Ljubljana, april 2026
LETNO POROČILO 2025
LETNO POROČILO 2025 DARS 3
Vsebina
I Poslovno poročilo ................................................................................................................................... 11
Izjava o odgovornosti uprave ............................................................................................................................ 12
I.1 Podatki o družbi ................................................................................................................................. 13
I.2 Pismo uprave...................................................................................................................................... 14
I.3 Poslanstvo, vizija, vrednote in politika integriranega sistema vodenja ............................................. 16
I.4 Izjava o upravljanju družbe DARS ....................................................................................................... 18
I.5 Analiza poslovanja .............................................................................................................................. 31
I.6 Pomembni poslovni dogodki v poslovnem letu 2025 ........................................................................ 33
I.7 Upravljanje tveganj ............................................................................................................................ 37
I.7.1 Finančno poslovanje in upravljanje finančnih tveganj .................................................................... 38
I.8 Predstavitev poslovnih aktivnosti družbe .......................................................................................... 42
I.8.1 Uspešnost poslovanja in doseganja načrtov ................................................................................... 42
I.8.2 Cestninjenje ..................................................................................................................................... 43
I.8.3 Vzdrževanje ..................................................................................................................................... 44
I.8.4 Upravljanje infrastrukture ............................................................................................................... 47
I.8.4.1 Aktivnosti družbe na področju raziskav in razvoja ................................................................................ 56
I.8.5 Investicije ........................................................................................................................................ 58
I.8.6 Odplačilo dolga ................................................................................................................................ 70
I.8.7 Informacije o ključnih neopredmetenih sredstvih .......................................................................... 70
I.9 Avtoceste in hitre ceste v RS ter prometne obremenitve .................................................................. 72
I.10 Vlaganja v razvoj in obnavljanje avtocest .......................................................................................... 77
I.10.1 Investicije v imenu RS in za njen račun ........................................................................................... 77
I.10.2 Investicije v imenu družbe DARS in za njen račun ........................................................................... 77
I.11 Mednarodno sodelovanje in pridobivanje evropskih nepovratnih sredstev ..................................... 78
I.12 Integrirani sistem vodenja ................................................................................................................. 79
I.13 Notranja revizija ................................................................................................................................. 80
I.14 Poročilo nadzornega sveta za leto 2025 ............................................................................................ 81
I.15 Poročilo o trajnostnosti ...................................................................................................................... 84
I.15.1 Splošne informacije ......................................................................................................................... 84
I.15.1.1 ESRS 2 Splošna razkritja ............................................................................................................................ 84
BP-1 – Splošna podlaga za pripravo izjave o trajnostnosti ....................................................................... 84
BP-2 – Razkritja v zvezi s posebnimi okoliščinami ................................................................................... 85
GOV-1 – Vloga upravnih, poslovodnih in nadzornih organov .................................................................. 86
GOV-2 – Informacije, predložene upravnim, poslovodnim in nadzornim organom podjetja, ter trajnostne
zadeve, ki jih ti organi obravnavajo ........................................................................................................ 88
GOV-3 – Vključitev s trajnostnostjo povezane uspešnosti v sisteme spodbud .......................................... 89
GOV-4 – Izjava o skrbnem pregledu ...................................................................................................... 89
GOV-5 – Upravljanje tveganj in notranje kontrole poročanja o trajnostnosti ............................................ 91
SBM-1 – Strategija, poslovni model in vrednostna veriga ....................................................................... 92
SBM-2 – Interesi in stališča deležnikov ................................................................................................... 95
SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom 101
LETNO POROČILO 2025 DARS 4
IRO-1 – Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti .......... 107
IRO-2 – Zahteve po razkritju iz ESRS, zajete v izjavi podjetja o trajnostnosti ........................................... 114
MDR-P – Politike, sprejete za upravljanje pomembnih trajnostnih zadev .............................................. 117
I.15.2 Okoljske informacije ...................................................................................................................... 119
I.15.2.1 Taksonomija ............................................................................................................................................ 119
Razkritja v skladu s taksonomijo EU ................................................................................................ 119
Pogoji za skladnost s taksonomijo EU .............................................................................................. 120
Bistveni prispevek k okoljskim ciljem – pogoji sprejemljivosti za taksonomijo EU ......................... 120
Ključni kazalniki uspešnosti (KPI) taksonomije ................................................................................ 122
I.15.2.2 ESRS E1 Podnebne spremembe ........................................................................................................... 127
GOV-3 – Vključitev s trajnostnostjo povezane uspešnosti v sisteme spodbud ........................................ 127
E1-1 – Načrt za prehod za blažitev podnebnih sprememb .................................................................... 128
SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom 129
E1-2 – Politike v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje .................................... 129
E1-3 – Ukrepi in viri v zvezi s politikami na področju podnebnih sprememb .......................................... 129
E1-4 – Cilji v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje .......................................... 131
E1-5 – Poraba energije in mešanica virov energije ............................................................................... 133
E1-6 – Bruto emisije TGP obsegov 1, 2 in 3 ter skupne emisije TGP ....................................................... 135
I.15.2.3 ESRS E2 Onesnaževanje ......................................................................................................................... 141
E2-1 – Politike v zvezi z onesnaževanjem ............................................................................................. 141
E2-2 – Ukrepi in viri v zvezi z onesnaževanjem ..................................................................................... 142
E2-3 – Cilji v zvezi z onesnaževanjem ................................................................................................... 143
E2-4 – Onesnaževanje zraka, vode in tal .............................................................................................. 143
I.15.2.4 ESRS E4 Biotska raznovrstnost in ekosistemi ...................................................................................... 144
SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom 144
E4-1 – Načrt za prehod za biotsko raznovrstnost in ekosisteme ............................................................ 145
E4-2 – Politike v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi ............................................................... 145
E4-3 – Ukrepi in viri v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi ....................................................... 145
E4-4, E4-5 – Cilji in metrike v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi ............................................ 147
I.15.2.5 ESRS E5 Raba virov in krožno gospodarstvo ....................................................................................... 147
E5-1 – Politike v zvezi z rabo virov in krožnim gospodarstvom ............................................................... 147
E5-2 – Ukrepi in viri v zvezi z rabo virov in krožnim gospodarstvom....................................................... 148
E5-3 – Cilji v zvezi z rabo virov in krožnim gospodarstvom .................................................................... 148
E5-4 – Pritok virov .............................................................................................................................. 149
E5-5 – Odtok virov .............................................................................................................................. 149
I.15.3 Socialne informacije ...................................................................................................................... 151
I.15.3.1 ESRS S1 Lastna delovna sila ................................................................................................................... 151
SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom 152
S1-1 – Politike v zvezi z lastno delovno silo........................................................................................... 153
S1-2 – Postopki za sodelovanje z lastno delovno silo in predstavniki delavcev v zvezi z vplivi .................. 154
S1-3 – Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko člani lastne delovne
sile izrazijo pomisleke ......................................................................................................................... 155
S1-4 – Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na lastno delovno silo ter pristopi k upravljanju
pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi z lastno delovno silo ter učinkovitost
navedenih ukrepov ............................................................................................................................ 155
LETNO POROČILO 2025 DARS 5
S1-5 – Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem pozitivnih vplivov ter
upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti .................................................................................. 158
S1-6 – Značilnosti zaposlenih v podjetju .............................................................................................. 160
S1-7– Značilnosti delavcev, nezaposlenih v lastni delovni sili podjetja ................................................... 161
S1-10 – Dostojne plače ....................................................................................................................... 161
S1-11 – Socialna zaščita ...................................................................................................................... 161
S1-14 – Metrike zdravja in varnosti ..................................................................................................... 161
S1-15 – Metrike usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ............................................................ 162
S1-16 – Metrike prejemkov (plačna vrzel in skupni prejemki) ............................................................... 162
S1-17 – Incidenti, pritožbe in resni vplivi na človekove pravice .............................................................. 163
I.15.3.2 ESRS S2 Delavci v vrednostni verigi ...................................................................................................... 163
SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom 163
S2-1 – Politike v zvezi z delavci v vrednostni verigi ................................................................................ 163
S2-2 – Postopki za sodelovanje z delavci v vrednostni verigi v zvezi z vplivi ............................................ 164
S2-3 – Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko delavci v vrednostni
verigi izrazijo pomisleke ...................................................................................................................... 164
S2-4 – Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na delavce v vrednostni verigi ter pristopi k
upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi z delavci v vrednostni verigi
ter učinkovitost navedenih ukrepov .................................................................................................... 164
S2-5 – Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem pozitivnih vplivov ter
upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti .................................................................................. 165
I.15.3.3 ESRS S3 Prizadete skupnosti .................................................................................................................. 165
SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom 165
S3-1 – Politike v zvezi s prizadetimi skupnostmi ................................................................................... 166
S3-2 – Postopki za sodelovanje s prizadetimi skupnostmi v zvezi z vplivi ................................................ 166
S3-3 – Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko prizadete skupnosti
izrazijo pomisleke ............................................................................................................................... 168
S3-4 – Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na prizadete skupnosti ter pristopi k upravljanju
pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi s prizadetimi skupnostmi ter učinkovitost
navedenih ukrepov ............................................................................................................................ 168
S3-5 – Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem pozitivnih vplivov ter
upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti .................................................................................. 170
I.15.3.4 ESRS S4 Potrošniki in končni uporabniki .............................................................................................. 170
SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo in poslovnim modelom 170
S4-1 – Politike v zvezi s potrošniki in končnimi uporabniki .................................................................... 171
S4-2 – Postopki za sodelovanje s potrošniki in končnimi uporabniki v zvezi z vplivi ................................. 172
S4-3 – Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih lahko potrošniki in končni
uporabniki izrazijo pomisleke .............................................................................................................. 173
S4-4 – Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na potrošnike in končne uporabnike ter pristopi k
upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v zvezi s potrošniki in končnimi
uporabniki ter učinkovitost navedenih ukrepov ................................................................................... 173
S4-5 – Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem pozitivnih vplivov ter
upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti .................................................................................. 175
I.15.4 Informacije o upravljanju .............................................................................................................. 176
I.15.4.1 ESRS G1 Poslovno ravnanje ................................................................................................................... 176
GOV-1 – Vloga upravnih, poslovodnih in nadzornih organov ................................................................ 177
LETNO POROČILO 2025 DARS 6
G1-1 – Politike o poslovnem ravnanju in korporativna kultura .............................................................. 177
G1-3 – Preprečevanje in odkrivanje korupcije in podkupovanja ............................................................ 179
G1-4 – Potrjeni incidenti korupcije ali podkupovanja ............................................................................ 180
G1-5 – Politični vpliv in dejavnosti lobiranja ......................................................................................... 180
I.15.5 Revizorjevo poročilo ...................................................................................................................... 181
II Računovodsko poročilo ........................................................................................................................ 187
LETNO POROČILO 2025 DARS 7
Kratice in okrajšave
AC Avtocesta
ACB Avtocestna baza
ASECAP L'Association Européenne des Concessionnaires d'Autoroutes et d'Ouvrages à Péage
(Evropsko združenje avtocestnih koncesionarjev in upravljavcev cestninskih cest)
BMS Bridge Management System (sistem upravljanja mostov)
CI Civilna iniciativa
C-ITS Cooperative Intelligent Transport Systems (kooperativni inteligentni transportni sistemi)
CP Cestninska postaja
CSRD Corporate Sustainability Reporting Directive (Direktiva EU o poročanju o trajnostnem
poslovanju podjetij)
DARS Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji, d. d.
DDV Davek na dodano vrednost
DGD Projektna dokumentacija za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja
DIIP Dokument identifikacije investicijskega projekta
DMA Double materiality analysis (analiza dvojne pomembnosti)
DPN Državni prostorski načrt
DR Disclosure Requirement (zahteva po razkritju)
DRI Družba za razvoj infrastrukture
DRSI Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo
DRSV Direkcija Republike Slovenije za vode
EBITDA Earnings before interest, taxes, depreciation and amortization (poslovni izid pred obrestmi,
davki in amortizacijo)
EETS European Electronic Toll Service (evropsko elektronsko cestninjenje)
EFSI European Fund for Strategic Investments (Evropski sklad za strateške naložbe)
ESG Environmental, Social and Governance (okoljski, družbeni in upravljavski vidiki poslovanja)
ESMA European Securities and Markets Authority (Evropski organ za vrednostne papirje in trge)
ESO Elektrostrojna oprema
ESRS European Sustainability Reporting Standards (Evropski standardi za poročanje o trajnostnosti)
EUCARIS European Car and Driving Licence Information System (Evropski informacijski sistem za
avtomobile in vozniška dovoljenja)
EuroRAP European Road Assessment Programme (Evropski program ocenjevanja varnosti cest)
GD Gradbeno dovoljenje
GJI Gospodarska javna infrastruktura
GNC Glavni nadzorni center
GRI Global Reporting Initiative (Predhodni in neobvezni standardi za poročanje o trajnostnosti)
GOV Razkritja vezana na poslovno upravljanje (Governance)
GTE Gradbeno-tehnični elaborat
GURS Geodetska uprava Republike Slovenije
HC Hitra cesta
HHŠ Hidrološko-hidravlična študija
IDP Idejni projekt
IGD Integralno gradbeno dovoljenje
IRO Impacts, Risks, Opportunities (vplivi, tveganja, priložnosti)
ITS Inteligentni transportni sistemi
JN Javno naročilo
KIOP Komisija za pregled in oceno investicijske dokumentacije na področju državnih cest, javne
železniške infrastrukture, letalstva in pomorstva
MDR Minimum Disclosure Requirement (minimalne zahteve po razkritju)
MDR-P Minimum Disclosure Requirements for Policies (minimalne zahteve po razkritju v zvezi s
politikami)
MDR-A Minimum Disclosure Requirements for Actions (minimalne zahteve po razkritju ukrepov)
MDR-M Minimum Disclosure Requirements for Metrics (minimalne zahteve po razkritju kazalnikov)
MDR-T Minimum Disclosure Requirements for Targets (minimalne zahteve po razkritju ciljev)
MK Ministrstvo za kulturo
LETNO POROČILO 2025 DARS 8
MMP Mednarodni mejni prehod
MNVP Ministrstvo za naravne vire in prostor
MO Mestna občina
MOK Mestna občina Koper
MOP Ministrstvo za okolje in prostor
MORS Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije
MZI Ministrstvo za infrastrukturo
NDM Največja dovoljena masa
NKS Nadzorno-krmilni sistem
NPIA Nacionalni program izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji
NUP Nosilci urejanja prostora
OP Okoljsko poročilo
OPN Občinski prostorski načrt
OPPN Občinski podrobni prostorski načrt
PGD Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja
PHO Protihrupna ograja
PIARC World Road Association (Svetovno cestno združenje)
PIC Prometnoinformacijski center za državne ceste
PIZ Predinvesticijska zasnova
PLDP Povprečni letni dnevni promet
PMS Pavement Management System (sistem upravljanja pločnikov)
PVO Poročilo o vplivih na okolje
PZI Projekt za izvedbo
R2 Motorna vozila z dvema osema, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kilogramov
R3 Motorna vozila z dvema ali tremi osmi, katerih največja dovoljena masa presega
3.500 kilogramov, in skupine vozil z dvema ali tremi osmi, katerih največja dovoljena masa
vlečnega vozila presega 3.500 kilogramov
R4 Motorna vozila z več kot tremi osmi, katerih največja dovoljena masa presega
3.500 kilogramov, in skupine vozil z več kot tremi osmi, katerih največja dovoljena masa
vlečnega vozila presega 3.500 kilogramov
ReNPIA Resolucija o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji
ReNPRP30 Resolucija o Nacionalnem programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do
leta 2030
RNC Regionalni nadzorni center
RS Republika Slovenija
RSA Road Safety Audit (smernica za preverjanje varnosti v prometu)
SDH Slovenski državni holding, d. d.
SIEM Security Incident and Event Management (upravljanje varnostnih informacij in dogodkov)
SNVP Sistem za nadzor in vodenje prometa
SMB Razkritja, vezana na strategijo in poslovni model
SRS Slovenski računovodski standardi
ŠV Študija variant
TMP Traffic management plans (načrti upravljanja prometa)
ZDARS Zakon o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 20/2004 – ZDARS-UPB1)
ZDARS-1 Zakon o Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 97/2010 – ZDARS-1)
ZDIJZ Zakon o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno
besedilo, 117/06 – ZDavP-2, 23/14, 50/14, 19/15 – odl. US, 102/15, 7/18 in 141/22)
ZGD-1 Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11,
91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US, 82/13, 55/15, 15/17, 22/19 – ZPosS, 158/20 – ZIntPK-C
in 18/21)
ZJN-3 Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, 14/18, 121/21, 10/22, 74/22 – odl. US,
100/22 – ZNUZSZS, 28/23 in 88/23 – ZOPNN-F)
ZPKFAP Zakon o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti družbe DARS, d. d., iz naslova kreditov in
dolžniških vrednostnih papirjev, najetih oziroma izdanih za financiranje avtocestnih projektov
v višini do 392,44 milijona evrov (Uradni list RS, št. 54/22)
ZUJF Zakon o uravnoteženju javnih financ (Uradni list RS, št. 40/2012)
LETNO POROČILO 2025 DARS 9
Pomembnejši podatki in nekateri kazalniki poslovanja družbe
Tabela 1: Pomembnejši podatki in nekateri kazalniki poslovanja družbe
Leto 2025
Leto 2024
Indeks
2025/2024
Iz izkaza poslovnega izida za leto (v evrih)
Prihodki
589.390.869
584.345.269
101
Odhodki
386.445.803
382.232.621
101
Poslovni prihodki
579.825.638
568.815.848
102
Poslovni odhodki
360.859.260
349.094.638
103
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT)
218.966.378
219.721.210
100
EBITDA
437.850.639
431.010.215
102
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja
161.455.709
159.316.156
101
Kazalniki poslovanja družbe
ROE (v %)
4,5
4,7
97
EBITDA marža (v %)
79,7
78,3
102
Neto finančni dolg / EBITDA
1,96
2,15
91
Stopnja lastniškosti financiranja
69,45
68,22
102
Bruto dodana vrednost na zaposlenega (v evrih)
397.865
395.983
100
Obrestno kritje
14,4
10,7
135
Iz bilance stanja na dan 31. 12. (v evrih)
Skupna vrednost aktive
5.213.900.747
5.113.041.995
102
Osnovna sredstva
4.701.460.331
4.598.818.733
102
Finančne naložbe
436.929.164
427.402.840
102
Terjatve
66.775.247
76.475.656
87
Kapital
3.620.859.290
3.488.272.955
104
Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve
193.433.410
168.170.938
115
Finančne obveznosti
1.242.249.338
1.295.941.358
96
Poslovne obveznosti
85.233.100
109.323.569
78
Ostali kazalniki
Davek od dohodkov pravnih oseb (v evrih)
44.368.512
45.826.301
97
Stanje dolga na dan (v evrih)
1.232.956.371
1.283.420.611
96
Vračilo glavnice (v evrih)
206.464.243
207.078.949
100
Investicije v imenu in za račun DARS (v evrih)
335.843.149
220.417.215
152
Dolžina izvedenih gradbenih del pri obnavljanju AC (v km)
58,03
48,74
119
Število zaposlenih na dan 31. 12.
1.304
1.276
102
Delež zaposlenih žensk
26,1
26,7
98
Zadovoljstvo zaposlenih
3,72
3,25
114
Delež bolniške odsotnosti
6,44
6,74
96
Obseg izobraževanj v urah na zaposlenega
23,25
16,00
145
Poraba električne energije (v MWh)
21.812
21.367
102
Ogljični odtis – bruto emisije TGP obsega 1 in obsega 2 – (v t CO
2
ekv.)
5.795
7.442
78
Pokritost kritičnih odsekov s SNVP (v %)
78,4
76,4
103
Skupni indeks zadovoljstva s slovenskimi AC
72,8
72,8
0
Družba DARS za prikaz rezultatov poslovanja uporablja tudi alternativna merila uspešnosti poslovanja (APM), kot jih
opredeljuje ESMA. Alternativna merila uspešnosti družba uporablja tudi pri načrtovanju poslovanja in pri poročanju za interne
potrebe spremljanja izvajanja planov.
Metodologija izračuna:
Poslovni prihodki = čisti prihodki od prodaje + drugi poslovni prihodki + usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
Poslovni odhodki = stroški materiala + stroški storitev + stroški dela + odpisi vrednosti + drugi poslovni odhodki
Poslovni izid iz poslovanja (EBIT) = poslovni prihodki – poslovni odhodki
LETNO POROČILO 2025 DARS 10
Dobiček iz poslovanja pred odpisi vrednosti (EBITDA) = poslovni prihodki – poslovni odhodki + odpisi vrednosti
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja = prihodki – odhodki – davek iz dobička – odloženi davki
Donosnost na kapital (ROE) = čisti poslovni izid obračunskega obdobja / povprečni lastniški kapital obdobja
EBITDA marža = EBITDA / čisti prihodki od prodaje
Neto finančni dolg / EBITDA = (kratkoročni in dolgoročni finančni dolg – denarna sredstva – kratkoročne finančne naložbe) /
EBITDA
Stopnja lastniškosti financiranja = kapital / skupna vrednost aktive * 100
Bruto dodana vrednost na zaposlenega = (poslovni prihodki – stroški materiala – stroški storitev – drugi poslovni odhodki) /
povprečno število zaposlenih iz ur
Obrestno kritje = EBITDA / plačane obresti v obdobju
LETNO POROČILO 2025 DARS 11
I Poslovno poročilo
LETNO POROČILO 2025 DARS 12
Izjava o odgovornosti uprave
Člani uprave DARS, odgovorni za sestavo letnega
poročila družbe DARS za leto 2025, zagotavljamo,
da je pričujoče letno poročilo z vsemi sestavnimi
deli, vključno z izjavo o upravljanju družbe in
poročilom o trajnostnosti, po našem najboljšem
vedenju sestavljeno v skladu z Zakonom o
gospodarskih družbah, Zakonom o trgu finančnih
instrumentov ter s Slovenskimi računovodskimi
standardi.
Uprava potrjuje, da poslovno poročilo vključuje
pošten prikaz razvoja in izidov poslovanja ter
njenega finančnega položaja, vključno z opisom
bistvenih vrst tveganj, ki jim je družba
izpostavljena.
Uprava potrjuje, da je poročilo o trajnostnosti
sestavljeno v skladu z veljavno zakonodajo v
Sloveniji in Evropski uniji, vključno z evropskimi
standardi trajnostnega poročanja (ESRS) in
8. členom Uredbe o taksonomiji. Pri sestavljanju
poročila o trajnostnosti smo uporabili ustrezne
presoje, ocene, predpostavke in metode. Poročilo
o trajnostnosti smo pripravili na podlagi analize
dvojne pomembnosti.
Letno poročilo družbe DARS za leto 2025 z
računovodskimi izkazi in pojasnili daje resnično in
pošteno sliko sredstev in obveznosti, finančnega
položaja ter poslovnega izida družbe DARS, v
skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi.
Uprava prav tako izjavlja, da so računovodski izkazi
družbe pripravljeni ob predpostavki nadaljevanja
poslovanja družbe v prihodnosti, da se izbrane
računovodske usmeritve dosledno uporabljajo in
da so razkrite njihove morebitne spremembe.
Uprava je odgovorna za ustrezno vodenje
računovodstva, sprejetje ustreznih ukrepov za
zavarovanje in ohranjanje vrednosti premoženja
družbe DARS ter za preprečevanje in odkrivanje
prevar ter drugih nepravilnosti oziroma
nezakonitosti.
Davčne oblasti lahko v petih letih po poteku leta, v
katerem je bilo treba odmeriti davek, kadar koli
preverijo poslovanje družbe. To bi lahko povzročilo
morebitne dodatne obveznosti za plačilo davka,
zamudnih obresti in kazni iz naslova davkov od
dohodkov pravnih oseb (DDPO) ali drugih davkov in
dajatev. Uprava družbe ni seznanjena z
okoliščinami, ki bi lahko povzročile pomembno
obveznost iz tega naslova.
Celje, 16. april 2026
Mag. Andrej Ribič, Alenka Muhič, Mag. David Skornšek, Nika Drakulič,
predsednik uprave članica uprave član uprave članica uprave/delavska direktorica
LETNO POROČILO 2025 DARS 13
I.1 Podatki o družbi
NAZIV
Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d.
DARS d.d.
SEDEŽ
Ulica XIV. divizije 4, 3000 Celje
Telefon: (03) 426 40 71
IZPOSTAVA
Grič 58, 1000 Ljubljana
Telefon: (01) 518 83 04
SPLETNE STRANI
www.dars.si
www.promet.si
www.darsgo.si
evinjeta.dars.si
LETO USTANOVITVE
1993
REGISTRSKI VLOŽEK
1/06158/00, Okrožno sodišče v Celju
ORGANIZIRANOST DRUŽBE
Delniška družba
USTANOVITELJ IN DELNIČAR
Republika Slovenija
MATIČNA ŠTEVILKA
5814251000
IDENTIFIKACIJSKA ŠTEVILKA ZA DDV
SI92473717
OSNOVNI KAPITAL
2.071.588.648,17 evra
ŠTEVILO IZDANIH DELNIC
55.650.231 imenskih kosovnih delnic
LETNO POROČILO 2025 DARS 14
I.2 Pismo uprave
Leto 2025 je bilo za družbo DARS leto velikih
obnovitvenih projektov in nadaljnjega razvoja
avtocestnega sistema. Poslovanje družbe je bilo
stabilno in uspešno, kar potrjujejo tudi doseženi
finančni rezultati. Prihodki družbe so v letu 2025
znašali 589,4 milijona evrov, čisti dobiček pa
161,5 milijona evrov, kar potrjuje učinkovitost
poslovnih procesov in odgovorno upravljanje
finančnih virov.
Finančna stabilnost ostaja eden izmed temeljnih
pogojev za uresničevanje dolgoročnih razvojnih
ciljev. Prihodki od elektronskih vinjet so znašali
228,1 milijona evrov, prihodki od cestninjenja
tovornega prometa pa 283,8 milijona evrov. Ob
tem smo nadaljevali z odgovornim obvladovanjem
stroškov, optimizacijo poslovnih procesov ter
učinkovitim načrtovanjem investicij, ki zagotavljajo
dolgoročno vzdržnost avtocestnega sistema.
Na poslovanje družbe v prihodnjem obdobju bo
vplival tudi interventni zakon, ki ga je Državni zbor
Republike Slovenije sprejel 3. novembra 2025.
Zakon določa, da se veljavnost vseh letnih e-vinjet,
ki bodo 1. decembra 2025 še veljavne, samodejno
podaljša za štiri mesece od njihovega prvotnega
datuma izteka. Ukrep bo imel neposreden vpliv na
prihodke družbe DARS v letu 2026, kar bomo
upoštevali pri nadaljnjem finančnem načrtovanju in
zagotavljanju stabilnega poslovanja.
Tudi v tem letu smo se soočali z visokimi
prometnimi obremenitvami in vse večjimi
zahtevami po posodobitvi infrastrukture. Zato je bil
velik del aktivnosti usmerjen v obnovitvena dela, ki
so potekala na več ključnih odsekih avtocestnega
omrežja, med najpomembnejšimi pa so bili začetek
in konec prve faze obnove štajerske avtoceste A1
med Slovenskimi Konjicami in Dramljami, konec
prve faze obnove vozišča in izgradnje protivetrne
zaščite na vipavski hitri cesti H4 med razcepom
Nanos in Vipavo ter zaključek prve faze celovite
obnove vozišča, objektov in počivališča Ravne na
odseku primorske avtoceste A1 med Kozino in
Črnim Kalom. Gre za nujna vlaganja, s katerimi
dolgoročno zagotavljamo varnost, zanesljivost in
uporabnost avtocest za vse uporabnike.
K večji pretočnosti prometa prispevata tudi
dokončanje izgradnje avtocestnega priključka
Dragomer na primorski avtocesti A1 med Brezovico
in Vrhniko ter dokončanje polnega priključka iz
avtocestnega predora Šentvid na Celovško cesto v
Ljubljani, s čimer smo izboljšali prometno
povezanost in razbremenili lokalno cestno omrežje.
Pomemben napredek je bil dosežen tudi pri
izgradnji severnega dela tretje razvojne osi. V letu
2025 smo pridobili ključna dovoljenja, obeležili
preboj predora Konovo ter začeli gradbena dela na
sklopih C – Škale in E – Velunja. Ob koncu leta se je
začela tudi gradnja predora Vodriž, kar potrjuje, da
projekt postopno dobiva svojo končno podobo.
Digitalizacija upravljanja prometa ostaja ena
ključnih razvojnih usmeritev družbe. V letu 2025
smo nadaljevali uvajanje sodobnih rešitev za
upravljanje prometa, pri čemer smo sistem
dinamičnega upravljanja hitrosti postopoma
nadgrajevali in ga povezovali s spremenljivo
prometno signalizacijo. S prilagajanjem hitrosti
LETNO POROČILO 2025 DARS 15
dejanskim prometnim razmeram izboljšujemo
enakomernost prometnega toka, zmanjšujemo
nastajanje zastojev ter povečujemo prometno
varnost. Ob tem smo nadaljevali tudi uvajanje
pametnih transportnih sistemov (ITS in C-ITS), ki
omogočajo hitrejšo izmenjavo informacij med
infrastrukturo in uporabniki ter učinkovitejše
upravljanje prometa prek nadzornih centrov.
Družba DARS je v letu 2025 izvedla obsežen
investicijski cikel. V razvoj in obnovo avtocestnega
omrežja je skupaj investirala 336 milijonov evrov,
kar je 52 odstotkov več kot v letu 2024. Od tega je
za gradnjo avtocest in druge investicije namenila
147 milijonov evrov (44 odstotkov več), za obnovo
in nadgradnjo obstoječega omrežja 138 milijonov
evrov (60 odstotkov več), v projekte na področju
upravljanja, vzdrževanja in cestninjenja pa
51 milijonov evrov (60 odstotkov več kot leto prej).
Tako obsežen investicijski cikel je zahteval visoko
stopnjo usklajevanja gradbenih del in prometnih
ureditev. Kljub številnim prometnim zaporam smo z
odgovornim načrtovanjem in strokovnim delom
zaposlenih zagotavljali varno in čim bolj nemoteno
mobilnost uporabnikov.
Ob infrastrukturnem razvoju smo v letu 2025
pomembno pozornost namenili tudi razvoju
organizacije in zaposlenih. Razvojne aktivnosti so
bile usmerjene v krepitev znanja, izboljšanje
vodstvenih praks ter sistematičen razvoj
kadrovskega potenciala.
Eden ključnih notranjih projektov je bila prenova
sistemizacije, katere cilj je vzpostaviti jasen,
pregleden in razvojno usmerjen sistem delovnih
mest ter transparenten način napredovanja. Proces
je potekal vključujoče in v stalnem dialogu s
predstavniki zaposlenih. V letu 2026 sledita
potrditev in implementacija nove sistemizacije.
Izvedli smo tudi merjenje organizacijske klime,
zadovoljstva in zavzetosti zaposlenih v okviru
raziskave SIOK. Udeležba je dosegla
50,12 odstotka, kar predstavlja najvišji rezultat v
obdobju 2020–2025. Krovni indeks je dosegel
vrednost 3,37 ter se prvič približal oziroma presegel
slovensko povprečje. Zmanjšal se je delež
nezavzetih in povečal delež visoko zavzetih
zaposlenih, kar potrjuje izboljšanje delovnega
okolja. Na podlagi rezultatov smo oblikovali
konkretne ukrepe ter izvedli fokusne delavnice
»Zadovoljstvo in zavzetost zaposlenih«, s katerimi
smo zaposlene vključili v oblikovanje nadaljnjih
izboljšav.
Na področju razvoja vodij smo vzpostavili interno
Akademijo za nove vodje ter nadaljevali program
Avtentično vodenje, s katerima krepimo enotno
vodstveno prakso in ključne kompetence. Prenovili
smo tudi strategijo upravljanja ključnih in
perspektivnih kadrov ter začeli izvajati program
DARS Perspektive, namenjen dolgoročni gradnji
notranjega strokovnega in vodstvenega potenciala.
Pomemben del odgovornega upravljanja družbe
predstavlja tudi reden in konstruktiven dialog s
socialnimi partnerji. Decembra so potekala tudi
pogajanja glede izplačila zimskega regresa, regresa
za letni dopust ter poslovne uspešnosti. Dialog smo
vodili v duhu medsebojnega spoštovanja, odprte
komunikacije in iskanja uravnoteženih rešitev, ki
upoštevajo interese zaposlenih in dolgoročno
stabilnost družbe. Takšen način sodelovanja krepi
zaupanje ter utrjuje partnerski odnos med
vodstvom in zaposlenimi.
Leto 2025 je potrdilo, da je stalno vlaganje v
obnovo in razvoj kadrov ključni pogoj za
dolgoročno varnost, pretočnost in kakovost
avtocestnega omrežja. Pred družbo DARS ostajajo
pomembni razvojni izzivi, na katere odgovarjamo z
jasno razvojno usmeritvijo in odgovornim
upravljanjem.
Za dosežene rezultate se iskreno zahvaljujemo
zaposlenim, partnerjem in uporabnikom
avtocestnega omrežja, ki s svojim sodelovanjem in
zaupanjem pomembno prispevajo k uspešnemu
razvoju družbe DARS.
Mag. Andrej Ribič, Alenka Muhič, Mag. David Skornšek, Nika Drakulič,
predsednik uprave članica uprave član uprave članica uprave/delavska direktorica
LETNO POROČILO 2025 DARS 16
I.3 Poslanstvo, vizija, vrednote in politika
integriranega sistema vodenja
Poslanstvo
Z učinkovitim in odgovornim upravljanjem, vzdrževanjem in razvojem avtocestne infrastrukture zagotavljamo
prometno varnost, pretočnost in uporabnikom prijazno mobilnost.
Vizija
Povezani v prihodnost
Vizija izraža ambicijo, da DARS preseže tradicionalno vlogo upravljavca cest in postane aktivni soustvarjalec
mobilnosti v prihodnosti.
Mobilnost, ki jo želimo omogočati, mora biti:
• varna – za uporabnike, zaposlene in okolje,
• pretočna – predvidljiva, zanesljiva in odporna proti motnjam,
• trajnostna – v skladu z evropskimi cilji in dolgoročno vzdržna.
Vizija predstavlja usmeritev razvoja, ki presega posamezne projekte in mandatna obdobja.
Temeljne vrednote
Vrednote predstavljajo kulturo, ki jo gradimo, ter določajo, kako delujemo pri vsakodnevnih odločitvah. Vrednote
predstavljajo temelj našega vedenja in odločanja:
Varnost: vedno na prvem mestu: v procesih, projektih, odločitvah in na terenu.
Spoštovanje: sodelovanje, zaupanje in jasna komunikacija med področji in navzven.
Odgovornost: odgovorno ravnanje do uporabnikov, sodelavcev, okolja in sredstev.
Razvoj: nenehno izboljševanje, odprtost za inovacije, učenje in uvajanje novih pristopov.
