavnosti (glej
poglavje 2 Opredmetena osnovna sredstva). Sredstva se amortizirajo v času trajanja njihove dobe
koristnosti, kar omejuje tveganje oslabitve. Za razogljičenje obstoječih proizvodnih enot bodo šele v
prihodnjih letih (2024–2028) izvedene naslednje rešitve: uporaba sredstev z nizkimi emisijami
avtomobilov, baterijskimi hranilniki in elektromotorji. Ker so ta sredstva še neelektrificirana,
potrebujemo naložbe za prehod, ki so opredeljene v strategiji družbe 2024–2028 in znašajo 40
milijonov EUR.
Narejen je bil test oslabitve nadomestljive vrednosti na dan 31. 12. 2023 in presoja indikatorjev
oslabitve po stanju na dan 31. 12. 2025 (glej pojasnilo 2 Opredmetena sredstva). Zaradi te ponovne
ocene ni prišlo do oslabitve sredstev. Glavna opredmetena sredstva družbe, ki so izpostavljena
tveganju podnebnih sprememb in energetskega prehoda, so:
− vozila na motorni pogon,
− pridobivanje električne energije iz lastnih sončnih elektrarn,
− zamenjava stare razsvetljave in obstoječih elektromotorjev.
V letu 2025 je družba nabavila 7 vozil na e-pogon v vrednosti 261.711 EUR in 5 e – viličarjev v skupni
vrednosti 181.550 EUR (leta 2024 je družba nabavila 5 vozil na e-pogon v vrednosti 146.200 EUR in
5 viličarjev na e-pogon v vrednosti 166.205 EUR), ni pa še nabavila baterijskega hranilnika, vendar so
podlage za prvo faza postavitve baterijskih hranilnikov pripravljene. Prav tako se je v letu 2025
zamenjevala stara razsvetljava z bolj učinkovito s ciljem prihranka električne energije. V letu 2025 je
doseženo znižanje za 109MWh/leto. Zamenjanih je bilo 28 elektro motorjev z varčnejšimi; ocenjen
prihranek znaša 299,8 MWh/leto.
Na dan 31. 12. 2025 knjigovodska vrednost e-vozil znaša 389.344 EUR in knjigovodska vrednost e-
viličarjev 307.922 EUR. Vozila na motorni pogon, elektromotorji in druge naprave, ki bodo zamenjani,
vključno z vsemi ostalimi sredstvi, so na dan 31. 12. 2025 večinoma amortizirani oziroma bodo v času
njihove zamenjave zaradi zelenega prehoda popolnoma amortizirani in brez sedanje vrednosti. Prav
tako vse nadaljnje zamenjave ne bodo imele vpliva na odpise sedanje vrednosti oziroma izvedbo
slabitve, saj se bodo zamenjala tista sredstva, ki nimajo več sedanje vrednosti in so dotrajana.
Proizvajalna oprema ali druga oprema tako zaradi klimatskih sprememb ne bo zamenjana, oz. se bo
zamenjala z okolju prijazno takrat, ko bo že zamenjano sredstvo amortizirano, zato vpliva na
računovodske izkaze v kratkem ali dolgem obdobju ne bo iz naslova odpisov sedanje vrednosti teh
odpisanih sredstev.
Sredstva za obnovljive vire energije – fotovoltaika
Na dan 31. 12. 2025 je knjigovodska vrednost teh osnovnih sredstev znašala 4.510.049 EUR (na dan
31. 12. 2024 je znašala 3.944.129 EUR). Glavno zaznano tveganje je potencialno negativen prihodnji
razvoj sončnih virov, ki so ključne spremenljivke pri uspešnosti te poslovne panoge. Družba meni, da
priložnosti, ki izhajajo iz razogljičenja svetovnega gospodarstva (rast obnovljivih virov energije,
naložbe v pametna povezovalna omrežja, elektrifikacija prometa, zeleni vodik itd.), odtehtajo
tveganja.
Učinki podnebnih sprememb
Pri pripravi računovodskih izkazov, zlasti pri petletnem strateškem načrtu 2024-2028 in s tem izpeljavi
prihodnjih denarnih tokov za testiranje oslabitve, je bil upoštevan potencialni vpliv prihodnjih
zakonodajnih zahtev, zlasti s tem povezanega prehoda na električno mobilnost (zamenjava trenutnega
voznega oparka z e-vozili in postavljenimi polnilnicami, ki se polnijo iz že postavljenih sončnih elektrarn
– slednje trenutno pokrivajo 7 % lastne energetske potrebe, plan do leta 2030 je je 10 % samooskrba).
250
Izpostavljenost podnebnim tveganjem
Glede na svojo geografsko lego je lahko družba potencialno izpostavljena fizičnim tveganjem,
povezanim s podnebnimi spremembami, kot so poplave (v letu 2024 in 2025 jih ni bilo), vročinski
valovi, požari in suše. Na dan 31. 12. 2025 je knjigovodska vrednost teh sredstev (ključnega programa
Tio2) 61.475.578 EUR (leta 2024 59.541.095 EUR), ki so del sredstev družbe, kot je navedeno v
pojasnilu 2 – Opredmetena osnovna sredstva. Potreb po oslabitvi sredstev ni.
Zaradi poplav iz leta 2023 in pričakovanih podnebnih sprememb bo družba v prihodnje imela višje
izdatke za zavarovanje premoženja (kar se je že odrazilo na povečanju stroškov zavarovalnih premij
v letu 2025), vendar višina ne bo imela bistvenega vpliva na izkazane računovodske izkaze.
Predpostavka delujočega podjetja
Na podlagi trajnosti poslovanja subjekta na dolgi rok, ne obstaja nobena negotovost družbe glede
sposobnosti, da v prihodnje zaradi tveganj, povezanih s podnebjem, deluje kot delujoče podjetje, saj
ugotavlja, da podnebne spremembe ne bodo bistveno vplivale na napovedi denarnih tokov za 2024-
2028 (predpostavka delujočega podjetja v prihodnosti ni ogrožena).
Pogodbe o nakupu energentov
Družba ima za prihodnja leta zakupljene energente, to je električno energijo in zemeljski plin, skladno
z zastavljeno strategijo upravljanja portfelja energentov. In sicer, gre za upravljanje miksa virov, kot
so pogodbe o dobavi zemeljskega plina v prihodnjih obdobjih in zaklepi s terminskimi produkti (do
vključno leta 2027), pogodbe o nakupu električne energije v prihodnjih obdobjih in zaklepi s
terminskimi produkti (do vključno leta 2027), PPA pogodba (do vključno leta 2029) in proizvodnja
električne energije iz lastnih virov. Učinki zakupov energentov in lastnih virov proizvodnje električne
energije so upoštevani v projekcijah računovodskih izkazov v petletni strategiji družbe.
Amortizacija in druge izgube zaradi oslabitve
Zadeve, povezane s podnebjem, so prav tako pomembne za obravnavo z vidika MRS 16 in MRS 38,
ker lahko povzročijo morebitne spremembe zneska amortizacije ali amortizacijo, ki se pripozna v
tekočem obdobju ali prihodnjih obdobjih. Ker lahko nekatera sredstva zastarajo, postanejo nedostopna
ali predmet zakonskih omejitev zaradi podnebnih sprememb, sta torej ocenjena preostala (končna)
vrednost in pričakovana življenjska doba sredstev potencialno prizadeti. Zaradi prehoda ni nobene
spremembe ocenjene preostale (končne) vrednosti in pričakovane življenjske dobe sredstev ter s tem
obračunane amortizacije.
Napovedi poslovanja iz strateškega načrta družbe za obdobje 2024–2028 z izračunano EBITDA maržo
in CAPEX vključujejo tudi vplive cen energije, fotovoltaike in upoštevano energetsko učinkovitost z
energetsko varčno opremo ter varčevanjem z energijo.
Potencialni vplivi tveganja prehoda so bili analizirani v kontekstu zaključka računovodskih izkazov za
leto 2025 na podlagi zgoraj navedenih dejstev in predpostavk. Ugotovljen ni bil noben pomemben
vpliv, niti na dobo koristnosti, niti na vrednost sredstev, na portfelj strank, niti na denarne tokove,
ustvarjene z obstoječimi dejavnostmi, ali na potrebno po oblikovanju rezervacij za tveganja in bodoče
stroške.
VI. IZKAZ DENARNIH TOKOV
Izkaz denarnih tokov prikazuje spremembe stanja denarnih sredstev in njihovih ustreznikov za
poslovno leto kot razliko med stanjema 31. 12. 2025 in 31. 12. 2024. Sestavljen je po posredni metodi
iz izkaza finančnega položaja na dan 31. 12. obračunskega leta in izkaza finančnega položaja na dan
31. 12. 2024 ter iz dodatnih podatkov, potrebnih za prilagoditev prihodkov in odhodkov ter za ustrezno
razčlenitev pomembnejših postavk. Teoretično možne postavke niso prikazane, vrednosti pa so
izkazane za tekoče in preteklo obdobje.
VII. IZKAZ GIBANJA KAPITALA
Izkaz gibanja kapitala ima obliko sestavljene razpredelnice sprememb vseh sestavin kapitala.
Teoretično možne postavke niso prikazane. Spremembe lastniškega kapitala se nanašajo na sklep
251
skupščine o razporeditvi bilančnega dobička predhodnega leta za izplačilo dividend lastnikom, ki so
bile ali bodo izplačane, in na nakup lastnih delnic. Na podlagi 14. točke 64. člena ZGD-1 je izkazu
gibanja kapitala dodana ugotovitev bilančnega dobička.
VIII. FINANČNI INSTRUMENTI IN FINANČNA TVEGANJA
Finančna tveganja (likvidnostno in obrestno)
Likvidnostno tveganje
Družba je poslovni partner, znan po plačilni disciplini tako na domačem kot na tujem trgu, podjetje, ki
nima bančnih dolgov in ima stabilne denarne tokove. Poslovanje družbe je tradicionalno konservativno
z visokim denarnim tokom. Upravljanje likvidnosti med drugim obsega načrtovanje pričakovanih
denarnih obveznosti in njihovo pokrivanje, tekoče spremljanje plačilne sposobnosti kupcev in redno
izterjavo zapadlih terjatev. Bonitetna ocena je AAA, družba je v letu 2025 ponovno prejemnik
platinaste bonitetne ocene (Dun & Bradstreet). V tabelah v nadaljevanju so prikazane finančne in
poslovne obveznosti glede na rok zapadlosti.