Politika integriranega sistema vodenja
Vodstvo in vsi zaposleni v družbi bomo s strokovnim in odgovornim opravljanjem svojega dela naredili vse, da
bomo izpolnili zahteve in pričakovanja naših deležnikov: uporabnikov, lastnika, zaposlenih, okolja in druge
zainteresirane javnosti. Naš poslovni uspeh je strateško in celostno načrtovan, voden in nadzorovan. Zavezujemo
se k nenehnemu izboljševanju vseh poslovnih procesov ter njihovemu neprekinjenemu poslovanju, s poudarkom
na preventivnem delovanju in upravljanju tveganj.
Naš cilj je kakovostno, okoljsko, energetsko učinkovito in družbeno odgovorno delovanje ter zaposlenim,
zunanjim izvajalcem ter uporabnikom varna, razpoložljiva in celovita storitev.
Politiko sistema vodenja uresničujemo na naslednji način:
• z odgovornim odločanjem na podlagi konkretnih informacij in dejstev,
• z upoštevanjem vplivov na okolje, družbo in gospodarstvo,
• z vzpostavljanjem dobrih pogojev in odnosov vseh deležnikov znotraj in zunaj družbe,
• s spodbujanjem proaktivnega delovanja s poudarkom na inovativnosti zaposlenih ter trajnostnih
rešitvah,
• z upravljanjem prepoznanih tveganj in udejanjanjem zaznanih priložnosti,
• z zagotavljanjem želene ravni zaupnosti, celovitosti in razpoložljivosti informacij in informacijskih
sredstev,
• z obvladovanjem okoljskih vidikov in trajnostnih vplivov, tveganj in priložnosti,
LETNO POROČILO 2025 DARS 17
• s prizadevanjem za ohranjanje biotske raznovrstnosti,
• s skrbnim načrtovanjem učinkovite rabe vseh vrst materialov in energije v celotnem življenjskem ciklu,
• z zagotavljanjem neprekinjenosti poslovanja kritičnih informacijskih sistemov,
• z doslednim spoštovanjem zakonodaje, drugih obvezujočih zahtev, razvojnih usmeritev in smernic
trajnostnega delovanja ter krožnega gospodarstva,
• z vzajemno koristnim sodelovanjem s partnerji in drugimi zunanjimi izvajalci,
• s podpiranjem razvoja stroke ter pridobivanjem novih znanj in veščin,
• z aktivnim komuniciranjem znotraj družbe in z zunanjimi javnostmi,
• z zavezanostjo trajnostnemu poslovanju in ohranjanju okolja,
• z zavezanostjo preprečevanja poslabšanja zdravja zaposlenih in poškodb,
• z vzpostavljanjem in doseganjem merljivih ciljev izboljšav na vseh področjih poslovanja,
• s preprečevanjem onesnaženosti okolja,
• z nenehnim izboljševanjem integriranega sistema vodenja,
• pri nabavi izdelkov in storitev ter pri načrtovanju novih rešitev načrtno upoštevamo vse trajnostne vidike
poslovanja (okolje, energija, kakovost, varovanje informacij, neprekinjenosti poslovanja, varnost,
ekonomika).
Uprava se zavezuje, da bo po svojih najboljših močeh in s svojim osebnim zgledom vztrajala doseči navedene cilje
in s tem prispevala h globalnim ciljem za ohranjanje planeta.
Trajnostne zaveze, ki smo jih v preteklosti že upoštevali smo na okoljskem, družbenem in upravljavskem področju
nadgradili in opredelili v »Trajnostni politiki družbe DARS«.
S področja sistema varovanja informacij po zahtevah standarda ISO/IEC 27001 in področja neprekinjenosti
poslovanja po zahtevah standarda ISO 22301 je pripravljena »Politika varovanja informacij in neprekinjenosti
poslovanja«.
LETNO POROČILO 2025 DARS 18
I.4 Izjava o upravljanju družbe DARS
V skladu s šestim odstavkom 70. člena Zakona o
gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006
in nadaljnje, v nadaljevanju: »ZGD-1«), Statutom
DARS, sprejetim januarja 2025, ter v skladu s
točkama 3.6. in 3.6.1. Kodeksa upravljanja javnih
delniških družb in Kodeksa korporativnega
upravljanja družb s kapitalsko naložbo države (SDH,
december 2023) kot del letnega poročila družba
DARS podaja naslednjo
IZJAVO O UPRAVLJANJU:
Izjava o upravljanju je sestavni del Letnega poročila
za leto 2025 in se nanaša na obdobje od 1. 1. do
31. 12. 2025. Izjava o upravljanju je javno
objavljena na spletni strani www.dars.si.
1. Sklicevanje na kodeksa upravljanja in
priporočila
Družba DARS pri svojem delu in poslovanju v
največji mogoči meri spoštuje priporočila poslovne
prakse vodenja in upravljanja ter naslednje
kodekse:
- Slovenski kodeks upravljanja javnih
delniških družb, 2. 12. 2024 z veljavnostjo
1. 1. 2025, dostopen na spletni strani
Ljubljanske borze http://www.ljse.si
(referenčni kodeks);
- Kodeks korporativnega upravljanja družb s
kapitalsko naložbo države, december 2023,
z veljavnostjo 1. 1. 2024, dostopen na
LETNO POROČILO 2025 DARS 19
spletni strani Slovenskega državnega
holdinga http://www.sdh.si, ter
- Priporočila in pričakovanja Slovenskega
državnega holdinga, december 2024,
dostopna na spletni strani Slovenskega
državnega holdinga http://www.sdh.si.
Družba pri svojem poslovanju dosledno spoštuje
zakonodajo, veljavne interne akte ter Darsov
kodeks ravnanja. Zavezani smo k stalnemu
izboljševanju sistema korporativnega upravljanja
ter k utrjevanju visokih standardov
transparentnosti, odgovornosti in nadzora. S
stalnim razvojem notranjih pravil, mehanizmov
obvladovanja tveganj ter kulture skladnosti
zagotavljamo, da so načela integritete,
odgovornosti in transparentnosti dosledno
vključena v vse ravni odločanja in poslovnih
procesov.
Pri izvajanju kodeksov upravljanja in priporočil v
letu 2025 v družbi večjih odstopanj ni bilo, v
nadaljevanju pa po načelu »spoštuj ali pojasni«
pojasnjujemo odstopanja od posameznih
priporočil.
2. Družba DARS pri upravljanju odstopa od
naslednjih določb:
Posamezna odstopanja od zgoraj navedenih
kodeksov in priporočil so skupaj z navedbo
razlogov razkrita v nadaljevanju te izjave.
a) Slovenski kodeks upravljanja javnih delniških
družb
Politika upravljanja
Tč. 2.2.: Politika upravljanja je v postopku
posodabljanja.
Izjava o upravljanju
Tč. 5.6.: Družba pri presoji ustreznosti izjave o
upravljanju ne uporablja ostalih zunanjih
neodvisnih institucij, saj izjavo pregleda več
strokovnih služb znotraj družbe. Prav tako ima
družba vzpostavljeno notranjo revizijo, ki izvaja
neodvisen nadzor nad urejenostjo in
gospodarnostjo poslovanja družbe v skladu s
predpisi in notranjimi akti.
Skupščina delničarjev
Tč. 10.1 do 10.4.: To pravilo se ne upošteva, družba
ima enega delničarja, skupščina družbe se ne izvaja
brez fizične prisotnosti. V primeru skupščine,
izvedene z uporabo elektronskih sredstev brez
fizične prisotnosti, bo družba pravila za udeležbo in
glasovanje na skupščini objavila na svojem
uradnem mestu objave najkasneje ob sklicu
skupščine.
Tč. 10.5. in 10. 6.: Pooblastila in prijave se ne
zbirajo, saj ima družba le enega delničarja.
Tč. 10.13.: Predstavnik pooblaščenega revizorja do
zdaj na skupščino ni bil vabljen.
Tč. 10.14.: Družba ima enega delničarja, zato se
priporočilo ne upošteva.
Sestava in imenovanje nadzornega sveta
Tč. 11.: V Politiki raznolikosti družbe DARS je
zapisano, da si za izpolnjevanje le-te prizadevajo
edini delničar, nadzorni svet in svet delavcev.
Postopek izbire kandidatov za člane nadzornega
sveta
Tč. 12.: V skladu s točko 6. 20 Kodeksa
korporativnega upravljanja člane nadzornega sveta
družbe predlaga SDH.
Izjava o neodvisnosti
Tč. 13.1.: Vsi člani nadzornega sveta enkrat letno
izpolnijo in podpišejo izjavo o neodvisnosti, ki se
objavi na spletni strani družbe. Člani nadzornega
sveta se medsebojno na seji z vsebino izjav ne
seznanjajo.
Usposabljanje članov nadzornega sveta
Tč. 15.1.: Letni načrt usposabljanja članov
nadzornega sveta in komisij ni opredeljen enkrat
letno, temveč člani nadzornega sveta sproti
presodijo, katero izobraževanje potrebujejo. Člani
nadzornega sveta se usposabljajo ter zagotavljajo,
da znanje, izkušnje in veščine članov ustrezajo
potrebam družbe. Okvirni stroški izobraževanja so
zagotovljeni v letnem poslovnem načrtu družbe.
Vrednotenje nadzornega sveta
Tč. 16.4.: Zunanja presoja še ni bila opravljena.
Predsednik nadzornega sveta
Tč. 17.9.: Skupščina ima enega delničarja, ki je
seznanjen z delom nadzornega sveta čez celotno
leto, saj je prisoten na sejah nadzornega sveta in
prejema tudi vsa gradiva. Predsednik nadzornega
sveta se po potrebi udeleži skupščine družbe, na
kateri predstavi delo nadzornega sveta. Z edinim
delničarjem pa redno, na četrtletni ravni izvaja
sestanke, na katerih se podrobneje predstavi delo
nadzornega sveta.
Plačilo nadzornega sveta
Tč. 19.1.: Nadzorni svet DARS je delničarju podal
pobudo za uskladitev višine plačila s Priporočili in
pričakovanji SDH ter veljavno Politiko prejemkov
družbe DARS. Uskladitev še ni bila izvedena.
LETNO POROČILO 2025 DARS 20
Sistem notranjih kontrol in upravljanje tveganj
Tč. 29.4.: Družba je v letu 2025 izvedla prenovo
upravljanja tveganj, ki izhaja iz obvladovanja
tveganj, ki so ključna za strateške cilje delovanja
družbe: zagotavljanje prometne varnosti,
pretočnosti in zagotavljanje dolgoročnega
stabilnega in trajnostnega poslovanja. Pripravljen
je bil novi Pravilnik o upravljanju tveganj, ki
opredeljuje odgovornosti, kategorije tveganj in
postopke upravljanja tveganj. Opredeljuje tudi
ocenjevalne lestvice za finančne in družbene
posledice posameznih tveganj. Pripravljena je bila
Strategija upravljanja s tveganji v družbi DARS,
katere namen je bil določiti ključne usmeritve, cilje
in odgovornosti za celovit, enovit in učinkovit
sistem upravljanja tveganj. Imenovani so bili
lastniki in skrbniki posameznih tveganj, upravljavec
tveganj in Svet za tveganja.
Strategija komuniciranja družbe
Tč. 30.1.: Družba ima izdelano splošno strategijo
komuniciranja družbe, v skladu s strategijo sledi
tudi visokokakovostnim standardom pripravljanja
in objavljanja računovodskih, finančnih in
nefinančnih informacij. Poleg tega ima izdelan in
veljaven pravilnik o določanju in varovanju
poslovne skrivnosti, pravilnik o načinu dajanja
informacij za medije ter navodilo odgovarjanja
uporabnikom avtocest. Priporočilo se upošteva
delno, saj visokokakovostni standardi pripravljanja
računovodskih, finančnih in nefinančnih informacij
niso posebej opredeljeni.
Javna objava pomembnih informacij
Tč. 32.: Družba z javnimi objavami sproti poroča o
finančnem in pravnem položaju družbe, vendar ne
poroča o ocenah poslovanja saj v primeru
skladnosti poslovanja z veljavno strategijo in letnim
načrtom dela to ni smiselno. V primeru odstopanj
bi družba nemudoma z javnimi objavami sporočila
javnosti o drugih poslovnih dogodkih in vplivih ter
odstopanjih.
Tč. 32.5.: Računovodski izkazi družbe s pojasnili in
razkritji najpomembnejših kategorij so pripravljeni
v skladu z računovodskimi ter poročevalskimi
zahtevami SRS, upoštevaje določila ZGD-1 in
ZDARS-1.
Tč. 32.7.: Ne upoštevamo, saj družba na svoji
spletni strani javno ne objavlja poslovnikov
organov nadzora. Gre za dokumente, ki se redno
posodabljajo in so namenjeni izključno delu teh
organov.
b) Kodeks korporativnega upravljanja družb s
kapitalsko naložbo države
Politika upravljanja družbe
Tč. 3.4.1.: Politika upravljanja je v postopku
posodabljanja.
Neodvisnost članov nadzornega sveta in
izogibanje nasprotju interesov
Tč. 6.17.: V skladu s točko 6. 20 Kodeksa člane
nadzornega sveta družbe predlaga SDH.
Postopek izbire kandidatov za člane nadzornega
sveta
Tč. 6.19.: V skladu s točko 6. 20 Kodeksa člane
nadzornega sveta družbe predlaga SDH.
Plačila članov nadzornega sveta
Tč. 6.21.: Nadzorni svet DARS je delničarju podal
pobudo za uskladitev višine plačila s Priporočili in
pričakovanji SDH ter veljavno Politiko prejemkov
družbe DARS. Uskladitev še ni bila izvedena.
Strateško načrtovanje in trajnostno poslovanje
Tč. 7.9.2.: V strategiji družbe se načela
Nacionalnega akcijskega načrta Republike Slovenije
za spoštovanje človekovih pravic v gospodarstvu
niso implementirala. V primerjavi s predhodnim
letom so človekove pravice vključene v ocenjevanje
po zahtevah ESRS in določitev pomembnih
trajnostnih tem in se o tem poroča v letnem
poročilu.
Poročanje o sestavi in prejemkih organov vodenja
in nadzora ter o delovanju organov nadzora in
njihovih komisij
Tč. 8.6.: V Letnem poročilu niso razkriti stroški
delovanja nadzornega sveta, kot je navedeno.
Razkritje obsega prejemke članov NS, vključno s
potnimi stroški in obračunanimi bonitetami.
Revizija in sistem notranjih kontrol
Tč. 9.3.5.: Roki za nekatera priporočila notranjih
revizorjev se večkrat podaljšajo. Uprava družbe
roke podaljša le na osnovi utemeljenih obrazložitev
odgovornih oseb.
c) Priporočila in pričakovanja Slovenskega
državnega holdinga
Nabava blaga in storitev (splošno)
Tč. 3.8.: V skladu z enajstim odstavkom 10. člena
Zakona o dostopu do informacij javnega značaja v
petih dneh od sklenitve posla na svoji spletni strani
objavimo informacije javnega značaja, ki se
nanašajo na donatorske, sponzorske, svetovalne in
druge avtorske ali druge intelektualne storitve
LETNO POROČILO 2025 DARS 21
Sponzorstvo in donatorstvo
Tč. 3.10.: Kriteriji za dodeljevanje sponzorstev in
donatorstev niso posebej določeni. Družba ima
sprejeto Navodilo za obravnavanje sponzorstev in
donacij v družbi DARS, ki je objavljeno na spletni
strani. Družba podpira različne organizacije in
društva po vsej Sloveniji. Pri dodeljevanju sredstev
upoštevamo priporočila in pričakovanja SDH ter o
vseh aktivnostih redno poročamo v okviru letnega
poročanja o upravljanju družbe.
Tč. 3.11.: Družba glede na svoj status sponzorstva
usmerja predvsem v pozitiven prispevek k
družbenemu okolju ter v podporo družbeno
odgovornim projektom in dejavnostim.
Tč. 3.13.: Družba višine posameznih sredstev za
sponzorstva in donacije opredeli v letnem načrtu,
ki ga obravnava in potrjuje nadzorni svet družbe.
Storitve marketinga, oglaševanja in odnosov z
javnostmi
Tč. 3.19.: Družba zaradi omejenih notranjih
kadrovskih kapacitet posamezne storitve s
področja marketinga, oglaševanja, komuniciranja
in sorodnih dejavnosti izvaja s pomočjo zunanjih
izvajalcev, praviloma z neposrednim naročanjem.
Pri načrtovanju in izvajanju oglaševalskih aktivnosti
družba v največji možni meri upošteva standarde
skrbnosti in ravnanja v dobro družbe ter aktivnosti
izvaja v skladu z razpoložljivimi viri, opredeljenimi
cilji in internimi usmeritvami.
Sklic skupščine
Tč. 6.3.: Ker je skupščina univerzalna, ni treba
spoštovati določil ZGD-1 glede sklicnega roka in
objave dnevnega reda skupščine.
Vprašanja delničarjev
Tč. 6.4.: Se ne upošteva, družba ima enega
delničarja s katerim komunicira neposredno.
Odgovorno poslovno ravnanje in spoštovanje
človekovih pravic
Tč. 8.1.: Čeprav skrbni pregled s področja
človekovih pravic v družbi ni bil narejen, človekove
pravice spoštujemo z veljavno zakonodajo in
internimi kodeksi in dogovori, ki zadevajo
predvsem nediskriminacijo na delovnem mestu,
varovanje dostojanstva delavcev ter človekove
temeljne ekonomske in socialne pravice.
Tč. 8.2.: Družba še ni pristopila k podpisu zaveze o
spoštovanju človekovih pravic, čeprav človekove
pravice spoštujemo z veljavno zakonodajo ter
internimi kodeksi in dogovori, ki zadevajo
predvsem nediskriminacijo na delovnem mestu,
varovanje dostojanstva delavcev ter človekove
temeljne ekonomske in socialne pravice.
Politika prejemkov organov vodenja
Tč. 9.3.: Merila za določitev spremenljivega
prejemka so enotna za vse člane organa vodenja.
Mnogokratnik za določitev osnovnega prejemka pa
se določi v pogodbi o zaposlitvi.
Spremenljivi del prejemka
Tč. 9.23.: Vsi člani uprave imajo enaka merila za
spremenljivi del prejemka.
Uveljavitev teh priporočil
Tč. 9.63.: Politika prejemkov je bila na seji
skupščine predložena v glasovanje za odobritev.
Politika prejemkov organov nadzora
Tč. 10.2 in 10.3.: Nadzorni svet DARS je delničarju
podal pobudo za uskladitev višine plačila s
Priporočili in pričakovanji SDH ter veljavno Politiko
prejemkov družbe DARS. Uskladitev še ni bila
izvedena.
Odpoklic članov organov vodenja s funkcije
Tč. 12.4.: Takega določila člani organa vodenja
nimajo v pogodbi.
3. Sistem skladnosti poslovanja in integritete
V družbi je vzpostavljena Služba uprave za skladnost
poslovanja in integriteto, ki je organizirana kot
samostojna služba, neposredno podrejena upravi
družbe. Uprava družbe imenuje pooblaščenca za
skladnost poslovanja in integriteto, soglasje k
imenovanju pa poda nadzorni svet. Služba je
organizirana in deluje v skladu s priporočili Kodeksa
korporativnega upravljanja družb s kapitalsko
naložbo države in Priporočil in pričakovanj SDH in ob
smiselni uporabi določil 6. poglavja ZSDH-1. Služba
ima naslednje odgovornosti in pristojnosti:
- preverjanje poslovanja družbe z vidika
skladnosti z zakonodajo, drugimi pravili,
priporočili in internimi akti družbe,
- svetovanje upravi in področjem pri
uskladitvi poslovanja družbe z
obveznostmi, ki jih določajo zakonodaja
ter druga za družbo veljavna pravila
oziroma priporočila,
- skrb za upravljanje z notranjo prijavno
potjo in sistemom za zaščito prijaviteljev,
- vodenje postopkov obravnave prijav
domnevnih nepravilnosti s področja
skladnosti poslovanja in integritete,
- korespondenca s Komisijo za
preprečevanje korupcije,
- izvajanje nalog nosilca priprave načrta
integritete in skrbništvo nad
LETNO POROČILO 2025 DARS 22
uresničevanjem v načrtu predvidenih
ukrepov,
- skrb za področje varovanja osebnih
podatkov ter korespondenca z
Informacijskim pooblaščencem kot
nadzornim organom za varstvo osebnih
podatkov,
- skrb za sistem izvajanja nalog in
postopkov, vezanih na preprečevanje
pranja denarja in financiranja terorizma v
družbi,
- skrb za sistem notranjih kontrol za
omejevanje tveganj prepovedanega
trgovanja z notranjimi informacijami,
- skrb za izobraževanje in usposabljanje
zaposlenih glede vsebin s področja dela
službe.
Služba za skladnost poslovanja in integriteto izvaja
naloge nosilca priprave registra tveganj s področja
skladnosti poslovanja in integritete ter skrbi za
sistematično spremljanje in uresničevanje v načrtu
predvidenih ukrepov. Načrt integritete DARS
predstavlja celovit interni dokument za
identifikacijo, oceno in obvladovanje tveganj s
področja skladnosti poslovanja in integritete ter
vključuje vsa zaznana tveganja na teh področjih v
družbi. Njegov namen je sistematično
prepoznavanje izpostavljenosti tveganjem
korupcije, nasprotja interesov, neetičnega ravnanja
ter drugih nepravilnosti, določitev ustreznih
ukrepov za njihovo preprečevanje oziroma
zmanjševanje ter vzpostavitev odgovornosti za
njihovo izvajanje. V letu 2025 je bil sprejet
posodobljen akcijski načrt za uresničevanje načrta
integritete. Akcijski načrt vsebuje nabor konkretnih
ukrepov za obvladovanje identificiranih tveganj,
opredeljuje odgovorne osebe oziroma nosilce
posameznih ukrepov ter določa roke za njihovo
izvedbo, s čimer se zagotavljata operativno
izvajanje in redno spremljanje učinkovitosti.
V letu 2025 je začel veljati posodobljen Darsov
kodeks ravnanja, ki opredeljuje etična pravila,
standarde obnašanja in pričakovana ravnanja vseh
zaposlenih v DARS.
Družba ima sprejete naslednje interne akte na
področju skladnosti poslovanja in integritete:
- Darsov kodeks ravnanja,
- Načrt integritete in Akcijski načrt,
- Politika ustreznosti in primernosti članov
uprave ter drugih ključnih zaposlenih,
- Pravilnik o omejitvah in dolžnostih v zvezi s
sprejemanjem daril,
- Pravilnik o omejevanju nasprotja interesov
in lobiranja,
- Seznam indikatorjev nepravilnosti in načrt
za odziv na zaznane nepravilnosti v
postopkih javnega naročanja,
- Pravilnik o obvladovanju internih aktov,
- Pravilnik o vodenju postopka obravnave
domnevnih nepravilnosti oziroma kršitev s
področja korporativne integritete,
- Pravilnik o izvajanju nalog in postopkov s
področja Zakona o preprečevanju pranja
denarja in financiranja terorizma,
- Politika varstva osebnih podatkov.
4. Opis glavnih značilnosti sistemov notranjih
kontrol in upravljanja tveganj v družbi v
povezavi s postopkom računovodskega
poročanja
Uprava družbe je odgovorna za vzpostavljanje in
zagotavljanje delovanja notranjega kontroliranja in
notranjih računovodskih kontrol, za izbiranje in
uporabljanje računovodskih usmeritev ter za
varovanje premoženja družbe.
Sistem notranje kontrole je skupek različnih
usmeritev in politik, ki jih uprava vzpostavi in
sprejme z namenom, da bi kar najbolje upravljala
tveganje, povezano z računovodskim poročanjem.
Namen sistema notranjih kontrol je zagotoviti
učinkovitost in uspešnost delovanja, zanesljivost
računovodskega poročanja in skladnost z
veljavnimi zakoni ter drugimi zunanjimi in
notranjimi predpisi.
Družba ima vzpostavljen sistem obvladovanja
tveganj, povezan z računovodskim poročanjem.
Pravilnost, popolnost in resničnost računovodskega
poročanja zagotavljamo z izvajanjem naslednjih
vrst notranje kontrole:
- kontrola pravilnosti računovodskih
podatkov, ki jih zagotavljamo na različne
načine, na primer z usklajevanjem postavk s
kupci in dobavitelji;
- kontrole popolnosti zajemanja podatkov
(npr. zaporedje dokumentacije, številčenje
dokumentov);
- kontrola razmejitev dolžnosti in
odgovornosti (npr. ločeno izvajanje
evidentiranja in plačevanja);
- kontrola omejitve dostopa (pravice dostopa
do računovodskih evidenc so selektivno
dodeljene);
- kontrola nadziranja.
Proces računovodenja je informacijsko podprt, zato
so vse zgoraj naštete vrste notranje kontrole
povezane tudi s sistemi kontrole, vgrajenimi v okvir
informacijske tehnologije, ki obsegajo tako
kontrolo omejitev dostopa do omrežja, podatkov,
LETNO POROČILO 2025 DARS 23
aplikacij kot tudi kontrolo točnosti in popolnosti
zajemanja in obdelovanja podatkov.
V poglavju Upravljanje tveganj poslovnega poročila
so podrobneje predstavljeni upravljanje tveganj in
kontrolni mehanizmi v povezavi z oceno
posamezne vrste tveganja. Menimo, da je sedanji
sistem kontrol v družbi v letu 2025 zagotavljal
učinkovito in uspešno doseganje poslovnih ciljev,
delovanje v skladu z zakonskimi določili ter
pošteno, transparentno poročanje v vseh
pomembnih pogledih.
5. Podatki v skladu s 4. točko petega odstavka
70. člena Zakona o gospodarskih družbah
Edini delničar družbe DARS je Republika Slovenija,
ki jo na podlagi določila 18. člena Zakona o
Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS,
št. 25/2014) zastopa Slovenski državni holding,
d. d. Delničar svoje korporacijske pravice, kot jih
opredeljujeta ZGD-1 in Statut DARS, uresničuje na
skupščini družbe in izven le-te.
Družbo vodi uprava, ki ima največ pet članov, od
tega je eden od njih predsednik uprave, eden pa
delavski direktor. Nadzorni svet imenuje
predsednika uprave in druge člane uprave družbe,
pri čemer so možni pristopi iskanja članov uprave
opredeljeni v točki 7.2.3 Statuta DARS. Predsednik
oziroma član uprave, razen delavski direktor, je
lahko oseba, ki poleg zakonskih pogojev izpolnjuje
še pogoje iz točke 7.2.2. Statuta DARS. Nadzorni
svet in svet delavcev družbe skupaj določita pogoje
za imenovanje delavskega direktorja v upravo
družbe.
Uprava vodi družbo neodvisno in na lastno
odgovornost, in sicer v skladu z zakonom in
Statutom DARS. Predsednik uprave zastopa družbo
skupaj z enim od članov uprave.
Nadzorni svet družbe sestavlja devet članov, od
katerih so trije člani nadzornega sveta predstavniki
zaposlenih in so imenovani za mandatno dobo
štirih let. V skladu s točko 6.20 Kodeksa
korporativnega upravljanja družb s kapitalsko
naložbo države, člane nadzornega sveta družbe
predlaga SDH.
Statut DARS se lahko spremeni s sklepom
skupščine.
6. Delovanje skupščine in njene ključne
pristojnosti, opis pravic delničarjev in način
uveljavljanja njihovih pravic
Družba ima status delniške družbe kot gospodarske
družbe po ZGD-1. Delovanje skupščine, njene
ključne pristojnosti in pravice delničarjev ter način
njihovega uveljavljanja podrobneje opredeljuje
Statut DARS.
Edini delničar družbe DARS je Republika Slovenija,
ki jo na podlagi določila 18. člena Zakona o
Slovenskem državnem holdingu (Uradni list RS, št.
25/2014) zastopa Slovenski državni holding, d. d.
Delničar svoje korporacijske pravice, kot jih
opredeljujeta ZGD-1 in Statut DARS, uresničuje na
skupščini družbe in izven le-te.
Skupščino sklicuje uprava DARS na lastno pobudo,
na zahtevo nadzornega sveta ali na zahtevo
delničarja družbe.
Skupščino je treba sklicati v zakonsko določenih
primerih, vendar najmanj enkrat letno.
7. Sestava in delovanje organov vodenja in
nadzora ter njihovih komisij
Uprava družbe
Sestavo in delovanje uprave družbe podrobneje
določa Statut DARS. Po Statutu DARS ima uprava
družbe lahko največ pet članov, od katerih je eden
predsednik uprave, eden pa delavski direktor.
Predsednik oziroma član uprave, razen delavski
direktor, je lahko oseba, ki izpolnjuje pogoje iz
255. člena ZGD-1 in točke 7.2.2 Statuta DARS.
Predsednika in vse člane uprave imenuje nadzorni
svet za največ pet (5) let ter so v delovnem
razmerju z družbo.
Uprava družbe je v letu 2025 delovala v sestavi:
- predsednik uprave mag. Andrej Ribič, datum
podelitve pooblastila 7. 11. 2024,
- član uprave mag. David Skornšek, datum
podelitve pooblastila 7. 11. 2024,
- članica uprave Alenka Muhič, datum
podelitve pooblastila 15. 1. 2024,
- član uprave/delavski direktor Rožle
Podboršek, datum prenehanja pooblastila
6. 3. 2025,
- članica uprave/delavska direktorica Nika
Drakulič, datum podelitve pooblastila
3. 7. 2025.
Natančneje so vse podrobnosti, ki se nanašajo na
člane uprave v letu 2025, navedene v tabeli z
naslovom Sestava uprave v poslovnem letu 2025,
ki je sestavni del te izjave o upravljanju družbe in je
bila izdelana v sladu s prilogo C.1 Slovenskega
kodeksa upravljanja javnih delniških družb.
Družbo v korist družbe vodi uprava neodvisno in na
lastno odgovornost, in sicer v skladu z omejitvami
Statuta DARS ter v skladu s sklepi nadzornega sveta
in skupščine; pri vodenju ravna s skrbnostjo
vestnega in poštenega gospodarstvenika ter varuje
poslovne skrivnosti družbe. Pri uresničevanju nalog
LETNO POROČILO 2025 DARS 24
vodenja uprava sprejema ukrepe in izvaja
postopke, ki jih določata zakon in statut družbe.
Predsednik uprave zastopa družbo skupaj z enim
od članov uprave. Uprava odločitve, ki so v njeni
pristojnosti, sprejema z večino glasov vseh članov
uprave. Vsak član uprave ima en glas. V primeru
enakega števila glasov je odločilen glas
predsednika uprave.
Uprava sprejme poslovnik o svojem delu, h
kateremu daje soglasje nadzorni svet. Posamezni
člani uprave imajo razdeljena delovna področja.
Delavski direktor zastopa in predstavlja interese
delavcev glede kadrovskih in socialnih vprašanj.
Nadzorni svet družbe
V skladu s točko 7.3.1 Statuta DARS nadzorni svet
sestavlja devet članov, od katerih so trije člani
nadzornega sveta predstavniki zaposlenih.
V skladu s Statutom DARS nadzorni svet sprejme
poslovnik o svojem delu. Nadzorni svet voli
predsednika in namestnika predsednika.
Nadzorni svet mora biti sklican vsaj enkrat v
četrtletju. Nadzorni svet je sklepčen, če sta pri
sklepanju navzoči dve tretjini članov, med katerimi
mora biti tudi predsednik nadzornega sveta ali
njegov namestnik.
V skladu s Statutom DARS nadzorni svet nadzoruje
vodenje poslov, odloča o imenovanju in odpoklicu
članov uprave, pripravi politiko prejemkov organov
vodenja družbe in jo predloži skupščini v odobritev,
sklicuje skupščino, pregleduje in preverja knjige,
dokumentacijo družbe, njeno blagajno, shranjene
vrednostne papirje in zaloge blaga ter druge stvari,
daje upravi predhodno soglasje k poslom iz točke
7.2.12 Statuta DARS, preveri letno poročilo skupaj z
revizorjevim poročilom in predlog uprave za
uporabo bilančnega dobička ter o tem pripravi
pisno poročilo skupščini, daje skupščini predlog za
imenovanje revizorja, imenuje revizijsko komisijo
nadzornega sveta in druge komisije nadzornega
sveta v skladu z ZGD-1, daje soglasje na letni
Poslovno finančni načrt družbe, daje soglasje na
Strategijo družbe, daje soglasje na ostale planske
dokumente družbe, usklajuje besedilo statuta z
veljavnimi sklepi skupščine ter obravnava in odloča
o vseh drugih zadevah, za katere je pristojen po
zakonu, drugih predpisih, po pooblastilu skupščine
in statutu družbe.
Nadzorni svet mora preveriti letno poročilo skupaj
z revizorjevim poročilom in predlog uprave za
uporabo bilančnega dobička. O rezultatih
preverjanja mora sestaviti pisno poročilo za
skupščino.
Sestava posameznih komisij nadzornega sveta je
razvidna iz tabele 3 in tabele 4. Delovanje komisij
nadzornega sveta v letu 2025 je podrobno
predstavljeno v poročilu o delu nadzornega sveta
in ga v tem delu ne izpostavljamo.
Določbe, ki se nanašajo na skupščino, upravo,
nadzorni svet in vrednostne papirje družbe, so
povzete po statutu, z dne 13. 1. 2025.
8. Opis politike raznolikosti
Nadzorni svet družbe je že v letu 2018 sprejel
Politiko raznolikosti družbe DARS in jo v letu 2025
tudi noveliral (v nadaljevanju: politika) z namenom
uskladitve z določili 254.c člena ZGD-1. S politiko se
spodbuja doseganje raznolikosti članstva in enakih
možnosti v zvezi z zastopanostjo spolov med člani
uprave in nadzornega sveta (vključno s komisijami
nadzornega sveta). Namen politike raznolikosti je
doseči večjo učinkovitost nadzornega sveta in
uprave, kar prispeva k izboljšanju procesov
odločanja in vodenja, izboljšanju poslovanja in
povečanju ugleda družbe, k razvoju družbe,
spoštovanju korporativne integritete in skladnosti
poslovanja. Raznolikost sestave nadzornega sveta
in uprave prispeva k ohranjanju razvojnih in
konkurenčnih prednosti družbe.
Za izpolnjevanje politike si v družbi prizadevajo
delničar pri imenovanju članov nadzornega sveta;
nadzorni svet pri imenovanju članov komisij
nadzornega sveta in članov uprave na predlog
kadrovske komisije; kadrovska komisija pri
predlogu nadzornemu svetu za imenovanje članov
uprave; svet delavcev pri imenovanju
predstavnikov delavcev v upravi in nadzornem
svetu po zakonu, ki ureja sodelovanje delavcev pri
upravljanju, pri čemer mora svet delavcev pri
izboru svojih predstavnikov zagotoviti vsaj 33-
odstotno zastopanost manj zastopanega spola,
razen če v času imenovanja ni na izbiro osebe manj
zastopanega spola.