Zapadlost poslovnih obveznosti na dan 31. 12. 2025
v EUR
Knjigovodska vrednost
Pogodbeni denarni tokovi
Skupaj
Do pol leta
Obveznosti do dobaviteljev brez predujmov
21.206.587
21.206.587
21.206.587
Druge obveznosti
37.816
37.816
37.816
Skupaj
21.244.403
21.244.403
21.244.403
Pri zapadlosti drugih obveznosti podjetja upošteva obveznost do dobaviteljev brez predujmov ter druge
obveznosti, ki ne zajemajo obveznosti za davke, ali obveznosti do države in do zaposlenih.
Zapadlost poslovnih obveznosti na dan 31. 12. 2024
v EUR
Knjigovodska vrednost
Pogodbeni denarni tokovi
Skupaj
Do pol leta
Obveznosti do dobaviteljev brez predujmov
30.982.718
30.982.718
30.982.718
Druge obveznosti
35.555
35.555
35.555
Skupaj
31.018.273
31.018.273
31.018.273
Zapadlost finančnih obveznosti na dan 31. 12. 2025
v EUR
Knjigovodska vrednost
Pogodbeni denarni tokovi
Skupaj
do pol leta
Asignacije, cesije
60.832
60.832
60.832
Skupaj
60.832
60.832
60.832
Zapadlost finančnih obveznosti na dan 31. 12. 2024
v EUR
Knjigovodska vrednost
Pogodbeni denarni tokovi
Skupaj
do pol leta
Asignacije, cesije
29.915
29.915
29.915
Skupaj
29.915
29.915
29.915
Obrestno tveganje
Obrestno tveganje pomeni možnost izgub zaradi neugodnega gibanja obrestnih mer na trgu. Podjetje
nima dolgoročnih finančnih obveznosti in iz tega naslova nima vzpostavljenih ukrepov. Če bi se to
dejstvo spremenilo, bi vzpostavili primerne ukrepe za obvladovanje tovrstnega tveganja.
252
Zaradi ugodnega finančnega stanja družba z namenom povečevanja finančnih prihodkov pri bankah
sklepa depozitne pogodbe s pozitivnimi obrestnimi merami. Na dan bilance stanja 31. 12. 2025 depoziti
z dospelostjo do enega leta znašajo 7.000.000 EUR. Prav tako družba z namenom učinkovite rabe
viškov denarnih sredstev le-te plasira v naložbe zakladnih menic s kratkoročno dobo dospelosti, ki na
zadnji dan leta 2025 znašajo 38.444.342 EUR.
Če bi se bančna obrestna mera znižala za 1 %, bi to pomenilo znižanje finančnih prihodkov za 454.443
EUR, če pa bi se povečala za 1 %, bi se finančni prihodki povečali za 454.443 EUR na letni ravni.
Kreditno tveganje
Ključno kreditno tveganje družbe je tveganje, da kupci ob zapadlosti ne bi poravnali svojih obveznosti.
Tveganje je omejeno, saj poslujemo pretežno z dolgoletnimi partnerji, ki so pogosto znana
tradicionalna evropska industrijska podjetja z visoko boniteto. V zadnjih letih smo zaznavali, da je
plačilna disciplina v Sloveniji, na Balkanu in Vzhodni Evropi relativno slaba, vendar v prihodnjem
obdobju na tem geografskem področju ne pričakujemo več težav oziroma se je potencial tveganja
pomembno znižal. S preureditvijo/prečiščenjem portfelja strateških poslovnih področij podjetja,
konkretno gre za ukinitev programa grafičnih repromaterialov, programa valjane titan-cinkove
pločevine, programa antikorozijskih premazov in programa gradbenih materialov, se je izpostavljenost
kreditnemu tveganju pomembno znižala, kar dokazujeta podatek o zapadlosti terjatev in dejstvo, da
praktično nimamo več dodatnega oblikovanja popravkov vrednosti terjatev zaradi dvoma v plačilo
oziroma neplačila izkazanih terjatev do kupcev.
Družba že vrsto let izvaja interno kreditno kontrolo za posamičnega kupca, ki mu je določila
individualni kreditni limit, in sicer glede na plačilno disciplino, bonitetno oceno in dobro poslovanje z
družbo. Proces spremljanja in obvladovanja kreditnega tveganja se je še dodatno povečal sredi leta
2021 z nastopom zavarovanja terjatev pri zunanji instituciji, kjer se kreditni limiti določajo, spremljajo
in spreminjajo na dnevni bazi.
Poleg rednega spremljanja kreditnega limita za posameznega kupca se na dnevni bazi spremljajo
plačilna disciplina kupca in objave na Ajpesu v zvezi z objavo postopkov po Zakonu o finančnem
poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Prav tako se s
trenutkom zapadlosti terjatve opominja kupca na zapadlost terjatve z opominom najprej telefonsko,
nato pa pisno; vse od dneva zapadlosti do poplačila se obračunajo zamudne obresti. Proces rednega
spremljanja in kontrole portfelja terjatev do kupcev je stalnica družbe, ki rezultira v majhnem deležu
odpisa ali slabitvi terjatev glede na delež v prodaji. Knjigovodska vrednost finančnih sredstev, ki so
bila najbolj izpostavljena kreditnemu tveganju, je bila na datum poročanja naslednja:
v EUR
Pojasnila
31.12.2025
31.12.2024
Finančna sredstva po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa
3
1.709.631
1.287.325
Finančne terjatve
7
38.456.959
47.214.859
Terjatve do kupcev
8
22.966.858
27.100.674
Denar in denarni ustrezniki
9
19.122.785
17.731.407
SKUPAJ
82.256.233
93.334.265
Na bilančni presečni dan 31. 12. 2025 ima družba poleg 7.000.000 EUR depozitnega denarja še
dodatnih 12.122.785 EUR denarnih sredstev za zagotavljanje tekočega poslovanja. Da bi družba
zmanjšala kreditno tveganje in izpostavljenost pri bankah, ima sredstva razporejena med pet bank,
ki imajo odlično boniteto in dobro bilančno vsoto.
Družba ima zdravo strukturo terjatev do kupcev, kar je razvidno v tabeli zapadlost terjatev po rokih
zapadlosti in v tabeli gibanja popravka vrednosti kratkoročnih terjatev do kupcev.
253
Gibanje popravkov vrednosti kratkoročnih terjatev do kupcev
v EUR
Leto 2025
Stanje
31.12.2025
Oblikovan popravek
vrednosti 2025
Plačane
odpisane terjatve
Stanje
31.12.2025
Kupci v državi
273.233
88
0
273.320
Kupci v tujini
363.720
67.510
1.982
429.247
SKUPAJ
636.952
67.597
1.982
702.568
v EUR
Leto 2024
Stanje
31.12.2023
Popravek
2024
Oblikovan popravek
vrednosti 2024
Odpisi popravka
vrednosti preteklih let
Plačane
odpisane terjatve
Stanje
31.12.2024
Kupci v državi
266.985
0
6.248
0
0
273.233
Kupci v tujini
394.858
-38.470
18.766
9.452
1.983
363.720
SKUPAJ
661.844
-38.470
25.013
9.452
1.983
636.952
Terjatve do kupcev po rokih zapadlosti
v EUR
Skupina terjatev po zapadlosti
Bruto vrednost
31.12.2025
Popravek 31.12.2025
Bruto vrednost
31.12.2024
Popravek 31.12.2024
Nezapadlo
19.027.876
1.900
21.758.815
4.298
Že zapadlo do 15 dni
3.232.088
323
4.776.348
919
Že zapadlo od 16 do 60 dni
440.092
5.077
402.918
440
Že zapadlo od 61 do 180 dni
202.322
96.071
30.602
30.202
Že zapadlo nad 180 dni
767.049
599.199
768.943
601.093
SKUPAJ
23.669.426
702.568
27.737.626
636.952
v EUR
Skupina terjatev po zapadlosti
Bruto vrednost
31.12.2024
Popravek 31.12.2024
Bruto vrednost
31.12.2023
Popravek 31.12.2023
Nezapadlo
21.758.815
4.298
24.024.487
16.944
Že zapadlo do 15 dni
4.776.348
919
2.913.989
2.050
Že zapadlo od 16 do 60 dni
402.918
440
432.721
1.180
Že zapadlo od 61 do 180 dni
30.602
30.202
109.582
23.954
Že zapadlo nad 180 dni
768.943
601.093
618.259
617.716
SKUPAJ
27.737.626
636.952
28.099.038
661.843
Vse terjatve do kupcev so od 1. 6. 2021 zavarovane pri zunanji instituciji. Na dan 31. 12. 2025 je pri
zunanji instituciji (zavarovalnica Coface PKZ, d. d.) zavarovanih 94 % terjatev (konec leta 2024 prav
tako 94 %), z drugo obliko zavarovanja (akreditiv, avans) 1 % terjatev (konec leta 2024 3 %) in le 5
% vseh terjatev ni zavarovanih (konec leta 2024 3 %). Pri nezavarovanih terjatvah gre predvsem za
stalne kupce, ki imajo zavarovane terjatve, vendar so presegli limit zavarovanja, kjer ocenjujemo, da
tveganja nepoplačanih terjatev ni oz. je nepomembno. Družba koncentracijo terjatev ugotavlja s
pomočjo informacijskih orodij in vnesenih limitov v sistem. Informacijski sistem spremljanja terjatev
nam omogoča sprotno spremljanje zavarovanja terjatev, saj se sistem dnevno posodablja glede na
spremembe vrste zavarovanja in spremembe kreditnih limitov. Konec leta predstavlja 6 kupcev
titanovega dioksida iz Evropske unije 22 odstotni delež (leta 2024 je teh 6 kupcev predstavljalo 19 %)
v vseh terjatvah, ki so v celoti zavarovane. Kupci so razpršeni po različnih trgih in s tem ni večje
izpostavljenosti družbe zaradi posameznega kupca.