Za postopke izbora kandidatov oziroma naborne
poti, ki omogočajo pritegnitev dovolj širokega
nabora različnih kandidatov, ima nadzorni svet več
možnosti, in sicer neposredno iskanje, javni razpis
ali kombinacijo javnega razpisa in neposrednega
iskanja.
Izbrana merila raznolikosti so:
- strokovna raznolikost članov,
- interdisciplinarna znanja,
- kontinuiteta dela in starostna struktura,
- spolna raznolikost.
LETNO POROČILO 2025 DARS 25
Tabela 2: Struktura organov upravljanja po spolu (stanje na dan 31. 12. 2025)
Telo/organ
Skupaj
Starostna struktura po spolu
Starostna struktura po letih
Moški
Ženske
% žensk
Do
40 let
41 do 50
let
51 do 60
let
60 in več
let
Nadzorni svet
9
7
2
22
0
2
3
4
Kadrovska komisija NS
4
2
2
50
0
1
2
1
Revizijska komisija NS
4
3
1
25
0
0
2
2
Investicijska komisija NS
5
5
0
0
0
2
1
2
Uprava
4
2
2
50
0
2
1
1
Direktorji področij
6
2
4
67
1
0
5
0
Svet delavcev
15
14
1
7
2
9
4
0
Skupaj
47
35
12
26
3
16
18
10
LETNO POROČILO 2025 DARS 26
Tabela 3: Sestava nadzornega sveta v poslovnem letu 2025
Ime in priimek
Funkcija
Začetek
funkcije (prvi
nastop
funkcije)
Zaključek
funkcije/
mandata
Predstavnik
kapitala/
delavcev
Udeležba na sejah
nadzornega sveta/
skupno število sej
nadzornega sveta
Spol
Državljanstvo
Letnica
rojstva
Izobrazba
Neodvisnost po
25. členu Kodeksa
upravljanja javnih
delniških družb
Obstoj nasprotja
interesa v
poslovnem letu
2025
Članstvo v
organih
nadzora
drugih družb
Mag. Andrej Šušteršič
Član
Predsednik
24. 9. 2022
7. 10. 2022
7. 10. 2022
24. 9. 2026
Predstavnik
kapitala
18/18
Moški
Slovensko
1956
Magister
znanosti
Da
Ne
Ne
Članstvo v komisijah NS
Funkcija v komisijah nadzornega sveta
Udeležba na sejah komisij nadzornega sveta/skupno število sej komisij
nadzornega sveta
-
-
-
Ime in priimek
Funkcija
Začetek
funkcije (prvi
nastop
funkcije)
Zaključek
funkcije/
mandata
Predstavnik
kapitala/
delavcev
Udeležba na sejah
nadzornega sveta/
skupno število sej
nadzornega sveta
Spol
Državljanstvo
Letnica
rojstva
Izobrazba
Neodvisnost po
25. členu Kodeksa
upravljanja javnih
delniških družb
Obstoj nasprotja
interesa v
poslovnem letu
2025
Članstvo v
organih
nadzora
drugih družb
Martin Stožir
Član
9. 5. 2019
13. 4. 2024
novi mandat
13. 4. 2028
Predstavnik
delavcev
17/18
Moški
Slovensko
1983
Magister
inženir
logistike
Da
Da
Ne
Članstvo v komisijah NS
Funkcija v komisijah nadzornega sveta
Udeležba na sejah komisij nadzornega sveta/skupno število sej komisij
nadzornega sveta
Investicijska komisija
Član
14/15
Ime in priimek
Funkcija
Začetek
funkcije (prvi
nastop
funkcije)
Zaključek
funkcije/
mandata
Predstavnik
kapitala/
delavcev
Udeležba na sejah
nadzornega sveta/
skupno število sej
nadzornega sveta
Spol
Državljanstvo
Letnica
rojstva
Izobrazba
Neodvisnost po
25. členu Kodeksa
upravljanja javnih
delniških družb
Obstoj nasprotja
interesa v
poslovnem letu
2025
Članstvo v
organih
nadzora
drugih družb
Nataša Ivančevič
Članica
4. 7. 2020
4. 7. 2024
novi mandat
4. 7. 2028
Predstavnica
delavcev
18/18
Ženski
Slovensko
1974
Višja
ekonomistka
Da
Ne
Ne
Članstvo v komisijah NS
Funkcija v komisijah nadzornega sveta
Udeležba na sejah komisij nadzornega sveta/skupno število sej komisij
nadzornega sveta
Kadrovska komisija
Članica
7/7
Ime in priimek
Funkcija
Začetek
funkcije (prvi
nastop
funkcije)
Zaključek
funkcije/
mandata
Predstavnik
kapitala/
delavcev
Udeležba na sejah
nadzornega sveta/
skupno število sej
nadzornega sveta
Spol
Državljanstvo
Letnica
rojstva
Izobrazba
Neodvisnost po
25. členu Kodeksa
upravljanja javnih
delniških družb
Obstoj nasprotja
interesa v
poslovnem letu
2025
Članstvo v
organih
nadzora
drugih družb
Igor Kolar
Član
10. 10. 2019
3. 6. 2024 novi
mandat
3. 7. 2020
3. 6. 2028
Predstavnik
delavcev
17/18
Moški
Slovensko
1971
Komunalni
inženir
Da
Ne
Ne
Članstvo v komisijah NS
Funkcija v komisijah nadzornega sveta
Udeležba na sejah komisij nadzornega sveta/skupno število sej komisij
nadzornega sveta
Kadrovska komisija
Član
7/7
LETNO POROČILO 2025 DARS 27
Ime in priimek
Funkcija
Začetek
funkcije (prvi
nastop
funkcije)
Zaključek
funkcije/
mandata
Predstavnik
kapitala/
delavcev
Udeležba na sejah
nadzornega sveta/
skupno število sej
nadzornega sveta
Spol
Državljanstvo
Letnica
rojstva
Izobrazba
Neodvisnost po
25. členu Kodeksa
upravljanja javnih
delniških družb
Obstoj nasprotja
interesa v
poslovnem letu
2025
Članstvo v
organih
nadzora
drugih družb
Anton Guzej
Član
24. 6. 2020
25. 6. 2024
novi mandat
25. 6. 2028
Predstavnik
kapitala
18/18
Moški
Slovensko
1952
Univerzitetni
diplomirani
ekonomist
Da
Ne
Občina Šmarje
pri Jelšah,
Terme Olimia,
d. d., član do
11. 9. 2025
Članstvo v komisijah NS
Funkcija v komisijah nadzornega sveta
Udeležba na sejah komisij nadzornega sveta/skupno število sej komisij
nadzornega sveta
Revizijska komisija
Predsednik
16/16
Ime in priimek
Funkcija
Začetek
funkcije (prvi
nastop
funkcije)
Zaključek
funkcije/
mandata
Predstavnik
kapitala/
delavcev
Udeležba na sejah
nadzornega sveta/
skupno število sej
nadzornega sveta
Spol
Državljanstvo
Letnica
rojstva
Izobrazba
Neodvisnost po
25. členu Kodeksa
upravljanja javnih
delniških družb
Obstoj nasprotja
interesa v
poslovnem letu
2025
Članstvo v
organih
nadzora
drugih družb
Janko Kramžar
Član
Namestnik
predsednika
24. 9. 2022
17. 2. 2023
24. 9. 2026
Predstavnik
kapitala
17/18
Moški
Slovensko
1957
Univerzitetni
diplomirani
ekonomist
Da
Ne
Ne
Članstvo v komisijah NS
Funkcija v komisijah nadzornega sveta
Udeležba na sejah komisij nadzornega sveta/skupno število sej komisij
nadzornega sveta
Revizijska komisija
Investicijska komisija
Član
Predsednik
14/16
14/15
Ime in priimek
Funkcija
Začetek
funkcije (prvi
nastop
funkcije)
Zaključek
funkcije/
mandata
Predstavnik
kapitala/
delavcev
Udeležba na sejah
nadzornega sveta/
skupno število sej
nadzornega sveta
Spol
Državljanstvo
Letnica
rojstva
Izobrazba
Neodvisnost po
25. členu Kodeksa
upravljanja javnih
delniških družb
Obstoj nasprotja
interesa v
poslovnem letu
2025
Članstvo v
organih
nadzora
drugih družb
Dr. Nevenka Hrovatin
Članica
24. 9. 2022
24. 9. 2026
Predstavnica
kapitala
17/18
Ženski
Slovensko
1960
Doktorica
znanosti
Da
Ne
HSE, d. o. o.
Članstvo v komisijah NS
Funkcija v komisijah nadzornega sveta
Udeležba na sejah komisij nadzornega sveta/skupno število sej komisij
nadzornega sveta
Kadrovska komisija
Predsednica
7/7
LETNO POROČILO 2025 DARS 28
Ime in priimek
Funkcija
Začetek
funkcije (prvi
nastop
funkcije)
Zaključek
funkcije/
mandata
Predstavnik
kapitala/
delavcev
Udeležba na sejah
nadzornega sveta/
skupno število sej
nadzornega sveta
Spol
Državljanstvo
Letnica
rojstva
Izobrazba
Neodvisnost po
25. členu Kodeksa
upravljanja javnih
delniških družb
Obstoj nasprotja
interesa v
poslovnem letu
2025
Članstvo v
organih
nadzora
drugih družb
Sašo Rink
Član
16. 2. 2023
16. 2. 2027
Predstavnik
kapitala
17/18
Moški
Slovensko
1975
Univerzitetni
diplomirani
pravnik
Da
Ne
Javni holding
Ljubljana,
d. o. o.
Članstvo v komisijah NS
Funkcija v komisijah nadzornega sveta
Udeležba na sejah komisij nadzornega sveta/skupno število sej komisij
nadzornega sveta
Kadrovska komisija
Investicijska komisija
Član
Član
7/7
14/15
Ime in priimek
Funkcija
Začetek
funkcije (prvi
nastop
funkcije)
Zaključek
funkcije/
mandata
Predstavnik
kapitala/
delavcev
Udeležba na sejah
nadzornega sveta/
skupno število sej
nadzornega sveta
Spol
Državljanstvo
Letnica
rojstva
Izobrazba
Neodvisnost po
25. členu Kodeksa
upravljanja javnih
delniških družb
Obstoj nasprotja
interesa v
poslovnem letu
2025
Članstvo v
organih
nadzora drugih
družb
Tomaž Kuntarič
Član
16. 2. 2023
16. 2. 2027
Predstavnik
kapitala
17/18
Moški
Slovensko
1966
Magister
znanosti
Da
Da
JP KPV, d. o. o.
Triglav
Investments,
d. o. o. – BiH
Članstvo v komisijah NS
Funkcija v komisijah nadzornega sveta
Udeležba na sejah komisij nadzornega sveta/skupno število sej komisij
nadzornega sveta
Revizijska komisija
Investicijska komisija
Član
Član
13/16
12/15
Tabela 4: Zunanji člani v komisijah nadzornega sveta
Zunanji član v komisijah
Ime in priimek
Komisija
Udeležba na sejah/
skupno število sej
Spol
Državljanstvo
Letnica rojstva
Izobrazba
Članstvo v organih nadzora
drugih družb
Mojca Lahajner
Revizijska komisija
15/16
Ženski
Slovensko
1972
Diplomirana ekonomistka
Ne (zunanja članica RK v
Pozavarovalnici Triglav re,
d. d.)
Zunanji član v komisijah
Ime in priimek
Komisija
Udeležba na sejah/
skupno število sej
Spol
Državljanstvo
Letnica rojstva
Izobrazba
Članstvo v organih nadzora
drugih družb
Marko Žitnik
Investicijska komisija
15/15
Moški
Slovensko
1956
Univerzitetni diplomirani
inženir gradbeništva
Ne
LETNO POROČILO 2025 DARS 29
Tabela 5: Sestava uprave v poslovnem letu 2025
Ime in priimek
Funkcija
Področje dela v upravi
Začetek
funkcije
(prvi
nastop
funkcije)
Zaključek
funkcije/
mandata
Spol
Državljanstvo
Letnica
rojstva
Izobrazba
Strokovni profil
Članstvo v
organih nadzora
z družbo
nepovezanih
družb
Mag. Andrej Ribič
Predsednik
Organizacija in vodenje družbe, razvojna
vprašanja družbe, zadolžen za področje
vzdrževanja, področje upravljanja,
kabineta uprave, pravno službo, službo
uprave za komuniciranje in službe uprave
za skladnost poslovanja in integriteto
7. 11. 2024
7. 11. 2029
Moški
Slovensko
1957
Magister
znanosti
Organizacija in vodenje
družbe, razvojna
vprašanja družbe
ELES, d. o. o.
Mag. David Skornšek
Član uprave
Organizacija in vodenje družbe, razvojna
vprašanja družbe, zadolžen za poslovno
področje, področje financ in
računovodstva, področje cestninjenja,
področje za informatiko in digitalno
poslovanje, službo uprave za trajnostni
razvoj, službo uprave za kontroling,
službo uprave za mednarodno in
medresorsko sodelovanje, službo uprave
za javna naročila, notranjo revizijo
1. 1. 2023
1. 1. 2028
Moški
Slovensko
1973
Magister
znanosti
Organizacija in vodenje
družbe, razvojna
vprašanja družbe
ELES, d. o. o.
Alenka Muhič
Članica uprave
Organizacija in vodenje družbe, razvojna
vprašanja družbe, zadolžena za področje
za organizacijo gradenj in obnov
15. 1. 2024
15. 1. 2029
Ženski
Slovensko
1975
Univerzitetna
diplomirana
inženirka
gradbeništva
Organizacija in vodenje
družbe, razvojna
vprašanja družbe
Ne obstaja
Rožle Podboršek
Član/delavski direktor
Organizacija in vodenje družbe, razvojna
vprašanja družbe, zadolžen za kadrovska
in socialna vprašanja zaposlenih
9. 5. 2019,
9. 5. 2024
novi
mandat
6. 3. 2025
Moški
Slovensko
1974
Univerzitetni
diplomirani
pravnik
Organizacija in vodenje
družbe, razvojna
vprašanja družbe
Ne obstaja
Nika Drakulič
Članica/delavska direktorica
Organizacija in vodenje družbe, razvojna
vprašanja družbe, zadolžena za kadrovska
in socialna vprašanja zaposlenih
3. 7. 2025
9. 5. 2029
Ženski
Slovensko
1976
Univerzitetna
diplomirana
ekonomistka
Organizacija in vodenje
družbe, razvojna
vprašanja družbe
Ne obstaja
LETNO POROČILO 2025 DARS 30
Ljubljana, 16. april 2026
Uprava DARS
Mag. Andrej Ribič,
predsednik uprave
Alenka Muhič, Mag. David Skornšek, Nika Drakulič,
članica uprave član uprave članica uprave/
delavska direktorica
LETNO POROČILO 2025 DARS 31
I.5 Analiza poslovanja
Prihodki družbe DARS
Tabela 6: Pregled prihodkov družbe DARS
Vrsta prihodkov
2025
(v evrih)
2024
(v evrih)
Indeks
2025/2024
Strukturni
deleži za
leto 2025
Prihodki od cestnin
531.952.236
533.648.553
100
90,3 %
– vinjete
228.051.806
240.923.524
95
38,7 %
– tovorni promet
283.804.189
274.568.417
103
48,2 %
– predor Karavanke
20.096.240
18.156.612
111
3,4 %
Prihodki od zakupnin
11.130.745
10.304.546
108
1,9 %
Prihodki od zapor in prekomernih obremenitev
1.777.175
1.519.176
117
0,3 %
Prihodki od služnosti
766.469
1.062.352
72
0,1 %
Prihodki od zakupa optičnih vlaken
997.346
996.568
100
0,2 %
Drugi prihodki od prodaje
2.428.521
2.282.368
106
0,4 %
Drugi poslovni prihodki
27.450.182
16.815.351
163
4,7 %
Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
2.962.595
1.804.078
164
0,5 %
Prihodki iz pogodbe o naročilu
360.368
382.854
94
0,1 %
Finančni prihodki
9.080.526
15.007.237
61
1,5 %
Drugi prihodki
484.705
522.184
93
0,1 %
Skupaj prihodki
589.390.869
584.345.269
101
100,0 %
Prihodki družbe DARS so v poslovnem letu 2025 znašali 589,4 milijona evrov, kar je za odstotek več kot v letu
2024.
Prihodki od cestninjenja so v letu 2025 predstavljali 90,3 odstotka vseh prihodkov družbe in so znašali
531,95 milijona evrov ter so primerljivi z letom 2024. Prihodki od cestninjenja vozil nad 3,5 tone največje
dovoljene mase (težkih vozil) so znašali 283,8 milijona evrov, prihodki od prodaje vinjet 228,1 milijona evrov,
prihodki od cestninjenja predora Karavanke pa 20,1 milijona evrov. V letu 2025 je bila prodaja vinjet v primerjavi
s predhodnim letom količinsko višja za 1 odstotek. Zaradi sprejetja Zakona o interventnem ukrepu podaljšanja
veljavnosti letnih vinjet, veljavnih na dan 1. 12. 2025, je bilo potrebno prilagoditi razmejitev prihodkov od prodaje
na veljavnost iz 12 na 16 mesecev, zaradi česar so prihodki od prodaje vinjet v letu 2025 nižji za 19.420.584 evrov.
Cene vinjet so bile nazadnje spremenjene 15. 6. 2023, in sicer za 6,8 odstotka. Z začetkom leta 2025 se je cestnina
za uporabo cestnega predora Karavanke za osebna vozila zvišala za 0,60 evra na 8,80 evra. Višina infrastrukturne
pristojbine za težka vozila se je 15. 7. 2024 povišala za 6,8 odstotka, s čimer se je vsaj delno omilil vpliv inflacije v
zadnjih letih. Pred tem je bila namreč uskladitev infrastrukturne pristojbine za težka vozila izvedena s 1. 4. 2018
ob uvedbi sistema DarsGo.
Drugi poslovni prihodki so v letu 2025 višji glede na leto 2024 predvsem zaradi prevrednotovalnih poslovnih
prihodkov iz naslova razlike med knjigovodsko vrednostjo in pošteno vrednostjo zemljišč, vrnjeno RS na podlagi
zmanjšanja kapitala.
Finančni prihodki izhajajo iz nalaganja likvidnostnih presežkov ob zagotavljanju razpršenosti v depozite bank in
so v letu 2025 nižji glede na leto 2024.
Ostali prihodki predstavljajo majhne deleže v strukturi celotnih prihodkov.
LETNO POROČILO 2025 DARS 32
Odhodki družbe DARS
Tabela 7: Pregled odhodkov družbe DARS
Vrsta odhodkov
2025
(v evrih)
2024
(v evrih)
Indeks
2025/2024
Strukturni
deleži za
leto 2025
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter
stroški porabe materiala
10.119.438
11.154.719
91
2,6 %
Stroški storitev
57.988.111
59.577.296
97
15,0 %
Stroški dela
72.255.454
65.481.569
110
18,7 %
Odpisi vrednosti
218.884.261
211.289.005
104
56,6 %
Drugi poslovni odhodki
1.611.997
1.592.049
101
0,4 %
Finančni odhodki
24.822.843
32.836.656
76
6,4 %
Drugi odhodki
763.700
301.327
253
0,2 %
Skupaj odhodki
386.445.803
382.232.621
101
100,0 %
Odhodki družbe DARS so v letu 2025 znašali 386,4 milijona evrov in so bili za 1 odstotek višji od predhodnega
leta.
Razlog nižjih stroškov materiala so milejše vremenske razmere in posledično manjše porabe posipnih materialov
in goriva.
Stroški storitev so nižji glede na predhodno leto predvsem zaradi zamud v postopku javnega naročila večjih
vzdrževalnih del (VVD) ter zahtevnega usklajevanja terminov zapor zaradi večjih obnovitvenih del. Zato so se
dela, namesto marca, dejansko začela šele junija oziroma septembra 2025.
Odpisi vrednosti predstavljajo največji delež v odhodkih, in sicer 57-odstotni. Amortizacija je v letu 2025 višja
glede na leto 2024 iz naslova obračunane amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev – avtocest.
Poslovni izid
Čisti poslovni izid družbe DARS za obdobje od 1. 1. do 31. 12. 2025 znaša 161,5 milijona evrov in je bil v primerjavi
s čistim poslovnim izidom za leto 2024 višji za 1 odstotek.
LETNO POROČILO 2025 DARS 33
I.6 Pomembni poslovni dogodki v
poslovnem letu 2025
Januar
Cestnina za uporabo avtocestnega predora Karavanke za vozila z največjo dovoljeno maso 3,5 tone se je
1. 1. 2025 podražila za 60 centov na 8,80 evra. Tako določa spremenjena vladna uredba o cestnini za uporabo
predora Karavanke, ki je bila 20. 12. 2024 objavljena v Uradnem listu RS. Za vozila cestninskega razreda R1 (vozila,
katerih največja dovoljena masa ne presega 3,5 tone) se je 1. 1. 2025 zvišala tudi vrednost neprenosljive točkovne
karte, in sicer na 39,40 evra (32,30 evra brez DDV).
V družbi DARS smo uspešno pridobili gradbeno dovoljenje za sklop C – Škale. Gre za odsek hitre ceste na Koroško,
med Velenjem in Slovenj Gradcem, ki povezuje že zgrajeni sklop D – Gaberke s sklopoma B – Škalsko jezero in H
– Konovo, ki sta trenutno v gradnji.
Februar
Uprava družbe DARS je na novinarski konferenci, ki je 5. 2. 2025 potekala v prostorih nove poslovne stavbe
družbe DARS ob zahodni ljubljanski obvoznici, predstavila ključne dosežke leta 2024 in načrte za leto 2025.
Družba DARS je za predstavnike medijev organizirala predstavitev obsežnih obnovitvenih del na odseku štajerske
avtoceste med Slovenskimi Konjicami in Dramljami, ki so potekala spomladi in poleti.
LETNO POROČILO 2025 DARS 34
Marec
Nadzorni svet DARS se je na dopisni seji 6. 3. 2025 seznanil s sklepom Sveta delavcev DARS, s katerim je
delavskemu direktorju Rožletu Podboršku izrekel nezaupnico za nadaljnje opravljanje funkcije delavskega
direktorja v družbi. Nadzorni svet DARS je sprejel sklep, da se Rožle Podboršek z dnem 6. 3. 2025 odpokliče s
funkcije člana uprave družbe.
Ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek, minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar in predsednik
uprave DARS mag. Andrej Ribič so 18. 3. 2025, v družbi županov občin Slovenske Konjice, Celje, Vojnik, Zreče in
Šentjur, na skupni novinarski konferenci v prostorih Avtocestne baze Slovenske Konjice predstavili načrtovana
obnovitvena dela na odseku štajerske avtoceste A1 med Slovenskimi Konjicami in Dramljami.
Na odseku avtoceste A1 med Kozino in Črnim Kalom so 19. 3. 2025 stekla dela za celovito obnovo vozišča,
objektov in počivališča Ravne. Dela so potekala do sredine novembra 2025, v več fazah, ob vzpostavitvi
prilagojenih prometnih ureditev.
Na podlagi določil Pravil Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana in veljavne zakonodaje je družba DARS objavila
nerevidirane računovodske izkaze za leto 2024.
April
DARS je skupaj z župani obalnih občin in predstavniki Ministrstva za infrastrukturo 2. 4. 2025 v prostorih Mestne
občine Koper razpravljal o aktualnih infrastrukturnih projektih na Obali. Sestanek je bil namenjen pregledu
ključnih tem, med katerimi so bile cestninjenje na obalni hitri cesti, nadaljevanje gradnje serminske vpadnice,
bertoška vpadnica, smernice za državni prostorski načrt za hitro cesto med Koprom in Dragonjo, hitra cesta med
Jagodjem in Lucijo ter posodobitve na Šmarski cesti.
Ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek in turški minister za promet in infrastrukturo Abdulkadir
Uraloglu sta si v družbi predsednika uprave DARS mag. Andreja Ribiča ogledala napredek pri gradnji druge cevi
predora Karavanke. Gradnja druge cevi predora Karavanke je eden najzahtevnejših, a tudi najpomembnejših
infrastrukturnih projektov v Sloveniji. Skupna dolžina predora znaša skoraj osem kilometrov, od tega več kot tri
kilometre na slovenski strani. Izkop je potekal v izjemno zahtevnih geoloških razmerah, a smo kljub temu uspešno
zaključili glavna gradbena dela in vstopili v zaključno fazo projekta.
Družba DARS je na podlagi določil Pravil Ljubljanske borze in veljavne zakonodaje objavila revidirano Letno
poročilo DARS za leto 2024.
Maj
V družbi DARS smo 12. 5. 2025 ob prisotnosti ministrice za infrastrukturo mag. Alenke Bratušek slovesno obeležili
pomemben mejnik pri izgradnji tretje razvojne osi – preboj predora Konovo. Slovesnost je potekala pri severnem
portalu predora na območju mestne občine Velenje.
Junij
Bonitetna agencija S&P Global Ratings je na podlagi zvišanja bonitetne ocene Republike Slovenije, zvišala tudi
obstoječo bonitetno oceno podjetja DARS kot državnega podjetja. Dolgoročna ocena se zvišuje z »A+« na »AA-«,
kratkoročna pa z »A-1« na »A-1+«. Obeti ocene so se iz pozitivnih spremenili v stabilne.
Julij
Nadzorni svet družbe DARS je na seji 3. 7. 2025 na podlagi sklepa sveta delavcev in določil statuta družbe za
članico uprave – delavsko direktorico imenoval Niko Drakulič.
V družbi DARS smo 16. 7. 2025 ob prisotnosti predsednika Vlade Republike Slovenije, dr. Roberta Goloba,
slovesno obeležili začetek gradbenih del na najzahtevnejšem odseku severnega dela tretje razvojne osi – sklopu
E, Velunja. Dogodka so se poleg predsednika vlade udeležili minister za naravne vire in prostor Jože Novak,
državni sekretar Ministrstva za infrastrukturo mag. Andrej Rajh, uprava DARS pod vodstvom predsednika mag.
Andreja Ribiča, predstavniki lokalnih skupnosti ter številni drugi gostje.
24. 7. 2025 je bil za promet odprt novozgrajeni priključek Dragomer na primorski avtocesti A1 med Brezovico in
Vrhniko. Nova infrastrukturna pridobitev bo pomembno razbremenila lokalne ceste in prispevala k večji
pretočnosti prometa zlasti v času konic.
LETNO POROČILO 2025 DARS 35
Avgust
Evropski sklad za regionalni razvoj bo prispeval 44,8 milijona evrov za izgradnjo dveh pomembnih sklopov
severnega dela tretje razvojne osi na odseku Velenje–Slovenj Gradec. Sredstva so namenjena za sklop B (Škalsko
jezero) in sklop H (Konovo) na odseku hitre ceste na Koroško, skupna vrednost pogodbenih del znaša
70,3 milijona evrov.
Družba DARS je ponovno dokazala svojo uspešnost pri črpanju evropskih sredstev. Tokrat je bila uspešna pri
pridobitvi sredstev iz Kohezijskega sklada za projekt »Sanacija prve cevi predora Karavanke«, ki je del razširjenega
jedrnega omrežja TEN-T. Celotna ocenjena vrednost projekta znaša 114,8 milijona evrov, od tega bo Kohezijski
sklad prispeval 32,2 milijona evrov.
DARS je 29. 8. 2025 objavil nerevidirano poročilo o poslovanju družbe DARS v prvem polletju 2025. Družba je v
prvi polovici leta ustvarila 272,8 milijona evrov poslovnih prihodkov, kar je 6 odstotkov več kot v enakem obdobju
leta 2024. Čisti dobiček se je povečal za 17 odstotkov, na 71,7 milijona evrov.
Družba DARS je 31. 8. 2025, ob prisotnosti ministrice za infrastrukturo mag. Alenke Bratušek, uradno odprla za
promet dograjen priključek iz avtocestnega predora Šentvid na Celovško cesto v Ljubljani. Novi priključek bo
prispeval k večji pretočnosti in večji prometni varnosti na tem delu prestolnice.
September
Začela so se gradbena dela za vzpostavitev tretjega prometnega pasu na odseku štajerske avtoceste Domžale–
Zadobrova. Zaključek celotnega projekta je načrtovan do konca leta 2027.
V Kamniku je 26. 9. 2025 potekala konferenca Varno delo na avtocesti 2025, namenjena iskanju rešitev za
varnejše delo na avtocestah. Dogodek, ki ga je organizirala družba DARS, je združil strokovnjake, predstavnike
različnih služb in zaposlene na terenu, ki se vsakodnevno srečujejo z zahtevnimi pogoji dela na cestah.
Oktober
V Ljubljani je 14. 10. 2025 potekal dogodek konzorcija X4ITS, ki povezuje partnerje iz Češke, Avstrije, Madžarske,
Romunije, Hrvaške in Slovenije. Konzorcij, financiran s strani Evropske unije, spodbuja uvajanje in povezovanje
sistemov ITS in C-ITS na evropskih prometnih koridorjih ter krepi sodelovanje med državami pri upravljanju
prometa. Slovenske projekte v okviru X4ITS predstavljajo Ministrstvo za infrastrukturo, Mestna občina Ljubljana
in DARS, ki ima vodilno vlogo pri uvajanju sistemov C-ITS. DARS je kot prvi v Sloveniji vzpostavil delujoči sistem
C-ITS na avtocestnem omrežju, ki omogoča pametno upravljanje prometa in večjo prometno varnost.
Skupščina družbe DARS je na 32. seji, ki je potekala 29. 10. 2025, na predlog Nadzornega sveta DARS za revizorja
za izvedbo revizije Izjave o trajnostnosti za poslovno leto 2025 imenovala revizijsko družbo BDO Revizija, d.o.o.,
Ljubljana.
November
Od 1. 11. 2025 se pri cestninjenju težkih vozil v Republiki Sloveniji upošteva tudi njihov emisijski razred CO₂. Težka
vozila so po novem razvrščena v enega od petih razredov, od katerih je odvisna tudi višina cestnine.
Državni zbor Republike Slovenije je 3. 11. 2025 sprejel interventni zakon, s katerim se veljavnost vseh letnih e-
vinjet, ki so bile vključno s 1. decembrom 2025 še vedno veljale, podaljšuje za štiri mesece od dneva, ko bi sicer
potekla njihova veljavnost. Letne e-vinjete, ki so bile kupljene ali začele veljati 2. decembra 2025 ali kasneje, bodo
še naprej veljale 12 mesecev kot doslej. Tedenske, mesečne in polletne e-vinjete so iz ukrepa izvzete – njihova
veljavnost ostaja nespremenjena.
V družbi DARS smo 28. 11. 2025, ob prisotnosti ministrice za infrastrukturo mag. Alenke Bratušek, na območju
velenjske občine slovesno obeležili začetek gradbenih del na odseku severnega dela tretje razvojne osi, sklopu C
– Škale. Gre za pomemben mejnik na poti do dokončanja celotnega odseka hitre ceste med Velenjem in Slovenj
Gradcem.
December
Na sklopu E – Velunja, ki velja za tehnično najzahtevnejši odsek severnega dela tretje razvojne osi, se je uradno
začela gradnja predora Vodriž. DARS, na čelu s predsednikom uprave mag. Andrejem Ribičem, je 10. 12. 2025
skupaj z ministrico za infrastrukturo mag. Alenko Bratušek obeležil postavitev kipa sv. Barbare, zavetnice rudarjev
in predorskih delavcev. Sklop E – Velunja se na jugu navezuje na sklop C – Škale, na severu pa na sklop G –
Podgorje.
LETNO POROČILO 2025 DARS 36
Pomembni poslovni dogodki v poslovnem
letu 2026
Januar
S 1. 1. 2026 se je cestnina za uporabo predora Karavanke za vozila z največjo dovoljeno maso do 3,5 tone zvišala
za 20 centov – z dosedanjih 8,80 evra na 9,00 evra z DDV. Za vozila cestninskega razreda R1 (vozila z največjo
dovoljeno maso do 3,5 tone) se je hkrati zvišala tudi cena neprenosljive točkovne karte, in sicer z letošnjih
39,40 evra na 40,40 evra z DDV. Sprememba izhaja iz uredbe, ki jo je Vlada RS sprejela v začetku oktobra 2025.
S 1. 1. 2026 sta se slovenski obalni hitri cesti prekategorizirali v glavni cesti. Hitra cesta H5 je postala del glavne
ceste G1-11, hitra cesta H6 pa del glavne ceste G2-111. Zaradi spremembe kategorizacije se je spremenil tudi
njun režim cestninjenja. Od 1. 1. 2026 za vožnjo med mejnim prehodom Škofije in Izolo ni več potrebna e-
vinjeta. Pravna podlaga za odpravo e-vinjet za osebna vozila na obalni štiripasovnici je sprememba Uredbe o
kategorizaciji državnih cest, ki jo je 4. 12. 2025 sprejela Vlada RS.
V družbi DARS nadaljujemo gradnjo severnega dela tretje razvojne osi. Ob prisotnosti ministrice za infrastrukturo
mag. Alenke Bratušek smo 9. 1. 2026 slovesno obeležili začetek gradbenih del na sklopu G – Podgorje, ki
predstavlja pomemben korak pri izgradnji hitre ceste na Koroško.
V mesecu januarju smo odprli tudi prvo fotonapetostno elektrarno na protihrupni ograji. Projekt predstavlja
enega od ukrepov za uresničevanje strateških ciljev družbe na področju trajnostnega razvoja, razogljičenja in
učinkovite rabe energije.
Februar
Na Brdu pri Kranju je 4. 2. 2026 potekala konferenca Dual Use, namenjena razpravi o odpornosti, varnosti in
dolgoročnem razvoju ključnih sistemov v Sloveniji. V okviru okrogle mize »Kritična infrastruktura 2030 – varnost
in odpornost ključnih sistemov« je sodeloval predsednik uprave DARS mag. Andrej Ribič.
Marec
V družbi DARS smo uspešno zaključili dela na sklopih B – Škalsko jezero in H – Konovo na hitri cesti od Velenja
proti Koroški ter 12. marca 2026 v Mestni občini Velenje slovesno predali prometu novozgrajeno navezovalno
cesto s predorom Konovo, ki je sestavni del navedenih sklopov. Dogodka sta se udeležila predsednik Vlade
Republike Slovenije dr. Robert Golob in ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek.
V družbi DARS smo 16. 3. 2026 podpisali pogodbo za izgradnjo še zadnjega odseka na severnem delu tretje
razvojne osi med Velenjem in Slovenj Gradcem. Pogodbo za sklop A – Velenje na hitri cesti od Velenja proti
Koroški je družba DARS, d. d., kot naročnik del, podpisala z izbranim najugodnejšim ponudnikom na javnem
razpisu – konzorcijem Strabag gradbene storitve, d. o. o. (vodilni partner) ter Strabag AG in Pomgrad, d. d.
(partnerja).
V družbi DARS smo 16. 3. 2026 ob prisotnosti ministrice za infrastrukturo mag. Alenke Bratušek podpisali
pogodbo za razširitev bertoške vpadnice v Kopru v štiripasovnico. Pogodbo je družba DARS, d. d., kot naročnik
del, skupaj s sofinancerjema Direkcijo RS za infrastrukturo in Mestno občino Koper, podpisala z najugodnejšim
ponudnikom na javnem razpisu – konzorcijem Kolektor CPG, d. o. o., in CPK, d. d.