Valutno tveganje
Družba nabavlja in prodaja na svetovnem trgu, zato je izpostavljena tudi tveganju razvoja neugodnih
medvalutnih razmerij, predvsem valutnega razmerja EUR/USD. Ker se glavnina prodaje izvaja v EUR,
je izpostavljenost pereča predvsem pri dolarski nabavi titanonosnih surovin, izjemoma tudi žvepla in
bakrovih spojin. Po obsegu bistveno manjša je izpostavljenost na področju dolarsko nominirane
prodaje.
Gibanje in napovedi glede dinamike valutnega para EUR/USD kontinuirano spremljamo. V osnovi
kratkoročno tveganje neugodnih sprememb tečaja dolarja omejujemo s standardizirano in
254
konsistentno uporabo finančnih instrumentov (dolarske terminske pogodbe). Dosegamo tako rekoč
popolno pokritost relevantnih poslovnih dogodkov, ki vključujejo valutni par EUR/USD.
Izpostavljenost tveganju spremembe deviznih tečajev
v EUR
31.12.2025
31.12.2024
EUR*
USD
EUR*
USD
Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek
drugega vseobsegajočega donosa
1.709.631
0
1.287.325
0
Kratkoročne finančne terjatve
38.456.959
0
47.214.859
0
Terjatve do kupcev
22.627.210
399.087
26.086.389
1.059.110
Denar in denarni ustrezniki
19.122.785
0
17.731.407
0
Kratkoročne finančne obveznosti
-60.832
0
-29.915
0
Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
-15.811.309
-6.337.657
-17.429.009
-14.177.564
Izpostavljenost izkaza finančnega položaja
(neto)
66.044.445
-5.938.571
74.861.056
-13.118.454
* EUR je funkcionalna valuta in ne predstavlja izpostavljenosti tveganju spremembe deviznih tečajev.
Poleg funkcionalne valute EUR družba uporablja še valuto USD (ameriški dolar), ki je bil uporabljen pri
preračunu bilančnih postavk na dan 31. 12. in je enak referenčnemu tečaju Evropske centralne banke,
in sicer število ene nacionalne valute za 1 EUR na dan 31. 12. 2025 znaša 1,175 ter na dan 31. 12.
2024 znaša 1,0389.
Analiza občutljivosti
Sprememba vrednosti valute USD za 1 % glede na EUR na dan 31. 12. 2025 oziroma 31. 12. 2024 bi
poslovni izid pred davki spremenila za vrednosti, navedene v tabeli v nadaljevanju. Analiza, ki je za
obe leti narejena na enak način, predpostavlja, da vse spremenljivke, predvsem obrestne mere,
ostanejo nespremenjene. Pri izračunu vpliva spremembe tečaja ameriškega dolarja je upoštevano
stanje terjatev in obveznosti, ki so nominirane v dolarjih.
v EUR
31.12.2025
31.12.2024
Sprememba valute USD
1%
-1%
1%
-1%
Vpliv na poslovni izid pred davki
-50.041
50.041
125.002
-125.002
Vsaka nadaljnja sprememba tečaja ameriškega dolarja za 1 % glede na EUR bi pomenila dodatno
spremembo poslovnega izida pred davki za zgoraj navedene vrednosti.
Upravljanje kapitala
Primarni cilj upravljanja kapitala družbe je zagotavljanje visokega kreditnega ratinga in ustreznih
kazalnikov financiranja, s čimer zagotavlja ustrezen razvoj svojega poslovanja in ustvarja čim večjo
vrednost za svoje delničarje.
Družba želi z upravljanjem in prilagajanjem kapitalske strukture slediti spremembam v ekonomskem
okolju. Dividende izplačuje skladno z dividendno politiko. Družba nima posebnih ciljev glede lastništva
zaposlenih in nobenega programa delniških opcij. V letih 2024 in 2025 ni bilo sprememb v načinu
upravljanja kapitala. Za nadzor nad kapitalom uporablja kazalnik finančnega vzvoda, ki prikazuje delež
neto zadolženosti v kapitalu. Neto zadolženost vključuje finančne in poslovne obveznosti, zmanjšane
za denar in njegove ustreznike s finančnimi terjatvami (zakladne menice).
v EUR
31.12.2025
31.12.2024
Finančne obveznosti
60.832
29.915
Poslovne in druge kratkoročne obveznosti
26.993.345
37.343.286
Denar in denarni ustrezniki ter finančne terjatve
-57.579.744
-64.881.522
Neto zadolženost
-30.525.567
-27.508.321
Kapital
216.755.086
211.036.476
Kazalnik finančnega vzvoda
-16%
-15%
255
IX. POŠTENA VREDNOSTI
V tabeli v nadaljevanju so prikazane knjigovodske in poštene vrednosti finančnih sredstev in finančnih
obveznosti. V tabelo niso vključena razkritja glede poštene vrednosti finančnih sredstev in obveznosti,
ki niso merjeni po pošteni vrednosti, ko je knjigovodska vrednost dovolj dober približek poštene
vrednosti.
v EUR
31.12.2025
31.12.2024
Knjigovodska vrednost
Poštena vrednost
Knjigovodska vrednost
Poštena vrednost
Finančna sredstva po pošteni vrednosti prek
drugega vseobsegajočega donosa
1.709.631
1.709.631
1.287.325
1.287.325
Kratkoročne finančne terjatve
38.456.959
38.456.959
47.214.859
47.214.859
Terjatve do kupcev
22.966.858
22.966.858
27.100.674
27.100.674
Denar in denarni ustrezniki
19.122.785
19.122.785
17.731.407
17.731.407
Finančne obveznosti
-60.832
-60.832
-29.915
-29.915
Obveznosti do dobaviteljev
-21.206.587
-21.206.587
-30.982.718
-30.982.718
Skupaj
60.988.814
60.988.814
62.321.632
62.321.632
Finančne terjatve in obveznosti so glede na izračun poštene vrednosti razvrščene v tri skupine:
‒ 1. skupina sredstev: sredstva po tržni ceni (metodo vrednotenja glej poglavje 3 Finančna
sredstva po pošteni vrednosti preko drugega vseobsegajočega donosa);
‒ 2. skupina sredstev: sredstva, ki niso uvrščena v prvo skupino, njihova vrednost se določa
neposredno ali na podlagi primerljivih tržnih podatkov;
‒ 3. skupina sredstev: sredstva, za katera tržnih podatkov ni mogoče pridobiti.
v EUR
Poštena vrednost sredstev
31.12.2025
31.12.2024
1. skupina
2. skupina
3. skupina
Skupaj
1. skupina
2. skupina
3. skupina
Skupaj
Finančna sredstva po pošteni
vrednosti prek drugega
vseobsegajočega donosa
0
1.709.631
0
1.709.631
0
1.287.325
0
1.287.325
Skupaj sredstva merjena po
pošteni vrednosti
0
1.709.631
0
1.709.631
0
1.287.325
0
1.287.325
Sredstva, za katere je poštena
vrednost razkrita
Kratkoročne finančne terjatve
38.456.959
0
0
38.456.959
47.150.115
0
64.744
47.214.859
Terjatve do kupcev
0
0
22.966.858
22.966.858
0
0
27.100.674
27.100.674
Denar in denarni ustrezniki
0
0
19.122.785
19.122.785
0
0
17.731.407
17.731.407
Skupaj sredstva, za katere je
poštena vrednost razkrita
38.456.959
0
42.089.643
80.546.602
47.150.115
0
44.896.825
92.046.940
Skupaj
38.456.959
1.709.631
42.089.643
82.256.233
47.150.115
1.287.325
44.896.825
93.334.265
Družba ima kapitalske naložbe v delnice in deleže družbe elektrogospodarstva (Elektro Celje in elektro
Maribor) EMB, ki niso uvrščene na aktivni trg in za katere ni razpoložljivih kotacij. Zaradi odsotnosti
opazljivih tržnih cen so te naložbe razvrščene v hierarhijo poštene vrednosti – Skupina 2. Poštena
vrednost teh naložb se določa z uporabo različnih razpoložljivih ekonomskih podatkov, odvisno od
razpoložljivosti zanesljivih podatkov (čisti dobiček družbe, dividendna donosnost, ROE, PVB (materialni
segmenti elektro gospodarstva) panoge.
v EUR
Poštena vrednost obveznosti
31.12.2025
31.12.2024
1. skupina
2. skupina
3. skupina
Skupaj
1. skupina
2. skupina
3. skupina
Skupaj
Finančne obveznosti
0
0
60.832
60.832
0
0
29.915
29.915
Obveznosti do dobaviteljev
0
0
21.206.587
21.206.587
0
0
30.982.718
30.982.718
Obveznosti iz pogodb s kupci
0
0
0
0
0
0
0
0
Skupaj obveznosti za katere je
razkrita poštena vrednost
0
0
21.267.419
21.267.419
0
0
31.012.633
31.012.633
Predpostavke za določanje poštene vrednosti naložb in drugih postavk so navedene v uvodnih
pojasnilih v poglavju III. Pomembne računovodske usmeritve.
256
X. POSLI S POVEZANIMI OSEBAMI – PODATKI O SKUPINAH OSEB
Udeležba Uprave v kapitalu
Konec leta 2025 je imela ena članica Uprave v lasti 2.360 delnic družbe kar predstavlja 0,029 odstotka
celotnega kapitala družbe oziroma 0,029 odstotka glasovalnih pravic. Predsednik uprave je imel konec
leta v lasti 2025 50 delnic, kar predstavlja 0,001 odstotka celotnega kapitala družbe in s tem
glasovalnih pravic. Predsednik uprave je v letu 2025 prodal 2.350 delnic. Člani Nadzornega sveta delnic
na bilančni presečni dan niso imeli.
31. 12. 2025
Število delnic
Delež v kapitalu (%)
Aleš Skok
50
0,001
Nikolaja Podgoršek Selič
2.360
0,029
31. 12. 2024
Število delnic
Delež v kapitalu (%)
Aleš Skok
2.400
0,030
Nikolaja Podgoršek Selič
2.360
0,029
Bruto prejemki skupin oseb
v EUR
Leto 2025
Leto 2024
Člani Uprave
755.824
731.700
Člani Nadzornega sveta družbe
133.381
155.213
Skupaj bruto prejemki skupin oseb
889.205
886.913
Zaposleni na podlagi pogodb, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe
3.745.089
2.919.788
Skupaj bruto prejemki skupin oseb in prejemki zaposlenih na podlagi pogodb, za
katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe
4.634.294
3.806.701
Prejemki članov Uprave v letu 2025
v EUR
Ime in priimek
Funkcija
(predsednik, član)
Fiksni
prejemki bruto
(1)
Variabilni prejemki –
bruto na podlagi
kvantitativnih meril
Bonitete
Drugi
prejemki
Skupaj bruto
Aleš Skok
Predsednik
300.191
73.660
5.086
4.536
383.473
Nikolaja Podgoršek Selič
Namestnica
predsednika
266.013
58.692
5.208
4.536
334.449
Filip Koželnik (do 5.11.2025)*
Član
18.424
4.766
2.273
4.536
29.999
Nika Veronovski (od 10.11.2025)*
Članica
3.150
0
217
4.536
7.903
Skupaj
587.778
137.118
12.784
18.144
755.824
*Zneski predstavljajo samo plačila za opravljanje funkcije delavskega direktorja.
Prejemki članov Uprave v letu 2024
v EUR
Ime in priimek
Funkcija
(predsednik, član)
Fiksni
prejemki bruto
(1)
Variabilni prejemki –
bruto na podlagi
kvantitativnih meril
Drugi
prejemki
Skupaj bruto
Aleš Skok
Predsednik
306.918
69.692
4.262
387.595
Nikolaja Podgoršek Selič
Namestnica
predsednika
244.550
55.941
4.262
311.616
Filip Koželnik
Član
19.680
6.363
4.199
32.489
Skupaj
571.148
131.996
12.723
731.700
257
Prejemki članov Nadzornega sveta v letu 2025
v EUR
Ime in priimek
Funkcija (predsednik, namestnik, član,
zunanji član komisij)
Plačilo za
opravljanje
funkcije –
bruto letno (1)
Sejnine NS in
komisij – bruto
letno (2)
Skupaj
bruto
Potni
stroški
Skupaj
prejemki
Tomaž Berločnik
član NS (20.6.2024) in predsednik NS
(23.7.2024)
22.500
1.650
24.150
570
24.720
Melita Malgaj
članica NS (20.6.2024), names. pred. NS in
predsed. RK (23.7.2024)
22.125
2.970
25.095
610
25.705
Boštjan Furlan
član NS (20.6.2024), član RK (23.7.2024)
18.750
2.695
21.445
570
22.015
Dubravka Derossi Uršič
članica NS (24.12.2024)
14.073
1.650
15.723
471
16.194
Aleš Stevanovič
član NS in RK (8.3.2023)
18.750
2.970
21.720
0
21.720
Matej Pompe
član NS (od 18.6.2025)
6.792
825
7.617
0
7.617
Gobbo Mario
predsednik NS (od 26.05.2020 do
22.07.2024), član NS do 23.12.2024
927
0
927
0
927
Koštomaj Jože
član NS (do 17.06.2025)
8.208
275
8.483
0
8.483
Korošec Gregor
zunanji člani
0
6.000
6.000
0
6.000
Skupaj
112.125
19.035
131.160
2.221
133.381
NS = Nadzorni svet; RK = Revizijska komisija; KK = Kadrovska komisija
Prejemki članov Nadzornega sveta v letu 2024
v EUR
Ime in priimek
Funkcija (predsednik, namestnik, član,
zunanji član komisij)
Plačilo za
opravljanje
funkcije –
bruto letno (1)
Sejnine NS in
komisij – bruto
letno (2)
Skupaj
bruto
Potni
stroški
Skupaj
prejemki
Tomaž Berločnik
član NS (20.6.2024) in predsednik NS
(23.7.2024)
9.390
1.100
10.490
356
10.846
Melita Malgaj
članica NS (20.6.2024), names. pred. NS in
predsed. RK (23.7.2024)
9.255
1.540
10.795
436
11.231
Boštjan Furlan
član NS (20.6.2024), član RK (23.7.2024)
8.049
1.540
9.589
531
10.120
Gobbo Mario
predsednik NS (od 26.05.2020 do
22.07.2024), član NS do 23.12.2024
22.656
2.365
25.021
22.983
48.004
Gaberščik Luka
namestnik pred. NS (od 01.07.2020 do
04.07.2024)
10.350
1.540
11.890
277
12.167
Kastelic David
član NS + predsednik RK (od 18.06.2020
do 18.06.2024)
11.401
1.925
13.326
481
13.807
Svoljšak Mitja
član NS + član KK (od 16.06.2021 do
28.02.2024)
4.634
495
5.129
0
5.129
Koštomaj Jože
član NS (od 18.06.2020) + član RK
(do 22.07.2024)
17.188
3.300
20.488
0
20.488
Stevanovič Aleš
član NS (od 8.3.2023)
16.341
3.080
19.421
0
19.421
Korošec Gregor
zunanji člani
0
4.000
4.000
0
4.000
Skupaj
109.264
20.885
130.149
25.064
155.213
NS = Nadzorni svet; RK = Revizijska komisija; KK = Kadrovska komisija
Bonitete članov Uprave vključujejo boniteto, povezano z uporabo službenega osebnega vozila tudi
v zasebne namene, in morebitne druge bonitete. Povračila stroškov vključujejo povračila za stroške
prevoza na delo in prehrano med delom.
6.1.7 Pomembnejši poslovni dogodki, ki so nastopili po koncu
poslovnega obdobja
Po datumu bilance stanja ni bilo zabeleženih nobenih pomembnih dogodkov, ki bi imeli vpliv na
računovodske izkaze, izkazane na dan 31. 12. 2025.
Vendar pa opozarjamo, da bodo aktualni dogodki na Bližnjem vzhodu imeli neposredni in posredni
vpliv na višje stroške surovin, energentov in transporta, ki se bodo v družbi odražali bodisi v višjih
cenah vhodnih surovin (ki so neposredno ali posredno del oskrbnih verig na bližnjem vzhodu in/ali
predelave nafte (rafinerije) in/ali stroškov energentov), višjih stroškov energentov (zemeljski plin,
malo manj elektrika) ter višji stroški ladijskega in cestnega transporta (preko višjih cen goriva,
258
spremenjenih trgovskih poti, zavarovanja in rizikov). Dodatno velja omeniti še morebitno višjo inflacijo
in vpliv na vse cene izdelkov in storitev.
Razvoj nadaljnjih dogodkov in vplivov na poslovanje, je pogojen od verjetnosti nadaljevanja in trajanja
trenutne situacije na Bližnjem vzhodu, kar dnevno spremljamo in aktivno prilagajamo naše nabavne
aktivnosti in odločitve.
6.1.8 Izjava članov poslovodstva in oseb, odgovornih za sestavo letnega
poročila
Navedeni in podpisani člani poslovodstva ter osebe, odgovorne za sestavo letnega poročila v smislu
2. odstavka 134. člena ZTFI-1, potrjujemo, da je po našem najboljšem vedenju:
I. računovodsko poročilo skladno z ustreznim računovodskim poročanjem, to so Mednarodni standardi
računovodskega poročanja. Takšno daje resničen in pošten prikaz sredstev, obveznosti, poslovnega
izida in finančnega položaja družbe;
II. v poslovnem poročilu je zajet pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja družbe ter njenega
finančnega položaja, vključno z opisom bistvenih vrst tveganja, ki jim je družba izpostavljena.
S tem dne 14. 4. 2026 Uprava Letno poročilo 2025 sprejme in potrdi.
Uprava družbe
Predsednik Uprave
Članica Uprave – namestnica
Član Uprave –
predsednika Uprave –
delavska direktorica
tehnična direktorica
Aleš SKOK,
Nikolaja PODGORŠEK SELIČ
dr. Nika VERONOVSKI
univ. dipl. inž. kem. teh.,
MBA – ZDA
univ. dipl. inž. kem. inž., spec.
Osebe, odgovorne za sestavo Letnega poročila
Vodja računovodske službe
Vodja trajnostnega tima
mag. Karmen FUJS,
univ. dipl. ekon.
mag. Bernarda PODGORŠEK KOVAČ,
univ. dipl. inž. kem. teh.
1/5
POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA
Delničarjem gospodarske družbe CINKARNA Celje, d.d.
POROČILO O REVIZIJI RAČUNOVODSKIH IZKAZOV
Mnenje
Revidirali smo računovodske izkaze družbe CINKARNA Celje, d.d. (družba), ki vključujejo izkaz finančnega
položaja na dan 31. decembra 2025 ter izkaz poslovnega izida, izkaz drugega vseobsegajočega donosa, izkaz
gibanja kapitala in izkaz denarnih tokov za tedaj končano leto ter pojasnila k računovodskim izkazom, vključno s
pomembnimi informacijami o računovodskih usmeritvah.
Po našem mnenju so priloženi računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih poštena predstavitev finančnega
položaja družbe CINKARNA Celje, d.d. na dan 31. decembra 2025 ter njenega poslovnega izida in denarnih tokov
za tedaj končano leto v skladu z Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU (v
nadaljnjem besedilu tudi MSRP EU).
Podlaga za mnenje
Revizijo smo opravili v skladu z mednarodnimi standardi revidiranja in Uredbo (EU) št. 537/2014 Evropskega
parlamenta in sveta z dne 16. aprila 2014 o posebnih zahtevah v zvezi z obvezno revizijo subjektov javnega
interesa (“Uredba (EU) št. 537/2014 Evropskega parlamenta in sveta“. Naše odgovornosti na podlagi teh pravil so
opisane v tem poročilu v odstavku Revizorjeva odgovornost za revizijo računovodskih izkazov. V skladu z
Mednarodnim kodeksom etike za računovodske strokovnjake (vključno z Mednarodnimi standardi neodvisnosti),
ki ga je izdal Odbor za mednarodne standarde etike za računovodske strokovnjake (Kodeks IESBA) kot se
uporablja za revizije računovodskih izkazov subjektov javnega interesa ter etičnimi zahtevami, ki se nanašajo na
revizijo računovodskih izkazov subjektov javnega interesa v Sloveniji, potrjujemo svojo neodvisnost od družbe in,
da smo izpolnili vse druge etične zahteve v skladu s temi zahtevami in Kodeksom IESBA.