Na Hrušici je bila 18. marca 2026 v organizaciji družbe DARS slovesno odprta nova, vzhodna cev predora
Karavanke. Gre za enega najpomembnejših infrastrukturnih projektov na slovenskem avtocestnem omrežju ter
ključno čezmejno povezavo med Slovenijo in Avstrijo. Projekt predstavlja pomemben korak k povečanju
prometne varnosti in izboljšanju pretočnosti prometa na enem najbolj obremenjenih odsekov vseevropskega
prometnega omrežja TEN-T. Otvoritve sta se udeležila avstrijski minister za infrastrukturo Peter Hanke in
slovenska ministrica za infrastrukturo mag. Alenka Bratušek.
Družba DARS je 31. marca 2026 objavila nerevidirane računovodske izkaze za leto 2025. V letu 2025 je družba
ustvarila 549,4 milijona evrov prihodkov od prodaje, pri čemer največji delež predstavljajo prihodki od cestnin,
ki so znašali nekaj manj kot 532 milijonov evrov. Čisti dobiček družbe se je v primerjavi s preteklim letom povečal
za 1,34 odstotka in dosegel 161,5 milijona evrov.
LETNO POROČILO 2025 DARS 37
I.7 Upravljanje tveganj
Upravljanje tveganj v družbi predstavlja kontinuiran in dinamičen proces, ki se prilagaja spremembam v
notranjem in zunanjem poslovnem okolju. V poročevalnem obdobju je bil sistem upravljanja tveganj usmerjen
predvsem v pravočasno prepoznavanje, ocenjevanje in obvladovanje tveganj, ki lahko vplivajo na prometno
varnost, pretočnost cestnega omrežja, finančno stabilnost in ugled družbe.
Sistem upravljanja tveganj temelji na jasno opredeljenih vlogah in odgovornostih, enotni metodologiji
ocenjevanja tveganj, rednem spremljanju in poročanju ter vključevanju upravljanja tveganj v procese strateškega
in letnega načrtovanja. Uprava družbe je odgovorna za vzpostavitev, izvajanje in stalno izboljševanje učinkovitega
sistema upravljanja tveganj ter za zagotavljanje, da so tveganja ustrezno prepoznana, ocenjena in obvladovana
v okviru opredeljenih mej sprejemljivosti. Nadzorni svet v okviru svojih pristojnosti spremlja delovanje sistema
upravljanja tveganj ter nadzira, ali uprava tveganja obvladuje na pregleden, sistematičen in odgovoren način v
skladu z načeli dobrega korporativnega upravljanja.
Na operativni ravni so nosilci in skrbniki tveganj na posameznih področjih odgovorni za prepoznavanje tveganj,
njihovo ocenjevanje ter izvajanje ukrepov za njihovo obvladovanje. Metodologija ocenjevanja tveganj temelji na
kombinaciji ocene pogostosti uresničitve posameznega tveganja ter ocene njegovih finančnih in družbenih
posledic. Na tej podlagi so tveganja razvrščena v stopnje nizkega, srednjega, povišanega in visokega tveganja, pri
čemer je tveganjem z višjo stopnjo izpostavljenosti namenjena posebna pozornost.
V poročevalnem obdobju so bila obravnavana strateška, operativna, finančna tveganja ter tveganja skladnosti in
pravna tveganja. Strateška tveganja izhajajo predvsem iz dolgoročnih razvojnih usmeritev družbe, sprememb v
regulativnem okolju, razvoja prometnih tokov ter pričakovanj ključnih deležnikov. Ta tveganja so bila redno
obravnavana na ravni uprave, pri čemer so se po potrebi prilagajali strateški cilji, razvojni scenariji in prednostne
usmeritve.
Operativna tveganja so povezana z izvajanjem osnovne dejavnosti družbe, upravljanjem in vzdrževanjem cestne
infrastrukture, zagotavljanjem prometne varnosti ter razpoložljivostjo ključnih virov. Večina operativnih tveganj
je bila ocenjena kot srednja, za tveganja z višjo stopnjo izpostavljenosti pa so bili uvedeni dodatni preventivni in
nadzorni ukrepi z namenom zmanjšanja njihove verjetnosti ali vpliva.
Finančna tveganja se nanašajo predvsem na likvidnost, kreditno tveganje, izpostavljenost obrestnim meram ter
druge finančne izpostavljenosti. Družba je v poročevalnem obdobju ohranjala stabilen finančni položaj in
zadostno likvidnost, finančna tveganja pa so bila obvladovana v skladu s sprejetimi finančnimi politikami in
internimi akti.
Tveganja skladnosti in pravna tveganja izhajajo iz sprememb zakonodaje, regulatornih zahtev ter pogodbenih
obveznosti družbe. Spremljanje zakonodajnih in regulatornih novosti je potekalo kontinuirano, zaznana tveganja
pa so bila pravočasno obravnavana v sodelovanju s pravno službo in drugimi pristojnimi organizacijskimi enotami.
Za obvladovanje identificiranih tveganj so bili uporabljeni različni pristopi, vključno z izogibanjem tveganjem,
njihovim zmanjševanjem s preventivnimi in korektivnimi ukrepi, prenosom tveganj z uporabo zavarovalnih in
pogodbenih mehanizmov ter s sprejemanjem tveganj v okviru vnaprej opredeljenih mej sprejemljivosti. Izvajanje
sprejetih ukrepov je bilo redno spremljano, nosilci tveganj pa so poročali o napredku in učinkih izvedenih
aktivnosti.
V poročevalnem obdobju ni bilo zaznanih realiziranih tveganj s kritičnimi posledicami za poslovanje družbe.
Zabeleženi so bili posamezni incidenti z omejenim vplivom, ki so bili ustrezno obravnavani in analizirani,
ugotovitve pa so bile uporabljene kot podlaga za dodatne preventivne izboljšave.
Na podlagi izvedenih aktivnosti, poročil nosilcev tveganj in spremljanja kazalnikov tveganj družba ocenjuje, da je
sistem upravljanja tveganj v poročevalnem obdobju deloval učinkovito ter v skladu s sprejetimi internimi akti in
načeli dobrega korporativnega upravljanja. Sistem predstavlja pomembno podporo upravi pri sprejemanju
premišljenih in odgovornih poslovnih odločitev ter prispeva k dolgoročni stabilnosti in trajnostnemu razvoju
družbe.
LETNO POROČILO 2025 DARS 38
V prihodnjem obdobju bo družba nadaljevala razvoj kulture upravljanja tveganj, dodatno krepila povezavo med
strateškim načrtovanjem in upravljanjem tveganj, nadgrajevala sistem poročanja in kazalnike tveganj. Letno
poročilo potrjuje, da je upravljanje tveganj sestavni del celovitega sistema korporativnega upravljanja družbe ter
eden ključnih mehanizmov za zagotavljanje stabilnega, varnega in trajnostnega poslovanja.
Najpomembnejša poslovna tveganja in njihov opis
1. Kršitve dovoljene teže vozil
Izpad prihodkov zaradi neurejenega kaznovanja kršiteljev prekoračitve dovoljene teže tovornih vozil.
2. Indeksacije cestnine
Tveganje predstavlja izpad prihodkov cestninjenja zaradi neprilagajanja višine cestnine stroškom
cestninskih cest.
3. Nastanek nepredvidljivih sprememb cestninskega sistema
Zaradi različnih zunanjih dejavnikov, na katere DARS nima vpliva, se povečuje verjetnost za nastanek
nepredvidljivih sprememb cestninskega sistema, ki lahko v veliki meri vplivajo na prihodke iz naslova
cestninjenja in s tem na finančno sposobnost in stabilnost DARS.
4. Pretočnost prometa na AC
Zaradi stalnega povečevanja prometa, zlasti tovornega, prihaja do vse pogostejših izrednih dogodkov,
ki vodijo v zapiranje avtocestnih odsekov.
5. Pridobivanje dovoljenj
Ena od glavnih ovir za širitev omrežja je kompleksnost upravno administrativnih postopkov.
I.7.1 Finančno poslovanje in upravljanje finančnih tveganj
Za družbo DARS so ključne vrste finančnih tveganj obrestno, kreditno in likvidnostno tveganje. Z upravljanjem
teh tveganj skušamo doseči optimalno stabilnost poslovanja in zmanjšati izpostavljenost posameznim vrstam
tveganja, da bodo le-ta sprejemljiva. Naš cilj je doseči stabilen denarni tok, ki omogoča pravočasno poravnavanje
obveznosti iz naslova zadolževanja za gradnjo avtocest.
Tabela 8: Finančna tveganja
Zap. št.
Opis tveganja
Ocena tveganja
Stopnja
tveganja
Upravljanje tveganja (nadzor)
Verjetnost
nastanka
tveganja
Posledice
nastanka
tveganja
1
2
3
4
5 = 3 × 4
6
1
Valutno tveganje
1
1
1
Uporaba naravne zaščite izenačevanja denarnih tokov,
redno spremljanje deviznih trgov, varovanje z uporabo
ustreznih finančnih instrumentov
2
Obrestno tveganje
2
3
6
Spremljanje gibanja obrestnih mer, pogajanje s
kreditnimi institucijami, varovanje z uporabo ustreznih
finančnih instrumentov
3
Kreditno tveganje
2
2
4
Spremljanje izpostavljenosti do posameznega partnerja
ter njegove poslovne in finančne bonitete
4
Likvidnostno tveganje
2
2
4
Nadzor nad denarnimi tokovi, načrtovanje potreb po
likvidnih sredstvih, vnaprej dogovorjeni okvirni krediti
in limiti, spremljanje in redno analiziranje vzdržnosti
kreditnega portfelja družbe, spremljanje finančnih
zavez
Verjetnost nastanka tveganja: majhna (1), srednja (2), velika (3)
Posledice: dobre (1), srednje (2), slabe (3)
Finančno poslovanje družbe DARS zajema celoten spekter aktivnosti, povezanih z učinkovitim upravljanjem
finančnih sredstev družbe. Vključuje načrtovanje, spremljanje in analiziranje denarnih tokov, obvladovanje
stroškov, optimizacijo virov financiranja ter zagotavljanja skladnosti z zakonodajo in računovodskimi standardi.
Ključni cilj finančnega poslovanja je ohranjanje stabilnosti in likvidnosti družbe ter podpora dolgoročni rasti in
trajnostnemu razvoju.
V družbi DARS aktivno spremljamo negotovost in spremenljivost finančnega okolja, saj le-to predstavlja različne
vrste finančnih tveganj. Finančna tveganja lahko negativno vplivajo na sposobnost ustvarjanja prihodkov,
LETNO POROČILO 2025 DARS 39
obvladovanja odhodkov, ohranjanja vrednosti sredstev ter izpolnjevanja obveznosti. Učinkovito finančno
poslovanje in proaktivno upravljanje s tveganji sta ključnega pomena za dolgoročno stabilnost družbe.
Glavni cilji upravljanja finančnih tveganj so doseganje stabilnosti poslovanja, povečanje finančnih prihodkov,
zmanjšanje finančnih odhodkov, povečanje vrednosti kapitala družbe ter zmanjšanje učinka nepredvidenih
škodnih dogodkov. Za varovanje pred temi tveganji izvajamo aktivnosti na poslovnem, naložbenem in finančnem
področju.
Valutno tveganje
Valutno tveganje praktično ne obstaja, saj so nabava in prodaja, terjatve in obveznosti ter prihodki in odhodki
pretežno v evrih. Tako izpostavljenost valutnim tveganjem ocenjujemo kot nizko, zato ni potrebe po uporabi
tovrstnih instrumentov zavarovanja. Na matičnih DarsGo servisih je mogoče plačevati tudi s tujimi valutami, ki se
takoj konvertirajo v evro, vendar je z uvedbo elektronskega cestninskega sistema teh plačil malo. Kljub temu v
družbi redno spremljamo dogajanje na deviznih trgih.
Obrestno tveganje
Obrestno tveganje je nepredvidljivo in glede na obseg dolga vpliva na poslovni izid družbe. V družbi DARS redno
spremljamo izpostavljenost obrestnemu tveganju. Cilj upravljanja obrestnih tveganj je stabilen denarni tok z
namenom izpolnjevanja obveznosti družbe.
ECB je decembra sklenila, da pusti vse tri ključne obrestne mere ECB nespremenjene. Obrestne mere za odprto
ponudbo mejnega depozita, operacije glavnega refinanciranja in odprto ponudbo mejnega posojila tako znašajo
2,00 odstotka, 2,15 odstotka oziroma 2,40 odstotka.
Šestmesečni evribor je 31. 12. 2025 znašal 2,107 odstotka. Skupna obrestna mera, po kateri se zadolžuje družba
DARS (povprečna ponderirana obrestna mera), je 31. 12. 2025 znašala 2,23 odstotka.
Del spremenljivih obrestnih mer dolgoročnih kreditov je zaščiten z uporabo ustreznih izvedenih finančnih
instrumentov, s pomočjo katerih je bila variabilna obrestna mera spremenjena v fiksno. Pri odločitvi o dodatnem
zavarovanju upoštevamo napovedi gibanj obrestnih mer in se glede na razmere na finančnem trgu odločimo,
kdaj bomo izvedli dodatno zavarovanje. Delež kreditov, ki imajo fiksno obrestno mero, je 31. 12. 2025 zajemal
71,6 odstotka kreditnega portfelja družbe DARS, delež kreditov v višini 28,4 odstotka pa je izpostavljen
spremenljivi obrestni meri.
Simulacija vpliva spremembe obrestne mere na finančne odhodke, upoštevajoč stanje dolga družbe DARS in
strukturo obrestnih mer na dan 31. 12. 2025, kaže, da bi zvišanje EURIBOR-a za eno odstotno točko na letni ravni
pomenilo povečanje finančnih odhodkov za približno 3,5 milijona evrov.
Kreditno tveganje
Finančne naložbe DARS niso izpostavljene kreditnemu tveganju oziroma obstaja le minimalno tveganje, da
nasprotna stranka ne bo izpolnila obveznosti. DARS zasleduje konservativno politiko upravljanja finančnih naložb,
zato poleg vlaganja presežnih denarnih sredstev v depozite bank z ustrezno bonitetno oceno v Republiki Sloveniji
in Evropski uniji zasleduje tudi cilj razpršenosti finančnih naložb.
Družba je posebno pozornost namenila kreditnim tveganjem, ki zajemajo vse oblike tveganj, povezanih z
neporavnanimi pogodbenimi obveznostmi poslovnih partnerjev, kar lahko vpliva na gospodarske koristi družbe.
Glavni vir izgube pri tem tveganju je nesposobnost poslovnih partnerjev, da poravnajo svoje obveznosti do
družbe DARS, kar se lahko odraža v različnih situacijah, kot so zamude pri plačilih, prisilne poravnave ali stečaji.
Zato družba nenehno spremlja odprte terjatve do posameznih poslovnih partnerjev in po potrebi ustrezno
ukrepa. Ključno tveganje je povezano s plačevanjem cestnine v sistemu DarsGo za vozila z največjo dovoljeno
maso nad 3.500 kilogramov, kjer se plačilo izvede za pretekli mesec na podlagi izstavljenega zbirnega računa
pogodbenim poplačnikom ali izdajateljem plačilnih kartic. Poleg tega je identificirano tudi tveganje pri prodaji
vinjet pri prodajnih zastopnikih.
Z uvedbo sistema DarsGo in ukinitvijo plačevanja cestnine na cestninskih postajah se je pojavilo tveganje
neplačevanja cestnine, saj lahko vozniki tovornih vozil uporabljajo avtoceste brez naprave DarsGo ali brez
zadostnega finančnega kritja na računu vozila. Za obvladovanje tega tveganja je vzpostavljen učinkovit cestninski
LETNO POROČILO 2025 DARS 40
nadzor. Dodatni ukrep za zmanjšanje tveganja neplačil je spodbujanje plačevanja cestnine z bencinskimi
karticami, pri čemer večino tveganja prevzema izdajatelj kartice. Tudi v primeru storitev EETS (European
Electronic Toll Service) večino tveganja za plačilo cestnine prevzema ponudnik storitve, naše tveganje do njih pa
je ustrezno zavarovano z bančno garancijo.
Tveganja neplačila pri poplačniškem plačevanju cestnine s strani poslovnih partnerjev, ki poplačniške pogodbe
sklepajo neposredno z družbo DARS, se obvladujejo s spremljanjem njihovih bonitetnih ocen. Če so bonitetne
ocene podpovprečne, se zahteva ustrezna bančna garancija ali garancija zavarovalnice. V primeru zamude pri
plačilu se aktivira postopek unovčitve garancije, naprave DarsGo za vozila teh strank pa se preusmerijo v
predplačniški način plačevanja cestnine. Vsi novi pogodbeni poplačniki morajo v prvih dveh letih sodelovanja
predložiti finančno zavarovanje, ne glede na njihovo bonitetno oceno.
Dodatno tveganje pri plačevanju cestnine za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kilogramov,
predstavlja morebitno nedelovanje obcestne opreme, kot so cestninski in nadzorni portali. V primeru izpada
večjega števila portalov ne bi bilo mogoče pobrati cestnine, čeprav bi bila vsa vozila opremljena z napravami
DarsGo in bi imela zagotovljeno finančno kritje. V primeru izpada enega ali dveh zaporednih cestninskih portalov
je zaračunavanje cestnine zagotovljeno s t. i. premoščanjem vrzeli. Družba DARS ima vzpostavljene mehanizme,
s katerimi dnevno spremlja delovanje obcestne opreme in preverja kakovost izvajanja storitev (merjenje SLA) v
okviru za to vzpostavljene službe. Izvajalec sistema DarsGo, v skladu s pogodbenimi zahtevami, zagotavlja 24-
urno spremljanje delovanja sistema ter mehanizme za odpravljanje morebitnih incidentov.
Tveganja, da bi uporabniki vozil do 3.500 kilogramov cestninske ceste uporabljali brez plačila cestnine, kar bi
pomenilo neposreden izpad prihodka, obvladujemo z izvajanjem cestninskega nadzora. Z uvedbo elektronskih
vinjet smo nadgradili cestninski nadzor z dodatno nadzorno opremo, ki vključuje stacionarne kamere na portalih
in drogovih, prenosne kamere v vozilih cestninskega nadzora ter ročne naprave za nadzor na počivališčih. Te
kamere delujejo zanesljivo, so visokozmogljive, sistem pa je stabilen. Izvedba prekrškovnih postopkov zaradi
učinkovitega sankcioniranja tujih kršiteljev še vedno poteka predvsem na terenu. Po uvedbi elektronskih vinjet
pa lahko domače kršitelje obravnavamo tudi na daljavo – na podlagi posnetkov nadzornih kamer pošljemo
plačilni nalog in račun za elektronsko vinjeto po pošti. Postopke smo ves čas izpopolnjevali in digitalizirali
(avtomatsko preverjanje podatkov v državnih evidencah, pošiljanje računov in plačilnih nalogov v tisk iz oddajo
na pošto zunanjemu izvajalcu, digitalizacija vročilnic), s čimer lahko postopno povečujemo količino izdanih
računov za retroaktivne e-vinjete in plačilnih nalogov. Zaradi dodatnih možnosti nadzora na daljavo se je povečal
delež domačih kršiteljev v primerjavi z obdobjem pred uvedbo elektronskih vinjet, vendar večino kršiteljev še
vedno predstavljajo tujci.
Za izvajanje cestninskega nadzora na daljavo za državljane EU imamo vzpostavljeno povezavo z EUCARIS, ki
omogoča izdajo retroaktivne e-vinjete (račun za e-vinjeto za nazaj, če nadzorne kamere ugotovijo, da vozilo ni
imelo e-vinjete). V 2025 smo po spremembi Zakona o cestninjenju spremenili način izdaje plačilnih nalogov in
računov za retroaktivne e-vinjete, saj se najprej pošlje obvestilo (ni ga treba pošiljati priporočeno) in šele, če
kršitelj globe ne plača na podlagi obvestila, se mu po 60 dneh izda plačilni nalog (priporočeno). Na ta način so se
znižali poštni stroški, zato postopno povečujemo količino obvestil poslanih v tujino. Zaradi te spremembe je prišlo
tudi do zamika plačila računov. V januarju 2026 je odstotek plačanih računov, izdanih v letu 2025, znašal 63
odstotkov.
Za izterjavo neplačanih računov v EU smo sklenili pogodbo z mednarodno agencijo, ki je v decembru 2024 začela
z izterjavami v državah EU. Prav tako smo sklenili pogodbo z odvetniško pisarno za izvajanje izvršb zoper domače
neplačnike cestnine, kjer zaenkrat prevladujejo neplačniki retroaktivnih e-vinjet. V zadnjem kvartalu 2024 smo
avtomatizirali sistem izvršb računov, kar nam omogoča izvedbo izvršb v večjem številu.
Likvidnostno tveganje
Tveganja plačilne sposobnosti zajemajo tveganja, povezana s primanjkljajem razpoložljivih finančnih virov in
posledično z nesposobnostjo družbe, da pravočasno poravna svoje obveznosti. Zaradi uspešnega poslovanja,
učinkovitega gospodarjenja s sredstvi in trajne sposobnosti ustvarjanja denarnih tokov iz poslovanja se to
tveganje ocenjuje kot zmerno. Izpostavljenost likvidnostnemu tveganju uravnavamo z višino naložb v obliki
depozitov in s skrbnim načrtovanjem ter spremljanjem denarnih tokov. Osnovno načelo zadolževanja in
upravljanja kreditnega portfelja je uskladitev ciljev čim nižjega stroška zadolževanja z rokovno strukturo, ki
zagotavlja čim manjšo izpostavljenost likvidnemu tveganju.
LETNO POROČILO 2025 DARS 41
Letne obveznosti iz naslova odplačila dolga porabljajo pomemben del denarnega toka iz poslovanja. S ciljem
aktivnega upravljanja dolga DARS, refinanciranja kreditnega portfelja in pravočasnega zagotavljanja vseh
potrebnih virov sredstev za pokrivanje zapadlih obveznosti iz obstoječega dolga je bil v letu 2015 sprejet Zakon
o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti DARS iz naslova kreditov in dolžniških vrednostnih papirjev, najetih
oziroma izdanih za refinanciranje obstoječega dolga DARS. Z refinanciranjem po tem zakonu se zagotavlja
izboljšana struktura portfelja dolga DARS in omogoča aktivno upravljanje dolga s ciljem nemotenega pokrivanja
zapadlih obveznosti iz obstoječega dolga v prihodnjih letih. Za namen refinanciranja obstoječega dolga se družba
DARS zadolžuje s 100-odstotnim poroštvom države.
DARS je na podlagi Končnega soglasja Ministrstva za finance k dolgoročni zadolžitvi za namen refinanciranja
finančnih obveznosti, ki zapadejo v 2025, sklenil kreditno pogodbo z UniCredit Banka Slovenija, d. d., v višini
156 milijonov evrov in v celotnem znesku izvedel črpanje posojila s spremenljivo obrestno mero v decembru
2025.
Ministrstvo za finance je 20. 1. 2026 potrdilo predvideni program refinanciranja družbe DARS za leto 2026, ki je
priloga k Poslovno finančnemu načrtu družbe DARS za 2026, v višini 96,6 milijona evrov.
Metodološka pravila, po katerih Eurostat presoja javne koncesionarje, dopuščajo možnost zagotavljanja
državnega poroštva za financiranje novih investicij do 50 odstotkov vrednosti sredstev, s čimer bo omogočeno
pridobivanje virov financiranja za projekte. Za financiranje novih investicij sta bila leta 2019 in 2022 sprejeta
poroštvena zakona ZPOD2TDK in ZPKFAP v višini 360 milijonov evrov in 392,44 milijona evrov. Zaradi dviga
ocenjene vrednosti investicij si DARS prizadeva za povečanje višine zneska poroštva, ki izhaja iz že veljavnih
poroštvenih zakonov (ZPOD2TDK in ZPKFAP), ki so bili prvotno zastavljeni na osnovi nižjih ocen investicijskih
vrednosti.
DARS je aprila podpisal kreditno pogodbo z EIB v višini 120 milijonov evrov za gradnjo odsekov 3. razvojne osi
jug, 1. in 2. etapa od priključka na avtocesto A2 v Novem mestu do priključka Osredek ter 3. etapa povezave od
priključka Osredek do priključka Maline. Eden od pogojev za črpanje kredita je tudi pridobitev pravnomočnega
gradbenega dovoljenja.
Veliko pozornost namenjamo spremljanju denarnega toka, zlasti na področju načrtovanja prilivov iz cestnin, ki
predstavljajo ključni vir za poravnavanje obveznosti iz naslova zadolženosti. Dnevno spremljamo gibanje
vrednosti prehodov tovornih vozil in prodajo vinjet (na višino teh prilivov nimamo neposrednega vpliva, saj je
odvisna izključno od prometa). Na podlagi teh informacij lahko ustrezno prilagajamo napovedi prihodkov in
sprejemamo ukrepe za obvladovanje drugih tveganj družbe.
Z vzdrževanjem likvidnostne rezerve v obliki depozitov zagotavljamo visoko raven likvidnosti družbe DARS, ki je
v vsakem trenutku sposobna izpolniti vse dospele obveznosti. Za dolgoročno vzdržnost poslovanja družbe pa bo
poleg refinanciranja obstoječega dolga potrebno tudi redno prilagajanje cenika cestnine, da se zagotovi ustrezen
obseg prihodkov za pokritje infrastrukturnih stroškov in servisiranje dolga.
LETNO POROČILO 2025 DARS 42
I.8 Predstavitev poslovnih aktivnosti
družbe
I.8.1 Uspešnost poslovanja in doseganja načrtov
Naše ključno vodilo danes in v prihodnje je učinkovitost našega poslovanja, in sicer v vseh mogočih oblikah in do
vseh mogočih deležnikov. S to namero je nastala tudi Strategija družbe DARS 2021–2025, ki je ključni dokument
za strateško načrtovanje dolgoročnega uspešnega razvoja družbe DARS.
V našem poslovnem okolju je poleg zagotavljanja mobilnosti ljudi in blaga vedno bolj prisotno usmerjanje v
trajnostni razvoj, ki naše prihodnje aktivnosti osredotoča na naslednje:
• upoštevanje okoljskega, družbenega in upravljavskega vidika pri načrtovanju in izvajanju investicij ter
drugih aktivnosti;
• okoljska sprejemljivost in znatno zmanjšanje škodljivih vplivov na okolje, ki jih povzročajo najrazličnejše
oblike prometa;
• aktivno nadaljevanje aktivnosti digitalizacije prometa, nadzora infrastrukture in poslovanja družbe;
• daljšanje življenjske dobe infrastrukture z optimalnim vzdrževanjem in prenavljanjem ter
nadgrajevanjem obstoječega sistema v skladu z višanjem standardov;
• dolgoročno stabilno poslovanje, odgovorno do okolja in družbe.
LETNO POROČILO 2025 DARS 43
Na podlagi sprejete politike sistema vodenja ter iz izhajajočih strateških ciljev in kazalnikov uspešnosti poslovanja
(KPI), ki so opredeljeni v poslovnem načrtu družbe, določamo merljive operativne cilje. Sistem razvijamo tako, da
sta nenehno izboljševanje in inovativnost stalnica vseh zaposlenih na vseh organizacijskih ravneh.
S sodobnimi pristopi in odgovornostjo do okolja bomo, kot smo si tudi zadali v srednjeročnem strateškem načrtu,
optimizirali pretočnost prometa ter zagotavljali varnost in udobnost na slovenskem avtocestnem omrežju.
I.8.2 Cestninjenje
Prihodki od cestninjenja so v letu 2025 predstavljali 90,3 odstotka vseh prihodkov družbe in so znašali
531,95 milijona evrov, kar je primerljivo z letom 2024. Prihodki iz naslova cestninjenja vozil nad 3,5 tone največje
dovoljene mase (težkih vozil) so znašali 283,8 milijona evrov, prihodki od prodaje vinjet 228,1 milijona evrov,
prihodki od cestninjenja predora Karavanke pa 20,1 milijona evrov.
DARS poleg cestnine, ki je prihodek družbe (infrastrukturna pristojbina, vinjete, predornina), na določenih
odsekih v skladu z zakonom zaračunava tudi pribitek k infrastrukturni pristojbini (le za težka vozila), ki je prihodek
države za namen gradnje drugega tira železnice Koper–Divača.
Sistem DarsGo je v letu 2025 deloval stabilno in učinkovito, ravno tako tudi sistem elektronske vinjete. Oba
sistema redno nadgrajujemo in optimiziramo glede na spremembe v poslovnem okolju.
V letu 2025 so bile poleg rednih manjših nadgradenj z vidika optimizacije poslovnih procesov ter izboljšanja
uporabniške izkušnje izvedene tudi vse potrebne zakonske spremembe. Večja nadgradnja sistema DarsGo v letu
2025 je bila vezana na Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 1999/62/ES z dne 17. junija 1999 o
zaračunavanju pristojbin vozilom za uporabo cestne infrastrukture in sicer v delu, ki se nanaša na klasificiranje
vozil v emisijske razrede CO
2
, razlikovanje infrastrukturne pristojbine glede na emisijski razred CO
2
vozila in
ponovno oceno klasifikacije vozila in morebitno prerazvrstitev vozil v ustrezni emisijski razred. Sprememba je bila
implementirana 1. 11. 2025, uvedenih pa je bilo pet emisijskih razredov CO₂ (1–5), pri čemer emisijski razred CO₂
5 predstavlja okolju najprijaznejša brezemisijska vozila (električni ali vodikov pogon).
Leto 2025 je na področju cestninske cenovne politike najbolj zaznamovalo ravno razlikovanje infrastrukturne
pristojbine glede na emisijski razred CO
2
. Vozilom v emisijskem razredu CO
2
1 se je infrastrukturna pristojbina
zvišala za 1,1 odstotka. Vozilom z nižjimi emisijami, uvrščenim v boljše emisijske razrede CO
2
(2–5), se je
infrastrukturna pristojbina v primerjavi z infrastrukturno pristojbino za vozila v emisijskem razredu CO
2
1 (EURO VI) znižala za od 5 do celo 75 odstotkov. V zadnjih dveh mesecih leta 2025 so vozila v najnižjem
emisijskem razredu CO
2
(razred CO
2
1) opravila večino prevozov (94,5 odstotka kilometrov).
Konec leta 2025 je bilo v sistemu DarsGo registriranih 109.798 strank iz 93 držav in 396.293 težkih vozil. Od
začetka delovanja sistema smo izdali 1.015.654 naprav DarsGo. Največ registriranih vozil je iz Nemčije, sledijo pa
jim romunska, poljska, slovenska in hrvaška vozila.
Na cestninskih cestah, vključno s predorom Karavanke, je bilo v letu 2025 s težkimi vozili opravljenih
1.130.063.769,8 cestninskih kilometrov, kar je v primerjavi z letom 2024 0,8 odstotka več. Na cestninski točki
predora Karavanke smo zabeležili 600.836 prehodov s težkimi vozili, kar je 0,1 odstotka več kot leta 2024. Delež
cestnine, ki jo prispevajo vozila s 4-štirimi ali več osmi, ostaja konstanten pri 91 odstotkih. V strukturi vozil se
povečuje delež sodobnih vozil z najvišjim emisijskim razredom EURO VI, ki plačujejo najnižjo cestnino, delež vozil
ostalih emisijskih razredov EURO pa se zmanjšuje. Vozila emisijskega razreda EURO VI predstavlja v letu 2025 že
91 odstotkov vseh opravljenih kilometrov (86,1 odstotka v letu 2024).
V strukturi vrednosti prehodov je bilo v letu 2025 57,8 odstotka uporabnikov, ki plačevanje cestnine povežejo s
plačilno kartico, 13,2 odstotka so prispevali uporabniki, ki imajo z družbo DARS sklenjeno pogodbo o odloženem
plačevanju cestnin, in 10,4 odstotka predplačniki, ki na naprave nalagajo dobroimetje, s katerim plačujejo
cestnino. V letu 2025 so uporabniki, ki so plačevali cestnino z uporabo naprav ponudnikov EETS (Telepass S.p.A.,
Italija in Toll4Europe GmbH, Nemčija), predstavljali 18,7 odstotka v skupni vrednosti prehodov.
LETNO POROČILO 2025 DARS 44
V letu 2025 je bilo prodanih skupaj 8.962.680 e-vinjet, kar je 1 odstotek več kot v letu 2024. Prodanih je bilo
1.120.754 letnih e-vinjet, kar je za 0,1 odstotka manj kot v letu 2024. Prodaja mesečnih e-vinjet je znašala
2.042.830 e-vinjet, to je za 0,1 odstotka manj kot v letu 2024, in prodanih je bilo 22.923 polletnih e-vinjet, kar je
za 4,5 odstotka več kot v letu 2024. Največ je bilo prodanih tedenskih e-vinjet, in sicer 5.775.173, kar je za
2,2 odstotka več kot v letu 2024. V strukturi kupcev e-vinjet po državi registracije vozila je po količini prodanih e-
vinjet na prvem mestu Nemčija s 24,6 odstotka, sledi Slovenija s 17,4 odstotka, Avstrija s 13,7 odstotka, Italija s
7,7 odstotka in Hrvaška s 7,4 odstotka.
V letu 2025 so bile poleg rednih manjših nadgradenj sistema e-vinjeta z vidika optimizacije poslovnih procesov
ter izboljšanja uporabniške izkušnje izvedene tudi vse potrebne zakonske spremembe. Večja nadgradnja v
sistemu e-vinjeta v letu 2025 je bila vezana na Zakon o interventnem ukrepu podaljšanja veljavnosti letnih
elektronskih vinjet. Z nadgradnjo se je v skladu z definiranimi pravili podaljšanja veljavnost letnih e-vinjet, ki so
bile veljavne na dan 1. 12. 2025, podaljšala za štiri mesece od poteka njihove prvotne veljavnosti, določene ob
njihovem nakupu.
V letu 2025 so cestninski nadzorniki izdali 98.479 plačilnih nalogov (od tega 90.280 iz naslova neplačevanja
cestnine za vinjetna vozila, 5.691 zaradi neplačila cestnine za tovorna vozila, 433 zaradi neplačila cestnine osebnih
vozil na cestninski postaji Hrušica, 2.075 pa po Zakonu o pravilih cestnega prometa). Izdano je bilo za
17,16 odstotka več plačilnih nalogov kot v letu 2024. Posledično se je povečalo tudi število zahtev za sodno
varstvo zoper izdane plačilne naloge, in sicer z 2.870 v letu 2024 na 3.060 v letu 2025. Indeks zahtev za sodno
varstvo je 106,62.
V letu 2025 je cestninski nadzor zaradi spremembe Zakona o cestninjenju za prekrške, ugotovljene s tehničnimi
sredstvi, storilec prekrška pa ni zaloten na kraju, le te začel, namesto s plačilnim nalogom, z Obvestilom o
prekršku. Cestninski nadzor je torej poleg 98.479 izdanih plačilnih nalogov izdal še 49.287 obvestil o prekrških.