Verjamemo, da so pridobljeni revizijski dokazi zadostna in ustrezna podlaga za naše revizijsko mnenje.
Ključna revizijska zadeva
Ključne revizijske zadeve so tiste, ki so po naši strokovni presoji najpomembnejše pri reviziji računovodskih izkazov
tekočega obdobja. To zadevo smo upoštevali pri reviziji računovodskih izkazov kot celote ter pri oblikovanju
našega mnenja o teh računovodskih izkazih in o tej ključni revizijski zadevi ne izražamo ločenega mnenja. Za
zadevo, ki jo posebej navajamo v nadaljevanju, v tem smislu opisujemo njeno obravnavo v okviru revizije.
Izpolnili smo vse svoje obveznosti, ki so opisane v odstavku Revizorjeva odgovornost za revizijo računovodskih
izkazov, vključno s tistimi, ki so povezane s temi zadevami. Zato je revizija vključevala izvedbo postopkov, ki smo
jih določili na podlagi naše ocene tveganja pomembno napačne navedbe v računovodskih izkazih. Rezultati naših
revizijskih postopkov, vključno s postopki, ki smo jih opravili v zvezi z zadevami, ki jih navajamo v nadaljevanju,
služijo kot podlaga za naše revizijsko mnenje o priloženih računovodskih izkazih.
2/5
Rezervacije za okolje
Na dan 31. decembra 2025 znašajo rezervacije za okolje
12.746 tisoč EUR (na dan 31. december 2024 14.302 tisoč
EUR), kot je razkrito v pojasnilu 13 - Druge rezervacije.
Višina rezervacij za okolje je določena na podlagi
poslovodskih presoj in ocen glede vrste, obdobja nastanka in
višine stroškov, ki bodo predvidoma potrebni za plačilo
dolgoročnih obveznosti iz naslova odstranjevanja odpadkov
in sanacije odlagališč in naprav ter zakonske osnove za
rezervacije. Presojo, ki je potrebna za oceno takšnih stroškov,
dodatno otežuje dejstvo, da je bilo aktivnosti v povezavi s
sanacijo ali izkušenj s takšnimi dejavnostmi, na podlagi
katerih bi lahko poslovodstvo primerjalo ocene prihodnjih
stroškov, omejeno.
Glede na to, da lahko spremembe predpostavk pomembno
vplivajo na višino rezervacij za okolje v računovodskih izkazih,
smo revizijske postopke osredotočili na to področje.
Zaradi navedenega so rezervacije za okolje pomembne za
našo revizijo in zato smo to področje opredelili kot ključno
revizijsko zadevo.
Pridobili smo razumevanje postopka oblikovanja
rezervacij za okolje ter ovrednotili in preizkusili zasnovo s
tem povezanih kontrol.
V zvezi s pripoznanimi rezervacijami za okolje smo
preverili obstoj pravnih in posrednih zavez, ki zahtevajo
obnovo in sanacijo posameznih lokacij odlagališč in
naprav.
Preverili smo poslovodsko oceno višine potrebnih
rezervacij za okolje po stanju na dan 31. december 2025,
ki je bila pripravljena na osnovi presoj zunanjih
strokovnjakov v tekočem in v preteklih letih o potrebnih
aktivnostih za sanacijo odlagališč in naprav in s tem
povezane ocene potrebnih stroškov.
Pri tem smo presodili o ustreznosti uporabljenih
predpostavk, kot so pričakovana stopnja rasti cen ter
diskontna stopnja in ocen poslovodstva glede
terminskega izvajanja aktivnosti pri izračunu potrebnih
rezervacij za okolje po stanju na dan 31. december 2025.
Med drugim smo za preveritev ustreznosti zneska
izkazanih rezervacij presojali tudi projektno
dokumentacijo ter študijo tehničnih strokovnjakov, na
osnovi katere je poslovodstvo oblikovalo te rezervacije.
Za znesek povečanj dolgoročnih rezervacij smo preverili
in presodili o ocenah stroškov vezanih na pričakovane
prihodnje potrebne aktivnosti za sanacijo, ki so osnovane
in ovrednotene s pomočjo zunanjih strokovnjakov.
Presodili smo tudi o usposobljenosti in objektivnosti
zunanjih strokovnjakov, ki jih je v ta namen angažiralo
poslovodstvo in ki so pripravili ocene stroškov.
Na vzorcu izbranih črpanj dolgoročnih rezervacij smo
testirali podporno dokumentacijo za črpanje, kot na primer
prejete račune, sklenjene pogodbe z izvajalci, začasne
situacije in rekapitulacije del s strani izvajalcev, ter
preverili, ali je črpanje dolgoročnih rezervacij utemeljeno.
Presodili smo tudi ustreznost pregleda in odobritve
aktivnosti, ovrednotenja in evidentiranja sprememb višine
v zvezi z dolgoročnimi rezervacijami za okolje s strani
uprave družbe.
Pregledali smo poročila o pravdnih postopkih in o
skladnosti družbe z veljavnimi predpisi na okoljskem
področju ter pridobili neodvisna pravna pisma.
Ocenili smo ustreznost razkritij v pojasnilu 13 - Druge
rezervacije in njihovo skladnost z MSRP EU.
3/5
Druge informacije
Druge informacije obsegajo informacije v letnem poročilu, razen računovodskih izkazov in našega mnenja o teh
računovodskih izkazih. Poslovodstvo je odgovorno za te druge informacije.
Naše mnenje o računovodskih izkazih ne vključuje drugih informacij in zato o njih ne izražamo nikakršnega
zagotovila ali sklepa.
V zvezi z revizijo računovodskih izkazov je naša odgovornost, da te druge informacije preberemo in presodimo, ali
so druge informacije pomembno neskladne z računovodskimi izkazi ali našim poznavanjem, pridobljenim pri
revidiranju, ali kako drugače zgledajo pomembno napačne. Poleg tega je naša odgovornost da ocenimo, ali so
bile druge informacije, razen izjave o trajnostnosti, v vseh pomembnih pogledih pripravljene v skladu z veljavnim
zakonom ali predpisi in predvsem, ali so te druge informacije, razen izjave o trajnostnosti, usklajene z zakonom ali
predpisi glede formalnih zahtev in postopkov za pripravo drugih informacij z vidika pomembnosti in, ali bi
neskladnost s temi zahtevami lahko vplivala na presoje, zasnovane na teh drugih informacijah.
Na podlagi opravljenih postopkov poročamo, kolikor lahko ocenimo, da:
• so druge informacije, ki opisujejo dejstva predstavljena v računovodskih izkazih, v vseh pomembnih
pogledih usklajene z računovodskimi izkazi; in
• da so druge informacije, razen izjave o trajnostnosti, na katero smo izdali ločeno revizorjevo poročilo dne
14. april 2026, pripravljene v skladu z veljavnim zakonom in predpisi.
Poleg tega je naša odgovornost da, na podlagi našega poznavanja in razumevanja družbe, ki smo ga pridobili
med revizijo, poročamo o tem, ali druge informacije vsebujejo pomembno napačno navedbo. Na podlagi
opravljenih postopkov v zvezi z drugimi informacijami nismo ugotovili nobenih pomembnih napačnih navedb.
Odgovornost poslovodstva in pristojnih za upravljanje za računovodske izkaze
Poslovodstvo je odgovorno za pripravo in pošteno predstavitev teh računovodskih izkazov v skladu z
Mednarodnimi standardi računovodskega poročanja, kot jih je sprejela EU in za tàko notranje kontroliranje, kot je
v skladu z odločitvijo poslovodstva potrebno, da omogoči pripravo računovodskih izkazov, ki ne vsebujejo
pomembno napačne navedbe zaradi prevare ali napake.
Poslovodstvo je pri pripravi računovodskih izkazov družbe odgovorno za oceno njene sposobnosti, da nadaljuje
kot delujoče podjetje, razkritje zadev, povezanih z delujočim podjetjem in uporabo predpostavke delujočega
podjetja kot podlago za računovodenje, razen če namerava poslovodstvo družbo likvidirati ali zaustaviti poslovanje,
ali če nima druge možnosti, kot da napravi eno ali drugo.
Pristojni za upravljanje so odgovorni za nadzor nad procesom priprave računovodskih izkazov družbe ter potrditev
letnega poročila.
Revizorjeva odgovornost za revizijo računovodskih izkazov
Naši cilji so pridobiti sprejemljivo zagotovilo o tem ali so računovodski izkazi kot celota brez pomembno napačne
navedbe zaradi prevare ali napake, in izdati revizorjevo poročilo, ki vključuje naše mnenje. Sprejemljivo zagotovilo
nudi visoko stopnja zagotovila, vendar ni jamstvo, da bo revizija, opravljena v skladu z mednarodnimi standardi
revidiranj, vedno odkrila pomembno napačno navedbo, če ta obstaja. Napačne navedbe lahko izhajajo iz prevare
ali napake, ter se smatrajo za pomembne, če je upravičeno pričakovati, da posamično ali skupaj, vplivajo na
gospodarske odločitve uporabnikov, sprejete na podlagi teh računovodskih izkazov.
Med izvajanjem revidiranja v skladu s pravili revidiranja uporabljamo strokovno presojo in ohranjamo poklicno
nezaupljivost. Prav tako:
• prepoznamo in ocenimo tveganja pomembno napačne navedbe v računovodskih izkazih, bodisi zaradi
napake ali prevare, oblikujemo in izvajamo revizijske postopke kot odzive na ocenjena tveganja ter
pridobivamo zadostne in ustrezne revizijske dokaze, ki zagotavljajo podlago za naše mnenje. Tveganje,
da ne bomo odkrili napačne navedbe, ki izvira iz prevare, je višje od tistega, povezanega z napako, saj
prevara lahko vključuje skrivne dogovore, ponarejanje, namerno opustitev, napačno razlago ali izogibanje
notranjih kontrol;
• pridobimo razumevanje notranjih kontrol, pomembnimi za revizijo z namenom oblikovanja revizijskih
postopkov, ki so okoliščinam primerni, vendar ne z namenom izraziti mnenje o učinkovitosti notranjih
kontrol družbe;
• presodimo ustreznost uporabljenih računovodskih usmeritev in sprejemljivost računovodskih ocen ter z
njimi povezanih razkritij poslovodstva;
4/5
• na podlagi pridobljenih revizijskih dokazov o obstoju pomembne negotovosti glede dogodkov in okoliščin,
ki zbujajo dvom v sposobnost družbe, da nadaljuje kot delujoče podjetje, sprejmemo sklep o ustreznosti
poslovodske uporabe predpostavke delujočega podjetja, kot podlage računovodenja. Če sprejmemo
sklep o obstoju pomembne negotovosti, smo dolžni v revizorjevem poročilu opozoriti na ustrezna razkritja
v računovodskih izkazih ali, če so taka razkritja neustrezna, prilagoditi mnenje. Revizorjevi sklepi temeljijo
na revizijskih dokazih pridobljenih do datuma izdaje revizorjevega poročila. Vendar kasnejši dogodki ali
okoliščine lahko povzročijo prenehanje družbe kot delujočega podjetja;
• ovrednotimo splošno predstavitev, strukturo, vsebino računovodskih izkazov vključno z razkritji, in ali
računovodski izkazi predstavljajo zadevne posle in dogodke na način, da je dosežena poštena
predstavitev.
Pristojne za upravljanje med drugim obveščamo o načrtovanem obsegu in času revidiranja in o pomembnih
revizijskih ugotovitvah vključno s pomanjkljivostmi notranjih kontrol, ki smo jih zaznali med našo revizijo.
Obenem smo pristojnim za upravljanje predložili našo izjavo, da smo izpolnili vse etične zahteve v zvezi z
neodvisnostjo ter jih obvestili o vseh razmerjih in drugih zadevah, za katere bi se lahko upravičeno menilo, da
vplivajo na našo neodvisnost, in jih seznanili s tem povezanimi nadzornimi ukrepi.
Od vseh zadev, s katerimi smo seznanili pristojne za upravljanje, smo zadeve, ki so bile najpomembnejše pri
reviziji računovodskih izkazov tekočega obdobja, določili kot ključne revizijske zadeve.
POROČILO O DRUGIH ZAKONSKIH IN REGULATORNIH ZAHTEVAH
DRUGE ZAHTEVE V ZVEZI Z VSEBINO REVIZORJEVEGA POROČILA V SKLADU Z UREDBO (EU) ŠT.
537/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
Imenovanje in potrditev revizorja
Za zakonitega revizorja revidirane družbe smo bili imenovani na skupščini družbe 21. maja 2025, predsednik
nadzornega sveta pa je pogodbo o revidiranju podpisal dne 27. avgusta 2025. Pogodba je bila sklenjena za
obdobje 3 let. Celotno neprekinjeno obdobje našega sodelovanja z družbo, vključno s predhodnimi podaljšanji
(podaljšanje prvotnega obdobja za katerega smo bili imenovani za revizorja družbe) in ponovnimi imenovanji za
zakonitega revizorja družbe, znaša 7 let.
V imenu revizijske družbe Ernst & Young d.o.o. sta za opravljeno revizijo odgovorni pooblaščeni revizorki Sanja
Košir Nikašinović in Mateja Repušič.
Skladnost z dodatnim poročilom revizijski komisiji
Naše mnenje o računovodskih izkazih v tem poročilu je skladno z dodatnim poročilom revizijski komisiji družbe, ki
smo ga izdali na isti dan kot revizijsko poročilo.
Nerevizijske storitve
Za revidirano družbo nismo opravili nobenih prepovedanih nerevizijskih storitev iz prvega odstavka petega člena
Uredbe (EU) št. 537/2014 Evropskega parlamenta in sveta, in smo pri opravljanju revizije zagotovili našo
neodvisnost od revidirane družbe.
Poleg storitev obvezne revizije in tistih, ki so razkrite v letnem poročilu in računovodskih izkazih, nismo za družbo
in njene odvisne družbe opravili nobenih drugih storitev.
REVIZORJEVO POROČILO O SKLADNOSTI RAČUNOVODSKIH IZKAZOV V ELEKTRONSKI OBLIKI Z
ZAHTEVAMI DELEGIRANE UREDBE ŠT. 2019/815 O ENOTNI ELEKTRONSKI OBLIKI POROČANJA
Opravili smo posel dajanja sprejemljivega zagotovila o tem, ali so revidirani računovodski izkazi družbe CINKARNA
Celje, d.d. za poslovno leto, ki se je končalo 31. decembra 2025 (v nadaljnjem besedilu: revidirani računovodski
izkazi), pripravljeni upoštevajoč zahteve Delegirane uredbe Komisije (EU) 2019/815 z dne 17. decembra 2018 in
spremenjene Delegirane uredbe Komisije (EU) 2020/815 z dne 11. novembra 2020 o dopolnitvi Direktive
2004/109/ES Evropskega Priloga 1 parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za določitev
enotne elektronske oblike poročanja, veljavne za leto 2025 (v nadaljnjem besedilu: Delegirana uredba).
Odgovornost poslovodstva in pristojnih za upravljanje
5/5
Poslovodstvo je odgovorno za pripravo in pravilno predstavitev revidiranih računovodskih izkazov v elektronski
obliki v skladu z zahtevami Delegirane uredbe, pa tudi za tàko notranje kontroliranje, kot je v skladu z odločitvijo
poslovodstva potrebno, da omogoči pripravo revidiranih računovodskih izkazov v elektronski obliki na način, da ne
vsebujejo pomembno napačne navedbe zaradi prevare ali napake.
Pristojni za upravljanje so odgovorni za nadzor nad pripravo revidiranih računovodskih izkazov v elektronski obliki
v skladu z zahtevami Delegirane uredbe.
Revizorjeva odgovornost
Naša odgovornost je, da opravimo posel dajanja sprejemljivega zagotovila ter izrazimo sklep o tem, ali so revidirani
računovodski izkazi pripravljeni skladno z zahtevami Delegirane uredbe. Naš posel dajanja sprejemljivega
zagotovila smo opravili v skladu z Mednarodnim standardom dajanja zagotovil 3000 (prenovljen) – Posli dajanja
zagotovil razen revizij ali preiskav računovodskih informacij iz preteklosti (MSZ 3000), ki ga je izdal Odbor za
Mednarodne standarde revidiranja in dajanja zagotovil. Ta standard zahteva, da posel načrtujemo in izvajamo
tako, da pridobimo sprejemljivo zagotovilo za podajo sklepa.
Delovali smo v skladu z zahtevami glede neodvisnosti ter etičnimi zahtevami Uredbe EU št. 537/2014 in
Mednarodnega kodeksa etike za računovodske strokovnjake (vključno z Mednarodnimi standardi neodvisnosti), ki
ga je izdal Odbor za Mednarodne standarde etike za računovodske strokovnjake (Kodeks IESBA). Kodeks je
zasnovan na temeljnih načelih integritete, objektivnosti, strokovne usposobljenosti in dolžne skrbnosti, zaupnosti
in strokovnega vedenja. Naše podjetje deluje v skladu z Mednarodnim standardom upravljanja kakovosti (MSUK)
1 in skladno z njim vzdržuje celovit sistem obvladovanja kakovosti, vključno z dokumentiranimi politikami in
postopki glede skladnosti z etičnimi zahtevami, poklicnimi standardi ter veljavnimi pravnimi in regulativnimi
zahtevami.
Povzetek opravljenega dela
V okviru obsega opravljenega dela smo izvedli postopke revizijske narave, in sicer:
• prepoznali in ocenili smo tveganje pomembne neskladnosti revidiranih računovodskih izkazov z
zahtevami Delegirane uredbe zaradi napake ali prevare;
• pridobili smo razumevanje notranjega kontroliranja, ki je pomembno za posel dajanja sprejemljivega
zagotovila, da bi oblikovali postopke, ki so ustrezni v danih okoliščinah, vendar pa ne za izražanje mnenja
o učinkovitosti notranjega kontroliranja;
• ocenili smo, ali prejeti revidirani računovodski izkazi izpolnjujejo zahteve Delegirane uredbe, veljavne na
dan poročanja;
• pridobili smo sprejemljivo zagotovilo, da so revidirani računovodski izkazi, ki so vključeni v letno poročilo
izdajatelja prikazani v pravilni elektronski obliki XHTML.
Verjamemo, da so pridobljeni dokazi zadostna in ustrezna podlaga za naš sklep.
Sklep
Na podlagi opravljenih postopkov in pridobljenih dokazov so po našem mnenju revidirani računovodski izkazi
družbe CINKARNA Celje, d.d. za poslovno leto, ki se je končalo 31. decembra 2025 in ki so vključeni v letno
poročilo, v vseh pomembnih pogledih pripravljeni v skladu z zahtevami Delegirane uredbe.
Ljubljana, 14. april 2026
Sanja Košir Nikašinović Mateja Repušič
Direktorica, Pooblaščena revizorka Pooblaščena revizorka
Ernst & Young d.o.o.
Dunajska 111, Ljubljana
1/4
POROČILO NEODVISNEGA REVIZORJA O OMEJENEM ZAGOTOVILU O IZJAVI O
TRAJNOSTNOSTI
Delničarjem gospodarske družbe CINKARNA Celje, d.d.
Sklep o omejenem zagotovilu
Izvedli smo posel dajanja omejenega zagotovila na Izjavo o trajnostnosti družbe CINKARNA Celje, d.d.
(»družba«) vključene v poglavje Izjava o trajnostnosti poslovnega poročila (»Izjava o trajnostnosti«) na dan 31.
decembra 2025 in za tedaj končano leto.