Izrečenih je bilo tudi 13.985 opozoril.
I.8.3 Vzdrževanje
Področje Vzdrževanja vzdržuje 624,9 kilometra avtocest (AC) in hitrih cest (HC) s pripadajočimi objekti (predori,
premostitveni objekti, sanitarni objekti na malih počivališčih, objekti ACB …), priključki, razcepi in servisnimi
cestami. Temeljna zakonska podlaga za izvajanje dejavnosti vzdrževanje sta Zakon o cestah in Pravilnik o rednem
vzdrževanju javnih cest.
Vzdrževanje AC in HC izvajamo po dveh letnih načrtih:
- Letni načrt vzdrževanja avtocest in hitrih cest, ki je v uporabi med 1. 1. in 31. 12. tekočega leta in zajema
opravile letnega in zimskega vzdrževanja.
- Izvedbeni program zimske službe, ki je v uporabi med 15. 11. do 15. 3. v naslednjem letu in natančno
opredeljuje naloge zimskega vzdrževanja. Vzdrževalna dela področja vključujejo 149 vrst opravil, ki so
razdeljena v štiri skupine, in sicer na redno vzdrževanje (64 vrst opravil), elektrostrojno vzdrževanje
(51 opravil), vzdrževanje mehanizacije in opreme (31 opravil) ter interventna opravila (3 vrste).
Letno vzdrževanje
Med letno vzdrževanje AC/HC sodijo med drugimi naslednja opravila:
- vzdrževanje prometnih površin (pometanje, pobiranje smeti),
- vzdrževanje asfaltnih in betonskih površin (krpanja in sanacije),
- vzdrževanje naprav za odvodnjavanje,
- vzdrževanje signalizacije (vertikalne in horizontalne),
- vzdrževanje prometne opreme (jeklene varnostne ograje ter drugih varnostnih oziroma varovalnih ograj
ipd.),
- vzdrževanje vegetacije,
- vzdrževalna dela v predorih,
- zavarovanje del, postavitev in vzdrževanje cestnih zapor.
Količinski in finančni obseg realizacije vzdrževalnih del s specializiranimi zunanjimi izvajalci v letu 2025 je bil glede
na vrsto del za voziščne konstrukcije in objekte naslednji:
LETNO POROČILO 2025 DARS 45
Voziščne konstrukcije
- Večja vzdrževalna dela v obsegu 86.592 m
2
po štirih pogodbah in v skupnem znesku 4.249.521 evrov, dela
obsegajo popravila poškodovanih voziščnih konstrukcij (kolesnice, neravnine, večje poškodbe) in
amortiziranih (preplastitve) asfaltnih voziščnih konstrukcij. Plan je bil finančno in količinsko realiziran
47 odstotno.
- Manjša vzdrževalna dela v obsegu 7.906,17 m
2
po dveh pogodbah v znesku 456.872,28 evra; dela
obsegajo manjša popravila poškodovanih voziščnih konstrukcij (udarne jame, mrežaste razpoke,
posedki, sanacija pogorišč, izredne poškodbe vozišč po neurjih).
- Sanacija betonskih vozišč predorov v znesku 563.476,78 evra; dela obsegajo sanacije poškodovanih
betonskih površin ter izravnavo diferenčnih posedkov med posameznimi ploščami.
- Obnova žlebičenj voziščnih konstrukcij v obsegu 17.795,90 metra in v skupnem znesku 199.176,66 evra;
dela obsegajo obnovo obstoječih in novih polj žlebičenja na niveletnih prevojih nivelete tras za
zagotovitev ustreznega odvodnjavanja in preprečitev akvaplaninga.
- Zalivanje reg in razpok v obsegu 90.243 metra in znesku 237.617,60 evra; dela obsegajo zalivanje odprtih
reg in razpok voziščnih konstrukcij z bitumensko zalivno maso za preprečitev vdora meteorne vode v
nosilne in vezne asfaltne plasti in s tem hitrejše propadanje vozišč.
Objekti
- Redno vzdrževanje objektov in opreme za odvodnjavanje v skupnem znesku 525.164,03 evra; dela
obsegajo vzdrževalna dela in zamenjavo dotrajanih elementov in sistemov za odvodnjavanje na trasah
(jaški in rešetke, litoželezni pokrovi, kanalizacijske cevi in kanalete, popravila jarkov idr.) in objektih
(izlivniki, kanalizacijske cevi idr.).
- Redno in intervencijsko vzdrževanje dilatacij in ležišč premostitvenih objektov v znesku 291.326,49 evra,
dela obsegajo redna in intervencijska vzdrževalna dela, servisiranja dilatacij in ležišč ter zamenjave
posameznih dotrajanih ali poškodovanih elementov.
Vsa navedena dela so bila glede na letni plan 2025 realizirana v višini 54,18 odstotka (plan 12.040.000 evrov,
realizacija 6.523.154,84 evra). Glavni razlog za manjšo realizacijo je zamik pri podpisu pogodbe za večja
vzdrževalna dela, ki hkrati predstavlja tudi največji strošek na področju letnega vzdrževanja. Do zamika pogodbe
je prišlo, ker smo morali razpis za en del ponavljati, saj je prvotno prejeta ponudba presegala razpoložljiva
sredstva. Tako se je začetek del zamaknil za približno pol leta.
Zimsko vzdrževanje
V letu 2025 je bila zimska služba na avtocestnem omrežju izvedena v dveh časovnih sklopih: januar–april 2025
ter november–december 2025. Skupno je bilo v evidencah zabeleženih 114 dni z izvedenimi aktivnostmi
(posipanje/pluženje ali druge operativne aktivnosti). V času zimskih akcij je bilo evidentiranih 42 zdrsov vozil.
Med zimsko vzdrževanje sodijo predvsem naslednja opravila:
- zimska služba: pripravljalna dela in dela ob koncu zimske sezone;
- zimska služba: posipavanje in odstranjevanje snega.
V letu 2025 smo v sklopu priprav na zimsko sezono 2025/2026 opravili izobraževanje za ključne kadre na temo
»posipni materiali in tehnologije soljenja vozišč«. Prav tako smo opravili več operativnih sestankov z deležniki pri
izvajanju del »zimska služba« (nadzorni centri, cestninski nadzor, policija), izvedli smo sestanke s predstavniki
Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in Gospodarske zbornice Slovenije, uvedli smo prisotnost predstavnika
Službe za podporo vodenja ACB v glavnem nadzornem centru s ciljem, da koordinira akcije na področju celotne
Slovenije. V primeru obilnejših snežnih padavin je bilo z vsemi deležniki usklajeno, da izločanje tovornih vozil
izvajamo preventivno, z namenom kontroliranega vodenja prometa. S ciljem izboljšanja odziva pri zimskih akcijah
smo koordinirali tudi pomoč med avtocestnimi bazami. Strateška skupina za izredne dogodke zaradi mile zime v
letu 2025 ni bila sklicana.
Spremembe pri izvajanju zimske službe:
- odprt je bil novi priključek Dragomer, zaradi česar so plužne ekipe iz Ljubljane spremenile točko
obračanja (prej preko začasnega sredinskega prehoda na območju priključka Brezovica);
- v CVIS (cestno-vremenski informacijski sistem) so bile vključene nove cestno-vremenske postaje po celi
Sloveniji.
LETNO POROČILO 2025 DARS 46
Dobava soli se je izvajala po dinamičnem nabavnem sistemu. V letu 2025 smo za posipanje cest porabili 9.543 ton
soli, 2.438.244 litrov 23 odstotne raztopine natrijevega klorida ter 364.916 litrov kalcijevega klorida. Tako je bilo
v primerjavi z letom 2024 porabljene 6.232 ton manj soli, za 76.631 litrov pa se je povečala poraba kalcijevega
klorida. Razlika kaže na milejšo zimo, hkrati pa se v skladu z usmeritvijo povečuje poraba raztopine, ki predstavlja
učinkovitejše delovanje in ekološko usmeritev pri izvajanju zimske službe.
Avtovleka
DARS je odgovoren za izvajanje storitev odstranjevanja poškodovanih ali pokvarjenih vozil z avtocest (AC) in hitrih
cest (HC) v njegovem upravljanju. V skladu s soglasjem Vlade RS z dne 27. 3. 2025 so se v letu 2025 začeli postopki
izbora novih izvajalcev odvoza vozil, in sicer javni poziv za odvoz vozil, katerih največja dovoljena masa (NDM) ne
presega 3.500 kilogramov in postopek podelitve koncesije za odvoz vozil nad 3.500 kilogramov NDM. Pogoji, ki
jih je DARS v obeh razpisih določil, so skladni tako z veljavnimi predpisi kot tudi z dejanskim stanjem na terenu.
Cilj in namen DARS je namreč, da pridobi kvalificirane izvajalce, ki bodo z najvišjo stopnjo skrbnosti opravljali
storitev, kar bo pripomoglo k pretočnosti in prometni varnosti na AC in HC. Oba postopka sta bila 31. 12. 2025 še
v teku, njun zaključek se pričakuje v prvi polovici leta 2026.
Prav tako je DARS v letu 2025 objavil javno naročilo za izdelavo aplikacije in vzpostavitve enotnega klicnega
centra, ki se bo uporabljalo pri izvajanju storitev odvoza vozil. Ta sistem bo pripomogel k še večji transparentnosti
in učinkovitosti izvajanja storitev, njegova popolna implementacija pa se pričakuje v drugi polovici leta 2026.
Nabava mehanizacije
V letu 2025 se je v okviru Načrta nabav 2025 načrtovala poraba sredstev v višini 40,49 milijona evrov. V opremo
in mehanizacijo se je do konca leta 2025 investiralo dobrih 21,82 milijona evrov (in sicer 307 kosov mehanizacije
in opreme), kar predstavlja 53,88 odstotka načrtovanega zneska investicij. Čeprav je bila realizacija nižja od
načrtovane, to predstavlja najvišjo letno raven investicij v opremo in mehanizacijo v zadnjem obdobju na
področju vzdrževanja. Poleg tega se del nabave časovno prenaša v poslovno leto 2026. Glavni razlogi za nižjo
realizacijo načrta nabave opreme in mehanizacije v letu 2025 so zlasti ponavljanje postopkov javnih naročil, dolgi
pogodbeni dobavni roki za določena vozila in stroje ter odločitev, da pri nekaterih primerih specialne
mehanizacije preverjamo možnosti na trgu s pomočjo strokovnih dialogov. Zaradi specifičnosti teh sredstev je
težko natančno predvideti leto dejanske realizacije, saj postopek nabave vključuje številne aktivnosti,
usklajevanja in dodatne strokovne presoje. Organizacija strokovnih dialogov z dobavitelji in proizvajalci ter
notranja usklajevanja z uporabniki, vodji mehanizacije in ostalimi deležniki, ki so neposredno vključeni v uporabo
ali vzdrževanje opreme, zahtevajo svoj čas.
Z namenom učinkovitega, transparentnega in usklajenega delovanja je bilo v letu 2025 izvedenih 15 strokovnih
dialogov, v okviru katerih je bila opravljena tudi podrobna raziskava trga. Na strokovnih dialogih se je predstavilo
skupno 68 različnih ponudnikov strojev in opreme, kar je omogočilo celovit pregled razpoložljivih tehničnih
rešitev, cenovnih razponov, dobavnih rokov ter tehnoloških trendov.
Povečanje varnosti zaposlenih vzdrževalcev
V letu 2025 smo na Področju vzdrževanja izvedli vrsto preventivnih aktivnosti, usmerjenih v povečanje varnosti
naših uporabnikov in zaposlenih. V oktobru je potekala Varnostna konferenca 2025, na kateri smo skupaj s
strokovnjaki z različnih področij obravnavali ključne izzive in priložnosti za izboljšanje varnosti na avtocestnem
omrežju. Poseben poudarek je bil namenjen varnemu delu na terenu, izmenjavi praktičnih izkušenj ter
prepoznavanju učinkovitih ukrepov za preprečevanje nesreč in boljšo zaščito tako zaposlenih kot uporabnikov
cest.
Za povečanje varnosti smo nadaljevali tudi z obsežnimi naložbami v mehanizacijo. Nabavljenih je bilo 15
samohodnih mulčerjev z gosenicami in 20 priklopnih vozil z naletnimi mehovi, ki pomembno prispevajo k
varnemu izvajanju opravil v okviru letne in zimske službe. Poleg tega smo zagotovili še 17 lahkih tovornih vozil s
signalnimi tablami in naletnimi mehovi, namenjenih pregledu cest in postavljanju zapor, ter podpisali pogodbo z
izvajalcem vgradnje naprav za zagotavljanje varnosti oziroma blažilcev trka na tovornih vozilih po sistemu DIN
30722. Nove pridobitve neposredno izboljšujejo varno delo ekip na terenu, hkrati pa pripomorejo k večji
pretočnosti in splošni varnosti prometa na avtocestnem omrežju.
V letu 2025 smo izvedli strokovni dialog v okviru priprave javnega naročila za dobavo prevoznih polportalov
spremenljive vsebine. Gre za mehanizacijo, ki bo pripomogla k večji varnosti zaposlenih pri delu na avtocesti ter
drugih udeležencev v prometu.
LETNO POROČILO 2025 DARS 47
I.8.4 Upravljanje infrastrukture
Cestna infrastruktura
S pomočjo ekspertnega sistema za gospodarjenje z vozišči PMS DARS (Pavement Management System),
ekspertnega sistema za gospodarjenje s premostitvenimi objekti BMS DARS (Bridge Management System) in na
podlagi strokovnih analiz rezultatov spremljanja stanja ostalih sklopov cestne infrastrukture smo pripravili
Prioritetni program ukrepov kot osnovo za določanje potrebnih investicij v obnove cestne infrastrukture ter
cestnih naprav in opreme v naslednjem triletnem obdobju. Terminsko planiranje in planiranje sredstev za izvedbo
investiranja v cestno infrastrukturo je predmet ostalih dokumentov o načrtovanju investicij. Prioritetni program
ukrepov za obdobje 2026–2028 je bil usklajen s službo za obnove in potrjen s strani uprave.
Z DRI imamo sklenjeno pogodbo za strokovno svetovalne storitve s področja upravljanja, na osnovi katere so bile
pripravljene strokovne podlage za posodobitev Prioritetnega programa ukrepov na cestni infrastrukturi. Izvajale
so se redne mesečne koordinacije z DRI z namenom spremljanja realizacije strokovnih nalog. V sodelovanju z DRI
smo v ekspertnih sistemih PMS DARS in BMS DARS na osnovi pridobljenih podatkov o stanju cestne infrastrukture
posodobili vhodne podatke in izvedli novo analizo.
V letu 2025 smo uspešno izvedli JN in podpisali pogodbo za Meritve tornih karakteristik vozišč. Meritve se bodo
izvajale v letu 2026, in sicer na voznih pasovih, pasovih za počasni promet in razcepih na celotnem omrežju AC in
HC v upravljanju DARS. Rezultati meritev se bodo vključili v posodobitev ekspertnega sistema za gospodarjenje z
vozišči PMS DARS.
V letu 2025 so se nadaljevala dela po lani sklenjeni desetletni pogodbi za spremljanje stanja geotehničnih
objektov na celotnem avtocestnem omrežju (razen območja Rebrnic, kjer se pregledi in monitoring izvajajo po
ločeni pogodbi s področja gradenj in obnov). Opravljeni so vsi načrtovani redni pregledi in v primeru pojavov
večjih novih nestabilnosti (plaz pod viaduktom Vrhole, plaz pred predorom Dekani) tudi izredni pregledi ter
geotehnične meritve zahtevnejših objektov.
Na področju spremljanja stanja predorov in pokritih vkopov so se izvajale redne aktivnosti, med katerimi so
prevladovali izvedbeno zelo zahtevni glavni pregledi, za katere so potrebne popolne zapore prometa. Še vedno
se je pozorno spremljal vpliv izkopa vzhodne cevi predora Karavanke na staro (zahodno) cev, poleg tega je bil
poleti izveden izredni pregled deformacije kinete enega od prečnikov predora Dekani.
Ugotovitve pregledov so služile za strokovne podlage posodobitve Prioritetnega programa ukrepov za obdobje
2026–2028.
Področje vzdrževanja je v skladu s sprejetim Navodilom za izvajanje obdobnih pregledov in evidentiranje vrste in
obsega poškodb na državnih cestah v upravljanju DARS izvedlo celovit pregled stanja cestne infrastrukture po
končani zimski sezoni. Investicijski ukrepi so bili uvrščeni v noveliran Prioritetni program ukrepov na avtocestni
infrastrukturi, napravah in opremi v upravljanju družbe DARS za obdobje 2026–2028. Ukrepi rednega vzdrževanja
pa so vključeni v Izvedbeni program rednega vzdrževanja avtocest in hitrih cest za leto 2025.
Na osnovi pogodbe za spremljanje stanja premostitvenih objektov za obdobje 2025–2027 smo pridobili vhodne
podatke za izvedbo analize stanja premostitvenih objektov in načrtovanje potrebnih ukrepov. Z namenom
natančnejše določitve stanja premostitvenih objektov in pridobitve dodatnih podatkov za projektiranje obnove
premostitvenih objektov so se izvedli detajlni pregledi viaduktov Škedenj I, Škedenj II in mostu Grapa. V sklopu
pogodbe z izvedbo izrednih pregledov premostitvenih objektov so se izvedli detajlni pregledi dilatacij na 14
premostitvenih objektih. Na osnovi teh podatkov in ostalih podatkov o stanju dilatacij je DRI pripravil Poročilo o
analizi stanja ter načrtovanju obnovitvenih ukrepov na dilatacijah na cestah v upravljanju DARS.
Ukrepi za zmanjševanje porabe električne energije
Izvedla se je priključitev petih sončnih elektrarn 1. faze na objektih Dars.
Dokončana je bila izvedba 5. faze ureditve cestne razsvetljave.
Izvedeni sta bili razdelitev in ureditev odjemnih mest na stari hitri cesti skozi Maribor. V sklopu projekta sta se
izvedli še razdelitev in ureditev preostalega 1,6 kilometrskega dela trase R2-430, ki je bil v upravljanje DARS
prevzet kasneje.
LETNO POROČILO 2025 DARS 48
V mesecu decembru je bil dokončan pilotni projekt namestitve sončne elektrarne na protihrupno ograjo (PHO)
ob avtocestni trasi in počivališču Sap (Cikava). Priključitev v elektrodistribucijsko omrežje je bila izvedena
16. 1. 2026.
V sklopu projektiranja izvedbe sončnih elektrarn 2. faze so bili opravljeni ogledi objektov, izvedene so bile
tehnično-ekonomske analize in pridobljena soglasja za priključitev sončnih elektrarn. Dokončanje 2. faze –
izdelava PZI-dokumentacije se planira v prvi polovici leta 2026.
V okviru obnove predorov, sta se zamenjali predorska razsvetljava z LED-svetili na objektih Debeli hrib in Mali vrh
ter polovica razsvetljave predorov Pletovarje in Golo rebro.
Gospodarjenje z nepremičninami
V letu 2025 smo nadaljevali aktivnosti na področju postopkov obravnave prispelih vlog oziroma povpraševanj za
odprodajo presežnih nepremičnin v upravljanju oziroma lasti družbe DARS, na področju obveščanja
zainteresiranih strank, ugotavljanja presežnih zemljišč in drugih nepremičnin ter definiranja mogočih načinov
razpolaganja z nepremičninami, ki ležijo zunaj trase AC.
V prodajo je bilo vključenih skupno 128 lokacij, od tega 84 za območje stavbnih zemljišč in 44 lokacij z območja
kmetijske, gozdne oziroma mešane namenske rabe.
V letu 2025 je bilo sklenjenih skupno 21 kupoprodajnih pogodb za prodajo presežnih nepremičnin v lasti družbe
DARS, katerih skupna vrednost znaša 382.023,58 evra. Na podlagi pričetih postopkov prodaje je v fazi sklenitve
oziroma končne realizacije še pet prodajnih pogodb v skupni vrednosti 54.356,01 evra.
Gospodarjenje s počivališči
V letu 2025 smo nadaljevali aktivnosti na področju ureditve najemnih pogodb in uskladitve višin najemnin, saj je
cilj, da se vse najemne pogodbe velikih počivališč prenovijo in poenotijo. Trenutno upravljamo 54 velikih
počivališč in 12 malih počivališč.
Iz naslova najemnin smo v letu 2025 za velika počivališča (Petrol, d. d., MOL & INA, d. o. o., MOL Slovenija) prejeli
skupaj 10.917.331,70 evra ter iz naslova najemnin za elektro polnilnice (ELES, d. d., in Petrol, d. d.) skupaj
5.775 evrov.
Najemnin za mala počivališča najemniku Fistin, d. o. o. v letu 2025 še nismo zaračunavali, saj je pogodbeno
dogovorjeno, da se najemnine ne obračunavajo, dokler ne bo z naše strani urejena zadostna električna moč na
posameznem počivališču.
Služnosti
V letu 2025 smo prejeli 102 vlogi za ustanovitev služnosti na nepremičninah v lasti oziroma upravljanju DARS, to
je za slabih 10 odstotkov več kot v predhodnem letu. Sklenjenih je bilo 90 služnostnih pogodb oziroma
sporazumov o uporabi premoženja po 18. členu Zakona o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih
skupnosti (Uradni list RS, št. 11/18, 79/18 in 78/23 – ZORR; ZSPDSLS-1). Tudi v letu 2025 je bilo tako vidno visoko
število investicij, zaradi katerih so se izkazale potrebe po ustanavljanju služnosti oziroma sklepanju omenjenih
sporazumov.
Odplačne služnosti so bile v letu 2025, kot običajno, dodeljene večinoma za manjše posege – za ureditev
komunalnih (energetskih, vodovodnih, kanalizacijskih, TK in cestnih) priključkov. Skupna vrednost nadomestil za
dodeljene odplačne služnosti po sklenjenih pogodbah v letu 2025 je znašala 130.387 evrov.
Večje število ustanovljenih služnosti je bilo brezplačnih v skladu s 70. členom ZSPDSLS-1 ali 117. členom
Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 38/24 in 47/25 – ZOEE-A; EZ-2). Ocenjeni izpad služnostnega nadomestila
za te posege znaša 142.103 evre.
Na podlagi služnostnih pogodb, sklenjenih v preteklih letih, pri katerih nadomestila za služnosti zapadajo v plačilo
periodično (tj. enkrat letno), je bilo obračunano še 15.937 evrov.
LETNO POROČILO 2025 DARS 49
Za stroške postopkov ustanovitve služnosti s pripravo služnostnih pogodb po veljavnem ceniku storitev DARS in
za povrnitev stroškov notarskih overitev podpisov na teh pogodbah je bilo obračunano 18.494 evrov.
Prometna varnost
Osnovo za spremljanje stanja na področju prometne varnosti predstavljajo aktivnosti, ki jih je družba DARS že
pred leti prepoznala kot ključne kazalnike za učinkovito in ekonomsko upravičeno izbiro ukrepov za izboljševanje
prometne varnosti. Med najpomembnejše sodita program iRAP in izvajanje zahtev Direktive 2008/96/ES o
upravljanju varnosti cestne infrastrukture in nove Direktive (EU) 2019/1936, ki nadgrajuje obstoječi okvir
zagotavljanja varnosti cestne infrastrukture.
V letu 2025 so se nadaljevale aktivnosti na področju prometnih ureditev na priključkih avtocest in hitrih cest z
osredotočenjem na izboljšanje vertikalne in horizontalne prometne signalizacije. Cilj teh aktivnosti je
zagotavljanje postavitve signalizacije na način, ki omogoča, da jo udeleženci cestnega prometa pravočasno
opazijo in razumejo njen pomen. Prav tako smo v letu 2025 nadaljevali zamenjavo dotrajane vertikalne prometne
signalizacije, ki ni več ustrezala zahtevam Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah.
V letu 2025 so bili na področju prometne varnosti in cestne infrastrukture zaključeni številni projekti, med drugim
zamenjava kažipotne prometne signalizacije in jeklenih varnostnih ograj na odseku avtoceste med priključkom
Logatec in počivališčem Ravbarkomanda, zamenjava kažipotne signalizacije ter ureditev izletnih con na hitrih
cestah H5 in H6 ter zamenjava nevarnih naletnih zaključnih elementov na območju več avtocestnih baz.
Zaključena je bila tudi izdelava projektne dokumentacije IzN za postavitev jeklenih varnostnih ograj in naletnih
zaključnih elementov na območju avtocestne baze Slovenske Konjice. Poleg tega sta bili izvedeni javni naročili za
redno pregledovanje avtocestnega in hitrega cestnega omrežja (RSI) v upravljanju družbe DARS v dveh sklopih
ter za postavitev jeklenih varnostnih ograj in naletnih zaključnih elementov na območju avtocestne baze Vransko.
Pomemben del ukrepov za izboljšanje prometne varnosti je bil izveden tudi v okviru obnov in preplastitev vozišč,
ki jih vodi pristojna služba za obnove, s čimer so se z izboljšanjem stanja vozišča, prometne signalizacije in opreme
cest neposredno izboljšali pogoji za varno vožnjo.
Poleg zaključenih projektov so se v letu 2025 nadaljevale tudi aktivnosti v okviru projekta postavitve opreme za
sekcijsko merjenje hitrosti na avtocestnem omrežju. Projekt je v fazi izvajanja, pri čemer je vzpostavitev sistema
načrtovana do marca 2026.
V letu 2025 se je na avtocestah in hitrih cestah zgodilo 2.252 prometnih nesreč. Življenje je izgubilo 10 oseb, dve
osebi več kot lansko leto. Pri tem je bilo šest nesreč s smrtnim izidom, saj je v eni od nesreč umrlo kar pet ljudi.
Težje se je poškodovalo 36 oseb, kar je za 39 odstotkov manj kot v letu 2024 (59). Lažje se je poškodovalo 514
oseb, kar je 17 oseb več kot v letu 2024 (497).
Pomemben segment prometne varnosti predstavljajo tudi preobtežena tovorna vozila, ki jih je na avtocestnem
omrežju 11,4 odstotka. Poleg nevarnosti, ki jo ta vozila predstavljajo ostalim udeležencem, nam kot upravljavcu
povzročajo ogromno nepotrebne škode na prometni infrastrukturi. S policijo, ki deluje v nadzornem centru v
Dragomlju, skušamo kršitelje odkriti in čim več tudi kaznovati.
Za doseganje boljše prometne varnosti in pretočnosti so pomembni tudi dobro usposobljeni zaposleni, zato v
družbi DARS usposabljamo nadzornike prometa tudi s simulatorjem sistemov za nadzor in vodenje prometa
(SNVP) ter predorskem simulatorju. S tem želimo doseči boljše odzivne čase ob intervencijah ter pravilne reakcije
zaposlenih v nadzornih centrih. V letu 2025 so vsi nadzorniki prometa uspešno opravili usposabljanje na obeh
simulatorjih. Nadgradili smo obstoječe načrte vodenja prometa z okoliškimi državami, ki so pomemben partner
pri obvladovanju mednarodnega prometnega toka, in pripravili nove, kar prinaša pozitivne učinke na področju
gospodarstva, okolja in varnosti uporabnikov avtocest.
V želji vsakoletnega izboljšanja prometne varnosti smo vse ukrepe, tako ustaljene kot nove, intenzivno nadaljevali
in skrbeli, da bomo uporabnikom zagotavljali varno potovanje po AC/HC. Varnostne kampanje in sodelovanje z
deležniki na tem področju pozitivno vplivajo na prometno varnost, zato so aktivnosti na tem področju zelo široke
in kontinuirane. V nadaljevanju so razvidne primerjava izrednih dogodkov po letih ter posledice prometnih nesreč
na AC in HC po letih, s tem da so zabeležene rasti izrednih dogodkov.
LETNO POROČILO 2025 DARS 50
Število izrednih dogodkov se je glede na leto 2024 povečalo za 6 odstotkov. Ugotavljamo dva razloga za
povečanje števila izrednih dogodkov. Prvi in najpomembnejši razlog je rast prometa, kar je pomemben kazalnik
pri generiranju izrednih dogodkov. Drugi razlog, ki nekoliko manj vpliva na rast, je boljše zaznavanje samih
dogodkov zaradi stalnega posodabljanja in nadgradenj v skladu s tehnološkim razvojem na področju prometa in
prometnih storitev vključno z informiranjem.
Slika 1: Primerjava izrednih dogodkov po letih
Slika 2: Posledice prometnih nesreč na AC in HC po letih
Varnost v predorih
Izredni dogodki
V letu 2025 je bilo v predorih, daljših od 500 metrov, skupaj 45 nesreč in incidentov, pri katerih sta bila potrebna
ukrepanje reševalnih služb in začasna izločitev celotnih predorov ali posameznih delov iz obratovanja. Glede na
leto 2024 se skupno število dogodkov ni spremenilo, število prometnih nesreč se je zmanjšalo za tretjino, število
incidentov pa se je povečalo za 29 odstotkov. Največkrat je šlo za okvare vozil (36 odstotkov), prometne nesreče
4.098
4.843
5.834
6.887
7.389
7.704
8.558
8.582
10.612
12.977
14.131
15.046
15.911
0
2.000
4.000
6.000
8.000
10.000
12.000
14.000
16.000
18.000
2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2025
Primerjava obdelanih izrednih dogodkov v nadzornih centrih
67
66
44
57
60
53
48
69
52
27
34
56
40
59
36
20
18
16 16
15
26
18
15
16
6
17
26
13
8
10
0
100
200
300
400
500
600
700
800
0
10
20
30
40
50
60
70
80
2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2025
Smrt
LETNO POROČILO 2025 DARS 51
I. ali II. kategorije (27 odstotkov) in za skupino nerazporejenih dogodkov (24 odstotkov), med katerimi so
prevladovali dogodki s previsokimi vozili. Med večjimi dogodki je treba omeniti samovžig tovornega vozila v
predoru Trojane, ki je minil brez posledic za udeležence in predorsko infrastrukturo, in dva dogodka, pri katerih
sta se poškodovala motorista – v enem primeru zaradi trka z osebnim vozilom in v drugem zaradi padca. Zaradi
dogodkov je bilo treba začasno popolnoma ali delno omejiti promet skozi predore v skupnem času nekaj manj
kot 34 ur. Glede na leto 2024 se je trajanje zapor zmanjšalo za približno 10 odstotkov. V dogodkih so bila
udeležena predvsem osebna vozila (46 odstotkov) in v enakem deležu tovorna (46 odstotkov). Pri dogodkih sta
bila dva udeleženca težje poškodovana, eden pa lažje. V približno 87 odstotkih dogodkov predorska
infrastruktura ni bila poškodovana.
Učinkovitost odziva pristojnih služb DARS, reševalnih služb in policije na dogodke lahko ocenimo na podlagi
podatkov o potrebnem času začasne zapore pri posameznem dogodku. V zadnjih desetih letih beležimo trend
zmanjševanja – v letu 2025 je znašal čas zapore v povprečju približno 45 minut, kar glede na leto 2024 predstavlja
zmanjšanje za 10 odstotkov.
Poleg navedenih dogodkov je bilo treba zaradi burje sedemkrat preventivno zapreti levo cev predora Kastelec,
kar je skupaj trajalo skoraj 106 ur.
Ugotavljamo:
- da je bilo skupno število dogodkov praktično nespremenjeno glede na leto 2024, za tretjino se je
zmanjšalo število prometnih nesreč in za 29 odstotkov povečalo število incidentov,
- da so bili dogodki večinoma posledica ravnanja uporabnikov, na kar družba DARS praktično ne more
neposredno vplivati,
- da sta se pri dogodkih dva udeleženca težje poškodovala, en udeleženec pa lažje in da pri veliki večini
dogodkov predorska infrastruktura ni bila poškodovana,
- da gostitve dogodkov niso bile ugotovljene, nekaj več lažjih prometnih nesreč in okvar vozil je bilo
evidentiranih v predoru Karavanke v času povečane poletne obtežbe,
- da je bilo delovanje varnostnih sistemov predorov in odziv pristojnih služb ob izrednih dogodkih
učinkovito.
Slika 3: Nesreče in incidenti v predorih, daljših od 500 metrov, od leta 2015 do 2025
Reševalne vaje in izobraževanja zaposlenih za izredne dogodke v predorih
Izvedba vaj, urjenj enot DARS in skupnih urjenj vodij reševalnih služb za predore, ki so daljši od 500 metrov, je
določena v obratnih načrtih zaščite in reševanja.
13
17
10
18
8
7
11
12
17
21
14
26
20
31
19
31
31
37
47
27
24
31
0:00:00
12:00:00
24:00:00
36:00:00
48:00:00
60:00:00
72:00:00
84:00:00
0
10
20
30
40
50
60
70
2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 2023 2024 2025
Vsota od incident Vsota od zaprt predor / predorska cev
LETNO POROČILO 2025 DARS 52
V letu 2025 je bila predvidena izvedba sedmih reševalnih vaj, izvedene so bile tri manjše terenske in štiri štabne
vaje. Tudi v letu 2025 je veliko oviro pri izvedbi vaj predstavljala stavka operaterjev v regijskih centrih za
obveščanje, saj so le oni pristojni za aktiviranje pristojnih gasilcev in reševalcev za posamezni predor. Odločitev
o sodelovanju na vajah je bila s strani njihovih nadrejenih prepuščena posameznikom, ki so bili v času vaje na
delovnem mestu. Kjer zaradi stavke nismo mogli izvesti terenske vaje, smo le-to izvedli kot štabno vajo.
V letu 2025 so se izvedla vsa predvidena urjenja po enotah družbe DARS. Z upoštevanjem večletnega razporeda
so bila izvedena štiri skupna urjenja vodij reševalnih služb in dve urjenji enot DARS.
V letu 2026 se bo predvidoma izvedlo šest terenskih vaj preverjanja celotnega odziva na izredni dogodek, izmed
katerih opozarjamo na vajo v februarju pred začetkom obratovanja nove cevi predora Karavanke. Vajo bo
organiziral ASFINAG ob sodelovanju z DARS. Vaje se bodo izvedle po načrtu za posamezno vajo, ki bo predhodno
usklajen z udeleženci vaje. Izvedla se bodo tudi usposabljanja/urjenja zaposlenih na DARS, ki ukrepajo ob izrednih
dogodkih. Aktivnosti bodo izvedene v spomladanskem in jesenskem sklopu po sistemih predorov, v katerih
posredujejo iste reševalne službe.
Trajnostna mobilnost in alternativni pogonski energenti
Družba DARS sledi trendom razvoja elektromobilnosti tudi na področju elektrifikacije lastnega voznega parka in
s tem povezanega zagotavljanja oskrbe električnih vozil z energijo. V ta namen ima na 19 lokacijah, na katerih
izvaja svoje dejavnosti, nameščenih 27 polnilnic skupne nazivne moči 594 kW (stanje v začetku leta 2025 po selitvi
v novo upravno zgradbo – Grič 58). Ker je DARS zavezan menjavi voznega parka za električna vozila, je bil izdelan
PZI za postavitev novih polnilnic na objektih DARS.