Na podlagi izvedenih postopkov in pridobljenih dokazov nismo opazili ničesar, zaradi česar bi verjeli, da Izjava o
trajnostnosti v vseh pomembnih pogledih ni pripravljena v skladu s 70 c. členom in 70 č. členom Zakona o
gospodarskih družbah (ZGD-1), ki v slovenski pravni red prenaša člen 19(a) / 29(a)
Direktive EU 2013/34/EU),
vključno s:
• skladnostjo z Evropskimi standardi poročanja o trajnostnosti (ESRS), vključno s tem, da je proces, ki
ga je družba izvedla za opredelitev informacij, poročanih v Izjavi o trajnostnosti (»Proces«), v skladu
z opisom iz pojasnila 5.1.4.1 [IRO-1] Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih
vplivov, tveganj in priložnosti [ESRS 2 IRO-1];
• skladnostjo razkritij v pojasnilu 5.2.1. Poročilo o okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnostih in
naložbah – ESRS 2 poglavju o okoljskih informacijah izjave o trajnostnosti z 8. členom Uredbe EU
2020/852 (»Uredba o taksonomiji«);
• skladnostjo z zahtevami glede priprave Izjave o trajnostnosti v obliki, kot jo določata 58. člen ZGD-1
in 3. člen ESEF uredbe št. 2019/815 (»Delegirana uredba«).
Podlaga za sklep
Posel dajanja omejenega zagotovila smo izvedli v skladu z Mednarodnim standardom poslov dajanja zagotovil
MSZ 3000 (prenovljen), Posli dajanja zagotovil, razen revizij ali preiskav računovodskih informacij iz preteklosti, ki
ga je izdal Odbor za mednarodne standarde revidiranja in dajanja zagotovil.
Postopki pri poslu dajanja omejenega zagotovila se po naravi in času razlikujejo in so manj obsežni kot pri poslu
dajanja sprejemljivega zagotovila. Posledično je raven zagotovila, pridobljenega pri poslu dajanja omejenega
zagotovila, bistveno nižja od zagotovila, ki bi bilo pridobljeno, če bi bil opravljen posel dajanja sprejemljivega
zagotovila.
Menimo, da so pridobljeni dokazi zadostna in ustrezna podlaga za naš sklep. Naše odgovornosti v skladu s tem
standardom so podrobneje opisane v poglavju našega poročila Odgovornosti revizorja.
Naša neodvisnost in obvladovanje kakovosti
Delovali smo v skladu z zahtevami glede neodvisnosti in etičnimi zahtevami Mednarodnega kodeksa etike za
računovodske strokovnjake (vključno z Mednarodnimi standardi neodvisnosti), ki ga je izdal Odbor za mednarodne
standarde etike za računovodske strokovnjake (International Ethics Standards Board for Accountants). Kodeks je
zasnovan na temeljnih načelih integritete, objektivnosti, strokovne usposobljenosti in dolžne skrbnosti, zaupnosti
ter strokovnega vedenja.
Naše podjetje deluje v skladu z Mednarodnimi standardi upravljanja kakovosti (MSUK) 1 in skladno z njimi vzdržuje
celovit sistem obvladovanja kakovosti, vključno z dokumentiranimi politikami in postopki glede skladnosti z etičnimi
zahtevami, poklicnimi standardi in veljavnimi pravnimi ter regulativnimi zahtevami.
Odgovornost poslovodstva in pristojnih za upravljanje za izjavo o trajnostnosti
Poslovodstvo je odgovorno za oblikovanje in izvajanje procesa za prepoznavanje informacij, navedenih v izjavi o
trajnostnosti v skladu s standardi ESRS, in za razkritje tega postopka v pojasnilu [ESRS 2 IRO-1] Izjave o
trajnostnosti. Ta odgovornost vključuje:
2/4
• razumevanje okoliščin, v katerih potekajo dejavnosti in poslovni odnosi družbe, ter razvijanje razumevanja
njenih prizadetih deležnikov;
• opredelitev dejanskih in potencialnih vplivov (negativnih in pozitivnih), povezanih s trajnostnimi zadevami,
ter tveganj in priložnosti, ki vplivajo ali za katere se lahko upravičeno pričakuje, da bodo vplivali na finančni
položaj, finančno uspešnost, denarne tokove, dostop do financiranja ali stroške kapitala družbe na kratki,
srednji in dolgi rok;
• oceno pomembnosti ugotovljenih vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih s trajnostnimi zadevami, z
izbiro in uporabo ustreznih pragov ter
• ustvarjanje predpostavk, ki so v danih okoliščinah razumne.
Poslovodstvo je nadalje odgovorno za pripravo Izjave o trajnostnosti v skladu z 70 c. členom in 70 č. členom
Zakona o gospodarskih družbah, ki izvaja člen 19(a) / 29(a)
Direktive EU 2013/34/EU, vključno s:
• skladnostjo z ESRS;
• pripravo razkritij v pojasnilu 5.2.1. Poročilo o okoljsko trajnostnih gospodarskih dejavnostih in naložbah –
ESRS 2 v poglavju o okoljskih informacijah Izjave o trajnostnosti skladno z 8. členom Uredbe EU
2020/852 (»Uredba o taksonomiji«);
• zasnovo, vzpostavitvijo in vzdrževanjem takšnih notranjih kontrol, za katere vodstvo meni, da so potrebne
za pripravo Izjave o trajnostnosti, ki ne vsebuje pomembno napačnih navedb zaradi prevare ali napake,
in
• izbiro in uporabo ustreznih metod poročanja o trajnostnosti ter oblikovanje predpostavk in ocen o
posameznih trajnostnih razkritjih, ki so v danih okoliščinah razumne.
Poslovodstvo družbe je odgovorno tudi za pripravo Izjave o trajnostnosti v skladu s tehničnimi zahtevami,
povezanimi z enotno elektronsko obliko, kot določeno v členu 58 ZGD-1 in členu 3 Delegirane Uredbe. Ta
odgovornost vključuje zasnovo, vzpostavitev in vzdrževanje takih notranjih kontrol, ki omogočijo pripravo Izjave o
trajnostnosti, ki ni pomembno neskladno z zahtevami 58. člena ZGD-1 in 3. člena Delegirane Uredbe.
Pristojni za upravljanje so odgovorni za nadzor nad procesom poročanja o trajnostnosti družbe.
Naravne omejitve povezane s pripravo Izjave o trajnostnosti
Sodila, narava izjave o trajnostnosti in odsotnost dolgoletnih uveljavljenih avtoritativnih smernic, standardnih
načinov uporabe in praks poročanja omogočajo sprejetje različnih, vendar sprejemljivih metodologij merjenja, kar
lahko povzroči razlike med družbami. Sprejete metodologije merjenja lahko vplivajo tudi na primerljivost trajnostnih
zadev, o katerih poročajo različne organizacije in iz leta v leto znotraj organizacije, saj se metodologije razvijajo.
Pri poročanju o v prihodnost usmerjenih informacijah v skladu z ESRS mora poslovodstvo pripraviti v prihodnost
usmerjene informacije na podlagi razkritih predpostavk o dogodkih, ki se lahko zgodijo v prihodnosti, in možnih
prihodnjih ukrepih družbe. Dejanski rezultat bo verjetno drugačen, saj se pričakovani dogodki pogosto ne zgodijo
v skladu s pričakovanji.
Poslovodstvo družbe pri določanju razkritij v Izjavi o trajnostnosti interpretira nedefinirane pravne in druge izraze.
Nedefinirane pravne in druge izraze je mogoče razlagati različno, vključno s pravno skladnostjo njihove
interpretacije, in so zato predmet negotovosti.
Sklicevanja na zunanje vire ali spletne strani v Izjavi o trajnostnosti niso vključeni v naše postopke pregleda Izjave
o trajnostnosti. Zato o njih ne podajamo nobenega zagotovila. Naš sklep v zvezi s to zadevo ni prilagojen.
Okoljsko poročanje, kot ga uporabljajo vse družbe, vključuje informacije, ki temeljijo na scenarijih, povezanih s
podnebjem, ki vključujejo naravno negotovost zaradi nepopolnega znanstvenega in ekonomskega znanja o
verjetnosti, času ali učinku možnih prihodnjih fizičnih in prehodnih vplivov, povezanih s podnebjem. V izogib dvomu,
obseg našega posla in naše odgovornosti ni vključeval izvajanja postopkov, potrebnih za kakršnokoli zagotovilo o
zanesljivosti, pravilni sestavi ali točnosti informacij, usmerjenih v prihodnost.
3/4
Vse meritve emisij v dobavni verigi, navedene v Izjavi o trajnostnosti, lahko vključujejo informacije, ki jih zagotovijo
dobavitelji in viri tretjih oseb. Naši postopki niso vključevali pridobivanja zagotovila glede informacij, ki so jih
posredovali dobavitelji ali tretje osebe.
Izjava o trajnostnosti lahko vključuje metrike, ki izhajajo iz prijavljenih dogodkov v zvezi z zaposlenimi in
podizvajalci. Zato naše testiranje morda ne bo odkrilo napačnih navedb v zvezi s popolnostjo, na primer v primerih,
ko so se dogodki morda zgodili, vendar o njih niso poročali.
Revizorjeva odgovornost
Naš cilj je načrtovati in izvesti posel dajanja zagotovil za pridobitev omejenega zagotovila o tem, ali Izjava o
trajnostnosti ne vsebuje pomembno napačnih navedb zaradi prevare ali napake, ter izdati poročilo o omejenem
zagotovilu, ki vključuje naš sklep. Napačne navedbe lahko nastanejo zaradi prevare ali napake in se štejejo za
pomembne, če je mogoče razumno pričakovati, da bodo posamezno ali skupaj vplivale na odločitve uporabnikov,
sprejete na podlagi Izjave o trajnostnosti kot celote.
V okviru posla dajanja omejenega zagotovila v skladu s standardom MSZ 3000 (prenovljen) izvajamo strokovno
presojo in ohranjamo poklicno nezaupljivost ves čas posla.