Pred pripravo JN za izvedbo smo na predlog uprave opravili analizo izkoriščenosti obstoječih polnilnic, ki je
pokazala, da so le-te slabo izkoriščene. Zato je bil izdelan novi predlog, ki predvideva postavitev AC-polnilnic moči
22 kW na območju avtocestnih baz in izpostav ter v garaži in na parkirišču nove poslovne stavbe na Griču 58. Tu
se predvideva tudi postavitev ene hitre DC-polnilnice moči 50 kW. Predlog je bil kot sklep uprave podan
31. 3. 2025, 8. 4. 2025 pa je bil tudi sprejet. Nova ocenjena vrednost investicije je 713.000 evrov brez DDV.
Izdelana je bila projektna naloga za preprojektiranje oziroma spremembo in dopolnitev obstoječih PZI, izvedeno
je bilo tudi javno naročilo za preprojektiranje. Najugodnejši ponudnik (58.537,50 evra brez DDV) je bilo
projektantsko podjetje IBE, d. d., ki je izdelalo tudi prvotni projekt. V najkrajšem možnem času bomo pripravili
pogodbo, po prejemu novega PZI pa bomo izvedli javno naročilo za izvedbo.
Ureditev energetske infrastrukture na malih počivališčih
Na področju energetske oskrbe so bile v obdobju poročanja izvedene naslednje aktivnosti:
- Malo počivališče Povodje: Z lastnikom parcele 169/3, k. o. 1742 Repnje, smo podpisali in notarsko overili
pogodbo o služnosti. Projektant je izdelal novo verzijo PZI, ki upošteva novo traso kablovoda. Trenutno dela
popravke, ki smo jih zahtevali, in obnavlja potekla soglasja. Ko jih pridobimo, bo projektant na upravno enoto
oddal vlogo za gradbeno dovoljenje.
- Malo počivališče Polskava: Po zapletih s pridobitvijo gradbenega dovoljenja (ker bodo tri merilna mesta,
mora biti investitor Elektro Maribor) smo se z distribucijskim operaterjem Elektro Maribor dogovorili, da jim
transformatorsko postajo po izgradnji in po pridobitvi tripartitnih služnostnih pogodb odprodamo. Podpisali
smo pismo o nameri, inženir (DRI) je obveščen, da bo treba služnostne pogodbe pridobiti na novo. V javno
naročilo za izvedbo bo treba dodati del, ki ga je v zameno za podpis služnosti zahtevalo podjetje Klas: elektro
omarico in cev s kablom do želene lokacije.
- Malo počivališče Zima: DO Elektro Celje je obljubil, da bo postavitev transformatorskih postaj uvrstil v
poslovni načrt za leto 2026. DARS izvede nizkonapetostni del, v javno naročilo za izvedbo pa bo treba vključiti
tudi napajanje bližnjega zaselka, kar je bil pogoj za pridobitev soglasja na Elektro Celje.
- Malo počivališče Studenec: Stanje je nespremenjeno, gradbeno dovoljenje je pridobljeno, izdeluje se končna
verzija PZI.
- Malo počivališče Lipce: Distribucijski operater Elektro Gorenjska je postavil svojo TP, DARS v sklopu JN uredi
nizkonapetostni del.
- Malo počivališče Risnik: Priključek se izvede na obstoječo transformatorsko postajo, DARS v sklopu JN uredi
nizkonapetostni del.
- Splošno: V izdelavi je končna verzija PZI za vse lokacije, vnašajo se zahtevane spremembe.
LETNO POROČILO 2025 DARS 53
24-urni nadzor in vodenje prometa
Družba DARS na letni ravni izvaja veliko različnih ukrepov, ki so neposredno povezani z varnostjo, udobjem
uporabnikov avtocest in pretočnostjo prometa. Predpogoj dobre prepustnosti je opremljenost avtocestnega
sistema z najsodobnejšo opremo. Sodobna oprema za nadzor, vodenje in varnost prometa zagotavlja manj
prometnih nesreč, njihovo hitrejšo zaznavo ter posledično zmanjšanje zastojev. S sodobno opremo in vedno
hitrejšim pretokom informacij zagotavljamo tudi večjo varnost vzdrževalcev in ostalih intervencijskih enot na
terenu.
Jedro oddelka za promet predstavljajo nadzorniki prometa, ki delujejo v regionalnih nadzornih centrih Kozina,
Ljubljana, Vransko, Slovenske Konjice (Maribor), Hrušica ter v Glavnem nadzornem centru (GNC), trenutno
stacioniranem na Kompoljah (do konca prenove centra v Dragomlju). Ekipe delujejo 24/7/365, njihove glavne
naloge pa so nadzor in vodenje prometa ter s tem zagotavljanje optimalne varnosti ter pretočnosti na slovenskih
avtocestah in hitrih cestah. Regionalni nadzorni centri delujejo lokalno in pokrivajo vsak svoj del trase AC/HC,
glavni nadzorni center (GNC) pa deluje na celotnem območju AC/HC v RS ter povezuje regionalne nadzorne
centre in usklajuje akcije med njimi. Med drugim skrbi za nadzor in vodenje prometa na najvišji državni ter
mednarodni ravni, kjer tudi upravlja mednarodne načrte vodenja prometa (Traffic management plans – TMP).
Poleg koordinacije RNC skrbi tudi za koordinacijo večjih dogodkov, kot so na primer izločanja tovornih vozil v času
zimske sezone. V času večjih izrednih dogodkov, ko ima vpliv na sosednji RNC, prevzame vlogo koordinatorja tudi
med ostalimi področji družbe DARS in ostalimi intervencijskimi službami (policija, ReCO, gasilci idr.).
Slika 4: Centri za nadzor in vodenje prometa
Največjo strokovnost in pravilno ukrepanje nadzornikov prometa zahtevajo nesreče s požari v predorih ter večje
spremenljive vremenske razmere, kot so žled, zmanjšana vidljivost, snežni metež in močan veter, zaradi katerih
so posledično možne tudi množične prometne nesreče.
Poleg prometne varnosti se veliko pozornosti namenja tudi pretočnosti prometa. Ukrepi upravljanja prometa se
prilagajajo trenutnim razmeram na avtocesti, prav tako pa se nadgrajujejo sistemi detekcije prometnih in
vremenskih stanj. Zaradi stalnih nadgradenj in avtomatizacije se nadzorniki prometa na dogodke odzivajo vedno
hitreje ter s tem zmanjšujejo nastanek nevarnih situacij in nepotrebnih zastojev.
LETNO POROČILO 2025 DARS 54
V letu 2025 se je na vseh štirih ljubljanskih vpadnicah in ljubljanskem obroču vzpostavil sistem upravljanja hitrosti,
imenovan tudi »Speed management«, z namenom povečanja pretočnost ob prometnih konicah. V glavnem je
sistem implementiran v RNC Ljubljana (deloma tudi RNC Kozina, Hrušica in Vransko), kjer nadzorniki prometa v
sodelovanju z izvajalcem spremljajo delovanje in izvajajo sprotne nastavitve vseh vgrajenih komponent.
Zaposleni na oddelku za promet smo usklajevali izvajanje prometnih zapor s službami, ki sodelujejo pri izvajanju
vzdrževalnih ali večjih obnovitvenih del na AC/HC, kar se je z vidika pretočnosti zagotovo pokazalo kot pozitivno.
Vodenje in koordiniranje vseh večjih intervencijskih dogodkov s strani RNC in GNC v letu 2025 ocenjujemo kot
uspešno.
Avtocestni promet nadzorujejo kvalificirani certificirani nadzorniki cestnega prometa
Na prometnem (tudi cestnem) področju se v svetovnem merilu izvaja veliko novosti, saj avtomobilska tehnologija
napreduje zelo hitro. Del te moderne tehnologije (komunikacija V2I) je že del delovnih procesov nadzornih
centrov, zato sta sprotno usposabljanje in dodatno izobraževanje nadzornikov prometa nujna.
Vsako leto je tako predvideno obdobno usposabljanje na simulatorju SNVP in predorskem simulatorju, s katerim
želimo doseči boljše odzivne čase ob intervencijah ter pravilne reakcije zaposlenih v nadzornih centrih. Nadzorniki
prometa RNC in GNC so v letu 2025 uspešno opravili usposabljanja na simulatorjih.
Osveščanje o pomenu varne vožnje ter informiranje o pretočnosti v prometu
Družba DARS si prizadeva zagotavljati pogoje za varno vožnjo in hkrati čim boljšo pretočnost prometa. K
zagotavljanju prometne varnosti pomembno prispevajo tudi druge institucije, ki s svojimi dejavnostmi povečujejo
ozaveščenost uporabnikov cest. Družba DARS pri teh vsebinah aktivno sodeluje, določene aktivnosti, zlasti tiste,
povezane s prometom na avtocestnem omrežju, pa izvaja samostojno.
Z namenom doseganja čim višje ravni prometne varnosti so se izvajale različne aktivnosti in preventivne akcije,
ki so predstavljene na spletnih portalih družbe DARS, portalu www.promet.si in na družbenih omrežjih (več na:
https://www.dars.si/Sporocila_za_javnost/5/prometna_varnost). Med ključnimi pobudami izstopajo treningi
varne vožnje za motoriste, ki jih družba DARS organizira skupaj s policijo in Agencijo Republike Slovenije za
varnost v prometu ob začetku motoristične sezone. Prav tako družba DARS sodeluje z Zavodom VOZIM pri
izvajanju inovativnih interaktivnih delavnic »Še vedno vozim – vendar ne hodim«, ki temeljijo na osebnih
izkušnjah udeležencev prometnih nesreč in udeležencem ponujajo dragocena sporočila o varnosti v prometu. V
sodelovanju z Agencijo RS za varnost prometa se izvaja projekt »Sožitje za večjo varnost v cestnem prometu«, v
okviru katerega potekajo celoviti preventivni dogodki in usposabljanja za seniorje in upokojence po vsej Sloveniji.
Poleg tega družba DARS izvaja druge pomembne aktivnosti, kot so obveščanje o prodaji e-vinjet, posredovanje
prometnih informacij o morebitnih zastojih na mejnih prehodih ter predlaganje alternativnih in prometno
ugodnejših poti, ki prispevajo k izboljšanju prometnega toka in povečanju varnosti na cestah.
Poleg navedenih preventivnih aktivnosti je družba DARS sodelovala tudi pri izvajanju nacionalnih prometno
varnostnih vsebin v sodelovanju z Agencijo RS za varnost prometa, ki so bile izvedene na portalih SPIS in v skladu
z letnim koledarjem aktivnosti agencije.
Prometnoinformacijski center: vir verodostojnih in ažurnih prometnih informacij
Na evropski ravni so prometne informacije v Sloveniji optimalno obdelane in posredovane uporabnikom. Hitrejša
in kakovostna prometna informacija je pogoj za optimalno pretočnost in prometno varnost. Prometni dogodki
so v Sloveniji zelo hitro zaznani. Hitrost in zanesljivost povečuje uporaba sodobnih sistemov, s pomočjo katerih
je vse več informacij uporabnikom dosegljivih že v nekaj sekundah. Primer takega sistema je zaznava nasprotne
vožnje, ki je s pomočjo sodobnih sistemov, t. i. C-ITS, v trenutku dostopna uporabnikom. Tudi mediji oziroma
kanali, po katerih se pretakajo informacije, so vsako leto številnejši, saj različni uporabniki (glede na starost in
vrsto prevoznega sredstva) uporabljajo različne komunikacijske kanale.
Družba DARS razvoju informacijskih kanalov in zaznavi dogodkov sledi z rednim uvajanjem novih tehnologij in
pilotnih sistemov in z vključenostjo v mednarodne delovne skupine na tem področju.
Vsebine na spletni strani www.promet.si, ki jih uporabniki najbolj spremljajo:
- dogodki in potek prometa na zemljevidu,
LETNO POROČILO 2025 DARS 55
- cestne kamere,
- potovalni časi,
- merilna mesta sistema Burja,
- prometne napovedi.
Ob tem je na voljo še možnost kreiranja lastnega uporabniškega računa (Moj Profil/Prijava), s katerim se
uporabniki lahko naročijo na številne informacije po e-pošti, npr. na tedensko prometno napoved, posebna
opozorila za tovornjake ipd.
Zgovorna statistika
Prometnoinformacijski center je v zadnjih 19 letih posredoval več kot 820.000 informacij o dogodkih na državnem
cestnem omrežju: v povprečju 43.210 na leto, 3.600 na mesec oziroma 120 na dan.
Leta 2025 so vozniki samo Darsova lastna orodja za dostop do prometnih informacij (www.promet.si, aplikacija
Promet+, telefon 1970 in odzivnik 080 2244, X @promet_si, FB Promet.si) uporabili 20-milijonkrat (20.228.761).
Hkrati se zahteve in zanimanje množičnih medijev (TV, internet, radio ipd.) za prometne informacije o slovenskem
cestnem omrežju v Sloveniji in tujini ne zmanjšujejo. Uporabljajo jih namreč tako upravljavci kot tudi avto klubi
v vseh sosednjih državah.
Rast prometa in števila dogodkov kaže razlika med dogodki prvo leto delovanja PIC-a (2006) in leta 2025. Leta
2006 je PIC poročal o 11.545 dogodkih, leta 2025 pa o 74.300. Zaradi vpliva krize zaradi epidemije covida-19 se
je leta 2020 število dogodkov zmanjšalo, leta 2021 se je že približalo letu 2019, leta 2022 pa ga je že preseglo.
Leta 2023 je število dogodkov naraslo na več kot 87.000, spet nekoliko upadlo leta 2024 ter znova naraslo leta
2025, in sicer na 74.300. Potreba po prometnih informacijah je v veliki meri v neposredni korelaciji s številom
dogodkov, na kar kaže tudi graf uporabe lastnih (Darsovih) kanalov obveščanja. Kljub temu je zelo pomemben
dejavnik pri povečanju uporabe teh kanalov dejavnost Prometnoinformacijskega centra in Darsove Službe za
komuniciranje pri promoviranju prometnih informacij.
Slika 5: Aktivna uporaba Darsovih orodij za prometne informacije
Prikaz aktivne uporabe prometnih informacij predstavlja uporabo več kanalov, na katerih uporabniki dostopajo
do prometne informacije (svetovni splet, Twitter, Facebook, aplikacija za mobilne naprave, klici v PIC).
Aktivna uporaba prometnih informacij, ki jih zagotavlja Prometnoinformacijski center, se je zaradi razmer ob
epidemiji covida-19 leta 2020 zmanjšala na raven iz leta 2018. Pri tradicionalnih medijih je padla še precej bolj,
skok leta 2021 je bil izjemen in je delno posledica zatišja v letu pred tem. Leta 2022 se je trend vrnil na obdobje
pred letom 2020. Leta 2023 je uporaba spet močno narasla. Za to je več razlogov: prvo je vse večja ozaveščenost
uporabnikov o razpoložljivosti kanalov, ki jih vozniki uporabijo takrat, ko jih potrebujejo (npr. poplave, sneg), s
0
5.000.000
10.000.000
15.000.000
20.000.000
25.000.000
[Leto]
LETNO POROČILO 2025 DARS 56
tem je povezan tudi vpliv poplav avgusta 2023. V letu 2024 takih izrednih dogodkov ni bilo, zato je uporaba rahlo
zanihala navzdol, v letu 2025 pa spet strmo navzgor. Skupni trend ves čas kaže na vse večjo uporabo navedenih
kanalov.
Mednarodno vodenje prometa (Traffic management plan – TMP)
V družbi DARS na področju mednarodnega vodenja prometa že več let aktivno sodelujemo s sosednjimi državami.
Tudi v letu 2025 smo upravljavci avtocest v Sloveniji (GNC DARS) in sosednjih državah večkrat uporabili sistem
TMP za medsebojno obveščanje in usklajevanje ukrepov. Izkazal se je za dobro orodje, ki izboljša in pospeši
medsebojno komunikacijo. Razvoj na področju digitalizacije pa narekuje stalno prilagajanje in nadgrajevanje
sistema. Sistem smo začeli nadgrajevati in dopolnjevati v okviru novega evropskega projekta X4ITS, pri čemer je
eden od prvih korakov novi mednarodni sporazum (Memorandum of Understanding).
V okviru mednarodnega vodenja prometa smo vzpostavili sodelovanje s Srbijo in Nemčijo (Die Autobahn GMBH).
Prav v sklopu projekta TMP smo uspešno začeli tudi usklajeno sodelovanje z Luko Koper. V prihodnjih letih bomo
te aktivnosti nadaljevali in vključili tudi umetno inteligenco.
Gre za prvi popolnoma digitalizirani sistem mednarodnega vodenja prometa v Evropi. S tem je narejen velik korak
k hitrejšemu in mednarodno usklajenemu obveščanju in vodenju prometa na glavnih cestnih povezavah v tem
delu Evrope. Prav tako je močno izboljšan odziv na večje nepredvidene izredne dogodke, ki zahtevajo takojšnje
operativno mednarodno usklajevanje.
I.8.4.1 Aktivnosti družbe na področju raziskav in razvoja
Na podlagi sprejete politike sistema vodenja in iz nje izhajajočih strateških ciljev na osnovi kazalnikov uspešnosti
poslovanja, opredeljenih v poslovnem načrtu družbe, spremljamo uspešnost izvajanja projektov in izboljšav in v
primeru odmikov sprejemamo ukrepe. Sistem razvijamo tako, da sta nenehno izboljševanje in inovativnost
stalnica vseh zaposlenih na vseh organizacijskih ravneh.
Tako s projekti kot izboljšavami in inovacijami spremljamo novosti dobrih praks ter jih sistematično uvajamo v
sistem vodenja in delovne procese.
Družba DARS je v letu 2025 nadaljevala izvajanje projekta vpeljave gospodarjenja s cestami, ki so v njegovem
upravljanju. Ekspertna sistema PMS DARS za gospodarjenje z vozišči (PMS: Pavement Management System) in
BMS DARS za gospodarjenje s premostitvenimi objekti (BMS: Bridge Management System), ki se izvajata s
programskim orodjem dTIMS_CT (Deighton's Total Infrastructure Management System with Concurrent
Transformation), sta bila posodobljena v skladu z najnovejšimi dognanji stroke in podatki o stanju infrastrukture.
Razmah novih tehnologij prinaša številne možnosti, vendar je ključno oceniti njihovo uporabnost in prispevek k
izboljšanju obstoječih procesov gospodarjenja s cestno infrastrukturo. V letu 2025 smo se s tem namenom
povezali s podjetjem Xenomatic, ki se ukvarja z napredno tehnologijo LiDAR za digitalizacijo in spremljanje stanja
vozišč, ter s podjetjem Greenwood, ki ponuja meritve z vozilom TSD (Traffic Speed Deflectometer) za oceno
nosilnosti cestišč in zaznavanje strukturnih težav. Poleg izmenjave informacij smo se udeležili tudi predstavitev
njihovih sistemov in preizkusili delovanje specializiranih merilnih vozil v praksi. Predstavitve in preizkusa sistema,
ki ga izdeluje podjetje Xenomatic, smo se udeležili v času 20. kolokvija o asfaltih, testno meritev nosilnosti
voziščne konstrukcije z uporabo vozila TSD smo izvedli na območju ljubljanskega obroča. Xenomatic ponuja
sistem LiDAR, ki omogoča zajem visokokakovostnega tridimenzionalnega modela cestne površine pri voznih
hitrostih do 90 km/h brez potrebe po zaporah cest. Sistem samodejno izračuna ključne kazalnike stanja vozišč,
kot so IRI (vzdolžna ravnost), globina kolesnic in MPD (makrotekstura), ter omogoča samodejno zaznavanje in
klasifikacijo poškodb, kot so razpoke, udarne jame in deformacije. Greenwood ponuja specializirano vozilo TSD,
ki omogoča hitro in natančno oceno strukturne nosilnosti cestišč ter zaznavanje strukturnih poškodb in
deformacij v različnih plasteh cestišča med vožnjo pri normalnih prometnih pogojih brez potrebe po zaporah
cest. Oba sistema omogočata hitro, natančno in obsežno zbiranje podatkov v realnem času, ki jih je mogoče
integrirati v obstoječe sisteme za upravljanje in vzdrževanje cestne infrastrukture.
Začeli smo izvajati pilotni projekt testnega odseka avtoceste, ki bo v prihodnje podlaga za digitalizacijo cest in
avtonomno vožnjo. Ogromna količina podatkov, ki jih zajemamo z raznimi senzorji in drugimi internetnimi viri,
LETNO POROČILO 2025 DARS 57
zahteva večjo angažiranost pri obdelavi podatkov, zato zadnja leta intenzivno uvajamo nove metode
obvladovanja izjemno velikih količin podatkov s pomočjo umetne inteligence. Pravočasno in pravilno
obdelovanje podatkov pomeni hitrejši odziv na dogodke (prometni/vremenski/kibernetski) in s tem izboljšanje
odpornosti avtocestne infrastrukture proti vedno bolj agresivnim motnjam. Izvajajo se projekti na področju
digitalizacije infrastrukture (uporaba tehnologij LIDAR, kontinuiran zajem digitalnih ortofoto posnetkov, vnos
fiksne in spremenljive prometne signalizacije v digitalne aplikacije), digitalizacije prometnih podatkov s pomočjo
novih razvojnih projektov (pridobivanje podatkov s pomočjo optičnih vlaken), zaznavanja vremenskih razmer z
vremenskimi postajami ter prenosa teh podatkov z infrastrukture na uporabnika (IoT).
Zaključili smo projekt sistematične izboljšave podatkov gospodarske javne infrastrukture (GJI) v okviru projekta
Digitalizacija podzemne GJI DARS z georadarskim snemanjem. Projekt, sofinanciran iz programa EU-X4ITS, je bil
izveden z uporabo napredne neinvazivne tehnologije 3D-georadarja, ki omogoča natančen vpogled v objekte in
strukture pod površjem. V okviru projekta smo izboljšali podatke o 503 kilometrih podzemnih vodov, pri čemer
je njihova natančnost zdaj na ravni 10 centimetrov. Pridobljeni podatki so na voljo v internih prostorsko
informacijskih sistemih in bodo omogočali učinkovitejše preprečevanje poškodb GJI ob različnih posegih ter
podporo učinkovitejšemu delu posameznih področij DARS, povezanih z upravljanjem obstoječe GJI.
Izvedli smo tudi pilotni projekt uporabe sistema obogatene resničnosti (AR – Augmented Reality) na štirih
različnih primerih oziroma scenarijih, s katerimi se zaposleni na DARS pogosto srečujemo. Tehnologija omogoča
umestitev prostorskih podatkov na dejansko lokacijo, njihov prikaz in interaktiven vpogled vanje. Podatki se v
realnem času izrisujejo na zaslonu tabličnega računalnika v pogledu kamere ter se dinamično prilagajajo
premikom in spremembam smeri pogleda. Na ta način je mogoče iz človeške perspektive zaznati potek oziroma
geometrijo prostorskih podatkov, ki so sicer očem skriti. V okviru pilotnega preizkusa smo s tehnologijo AR
prikazali potek parcelnih mej na območju ACB Vransko, potek podzemnih vodov (elektrika, telekomunikacije,
vodovod) na lokacijah v okolici ACB Postojna (Studenec, Razdrto), vplivna območja obcestnih naprav (C-ITS
postaja) ter primer 3D BIM-modela nadvoza VA0466 na priključku Vransko.
Avtomatizirali smo prenos podatkov o omrežjih TEN-T v nacionalno centralno uredniško platformo (NCUP).
Podatki zajemajo tehnične informacije o infrastrukturi, prometu, cestninjenju in drugih vidikih prometne
infrastrukture DARS, ki je del vseevropskega prometnega omrežja TEN-T. Sistem omogoča samodejno črpanje
podatkov iz osnovnih tehničnih evidenc DARS in iz izbranih zunanjih virov (SiStat), nato pa jih s pomočjo vmesnika
API posreduje v centralno državno evidenco TENtec. Ob tem se samodejno generirajo poročila o izvedenih
prenosih, kar zagotavlja sledljivost, preglednost in vpogled v uspešnost prenosa podatkov.
V okviru prostorskega pregledovalnika GIS-DARS, ki združuje podatke iz različnih tehničnih evidenc in državnih
sistemov na kartografskih podlagah, smo razvili tudi interaktivni primerjalnik kart. Ta omogoča primerjavo
različnih podatkovnih nizov, na primer letalskih posnetkov iz let 2019 in 2024. Dodatno smo vzpostavili povezavo
z orodjem Google Street View, ki uporabnikom omogoča 360-stopinjski vpogled v dejansko stanje oziroma
situacijo na poljubni lokaciji na avtocestnem omrežju.
Uspešno smo na določenih AC-odsekih zagnali projekt C-ITS, kjer smo na razvojnem delu začeli projekt obdelave
pridobljenih podatkov iz vozil v realnem času. Razvojni del C ITS nadaljujemo v sklopu projekta EU C Roads
Extended, kjer smo v letu 2025 začeli pripravo specifikacij in tehničnih usmeritev za razširitev sistema na celotno
državno cestno omrežje.
Za potrebe gospodarjenja in sistematičnega spremljanja stanja prometne signalizacije na območju cest v
upravljanju družbe DARS je v skladu z zakonodajo treba spremljati kakovost materiala in stanje prometne
signalizacije. Nadaljevali smo izvajanje meritev svetlobno odbojnih in kromatičnih lastnosti vertikalne in
horizontalne prometne signalizacije. Na podlagi podatkov ugotavljamo njihovo ustreznost, kar predstavlja
osnovo za pravočasno in ekonomično načrtovanje obnov horizontalne prometne signalizacije in zamenjavo
prometnih znakov. To je tudi pogoj za zagotavljanje optimalne cestne infrastrukture, ki bo podpirala avtonomna
vozila oziroma asistenčne sisteme za avtonomno vožnjo. Na tem področju smo začeli uvajati raziskovalne
aktivnosti, saj je vidnost prometne signalizacije temelj optimalnega delovanja asistenčnih sistemov vozil.
V letu 2025 smo nadaljevali aktivnosti v okviru enotnega informacijskega sistema za zbiranje in obdelavo
podatkov avtomatiziranih meritev infrastrukturnih objektov – GeoP DARS (geotehnični portal DARS). Sistem
LETNO POROČILO 2025 DARS 58
GeoP DARS nadgrajuje obstoječe metode spremljanja stanja objektov in s tem pripomore k izboljšanemu,
predvsem pa pravočasnemu načrtovanju ustreznih ukrepov opazovanih infrastrukturnih objektov.
Avtomatizirana oprema za spremljanje stanja konstrukcij je vgrajena na nekatere geotehnične in premostitvene
objekte, ki so zgrajeni v zahtevnih geotehničnih območjih, kot so na primer pojavi zalednih premikov ali posedki
temeljne podlage. Informacijski sistem avtomatiziranih meritev GeoP DARS omogoča povezavo do sedaj ločenih
sistemov avtomatiziranih meritev na različnih lokacijah in vzpostavlja enovit oddaljen dostop do podatkov o
avtomatiziranih meritvah, tudi z možnostjo alarmiranja ob prekoračenih vrednostih. Trenutno je v sistem
priklopljenih 21 objektov s skoraj 300 merilnimi napravami. Med drugimi je v sistem priklopljen naš
najzahtevnejši geotehnični objekt, zid OZ 05 Dragučova (VA6007). Skozi delovanje sistema so tokrat prvič
definirane potrebne lastnosti senzorske opreme, opreme za prenos podatkov (komunikatorji, koncentratorji) ter
strežniške in aplikativne opreme. Vzpostavljen je tudi protokol stalnih posodobitev, nadgradnje in vzdrževanja
tega sistema.
V začetku leta 2025 smo začeli in tudi zaključili 1. fazo razvojnega projekta »Analize možnosti vpeljave novih
tehnologij pri spremljavi stanja obstoječih predorov v upravljanju DARS«, v katerem smo se poleg obravnave
širokega nabora možnih metod, priprave osnutka kataloga tipov digitaliziranih razpok, avtomatiziranih meritev
razpok in uporabe termo kamere osredotočili na analizo rezultatov testnih izvedb lokalnega terestričnega
laserskega skeniranja in fotogrametrične metode. Opisane so pozitivne izkušnje in tudi slabosti obeh metod, ki
bodo v prihodnje v veliki meri nadomestile sedanje načine dela in upravljanja predorov, predvsem pa bodo
omogočile objektivnejši zajem podatkov, preglednejše arhiviranje in natančnejšo nadaljnjo analizo podatkov,
zmanjšale čas zapor za izvedbo ročnih pregledov predorov in s tem zagotovile večjo pretočnost prometa v
povezljivosti z uvedbo sodobnih podatkovnih in računovodskih modelov DARS (uvedba EAM, ERP idr.).
I.8.5 Investicije
Družba DARS je v letu 2025 v skladu s poslovnim načrtom organizirala in vodila projekte gradnje in obnove
avtocestnih odsekov.
Na področju prostorskega načrtovanja in umeščanja avtocest ter hitrih cest v prostor so se v letu 2025 izvajale
aktivnosti prostorskega umeščanja na naslednjih projektih.
HC Slovenj Gradec–Dravograd
- Izdelana je bila primerjava (+ in –) variantnih lokacij bencinskega servisa in AC-baze (preveritev umestitve
servisa na območje AC-baze Podgorje in preureditev AC-baze Podgorje).
- Potekale so aktivnosti za preveritev dodatnih odkupov objektov ob trasi.
- Potekale so aktivnosti za preveritev umestitve dodatnih protihrupnih ukrepov.
- Potekale so aktivnosti v zvezi s scenariji ravnanja z viški izkopanega materiala.
- Izdelana je bila dopolnitev hidrološko-hidravličnih študij (HHŠ) po pregledu na strokovni recenzijski komisiji
(MNVP).
- Izdelana je bila dopolnitev strokovnih podlag v skladu z izvedenimi preveritvami in dogovori.
- Izdelana je bila dopolnitev okoljskega poročila.
- Izdelana je bila strokovna podlaga ravnanja z viški materiala (viški izgubijo status odpadkov).
- Dopolnjena sta bila idejni projekt in osnutek uredbe o DPN v skladu z vsemi spremembami in dogovori z
Občino Slovenj Gradec.
- Pridobivala so se mnenja nosilcev urejanja prostora (NUP) o ustreznosti okoljskega poročila.
- Podpisana in objavljena so bila stališča/odgovori do pripomb in predlogov javnosti z javne seznanitve
predloga DPN in OP.
- Izdelana je bila preveritev scenarijev uporabe cest na območju Dravograda – ekonomsko vrednotenje.
- Potekala so usklajevanja z DRSV v zvezi z izvedbo kompenzacijskih ukrepov, izdelana je bila strokovna podlaga.
- V skladu z mnenji NUP so se dopolnjevali okoljsko poročilo, obrazložitev DPN in uredba o DPN.
- Pripravljenih je bilo več opomnikov za MZI.
V postopku priprave DPN je nastala zamuda zaradi velikega števila podanih pripomb v času javne objave, kar je
vplivalo na zamik rokov za pripravo stališč do pripomb. Na zamude je vplivalo tudi dolgotrajno pridobivanje mnenj
LETNO POROČILO 2025 DARS 59
nosilcev urejanja prostora na okoljsko poročilo. Pred pridobitvijo pozitivnega mnenja je bilo treba izdelati
dodatne strokovne podlage oziroma preveritve za področje okolja (tla in odpadki) in področje voda.
HC Otiški Vrh–Holmec (Prevalje)
- Izdelovale so se strokovne podlage za DPN (izvedba geološko-geotehničnih raziskav, recenzija geološko-
geotehničnih raziskav, izdelava idejnega projekta, izdelava hidrološko-hidravlične študije).
- Izvedeno je bilo javno naročilo za pridobitev recenzentov idejnega projekta.
- Potekale so aktivnosti v zvezi z izvedbo javnega naročila za izdelavo dodatnih geodetskih podlag.
- Izvedena so bila obsežna usklajevanja z DRSV glede načina upoštevanja poplavnega dogodka iz leta 2023 in
podnebnih sprememb v HHŠ, pridobivanje novih iztočnih hidrogramov za zadrževalnik Poljana ter
usklajevanje hidroloških izhodišč za HC in načrtovano nadgradnjo železniške proge, ki potekata v istem
prostoru.
- Pripravljenih je bilo več opomnikov za MZI.
V postopku priprave DPN je nastala zamuda, ker so bila usklajevanja z DRSV glede izdelave HHŠ zaradi poplavnega
dogodka avgusta 2023 zaključena šele marca 2024. Do takrat se aktivnosti v zvezi z izdelavo HHŠ (in posledično
idejnega projekt) niso mogle nadaljevati. Poleg tega je bilo treba za potrebe izdelave HHŠ izdelati dodatna
gradiva/strokovne podlage, ki prvotno niso bile predvidene. Prav tako je bila odločitev, da se sanacija gozdnih
vlak, ki so potrebne za izvedbo geološko-geotehničnih raziskav, izvede v sklopu izdelave strokovnih podlag za
DPN, sprejeta šele januarja 2024. Do takrat se aktivnosti v zvezi z izvedbo geološko-geotehničnih raziskav na
pododseku Otiški Vrh–Ravne niso mogle nadaljevati. Poleg tega so bili podatki/usmeritve/stališča/navodila DRSV
v zvezi z izdelavo HHŠ (usmeritve DRSV glede upoštevanja podnebnih sprememb, iztočni hidrogrami za
zadrževalnik visokih vod Poljana in usmeritve glede priprave hidroloških izhodišč glede na izhodišča za železniško
progo) pridobljeni kasneje, kot je bilo predvideno oziroma dogovorjeno. Usklajevanja z DRSV glede vhodnih
podatkov za HHŠ so bila dokončno zaključena decembra 2025.
GC Ptuj–Markovci
- Izdelane so bile strokovne podlage za študijo variant/predinvesticijsko zasnovo oziroma utemeljitev rešitve
(ŠV/PIZ(UR)) (gradbenotehnični elaborat, hidrogeološke raziskave, hidrološko-hidravlična študija, prometna
študija, hidromorfološka študija, analiza tveganja, strokovna podlaga po prilogi 5 splošnih smernic DRSV,
strokovna podlaga po prilogi 3 splošnih smernic DRSV, trajna in začasna odlagališča viškov materiala,
razvojno-urbanistični elaborat, predinvesticijska zasnova, okoljsko poročilo, ocena obremenitve s hrupom s
predlogom ukrepov PH, prometnovarnostna analiza za RSIA ter druge).
- Izdelana je bila ŠV/PIZ (UR).
- Potekale so obravnava in potrditev ŠV/PIZ (UR) na upravi DARS ter obravnava na MZI (KIOP).
- Izdelan je bil osnutek Elaborata začasnih ukrepov za zavarovanje urejanja prostora.
- Potekala so usklajevanja okoljskih izhodišč s posameznimi nosilci urejanja prostora (MKGP, ZRSVN, MOPE).
- Izvedeno je bilo evidenčno naročilo za pridobitev presojevalca varnosti cest (RSIA) in izdelana je bila ocena
učinka na varnost v cestnem prometu (RSIA).
- Pridobivala so se mnenja nosilcev urejanja prostora na okoljsko poročilo in ŠV/PIZ (UR).
- Pripravljenih je bilo več opomnikov za MZI.
V postopku priprave DPN je nastala zamuda zaradi dolgotrajnejše izvedbe hidrogeoloških raziskav in posledično
prilagoditve nivelete načrtovane ceste, zaradi nepredvidenega dopolnjevanja geodetskih podlag, zaradi
dolgotrajnejšega potrjevanja hidroloških izhodišč s strani DRSV in izdelave HHŠ (zahtevni hidrološki pogoji v
prostoru, kamor se umešča GC), zaradi daljše obravnave ŠV/PIZ (UR) na DARS in KIOP ter zaradi dolgotrajnega
pridobivanja mnenj na okoljsko poročilo.
Povezovalna cesta Podgora–Letuš
- Potekala je novelacija ŠV/PIZ po prejeti odločitvi MzI, da bo investitor ceste DRSI in da DARS zagotavlja
izdelavo gradiva do potrditve najustreznejše variante na Vladi RS.
- Potekali so obravnava in potrditev ŠV/PIZ na upravi DARS, obravnava na MZI (KIOP) ter pregled na DRSI.
- Pripravljeni so bili odgovori na pripombe članov komisije MzI (KIOP), ki so bili s popravki gradiva ponovno
posredovani na MzI (KIOP).
- Pridobljen je bil sklep MzI o potrditvi ŠV/PIZ.
- Izvedeni sta bili javna razgrnitev in javna objava ŠV/PIZ in okoljskega poročila.
- Pridobljena so bila mnenja nosilcev urejanja prostora na ŠV/PIZ in okoljsko poročilo.
- Pripravljala so se stališča do pripomb javnosti.
LETNO POROČILO 2025 DARS 60
- Pripravljale so se dodatne strokovne podlage (po prilogi 3 in 5 splošnih smernic DRSV).
- Pripravljali so se odgovori na mnenja nosilcev urejanja prostora.
- Dopolnjevalo se je okoljsko poročilo.
V postopku priprave DPN je nastala zamuda zaradi dolgotrajnega usklajevanja ŠV/PIZ z MZI (KIOP), ki ŠV/PIZ ni
potrdil zaradi mnenja, da je treba v nadaljnjo obravnavo predlagati cenejšo varianto. Poleg tega je nastala
zamuda tudi zaradi usklajevanja z MZI glede tega, kdo bo investitor predmetne ceste.
AC Postojna/Divača–Jelšane
- Izdelana je bila ŠV/PIZ in dopolnjena po pripombah MNVP.
- Potekale so obravnava in potrditev ŠV/PIZ na upravi DARS ter obravnava na MZI (KIOP).
- Potekali so pridobivanje mnenj nosilcev urejanja prostora na okoljsko poročilo in ŠV/PIZ, priprava odziva na
prejeta mnenja in dopolnjevanje okoljskega poročila in ŠV/PIZ.
- Izdelana je bila vizualizacija za javno razgrnitev ŠV/PIZ.
- Izvedenih je bilo več sestankov z Občino Pivka.
- Pripravljenih je bilo več opomnikov za MZI.
V postopku priprave DPN je nastala zamuda zaradi dolgotrajnega pregledovanja ŠV/PIZ na MNVP in MZI, zaradi
dolgotrajnejše obravnave in potrjevanja ŠV/PIZ na DARS in MZI (KIOP) ter zaradi dolgotrajnega pridobivanja
mnenj nosilcev urejanja prostora na okoljsko poročilo in ŠV/PIZ.
HC Koper–Dragonja
- Izvedeno je bilo javno naročilo za pridobitev recenzentov idejnega projekta.
- Izdelano je bilo gradivo za pridobitev dodatnih smernic nosilcev urejanja prostora za razširjeno območje DPN
(razširjeni kompenzacijski ukrepi v skladu z usmeritvami DRSV), pridobljene so bile smernice nosilcev urejanja
prostora.
- Izdelana je bila dopolnitev Analize smernic in potrjena na projektni skupini.
- Potekala so usklajevanja z nosilci urejanja prostora.
- Potekala so usklajevanja z MNVP, MOPE in projektno skupino glede (ponovitve) postopka CPVO.
- Izvedeno je bilo javno naročilo za pridobitev izdelovalca Dopolnitve hidravličnih vsebin za potrebe izdelave
HHŠ.
- Izdelovala se je utemeljitev glede (ne)etapnosti gradnje HC.
- Izdelovale so se strokovne podlage za DPN (idejni projekt, HHŠ in druge).
- Pripravljenih je bilo več opomnikov za MZI.
V postopku priprave DPN je nastala zamuda zaradi dolgotrajnega usklajevanja rešitev z DRSV (kompenzacijski
ukrepi na Drnici).
Ekodukt na AC odseku Unec–Postojna
- Potekala je javna razgrnitev in javna obravnava ŠV/PIZ in predloga DPN.
- Pridobljena so bila mnenja nosilcev urejanja prostora.
- Pripravljena so bila stališča do pripomb in predlogov pridobljenih v času javne razgrnitve.
- Predloga DPN je bil dopolnjen skladno z mnenji nosilcev urejanja prostora in sprejetimi stališči z javne
razgrnitve.
- Izdelana je bila investicijska zasnova (IZ).
- IZ je bila potrjena na Upravi DARS.
- IZ je bila posredovana na komisijo MzI (KIOP) v potrditev.
- Pridobljen je bil sklep MzI o potrditvi IZ.
- Pridobivala so se pozitivna mnenja nosilcev urejanja prostora na predlog DPN.
- Izdelan je bil usklajen predlog DPN in posredovan na MNVP.
- Potekala so usklajevanja z MNVP (dopolnitve in popravki uredbe o DPN na podlagi pripomb MNVP, službe za
lektoriranje in SVZ).
Razširitev ljubljanskega avtocestnega obroča in vpadnih avtocest
- Izdelane so bile vse strokovne podlage, potrebne za utemeljitev pobude DARS za širitev južne in delov
vzhodne ljubljanske obvoznice v postopku petih sprememb in dopolnitev Občinskega prostorskega načrta
Mestne občine Ljubljana (5 SD OPN MOL ID).
- Potekala je javna razgrnitev 5 SD OPN MOL ID.
LETNO POROČILO 2025 DARS 61
- Izdelana so bila stališča do pripomb, ki so prispele v času javne razgrnitve 5 SD OPN MOL ID v zvezi s širitvijo
južne in delov vzhodne ljubljanske obvoznice.
- Potekale so aktivnosti za objavo javnega naročila (projektna naloga, ocena vrednosti, obrazložitev, razpisna
dokumentacija idr.) za pridobitev ponudbe za izdelavo strokovnih podlag in pobude/DIIP za državno
prostorsko načrtovanje za ureditev dolenjskega kraka AC od razcepa Malence do priključka Grosuplje vzhod.
- Objavljeno je bilo javno naročilo za ureditev dolenjskega kraka AC.
Za predmetni projekt se postopek priprave DPN ni začel. Izvajale so se aktivnosti v zvezi s pobudo DARS za širitev
južne in delov vzhodne ljubljanske obvoznice v postopku 5 SD OPN MOL ID.
Plato Karavanke
- Potekali sta javna razgrnitev in javna obravnava ŠV/PIZ in predloga DPN.
- Pridobljena so bila mnenja nosilcev urejanja prostora.
- Pripravljena so bila stališča do pripomb in predlogov javnosti v času javne razgrnitve.
- Predlog DPN je bil dopolnjen v skladu z mnenji nosilcev urejanja prostora in sprejetimi stališči z javne
razgrnitve.
- Izdelana je bila investicijska zasnova (IZ).
- IZ je bila potrjena na upravi DARS.
- IZ je bila v potrditev posredovana komisiji MzI (KIOP).
- Pridobljen je bil sklep MzI o potrditvi IZ.
- Izdelan je bil usklajen predlog DPN in posredovan na MNVP.
- Potekala so usklajevanja z MNVP (dopolnitve in popravki uredbe o DPN na podlagi pripomb MNVP, MF in
MNZ).
V postopku priprave DPN je nastala zamuda zaradi dolgotrajnega pridobivanja sklepa MZI o potrditvi ŠV/PIZ.
Posledično ni bilo mogoče nadaljevati aktivnosti v skladu s terminskim planom, saj je pogoj za nadaljevanje
postopka pozitiven sklep MZI. Prav tako so potekala dolgotrajna usklajevanja z MNZ glede ureditev na platoju.
Na zamude je vplival tudi dolgotrajen postopek potrditve IZ.
AC-priključek Kranj sever
- Izdelano je bilo okoljsko poročilo.
- Opravljena je bila recenzijska komisija strokovnih podlag za DPN in dopolnitve strokovnih podlag za DPN po
recenziji.
- Zaključena so bila gradiva ŠV/PIZ, DPN in okoljskega poročila in poslana v pregled na MNVP.
- Potekala so usklajevanja glede ustreznosti okoljskega poročila.
- Pridobivala so se mnenja o ustreznosti okoljskega poročila.
- Izvedeni sta bili javna razgrnitev in javna obravnava ŠV/PIZ, DPN in okoljskega poročila.
- Pridobljeni so bili mnenja nosilcev urejanja prostora ter pripombe in predlogi javnosti.
- Potekala so usklajevanja gradiv z nosilci urejanja prostora (MOPE, MZ, MKGP).
- Izdelana so bila stališča do pripomb.
Postopek priprave DPN je bil optimiziran zaradi sočasne javne razgrnitve (študija variant, okoljsko poročilo, DPN),
hkrati pa je v postopku nastala zamuda zaradi dolgotrajnega usklajevanja z MOPE, ki je po tem, ko je že izdal
mnenje o ustreznosti okoljskega poročila, v fazi pridobitve mnenja k predlogu DPN zahteval več dopolnitev
okoljskega poročila in uredbe o DPN.
Izvajale so se tudi številne druge naloge, vezane na prostorsko načrtovanje in umeščanje v prostor, kot so priprava
smernic in mnenj v primerih, ko ima MZI položaj nosilca urejanja prostora, sodelovanje pri pripravi in sprejemanju
predpisov s področja prostorskega načrtovanja in umeščanja v prostor ter z njimi povezanih predpisov. Med
drugim so potekala usklajevanja in bila podana mnenja v zvezi s predlogom Zakona o postopnem zapiranju
Premogovnika Velenje, Uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju, predlogom Zakona o spremembah
in dopolnitvah Zakona o gozdovih, novelo Zakona o kmetijskih zemljiščih, predlogom Zakona o spremembah in
dopolnitvi Zakona o urejanju prostora – 3D, predlogom Zakona o varstvu okolja (ZVO-3).
Pripravljena so bila strokovna izhodišča za pripravo:
- dopolnitve in preveritve smernic, dodatnih podatkov in usmeritev za načrtovanje ter mnenja k ŠV/PIZ, OP in
predlogu DPN zmanjšanje poplavne ogroženosti v Spodnji Savinjski dolini,
- mnenja k predlogu DPN za sončni elektrarni Zlatoličje in Formin,
LETNO POROČILO 2025 DARS 62
- mnenja k pobudi za Zasavski železniški DPN: DPN Zagorje Kresnice, DPN Zidani Most–Zagorje in DPN Kresnice–
Ljubljana Zalog,
- mnenja k Pobudi za uvrstitev Mednarodnega logističnega centra Beltinci med prostorske ureditve državnega
pomena,
- smernic za pripravo DPN za Jedrsko elektrarno Krško 2,
- mnenja k ŠV in OP za DPN za obvozno cesto Ribnica.
Poleg nalog prostorskega načrtovanja in umeščanja v prostor, ki se izvajajo v imenu in za račun RS, so se izvajale
tudi naloge, ki se izvajajo v imenu in za račun DARS:
- priprava strokovnih izhodišč za MZI, za smernice in mnenja k občinskim prostorskim aktom, kadar ima MZI
položaj nosilca urejanja prostora, ter projektnih pogojev in mnenj, ko ima družba DARS vlogo mnenjedajalca.
Na področju projektne dokumentacije in pridobivanja nepremičnin za potrebe gradnje so v letu 2025 po
posameznih investicijah potekale naslednje glavne aktivnosti:
Odsek Jagodje–Lucija
V času od leta 2011 je bila izdelana projektna dokumentacija, na katero ni bilo pridobljeno soglasje Občine Piran
in okoljevarstveno soglasje. Zaradi sprememb zakonodaje izdelana projektna dokumentacija ni primerna za
podajo zahteve za gradbeno dovoljenje in jo bo treba novelirati, predhodno pa uskladiti z lokalno skupnostjo. V
letu 2024 so bili vodeni postopki, na podlagi katerih so bile razvezane pogodbe za izdelavo predhodne
dokumentacije. V letu 2023 je bila ustanovljena delovna skupina za optimizacijo projektne rešitve HC Jagodje–
Lucija na delu trase od Valete do Lucije, ki jo sestavljajo predstavniki Občine Piran, izdelovalca projektne
dokumentacije in DARS. V sodelovanju z delovno skupino je projektant PNZ, d. o. o., izdelal predlog optimizirane
rešitve, na katerega je MzI podalo soglasje št. 3711-4/2013/53-02112049 z dne 7. 10. 2024. Končna rešitev je bila
19. 3. 2025 predstavljena Občinskemu svetu Občine Piran. Občinski svet Občine Piran je na seji 21. 5. 2025 sprejel
sklep o razveljavitvi Sklepa Občinskega sveta Občine Piran št. 35004-180/2001 z dne 20. 12. 2016 ter hkrati
sprejel tudi sklep, s katerim podpira optimizirano različico poteka hitre ceste na delu od Valete do Lucije, kar
omogoča nadaljevanje aktivnosti za uspešno izvedbo projekta.
15. 9. 2025 je bil sklenjen aneks št. 3 k pogodbi za izdelavo dopolnitve projektne dokumentacije PGD in PZI hitre
ceste Jagodje–Lucija in priključne ceste za Piran – objekti, zidovi, KVS in SNVP, na podlagi katerega so bila do
konca leta 2025 dokončno zaključena pogodbena razmerja z izvajalci projektne dokumentacije PGD in PZI, ki je
bila izdelana v letih od 2011 do 2020.
Sklenjen je bil Aneks št. 6 k pogodbi za izvajanje strokovno svetovalnih storitev, z njim je bila definirana zamenjava
vodilnega partnerja, potrjen pa je bil tudi drug kader za izvajanje teh storitev.
V teku je priprava projektne naloge za izbor izdelovalca projektne dokumentacije DGD in PZI ter izdelovalca PVO.
Vzporedno se pripravlja tudi razpisna dokumentacija za postopek javnega naročila (JN) za izbor izdelovalca
omenjene projektne in ostale dokumentacije.
Odsek Koseze–Kozarje (razširitev v šestpasovnico)
Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja po integralnem postopku je bila že decembra 2020 vložena na MNVP.
V letu 2024 so potekale ustne obravnave s stranskimi udeleženci. Aprila 2025 je bila na MNVP poslana dopolnitev
zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, ki je vsebovala dopolnitve o pravici gradnje. MNVP je na MOPE kot
mnenjedajalca s področja hrupa naslovila dopis z vprašanjem glede ustreznosti predhodno izdanega mnenja,
upoštevajoč sprejetje nove Uredbe o hrupu, ki se je začela uporabljati 20. 12. 2025. MOPE je 30. 12. 2025 poslal
odgovor, da uveljavitev nove Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju ne vpliva na vsebinsko
pravilnost že izdanega mnenja iz leta 2023. Presoja sprejemljivosti gradnje z vidika hrupa je bila opravljena na
način, ki je skladen tudi z novo uredbo, zato izdaja novega mnenja ni potrebna.
Sklenjeni sta bili novi pogodbi za izdelavo dela PZI projektne dokumentacije ter za izvajanje strokovno svetovalnih
storitev. Izvajalca sta bila 1. 12. 2025 uvedena v delo.
3. razvojna os sever, odsek Velenje–Slovenj Gradec
Projekt je razdeljen na osem sklopov. Delitvi in prioritetam so sledili tudi izdelava projektne dokumentacije,
pridobivanje mnenj pristojnih mnenjedajalcev in pridobivanje gradbenih dovoljenj. Decembra 2025 je bila
zaključena recenzija še zadnjega sklopa na tem odseku. Prav tako je bilo v oktobru 2025 pridobljeno še zadnje
LETNO POROČILO 2025 DARS 63
pravnomočno gradbeno dovoljenje. Investicijski program je bil izdelan in potrjen v letu 2019. Novembra 2024 je
bila zaradi predhodno ugotovljenih povišanih stroškov investicije podpisana pogodba za novelacijo investicijske
dokumentacije. Novelacija IP je bila izdelana in obravnavana ter novembra 2025 tudi potrjena na komisiji DARS
za oceno investicijske dokumentacije.
Izdelala se je PZI projektna dokumentacija za rekonstrukcijo lokalne ceste po dolini potoka Velunja, za katero sta
bila v juliju in avgustu 2025 pridobljeni še predzadnji mnenji DRSV in ELES. Zadnje mnenje s strani občine Šoštanj
bo izdano po podpisu dogovora o sodelovanju, predvidoma v januarju 2026. PZI projektna dokumentacija je bila
17. 10. 2025 predana naročniku.
Sklop A – Velenje: V juliju 2025 sta potekali dve ustni obravnavi s stranskimi udeleženci. Septembra je bila zahteva
za izdajo GD dopolnjena še z zadnjimi dokazili o pravici gradnje. 18. 9. 2025 je bilo izdano gradbeno dovoljenje,
ki je 22. 10. 2025 postalo pravnomočno.
Sklop B in sklop H: Gradbeno dovoljenje je postalo pravnomočno že pred letom 2025.
Sklop C – Škale: 10. 1. 2025 je bilo izdano gradbeno dovoljenje, ki je 15. 2. 2025 postalo pravnomočno.
Sklop D – Gaberke: Pravnomočno gradbeno dovoljenje je bilo pridobljeno že pred letom 2025.
Sklop E – Velunja: Pravnomočno gradbeno dovoljenje za večji del trase je bilo pridobljeno že v letu 2024. Za
območje viadukta Ravne 1 je bilo GD izdano že junija 2024, vendar v letu 2024 še ni postalo pravnomočno zaradi
vloženih tožb stranskih udeležencev avgusta 2024. V marcu 2025 sta bili obe tožbi umaknjeni, tako da je tudi za
ta del trase gradbeno dovoljenje postalo pravnomočno 27. 3. 2025.
Sklop F – Jenina: Gradbeno dovoljenje je postalo pravnomočno že pred letom 2024.
Sklop G – Podgorje: Septembra 2024 je bilo izdano gradbeno dovoljenje, vendar takrat ni postalo pravnomočno,
saj je stranska udeleženka v oktobru 2024 na izdano GD vložila tožbo na upravno sodišče. Decembra 2024 je bil
s strani DARS, d. d., kot stranke z interesom podan odgovor na tožbo na Upravno sodišče RS. Marca 2025 je
upravno sodišče izdalo sklep o ustavitvi postopka zaradi umika tožbe. Gradbeno dovoljenje je 10. 4. 2025 postalo
pravnomočno.
3. razvojna os sever, odsek Šentrupert–Velenje
Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja je bila na MNVP podana 22. 4. 2022. V letu 2025 se je nadaljeval
postopek izdaje gradbenega dovoljenja. Januarja 2025 je bilo na podlagi izdelane inventarizacije dvoživk
pridobljeno dopolnilno mnenje ZRSVN. Aprila 2025 so bile izvedene zadnje recenzijske razprave vmesne faze PZI.
19., 20. in 25. 3. 2025 so bile izvedene ustne obravnave v postopku izdaje integralnega gradbenega dovoljenja.
6. 6. 2025 so bila na MNVP posredovana pojasnila investitorja k izjavam, podanim na ustnih obravnavah. Junija
in julija 2025 so bile na MNVP posredovane dodatne pripombe stranskih udeležencev, zaradi česar bo v
nadaljevanju izvedena dodatna javna obravnava. MNVP zaradi sodbe Upravnega sodišča RS, št. I U 1162/2023 z
dne 4. 7. 2025, ki v postopku izdaje GD za 1. in 2. etapo 3. razvojne osi jug določa, da se v okviru presoje vplivov
na okolje ne sme uporabljati Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju (Uradni list RS, št. 43/18, 59/19
in 99/22 – odl. US), postopka izdaje GD ni nadaljeval do razjasnitve pogojev glede hrupa. Predmetna uredba se
je do sodbe USRS v praksi uporabljala v vseh postopkih izdelave projektne dokumentacije za gradbeno dovoljenje.
Odgovori na pripombe stranskih udeležencev v postopku izdaje predmetnega gradbenega dovoljenja so
pripravljeni tako, da se predmetna uredba še vedno uporablja.
20. 12. 2025 je začela veljati nova Uredba o mejnih vrednostih kazalcev hrupa v okolju. S postopkom izdaje GD
se bo nadaljevalo na podlagi nove Uredbe o hrupu, pri čemer bo treba dokumentacijo v postopku izdaje GD
dopolniti.
Na terenu so se do konca februarja 2025 izvajale še zadnje raziskave GGH na podlagi izdane sodbe Upravnega
sodišča RS o potrditvi odločbe MNVP o dovolitvi pripravljalnih del v postopku razlastitve nepremičnin, ki jih zaradi
nesoglašanja lastnikov ni bilo mogoče opraviti predhodno. Nadaljevali so se postopki odkupa nepremičnin,
potrebni za izvedbo projekta. Odkupljenih je 45 od 47 objektov. Glede dveh objektov poteka postopek razlastitve.
V lasti Republike Slovenije je 98,67 odstotka zemljišč, potrebnih za gradnjo. Poteka tudi več razlastitvenih
LETNO POROČILO 2025 DARS 64
postopkov in postopkov sklepanja služnostnih pogodb za ureditve in prestavitve komunalnih vodov izven
območja gradbenega posega.
Varna in varovana parkirišča
Pripravljena in oddana je bila zahteva za začetek predhodnega postopka, ali je za nameravani poseg v okolje
treba izvesti presojo vplivov (PVO) za ureditve varnih in varovanih parkirišč (VVP) na lokacijah počivališč Lom in
Maribor. Pridobljena je bila odločba, da bo PVO potrebna za lokacijo Lom, za lokacijo Maribor pa PVO ne bo
potrebna.
Pripravljena je bila projektna naloga za izvajanje strokovno svetovalnih storitev za ureditve VVP na lokacijah
počivališč Lom in Maribor, za fazo izdelave projektne dokumentacije DGD in PZI, pridobitev nepremičnin in
pridobitev vseh dovoljenj za gradnjo (storitve Inženirja). Izvedeno je bilo javno naročilo (JN) za izvajanje
omenjenih storitev Inženirja.
1. in 2. etapa 3. razvojne osi jug (priključek Novo mesto vzhod–priključek Osredek)
Vsa projektna dokumentacija je bila že predhodno izdelana. Prav tako so bila predhodno že pridobljena vsa
zemljišča, potrebna za gradnjo. Predhodno je bilo v letu 2021 že izdano GD za traso in oba mostova, na katero so
bile vložene štiri tožbe na upravno sodišče. Julija 2022 je upravno sodišče izdalo sodbo, s katero je odpravilo GD
in zadevo vrnilo na MOP (zdaj MNVP) v ponovni postopek. Zahteva za izdajo GD je bila dopolnjena in MNVP je
3. 7. 2023 ponovno izdal GD. 16. 8. 2023 je CI 3RO ponovno vložila tožbo na izdano gradbeno dovoljenje. Aprila
2025 je bilo s strani Upravnega sodišča RS prejeto vabilo na ustno obravnavo. Ustna obravnava je bila tega dne
prestavljena na 11. 6. 2025, julija 2025 pa je sodišče izdalo sodbo, s katero je odpravilo gradbeno dovoljenje iz
julija 2023 in ga vrnilo v ponovno obravnavo na MNVP. V ponovljenem postopku pristojni organ (Ministrstvo za
naravne vire in prostor) v skladu s sodbo upravnega sodišča ni smelo uporabljati Uredbe o mejnih vrednostih
kazalcev hrupa v okolju. Do sprejetja nove uredbe tako ni bilo mogoče dopolniti zahteve za izdajo gradbenega
dovoljenja. 7. 8. 2025 je MNVP poslal poziv naročniku za dopolnitev zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja na
način, kot izhaja iz sodbe sodišča. Decembra 2025 je bila sprejeta nova Uredba o mejnih vrednostih kazalcev
hrupa v okolju, na podlagi katere se je začela pripravljati dopolnitev zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja, ki
bo v začetku februarja 2026 vložena na MNVP.
Na MzI (KIOP) je bila od januarja 2025 v potrjevanju novelacija investicijskega programa (NIP). Maja in junija 2025
so bila prejeta poročila ocenjevalcev KIOP. DARS je podal pojasnila na pripombe in dopolnjeni NIP poslal na KIOP
10. 7. 2025. Novelacija IP je bila 22. 8. 2025 zaradi prevelikih neznank pri napovedi časovnice gradnje, ki jih je
povzročila odprava GD s strani upravnega sodišča, začasno umaknjena s seje KIOP.
3. in 4. etapa 3. razvojne osi jug (od priključka Osredek do Malin)
V 3. etapi je bilo v obravnavanem letu pridobljenih 100 odstotkov zemljišč, potrebnih za gradnjo, v skupni izmeri
633.508 m². Prav tako je bilo v 4. etapi pridobljenih 100 odstotkov zemljišč v skupni izmeri 1.057.624 m².
Vzporedno so se pridobivale služnosti, pri čemer postopki njihovega pridobivanja še niso v celoti zaključeni.
Recenzije projektne dokumentacije za vmesno fazo so bile zaključene, projektant pa je nadaljeval izdelavo
projekta za izvedbo (PZI), ki v obravnavanem obdobju še ni bil dokončan. Na podlagi kulturnovarstvenih pogojev,
ki jih je Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije izdal glede na predhodno izvedene arheološke raziskave,
je bila predvidena izvedba dodatnih arheoloških raziskav. V ta namen je bila izdelana projektna naloga, začel pa
se je tudi postopek priprave razpisne dokumentacije. Pripravljena sta bila predlog sporazuma med DARS in
Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo za medsebojno uskladitev ureditev na odseku G2-105/0256 ter
predlog sporazuma med DARS, Direkcijo Republike Slovenije za infrastrukturo in Občino Metlika, ki se nanaša na
uskladitev ureditev na območju avtobusnega postajališča Dole. Oba sporazuma sta bila poslana v uskladitev
Direkciji Republike Slovenije za infrastrukturo. Za projekt je bilo naročeno Poročilo o izvajanju projekta. V
postopku izdaje gradbenega dovoljenja je bila izvedena javna obravnava.
3. razvojna os jug, 2. odsek od priključka Maline do MMP Metlika in do priključka Črnomelj – jug
V letu 2025 se je nadaljevala izdelava projektne dokumentacije DGD in PZI za pododseka A (Maline–Metlika
sever) in B (Metlika sever–MMP Metlika). Marca 2025 je KIOP obravnaval dopolnjeni investicijski program in ga
potrdil. 3. 6. 2025 je ministrica izdala sklep o potrditvi IP. Junija 2025 so bile izvedene še preostale recenzije
vmesne faze PZI za načrte pododseka A.
LETNO POROČILO 2025 DARS 65
Potekala sta postopek parcelacij in izdaja odločb GURS. Julija 2025 so bile lastnikom zemljišč posredovane prve
ponudbe za odkup nepremičnin. Do konca leta 2025 so bile sklenjene pogodbe za 19,15 odstotka zemljišč za
gradnjo, pridobljenih je 17,11 odstotka zemljišč za gradnjo oziroma dokazil o pravici gradnje.
24. 12. 2025 je bila na MNVP podana zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja za pododseka A in B.
Izvedba investicijskih posegov na Šmarski cesti v Kopru na G1-11/1062 od priključka na H5 do ustrezne
navezave na obstoječe stanje, v sklopu katere se projektira tudi priključek Slavček.
V skladu z veljavnim dogovorom in sporazumom med MZI, DARS, DRSI in Mestno občino Koper (MOK) MOK
zagotavlja sredstva za financiranje priprave projektne in investicijske dokumentacije ter stroške inženirja. Družba
DARS bo po prejemu dokumentacije povrnila del sredstev. Zaradi spremenjenih prometnih razmer, vstopa
Republike Hrvaške v schengensko območje, je DARS pridobil elaborat tehnične preveritve izvedbe krožnega
križišča Šmarske in Istrske ceste v Kopru. Predstavniki MZI, DARS, DRSI in MOK so potrdili predvideno ureditev –
semaforizirano krožno križišče z dodatnim voznim pasom iz smeri Dragonja proti hitri cesti (scenarij 8).
Križišče Šmarske in Istrske ceste v Kopru je v upravljanju DRSI, zato je izvedba prilagoditev v domeni DRSI. Junija
2024 so bili izvedeni začasni ukrepi za povečanje pretočnosti, kot je 1. faza predvidenih ukrepov po scenariju 8.
Oktobra 2025 je bila potrjena projektna naloga za izdelavo projektne dokumentacije za izvedbo celovitega ukrepa
po scenariju S8.
Razširitev bertoške vpadnice v štiripasovnico
Januarja 2025 je bil investicijski program potrjen s sklepom uprave.
18. 4. 2025 je bil podpisan Sporazum o sofinanciranju bertoške vpadnice št. 625/2025. Hkrati je bil pripravljen
Dodatek št. 1 k sporazumu, ki se nanaša na sočasno gradnjo kolesarske poti Parenzana. Dodatek sta podpisala
DARS in MOK, v podpis pa je bil posredovan tudi MZI.
20. 8. 2025 je bil med MOK in DARS podpisan Sporazum št. 001026/2025, ki se nanaša na uskladitev projekta
investitorja DARS »Izgradnja bertoške vpadnice« in projekta investitorja MOK »Cesta in vodnogospodarska
ureditev retenzijskih jarkov na območju OPPN GORC Sermin II. faza«.
3. 9. 2025 je bil na Portalu javnih naročil objavljen razpis za izbor izvajalca gradbenih del. Vse prejete ponudbe so
bile nedopustne. 22. 12. 2025 je bil razpis na Portalu javnih naročil ponovno objavljen. Izvajalec gradnje bo dela
začel predvidoma spomladi 2026.
Na področju gradenj so se izvajale naslednje aktivnosti:
Serminska vpadnica
Pogodba z izvajalcem gradnje je bila podpisana 29. 5. 2024. Izvajalec je bil v delo uveden 26. 6. 2024. Gradbena
dela bodo predvidoma trajala 22 mesecev.
10. 12. 2024 je bil podpisan sporazum z družbo ELES glede sočasne izvedbe EKK. Izvajalec EKK je dela na prvem
delu Serminske vpadnice začel 10. 1. 2025 ter jih zaključil 19. 4. 2025.
30. 9. 2025 je bil opravljen komisijski pregled prvega dela Serminske vpadnice, 3. 11. 2025 pa je bil po
novozgrajenem odseku sproščen promet za tovorna vozila družbe Petrol.
Na Serminski vpadnici še vedno velja gradbiščni režim, saj se dela nadaljujejo na drugem delu trase, in sicer v
območju parkirišča Petrol. Zaključek del je predviden jeseni 2026.
Odsek AC Koseze–Kozarje in priključek Dragomer
Komisijski pregled novozgrajenega priključka Dragomer je bil izveden 3. 7. 2025, tehnični pa 4. 7. 2025. V promet
je bil priključek spuščen 24. 7. 2025. Dela na deviaciji 1–3 (R3 – Vnanje Gorice–Brezovica) so se zaradi pretočnosti
prometa izvedla po odpiranju priključka Dragomer. V križišču K6 (prehod čez železniško progo) so se zaradi
dolgotrajnih postopkov usklajevanja s Slovenskimi železnicami dela izvajala do konca leta 2025.
Na odseku AC Koseze–Kozarje se aktivnosti, vezane na gradnjo za razširitev v šestpasovnico niso izvajale, ker
gradbeno dovoljenje še ni pridobljeno.
LETNO POROČILO 2025 DARS 66
Projekt Karavanke
Januarja 2025 je izvajalec začel izvajati dela na voziščni konstrukciji z izvedbo drenažnih plasti ter v nadaljevanju
asfalta in betonskega vozišča, s čimer je zaključil marca 2025. Takoj nato sta sledila čiščenje sten predora in
začetek izvedbe opleska sten predora. Izvajalec je v predvidenem roku do junija 2025 zaključil izvedbo opleska in
omogočil montažo elektrostrojne opreme (v nadaljevanju: ESO) v predoru, ki se je zaključila konec novembra
2025. V predoru je bila vgrajena vsa prometna oprema in izvedene so bile talne označbe na cestišču. Decembra
sta se v predoru začela testiranje vgrajene ESO in sistemov ter pridobivanje vseh potrebnih dovoljenj za
obratovanje.
V letu 2025 so se prav tako zaključila betonska dela na portalni stavbi in galeriji. V portalni stavbi se je vgradila
vsa potrebna ESO, kot so velik predorski ventilator, transformatorji in prezračevalne lopute.
Zunaj predora so se zaključevala vsa gradbena dela, vključno z dograditvijo manjkajočega dela AC in pristajališča
za helikopterje. Septembra 2025 je bila izvedena zaključna plast asfalta. Po izvedenih gradbenih delih so se
vgradile talna in vertikalna prometna signalizacija ter s portali s spremenljiva vsebina.
Pripravljala se je PZI projektna dokumentacija za sanacijo obstoječe cevi predora Karavanke, ki se bo začela takoj
po predaji nove cevi v promet. Izvajalec gradbenih del za sanacijo se je pridobival po dvofaznem postopku. Na
razpis za 1. fazo postopka – ugotavljanje sposobnosti – so prispele tri ponudbe, vsem trem ponudnikom (JV
Kolektor CPG + GGD + Kolektor Koling; JV Strabag gradbene storitve + IMP + Strabag AG podružnica Ljubljana +
Strabag Zagreb; Cengiz) je bila priznana sposobnost za sodelovanje v 2. fazi postopka. Povabilo ponudnikom k
oddaji ponudbe za 2. fazo postopka oddaje javnega naročila je bilo na portalu ejn.gov.si posredovano 24. 7. 2024.
Ker so vse prejete ponudbe presegale predpisano vrednost, je DARS izvedel postopek oddaje javnega naročila
po konkurenčnem postopku s pogajanji brez predhodne objave. Na portalu eJN do bili 4. 11. 2025 ponudniki iz
1. faze postopka povabljeni k oddaji ponudb. Po oddanih ponudbah in izvedenih pogajanjih je bila izbrana
ponudba najugodnejšega ponudnika JV Kolektor CPG + GGD + Kolektor Koling.
3. razvojna os sever, odsek Šentrupert–Velenje
Izvedla se je 1. faza javnega naročila – priznanje sposobnosti za etapo Podgora–Velenje. Odločitvi o priznanju
sposobnosti sta pravnomočni za etapo Šentrupert in etapo Podgora–Velenje. 2. faza javnega naročila – zbiranje
ponudb bo objavljena po pravnomočnosti GD na posamezni etapi.