Naše odgovornosti v zvezi s Izjavo o trajnostnosti v povezavi s Procesom vključujejo:
• pridobivanje razumevanja Procesa, vendar ne z namenom podajanja sklepa o učinkovitosti procesa,
vključno z izidom Procesa;
• upoštevanje, ali opredeljene informacije obravnavajo veljavne zahteve po razkritju iz standarda ESRS,
in
• načrtovanje in izvajanje postopkov za ovrednotenje, ali je proces skladen z opisom procesa družbe, kot
je razkrito v pojasnilu 5.1.4.1 [IRO-1] Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov,
tveganj in priložnosti [ESRS 2 IRO-1].
Naše druge odgovornosti v zvezi z Izjavo o trajnostnosti vključujejo:
• pridobitev poznavanja kontrolnega okolja, procesov in informacijskih sistemov družbe, ki so pomembni za
pripravo Izjave o trajnostnosti, vendar ne zajemajo ovrednotenja zasnove posameznih kontrolnih
dejavnosti, pridobivanja dokazov o njihovem izvajanju ali preizkušanja njihove operativne učinkovitosti;
• opredelitev razkritij, pri katerih lahko pride do pomembno napačnih navedb zaradi prevare ali napake;
• oblikovanje in izvajanje postopkov glede na razkritja v Izjavi o trajnostnosti, kjer lahko pride do pomembno
napačnih navedb. Tveganje, da ne bi odkrili pomembno napačne navedbe, ki so posledica prevare, je
večje, kot da se ne odkrijejo pomembno napačne navedbe, ki so posledica napake, saj prevare lahko
vključujejo dogovarjanje, ponarejanje, načrtne opustitve, zavajajoče razlage ali pa izogibanje notranjim
kontrolam;
• oceno, ali je Izjava o trajnostnosti v vseh pomembnih pogledih pripravljeno v obliki, kot jo zahtevata 58.
člen ZGD-1 in 3. člen Delegirane Uredbe.
Povzetek opravljenega dela
Posel dajanja omejenega zagotovila vključuje izvajanje postopkov za pridobitev dokazov o Izjavi o trajnostnosti.
Narava, časovni okvir in obseg izbranih postopkov so odvisni od strokovne presoje, vključno z opredelitvijo razkritij,
pri katerih obstaja verjetnost, da bodo v Izjavi o trajnostnosti nastale pomembno napačne navedbe zaradi prevare
ali napake.
4/4
Pri izvajanju našega posla dajanja omejenega zagotovila v zvezi s Procesom smo:
• pridobili razumevanje Procesa s pomočjo:
o izvajanja poizvedb za razumevanje virov informacij, ki jih uporablja poslovodstvo (npr.
vključevanje deležnikov, poslovni načrti in strateški dokumenti), ter
o pregledovanja notranje dokumentacije družbe o njihovem Procesu; in
• ocenili smo, ali so dokazi, pridobljeni z našimi postopki o Procesu, ki ga izvaja družba, skladni z opisom
procesa, določenem v pojasnilu 5.1.4.1 [IRO-1] Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih
vplivov, tveganj in priložnosti [ESRS 2 IRO-1].
Pri izvajanju našega posla dajanja omejenega zagotovila v zvezi z Izjavo o trajnostnosti smo:
• pridobili razumevanje postopkov poročanja družbe, ki so pomembni za pripravo Izjave o trajnostnosti,
tako da smo spoznali kontrolno okolje, procese in informacijske sisteme družbe, ki so pomembni za
pripravo izjave o trajnostnosti, nismo pa ovrednotili zasnove posameznih kontrolnih dejavnosti, pridobili
dokaze o njihovem izvajanju ali preizkusili njihove uspešnosti;
• ocenili, ali so bistvene informacije, opredeljene v procesu za opredelitev informacij, o katerih se poroča v
Izjavi o trajnostnosti, vključene v Izjavo o trajnostnosti;
• ocenili, ali sta struktura in predstavitev Izjave o trajnostnosti v skladu s standardi ESRS;
• opravili poizvedbe pri ustreznem osebju in izvedli analitične postopke v zvezi z izbranimi razkritji v Izjavi
o trajnostnosti;
• izvedli postopke testiranja podatkov pri preizkušanju izbranih informacij v Izjavi o trajnostnosti;
• ocenili metode, predpostavke in podatke za pripravo pomembnih ocen in v prihodnost usmerjenih
informacij ter način uporabe teh metod;
• pridobili razumevanje procesa za opredelitev sprejemljivih in usklajenih gospodarskih dejavnosti po
Uredbi o taksonomiji za prihodke, naložbe v osnovna sredstva in naložbe v obratna sredstva ter ustreznih
razkritij v Izjavi o trajnostnosti;
• ocenili postopke, metode in podatke o taksonomsko sprejemljivih in usklajenih gospodarskih dejavnostih,
ocenili skladnost z minimalnimi zaščitnimi ukrepi s poizvedbami pri osebju ter izvedli vsebinske in
analitične postopke za razkritja, usklajena z Uredbo o taksonomiji;
• ocenili predstavitev in uporabo predlog taksonomije EU v skladu z ustreznimi zahtevami;
• uskladili in zagotovili skladnost med poročanimi gospodarskimi dejavnostmi v skladu z Uredbo o
taksonomiji in postavkami računovodskih izkazov, vključno z razkritji v povezanih pojasnilih;
• ocenili, ali je Izjava o trajnostnosti pripravljena v obliki, kot jo določata 58. člen ZGD-1 in 3. člen Delegirane
uredbe.
Ljubljana, 14. april 2026
Sanja Košir Nikašinović Lidija Šinkovec
Direktorica, Pooblaščena revizorka Pooblaščena revizorka
Ernst & Young d.o.o.
Dunajska 111, Ljubljana
268
Priloga
AJP Avtomatsko javljanje požara
APM Alternativni pokazatelji uspešnosti (Alternative
Performance Measures)
ARSO Agencija RS za okolje
BAT Best Available Techniques (najboljše razpoložljive
tehnike)
BI Business Intelligence
BNVT Bistri nevtralizat
BREF Best Available Techniques Reference Document
CC Cinkarna Celje
CČN Centralna čistilna naprava
CICG Cinkarna Celje
CLP Uredba EU o razvrščanju, označevanju in pakiranju
kemikalij
CMR Rakotvorne, mutagene ali za razmnoževanje
strupene snovi
CO
2
Ogljikov dioksid
CRM Critical Raw Materials (kritične surovine)
CSRD Corporate Sustainability Reporting Directive
DDV Davek na dodano vrednost
DMA Double Materiality Assessment (dvojna ocena
pomembnosti – ESG)
DM Delovno mesto
EID Skupna poraba energije iz dejavnosti (MWh)/Neto
prihodki (EUR)
EM Enota mere
EMS Energy Management System
EN Evropski standard
EP Evropski parlament
E-RIPO Evropski register izpustov in prenosov
onesnaževal
ESEF European Single Electronic Format
ESG Environmental, Social and Governance
ES Evropska skupnost
ESMA European Securities and Markets Authority
ESRS European Sustainability Reporting Standards
ETS Emissions Trading System (sistem trgovanja z
emisijami)
EU Evropska unija
EU BMR Benchmark Regulation – EU uredba o referenčnih
vrednostih
FID Fiduciaran račun
FO Fizična oseba
FURS Finančna uprava RS
GDPR General Data Protection Regulation
GHG Greenhouse Gases (toplogredni plini)
GHS Global Harmonized System (za razvrščanje kemikalij)
GRI Global Reporting Initiative
IED Industrial Emissions Directive
ILO International Labour Organization
IP Intelektualna lastnina (Intellectual Property)
IPCC Intergovernmental Panel on Climate Change
IPPC Integrated Pollution Prevention and Control
IRO Impact, risk, opportunity
ISV Integriran sistem vodenja
ISO International Organization for Standardization
KC Kemija Celje
KČN Komunalna čistilna naprava
KS Krajevna skupnost
LCA Ocena življenjskega cikla
LED Light Emitting Diode
LOTO Lock Out, Tag Out (varnostni postopek pri strojnem
vzdrževanju)
LTIFR Lost Time Injury Frequency Rate
MAR Market Abuse Regulation (uredba o zlorabi trga)
MB Masterbach
MNVP Ministrstvo za naravne vire in prostor
MOD Ministrstvo za obrambo
MOPE Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo
MOP Ministrstvo za okolje in prostor
MRS Mednarodni računovodski standardi
MSRP Mednarodni računovodski standardi poročanja
MW Megavat
NACE Statistična klasifikacija dejavnosti v EU
NUTS 2 Nomenclature of Territorial Units for Statistics
OPEX Obratovalni stroški
ONOB Odlagališče nenevarnih odpadkov Bukovžlak
OP Organizacijski predpis
OPPN Občinski podrobni prostorski načrt
OŠ Osnovna šola
OVD Okljevarstveno dovoljenje
OVE Obnovljivi viri energije
PE Poslovna enota
PFAS Per- and polyfluoroalkyl substances
PFA – Perfluoroalkoksi
POŠ Podružnična osnovna šola
PTFE Teflon
REACH Registration, Evaluation, Authorisation and
Restriction of Chemicals
ROA Return on Assets
ROE Return on Equity
ROS Return on Sales
RS Republika Slovenija
SE Sončna energija
SIST Slovenski inštitut za standardizacijo
SoC Substances of Concern
SV Severovzhod
SVHC Substances of Very High Concern
SVZO Služba za varstvo, zdravje in okolje
TGP Toplogredni plini
TMP Trimetilpropan
TOC Total Organic Carbon
TP Transformatorska postaja
UL FGG Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in
geodezijo
USD Ameriški dolar
UV Ultravijolični
VC Vrednostna veriga
ZDA Združene države Amerike
ZGD Zakon o gospodarskih družbah
ZN Združeni narodi
ZP Zemeljski plin
ZPIZ Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje
ZTFI Zakon o trgu finančnih instrumentov
ZVOP-2 Zakon o varstvu osebnih podatkov (verzija 2)
ZZPRI Zakon o zaščiti prijaviteljev