Izvedena je bila odstranitev objektov, ki so predvideni za rušenje, kar je bilo predmet ločenega javnega razpisa.
3. razvojna os sever, odsek Velenje–Slovenj Gradec
Na posameznih sklopih so se izvajale aktivnosti javnega naročanja:
- Sklenjene so bile pogodbe za izvedbo gradbenih del sklopov E – Velunja, C – Škale in sklop G – Podgorje.
- V 2. fazi javnega naročila za pridobitev izvajalca gradbenih del (pridobitev ponudb) na sklopu A – Velenje
so bili ponudniki pozvani k oddaji ponudb.
Na sklopu F – Jenina je bilo 5. 6. 2025 izdano potrdilo o prevzemu del.
Na sklopih B – Škalsko jezero in H – Konovo je izvajalec 29. 12. 2025 podal izjavo o dokončanju gradbenih del. Po
pregledu izvedenih del se odpravljajo pomanjkljivosti in izvaja testiranje opreme v predoru Konovo.
Na sklopu E – Velunja je bil izvajalec uveden v delo 25. 6. 2025. Izvajala so se zemeljska dela, ureditev planuma
temeljnih tal in izdelava posteljice na trasi hitre ceste na območju Gaberk, dostopna pot do doline Velunje (DOS-
4), urejala so se napadna mesta do viaduktov, začela sta se izkop predora Vodriž ter izvedba propustov,
podpornih in opornih konstrukcij.
Na sklopu C – Škale je bil izvajalec uveden v delo 5. 9. 2025. Izvajala se je sečnja in urejali so se gradbišče in
dostopne poti. Začela so se dela na temeljenju viaduktov, opornih in podpornih konstrukcij.
Na sklopu G – Podgorje je bil izvajalec uveden v delo 10. 12. 2025. Začela sta se urejanje gradbišča in priprava na
gradnjo.
Izvedena je bila odstranitev objektov, ki so predvideni za rušenje, kar je bilo predmet ločenega javnega razpisa.
LETNO POROČILO 2025 DARS 67
1. in 2. etapa 3. razvojne osi jug, odsek od priključka na AC Novo mesto vzhod do priključka Osredek
Po pridobitvi gradbenega dovoljenja v oktobru 2021 je bilo objavljeno javno naročilo za izbor izvajalca gradbenih
del (2. faza). Pripravljal se je tudi razpis za izvajalca zunanje kontrole kakovosti. Postopek 2. faze javnega naročila
oddaje del je prekinjen do pravnomočnosti gradbenega dovoljenja.
3. in 4. etapa 3. razvojne osi jug, odsek od priključka Osredek do priključka Maline
5. 3. 2025 je bilo objavljeno javno naročilo Izgradnja hitre ceste od priključka Osredek do priključka Maline (3. in
4. etapa). 22. 9. 2025 je bila objavljena odločitev o priznanju sposobnosti. 2. 10. 2025 smo prejeli zahtevek za
revizijo vlagatelja Pomgrad. 23. 10. 2025 je bil zahtevek za revizijo odstopljen v reševanje na DKOM. 24. 11. 2025
smo prejeli sklep Dkom, s katerim je zahtevek za revizijo zavrnila kot neutemeljen, odločitev o priznanju
sposobnosti je postala pravnomočna.
HC Razdrto–Vipava–Ajdovščina
V letu 2025 se je izvedel razpis za pridobitev izvajalca za 2. sklop protivetrnih ukrepov (PVU). Ponudnik, ki mu je
bila v 1. fazi priznana sposobnost, je bil pozvan k oddaji ponudbe. Izbrani izvajalec je bil 10. 6. 2025 uveden v
delo. Takoj po uvedbi v delo je izvajalec začel dela na gradbišču. V fazi izvedbe del je bila 90-dnevna popolna
zapora smernega vozišča od Razdrtega proti Vipavi navzdol, sicer pa so dela potekala pod polovično zaporo ene
strani HC. Na odseku od Razdrtega proti Vipavi so se izvajala dela, ki spadajo tako v 1. kot v 2. sklop izvedbe
ukrepov na Vipavski HC. Izvajale so se prestavitve komunalnih vodov, izvedba pilotov in sidrišč za stebre
protivetrnih ograj, sidranja stebrov in montaže deflektorjev. Pod viaduktom Rebrnice je potekala izvedba 52-
metrske pilotne stene. V času popolne zapore desne strani HC se je izvedla obnova voziščne konstrukcije od
Razdrtega do območja Mlake v ravninskem delu trase HC.
Odsek GC Markovci–Gorišnica in Gorišnica–Ormož
Integralno gradbeno dovoljenje za odsek Markovci–Gorišnica je bilo pridobljeno 19. 10. 2023, januarja 2024 pa
je postalo tudi pravnomočno. V letu 2024 so bili za celotni odsek Markovci–Gorišnica–Ormož izvedeni postopek
2. faze JN za izbor izvajalca gradnje, postopek JN za pridobitev izvajalca strokovnih in inženirskih storitev za
izvedbo gradnje in po končani gradnji ter postopek JN za izvajanje zunanje kontrole kakovosti.
V letu 2024 so bile za celotni odsek Markovci–Gorišnica–Ormož podpisane naslednje pogodbe: izvedba
strokovnih in inženirskih storitev za izvedbo gradnje in po končani gradnji (5. 5. 2024), izvajanje gradnje glavne
ceste (2. 8. 2024) in izvedba zunanje kontrole kakovosti (20. 8. 2024).
Za izvajalca gradnje celotnega odseka Markovci–Gorišnica–Ormož je bil izbran konzorcij izvajalcev Pomgrad, d. d.,
VOC, d. d., Celje in CP Ptuj, d. d. 22. 8. 2024 je bil izvajalec uveden v delo. Rok izvedbe gradnje je 30 mesecev od
uvedbe v delo. Do konca leta 2025 je bila izvedena polovica vseh načrtovanih del. Izvajala so se dela na celotni
trasi od Ormoža do Markovcev ter na vseh desetih predvidenih objektih.
Šentvid–Koseze
Izvedeno je bilo javno naročilo za gradnjo polnega priključka Šentvid na Celovško cesto.
Pogodba z izvajalcem gradbenih del je bila podpisana 12. 9. 2024. Gradbena dela so se začela 11. 10. 2024 z
uvedbo izvajalca gradbenih del (GGD) v delo. Pogodbeni rok za izvedbo del je bil sprva določen na osem mesecev,
tj. do 11. 6. 2025.
Rok izvedbe je bil naknadno podaljšan zaradi odstopanj med projektno dokumentacijo in dejanskim stanjem na
terenu, kar je značilna posledica gradenj v urbanem okolju. Glavni razlogi za podaljšanje so bili odkritje
neidentificiranih komunalnih vodov ter s tem povezane spremembe in dodatna dela pri izvedbi komunalne
infrastrukture.
31. 8. 2025 je bil opravljen komisijski pregled, na podlagi katerega je bil novozgrajeni priključek na Celovško cesto
sproščen v promet. Gradbena dela po osnovnem projektu so bila zaključena 25. 11. 2025.
Na zahtevo MOL in DRSI se je med izvajanjem gradnje pojavila potreba po izvedbi pasov za javni potniški promet
(t. i. »rumeni pasovi«) ter njihovem kasnejšem podaljšanju na območju križišča s Prušnikovo ulico, hkrati pa je bil
zaprt uvoz »Cesta v hrib« v križišču Galant (križišče s Prušnikovo ulico). Navedeni posegi bodo zahtevali dodatna
dela, za katera bo v letu 2026 sklenjen aneks k pogodbi. Zaključek celotnega projekta je načrtovan spomladi 2026.
LETNO POROČILO 2025 DARS 68
Arheološka najdišča
Na podlagi večletne pogodbe iz leta 2016, so se nadaljevale poizkopavalne obdelave arhivov najdišč za izvedena
zaščitna arheološka izkopavanja na avtocestnih odsekih in posameznih lokacij izkopavanj, kjer poizkopavalna
obdelava še ni bila izvedena, ter obdelava lončenine, pridobljene ob raziskavah ETP (ekstenzivnih arheoloških
pregledih) in ITP (intenzivnih arheoloških pregledih). Skupaj so bila doslej obdelana naslednja najdišča: Rogoza,
Dragomelj, Podgorica, Valmarin, Šušec, Gradišče nad Hraščami, Medvedjek, Zagorica, Bela Cerkev, Draga pri Beli
Cerkvi, Draga 3, Grofove njive, Pečina Skopice, Veliki Dol, Čatež Sredno polje, Mokrice na Špici, Obrežje, Ribnica,
Zadruga, Lavše, Dolge njive pri Stražgonjci, Trojane, Bohova 2, Sv. Urhi in Veliki Dol, Ribnica, Krtina, Cikava in Bič.
Izvajalec je naročniku podal predlog za podaljšanje roka z novim rokom dokončanja 31. 12. 2025.
Naročnik je predlogu o podaljšanju roka ugodil, aneks 4 je bil podpisan 7. 10. 2024. Vsa dela so bila do konca leta
2025 zaključena, izdano je bilo potrdilo o prevzemu del, pogodba je bila zaključena.
Na področju obnov so bile izvedene naslednje aktivnosti in projekti:
V letu 2025 je bilo obnovljenih 58,03 kilometra smernih vozišč odsekov in priključkov, kar vključuje tudi
nadaljevanje obnove na delu odseka Slovenske Konjice–Dramlje v smeri Ljubljane in Bič–Trebnje, kjer je bila v
letu 2025 obnova zaključena. Prav tako je bila izvedena preplastitev na delu odsekov Trebnje–Novo mesto ter na
delu razcepa Zadobrova skupaj s priključnimi kraki. Na odsekih Dolga vas–Lendava–Pince je bila izvedena obnova
vozne površine v smeri proti Madžarski, v smeri proti Mariboru pa se bodo dela izvajala v letu 2026.
Začeta so bila dela za rekonstrukcijo dela odseka Fram–Slovenska Bistrica (etapa II), Domžale–Šentjakob–
Zadobrova z namenom vzpostavitve 3. prometnega pasu, Unec–Postojna–Razdrto, Kozina–Črni Kal ter obnova
dela odseka Razdrto–Vipava–Ajdovščina, kjer se dela izvajajo skupaj z izvedbo protivetrnih ukrepov. Dela na vseh
naštetih odsekih se bodo nadaljevala tudi v naslednjem letu.
Skupno so bila izvedena obnovitvena dela na 33 premostitvenih objektih, od tega je bilo v okviru obnov odsekov
delno obnovljenih 20 premostitvenih objektov in celovito 11 premostitvenih objektov, od tega pet viaduktov.
Samostojno sta bila obnovljena nadvoz VA0074 Spodnja Ložnica ter viadukt VA0290 Šentilj-L. Izvedena je bila
zaščita brežine reke Save po poškodbah v času visokih voda z namenom zaščite temelja stebrov viadukta VA0321
Moste, interventno je bila menjana dilatacija na viaduktu Baba.
Dokončani sta bili menjava in izvedba zaščitnih mrež na kamnitih vkopih primorske avtoceste. Izvedeni sta bili
sanacija funkcionalnosti odvodnje na območju Slivnice ter ureditev odvodnjavanja v območju portala galerije
Šentvid. Sanirana je brežina na odseku Dramlje–Celje. V sklopu obnov odsekov se je na več lokacijah izvedla
menjava dotrajanih varovalnih ograj za preprečitev prehoda divjadi čez AC.
Vse leto se izvajajo aktivnosti za zaključevanje preteklih projektov ter aktivnosti na področju priprave projektne
in druge potrebne dokumentacije za obnovitvena dela v prihodnjih letih. Poleg manj obsežnih projektov, idejnih
preveritev in izvedbenih načrtov so večji projekti, ki so bili v letu 2025 v fazi projektiranja, naslednji:
- PZI za rekonstrukcijo ceste in objektov na AC A1 0039 in 0639 Dramlje–Celje, 0138 priključek Celje
Center, 0040 in 0640 Celje–Arja vas, 0191 priključek Celje zahod in Most čez Hudinjo;
- PZI za rekonstrukcijo dela odseka na AC A1 vključno z zamenjavo viadukta Dolgi most VA0045 v km 0,295
in VA0046 v km 0,280;
- PZI za rekonstrukcijo cestnega telesa in objektov na delih odsekov AC Ljubljana (Kozarje)–Brezovica–
Vrhnika–Logatec ter priključkih Brezovica in Vrhnika z namenom vzpostavitve tretjega pasu;
- izdelava PZI za rekonstrukcijo vozišča na AC A1 0058 in 0658 Senožeče–Gabrk, 0156 razcep Gabrk, A1
0059 in 0659 Gabrk–Divača in A3 0068 Gabrk–Sežana V;
- PZI za obnovo voziščne konstrukcije in objektov na delih odsekov avtoceste 0002/0602 Hrušica–Lipce in
0003/0603 Lipce–Lesce, vključno s sanacijo viadukta VA0321 in galerije VA0322.
V fazi zaključevanja so bili naslednji večji projekti:
- PZI za rekonstrukcijo ceste in objektov na odsekih AC A1/0036 in 0636 Fram–Slovenska Bistrica in 0461
priključek Slovenska Bistrica sever – etapa 2;
- PZI za rekonstrukcijo cestnega telesa in objektov na odsekih AC A1/0046 in 0646 Domžale–Šentjakob,
A1/0047 in 0647 Šentjakob–LJ (Zadobrova), 0145 priključek LJ–Šentjakob in 0189 priključek Sneberje z
namenom vzpostavitve tretjega pasu;
LETNO POROČILO 2025 DARS 69
- PZI za rekonstrukcijo delov odsekov na AC A2 0022 in 0622 Grosuplje–Ivančna Gorica, 0410 priključek
Ivančna Gorica, 0023 in 0623 Ivančna Gorica–Bič, 0411 priključek Bič ter 0072 in 0672 Bič–Trebnje vzhod
– etapa 2;
- PZI za sanacijo dvoetažnega mostu čez reko Dravo v Mariboru VA0125 in rekonstrukcijo pokritega vkopa
Maribor–Tezno VA0126 in VA0127.
Večina aktivnosti na področju izvedbe protihrupnih ukrepov se odvija v sklopu načrtovanja in izvedbe večjih
obnov odsekov, tako so bile nove PHO izvedene v sklopu obnove dela odseka Fram–Slovenska Bistrica in dela
odseka Slovenske Konjice–Dramlje.
Dodatno je zaključena študija hrupa za odseke Grosuplje–Ivančna Gorica in Arja vas–Vransko ter dokumentacija
PZI za odseke Meja A–Šentilj. V teku je izdelava dokumentacije PZI za odseke severne ljubljanske obvoznice
(Šmartinska–Koseze).
Na področju razširitve obstoječih počivališč je bila sklenjena pogodba s projektantom za izdelavo PZI projektne
dokumentacije idejnih zasnov, DPP in PZI za lokacije počivališč Lopata sever, Lukovica sever in Fernetiči sever. Po
izdelavi idejni zasnov je potekalo še usklajevanje z ELES z namenom določitve obsega prihodnjih polnilnic za
osebna in tovorna vozila. Idejna zasnova za počivališče Lukovica je potrjena in se izdeluje dokumentacija PZI, za
preostala dva je v zaključni fazi. Razširitev obstoječih parkirišč na počivališču Ravne se izvaja v sklopu celovite
obnove celotnega odseka Kozina–Črni Kal, ki bo zaključena v prihodnjem letu.
Investicije na področju informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT)
Služba za telekomunikacije (STK) je zaključila vgradnjo optičnih povezav na relaciji Ljubljana–Obrežje skupaj z
nočnimi posegi, urejanjem jaškov in sanacijo napak, ki so nastale zaradi pomanjkljive dokumentacije pri originalni
izvedbi cestišča (napačno vrisani optični vodi). Nadgradili smo DMR (digitalni radio) in ga dodatno zavarovali s
kriptiranjem in skupino za »All Call« ter dodali dva antenska stolpa in nove frekvence, ki jih je odobril AKOS. Ista
služba je sodelovala pri večji investiciji preureditve Nadzornega centra (GNC) Dragomelj. Zaključili smo tudi
prenovo Klica v sili (SOS-stebrički) na relaciji Vrba–Hrušica.
Na sistemskem delu smo v začetku leta zaključili del investicije v GNC Dragomelj, in sicer smo ločili sistemsko
opremo z METRO gruče v prostore kontejnerja na lokaciji Dragomelj. Šele v začetku zime nam je uspelo usposobiti
podatkovni center v stavbi Grič 58 in smo pripravljeni na selitev polovice gruče iz Dragomlja na Grič. Pred
zaključkom leta 2025 smo prejeli tudi prvo pošiljko strežnikov iz okvirnega sporazuma, namenjenih za sisteme
MAS – obvladovanje sredstev (IBM Maximo).
Služba za upravljanje cestnih naprav (SUCN) (procesna informatika) se nam je pridružila po pooblastilu sicer šele
1. 9. 2025, vendar so v letu 2025 skupaj s STK izvedli večji del investicije priklopa IP-kamer – faza 4 (80 lokacij)
(ostaja še del, na katerem ne moremo pridobiti električnega priključka ali služnosti), pripravili vse za vzpostavitev
DAB (angl. Digital Audio Broadcasting) radijskega omrežja v avtocestnih predorih (več mesecev smo čakali na
odločbo revizijske komisije).
Poleg investicije v GNC Dragomelj služba skrbi tudi za investicijo v RNC Maribor in preureditev NC Hrušica (v
sklopu izgradnje nove cevi predora Karavanke). V NC Hrušica prejmemo nove sisteme za upravljanje tunela, ki jih
je priskrbel ASFINAG. Prenovljena je bila elektrostrojna oprema v predorih Debeli hrib in Mali vrh in ločena na
novo optično zanko v MPLS-omrežju DARS. Pripravljena je projektna dokumentacija za ostale dolenjske predore.
Na sistemih C-ITS smo zaključili poskusne postavitve, sledi poenotenje sistema. Čez celo leto smo nadgrajevali
sisteme SNVP (sistemi za nadzor in vodenje prometa), dosegli, da se le-ti povežejo na integracijski vmesnik, še
vedno pa imamo šest sistemov SNVP, kar želimo v prihodnjem obdobju poenotiti. V SNVP smo uspešno vključili
sisteme za umerjanje prometa na vpadnicah Ljubljane in povezali nekatere nadzorno-krmilne sisteme (NKS) za
predore.
Na poslovnem delu sta predani prvi dve fazi sistema za obvladovanje sredstev in del sistema (za delo v Službi za
pomoč uporabnikom) je že v produkciji z vsemi zahtevanimi licencami. Zaradi zahtevane skladnosti licenc smo v
letu 2025 podaljšali dolgotrajno najemno pogodbo Microsoftovih licenc. Na področju aplikacij je bilo izvedeno
več manjših nadgradenj dokumentnega sistema (prehod na elektronsko likvidacijo računov, pritožbe avtovleka,
LETNO POROČILO 2025 DARS 70
eNaročanje do meje javnega naročanja …), nadgradnja sistema eHRM zaradi zahtevanih novih integracij,
nadgradnja sistema beleženja delovnega časa idr.
Ker smo pozno izvedli dolgotrajni postopek javnega naročila – rezultat je okvirni sporazum – nam je do konca
leta 2025 uspelo naročiti le manjše število osebnih računalnikov in monitorjev.
Leto 2025 je bilo na področju IKT eno najbolj investicijsko intenzivnih doslej – od celovitih optičnih izgradenj,
kritičnih predorskih sistemov, nove digitalizacije na vpadnicah in obvoznici Ljubljane do selitev podatkovnih
centrov in nadgradnje strojnega okolja za aplikacije z novimi rešitvami.
Prometna varnost
Družba DARS na letni ravni izvaja številne ukrepe, ki neposredno prispevajo k prometni varnosti, udobju
uporabnikov avtocest in pretočnosti prometa. Predpogoj za učinkovito prepustnost cestnega omrežja je ustrezna
opremljenost avtocestnega sistema z najsodobnejšo tehnologijo. Napredna oprema za nadzor, vodenje in
zagotavljanje varnosti prometa omogoča zmanjšanje števila prometnih nesreč, njihovo hitrejšo zaznavo ter s tem
zmanjšanje zastojev. Hkrati sodobna tehnološka podpora in hitrejši pretok informacij prispevata tudi k večji
varnosti vzdrževalcev in drugih intervencijskih služb na terenu.
I.8.6 Odplačilo dolga
Družba DARS se v obdobju visokih letnih obveznosti iz naslova odplačila dolga sooča z izzivi, saj bo do vključno
leta 2030 treba poravnati 621 milijonov evrov glavnic kreditov. V tem času bodo letne obveznosti iz naslova
odplačila dolga pomembno vplivale na denarni tok iz poslovanja, zato bo del dolga ob sočasnem izvajanju
investicijskih načrtov treba refinancirati. Upravljanje dolga je opredeljeno kot ena ključnih nalog družbe DARS,
saj si družba prizadeva samostojno odplačevati oziroma poravnavati vse svoje finančne obveznosti. Odločitev o
izvedbi refinanciranja na podlagi krovnega zakona o poroštvu (ZPKROD) je odvisna od ustvarjenih likvidnostnih
rezerv (depoziti) in prihodnjih obveznosti iz t. i. šestletnega operativnega načrta izvajanja investicij. Družba je v
letu 2025 izvedla refinanciranje dolga v višini 156 milijonov evrov. Tako je družba v tem letu odplačala
206,46 milijona evrov glavnic in 30,3 milijona evrov obresti. Slednje predstavlja skupni znesek odlivov za plačilo
obresti iz naslova zadolževanja. Znesek 30,3 milijona evrov vključuje tudi plačila obresti iz zadolževanja, ki so bila
v skladu z računovodskimi standardi evidentirana kot finančni odhodki že v letu 2024. Od tega je bilo 3,3 milijona
evrov plačanih obresti iz kredita EIB XI za predor Karavanke, ki povečujejo nabavno vrednost investicije in niso
evidentirani med finančnimi odhodki.
Tabela 9: Plačila obresti
V evrih (brez centov)
2025
2024
Plačila (odlivi) obresti iz zadolževanja
30.347.644
40.269.604
Plačila (odlivi) obresti iz zadolževanja, ki povečujejo nabavno vrednost investicije
3.254.400
3.254.400
Skupni dolg družbe se je na dan 31. 12. 2025 zmanjšal na 1.232,95 milijona evrov, kar pomeni, da se je v zadnjih
petih letih skupna zadolžitev zmanjšala za 662,3 milijona evrov. Eden od razlogov za ta trend je tudi pozitivni
razvoj prihodkov od cestnin. Kljub temu zaradi obsežnih novih investicijskih projektov družba v naslednjih letih
pričakuje ponovni dvig skupnega dolga.
I.8.7 Informacije o ključnih neopredmetenih sredstvih
Programska oprema DarsGo in e-vinjeta
Uporabniki avtocest in hitrih cest v Sloveniji imajo na voljo dva načina plačevanja cestnine glede na kategorijo
vozila, ki omogočata cestninjenje brez ustavljanja.
Za osebna vozila oziroma vsa vozila do 3,5 tone največje dovoljene mase je od 1. 7. 2008 v veljavi vinjetni sistem,
ločeno se plačuje le vožnja skozi predor Karavanke, pri čemer je od 1. 12. 2021 v uporabi sodobni sistem e-vinjeta,
ki temelji na tehnologiji ANPR in omogoča časovni zakup elektronske vinjete za uporabo avtocest in hitrih cest
ter ni vezana na prevožene kilometre.
LETNO POROČILO 2025 DARS 71
Za vozila nad 3,5 tone največje dovoljene mase je od 1. 4. 2018 v veljavi elektronsko cestninjenje v prostem
prometnem toku, poimenovano DarsGo. Predhodno tehnološko dotrajan sistem cestninjenja z ustavljanjem na
cestninskih postajah smo v letu 2018 zamenjali s sodobnim »free flow« sistemom, ki temelji na DSRC
mikrovalovni tehnologiji, ki težka vozila cestnini s pomočjo komunikacije elektronske naprave za cestninjenje v
vozilih (enota OBU) s tehnološko opremo in antenami na portalih nad avtocestami in hitrimi cestami, ter ga v letu
2024 nadgradili tudi z integracijo storitev EETS.
Neopredmetena sredstva v obeh cestninskih sistemih DarsGo (cestninjenje vozil nad 3,5 tone NDM, za
predornino Karavanke tudi za vozila do 3,5 tone NDM) in e-vinjeta (cestninjenje vozil do 3,5 tone NDM) so nujen
pogoj za nemoteno delovanje obeh cestninskih sistemov v režimu 24/7/365 in doseganje cestninskih prihodkov,
ki predstavljajo 90 odstotkov celotnih prihodkov družbe DARS v letu 2025.
Ključna neopredmetena sredstva IKT
V IKT ločimo ključna neopredmetena sredstva na licence in na programsko opremo (katere izvorna koda je v lasti
DARS).
Med licence sodijo vlaganja v Microsoftovo opremo (baze, Office, orodja BI, InTune, Defender), licence požarnih
zidov CheckPoint, VMWare sistemsko programsko opremo (virtualizacija strežnikov), licenčna oprema KADRIS za
beleženje delovnega časa, M-Files za dokumentni sistem, Navison za obstoječi poslovno informacijski sistem,
licence IBM MAS za sistem upravljanja sredstev, eHRM, CRMT, sisteme za nadzor telekomunikacijskega
omrežja idr. Poleg naštetih licenc DARS v manjšem številu uporablja še licence Adobe, AutoCAD ter podobne
namenske sisteme. Večina licenc danes prihaja iz dolgotrajnih najemov.
Med programsko opremo, ki je razvita za DARS, pa sodijo sistem SNVP (sistem za nadzor in vodenje prometa
proizvajalca Q-Free), sistema Promet+ oziroma KAŽIPOT za nadzorne centre, DARS GIS in še nekaj manjših GIS-
sistemov ter rešitve, kot so EIS za spremljanje energetske porabe, sistem MEHO za obvladovanje delovne
dokumentacije idr.
Sistema cestninjenja sta izvzeta – imata namreč posebni status najema (brez strojne opreme ali z njo).
LETNO POROČILO 2025 DARS 72
I.9 Avtoceste in hitre ceste v RS ter
prometne obremenitve
Republika Slovenija je leta 1994 s posebno pogodbo na družbo DARS prenesla upravljanje in vzdrževanje vseh
zgrajenih avtocest in infrastrukturnih objektov ter naprav na njih. Z izvajanjem NPIA se je omrežje v upravljanju
in vzdrževanju družbe DARS postopno povečevalo. Ob koncu leta 2025 je družba upravljala 624,8 kilometra
avtocest, 146,2 kilometra priključkov nanje, 22,1 kilometra razcepov in 41,2 kilometra drugih cest.
Tabela 10: Dolžina omrežja v upravljanju in vzdrževanju družbe DARS na dan 31. decembra 2025
Stanje 31. 12. 2025 (v km)
Dolžina cest
(odseki A)
Dolžina
razcepov
Dolžina
priključkov
(P)
Dolžina
drugih cest
(D)
AC
A1
Šentilj–Dragučova–Maribor–Slivnica–Celje–Trojane–Ljubljana
(Zadobrova–Malence–Kozarje)–Postojna–Divača–Črni Kal–Srmin
245,253
11,745
57,784
14,821
AC
A2
Karavanke-Lesce-Podtabor-Kranj-Ljubljana (Kozarje)-po A1-
Malence-Ivančna Gorica-Bič-Trebnje-Novo mesto-Drnovo-Obrežje
175,451
4,797
40,691
12,264
AC
A3
Divača (Gabrk)–Sežana vzhod–Fernetiči
12,241
0,000
3,594
4,460
AC
A4
Slivnica–Draženci–Podlehnik–Gruškovje
34,611
4,442
7,567
3,558
AC
A5
Maribor (Dragučova)–Lenart–Senarska–Vučja vas–Murska Sobota–
Dolga vas–Lendava–Pince
79,541
1,110
14,056
2,846
HC
H3
Ljubljana (Zadobrova–Tomačevo–Koseze)
10,218
0,000
8,193
0,000
HC
H4
Razdrto (Nanos)–Vipava–Ajdovščina–Selo–Šempeter–Vrtojba
42,120
0,000
4,797
2,857
HC
H5
Škofije–Koper (Škocjan)–(Dragonja)
7,826
0,000
2,734
0,258
HC
H6
Koper (Škocjan)–Izola–(Lucija)
5,236
0,000
2,277
0,118
HC
H7
AC A5–Dolga vas
3,526
0,000
0,953
0,000
R2
430
Pesnica-Maribor-Tabor
8,790
0,000
3,515
0,000
Skupaj AC, HC in R2 (v km)
624,813
22,094
146,161
41,182
Opomba: Usklajeno z Uredbo o kategorizaciji državnih cest 24/2024
Skupno število zabeleženih cestninskih kilometrov tovornih vozil na omrežju cestninskih cest (brez predora
Karavanke) se je v letu 2025 povečalo za 0,5 odstotne točke glede na preteklo leto.
Slika 6: Mesečni indeks cestninskih kilometrov vozil razredov R2, R3 in R4 2025/2024 na AC-omrežju (brez
predora Karavanke)
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
110
jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec
Indeks cestninskih km
R2 R3 R4 skupaj 2024=100
LETNO POROČILO 2025 DARS 73
Trend zmanjševanja deleža cestninskih kilometrov vozil z večjim okoljskim odtisom (emisijski razredi EURO 0–V)
se je nadaljeval tudi v letu 2025. Več kot 92 odstotkov zabeleženih cestninskih kilometrov je bilo opravljenih z
vozili, ki spadajo v skupino čistejših vozil (EURO EEV in EURO VI).
Slika 7: Delež cestninskih kilometrov po posameznih emisijskih razredih EURO v letih 2024 in 2025
Vrednost prehodov težkih vozil je v primerjavi z lanskim letom narasla za 3,4 odstotka. Višja vrednost prehodov
je delno posledica večjega števila opravljenih cestninskih kilometrov (0,5 odstotka več kot lani), delno pa
zvišanja cestnine julija 2024 in novembra 2025.
Slika 8: Mesečni indeks vrednosti prehodov 2025/2024 vozil cestninskih razredov R2, R3 in R4 na AC-omrežju
(brez predora Karavanke)
Tudi v letu 2025 največji delež vrednosti prehodov predstavljajo odložena plačila z bencinsko kartico
(57,8 odstotka), vendar je ta bistveno manjši kot v preteklem letu (71 odstotkov) predvsem zaradi povečanja
plačil z interoperabilnimi napravami (18,7 odstotka). Delež plačil s pogodbo o odloženem plačevanju cestnine se
je zmanjšal na 13,2 odstotka, delež predplačil pa na 10,4 odstotka. V prihodnje pričakujemo nadaljevanje trenda
rasti plačil z interoperabilnimi napravami.
2,1 %
1,6 %
1,0 %
0,8 %
6,7 %
4,9 %
4,0 %
2,9 %
86,1 %
89,8 %
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
90%
100%
2024 2025
EURO 0 - III EURO IV EURO V EURO EEV EURO VI
0
10
20
30
40
50
60
70
80
90
100
110
120
jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec
[Indeks
vrednosti prehodov]
[Mesec]
R2 R3 R4 skupaj 2024=100
LETNO POROČILO 2025 DARS 74
Slika 9: Delež vrednosti prehodov po načinu plačila v letu 2025
Slika 10: Primerjava PLDP v letih 2024 in 2025 na izbranih odsekih avtoceste A1
Promet na A1 se je povečal v povprečju za 0,1 odstotka. Rast je bila pozitivna na primorskem kraku in ljubljanski
obvoznici, negativna pa na štajerskem kraku. Na padec prometa na štajerskem kraku je vplivala predvsem
prometna zapora zaradi obnove odseka Dramlje–Slovenske Konjice.
10,4 %
57,8 %
13,2 %
18,7 %
-8 %
-6 %
-4 %
-2 %
0 %
2 %
4 %
6 %
0
10.000
20.000
30.000
40.000
50.000
60.000
70.000
80.000
90.000
[Rast prometa v %]
[PLDP]
PLDP 2024 PLDP 2025 Rast prometa 2025/2024
LETNO POROČILO 2025 DARS 75
Slika 11: Primerjava PLDP v letih 2024 in 2025 na izbranih odsekih avtoceste A2
Na A2 se je promet povečal za približno 2,1 odstotka. Nekoliko večja rast je bila na gorenjskem kraku, ki je bila
2,5-odstotna, kot na dolenjskem, kjer je bila 1,8-odstotna.
Slika 12: Primerjava PLDP v letih 2024 in 2025 na izbranih odsekih hitre ceste H4
Zaradi zapore na hitri cesti H4 in posledično preusmeritve tovornega prometa je promet na H4 padel za
6,0 odstotka.
0 %
1 %
2 %
3 %
4 %
5 %
6 %
0
10.000
20.000
30.000
40.000
50.000
60.000
70.000
80.000
90.000
100.000
[Rast prometa v %]
[PLDP]
PLDP 2024 PLDP 2025 Rast prometa 2025/2024
-10 %
-9 %
-8 %
-7 %
-6 %
-5 %
-4 %
-3 %
-2 %
-1 %
0 %
0
5.000
10.000
15.000
20.000
25.000
Vrtojba-MP
Vrtojba
[Rast prometa v %]
[PLDP]
PLDP 2024 PLDP 2025 Rast prometa 2025/2024
LETNO POROČILO 2025 DARS 76
Slika 13: Avtocestni sistem v Republiki Sloveniji, december 2025
LETNO POROČILO 2025 DARS 77
I.10 Vlaganja v razvoj in obnavljanje
avtocest
I.10.1 Investicije v imenu RS in za njen račun
Prostorsko dokumentacijo in pridobivanje nepremičnin za potrebe gradnje avtocest je družba DARS v skladu s
4. členom ZDARS-1 izvajala v imenu RS in za njen račun. Navedene naloge so bile realizirane v višini 8,5 milijona
evrov. V letu 2025 je bilo na področju pridobivanja nepremičnin sklenjenih 651 pogodb in drugih listin, na podlagi
katerih so bile nepremičnine pridobljene v last RS ali se je v njeno korist ustanovila služnostna pravica. Vloženih
je bilo 34 postopkov za razlastitev, zaključenih pa je bilo 23 razlastitvenih postopkov.
Tabela 11: Realizirana vrednost izvedenih nalog v imenu RS in za njen račun (v evrih)
Prostorska dokumentacija in pridobivanje nepremičnin
Realizacija 2025*
Realizacija
2024*
Indeks
2025/2024
Prostorsko načrtovanje
3.200.895
3.030.419
106
Pridobivanje nepremičnin
5.266.144
8.827.520
60
Skupaj prostorsko načrtovanje, umeščanje v prostor in pridobivanje
nepremičnin
8.467.040
11.857.939
71
* Navedene naloge opravlja družba DARS v imenu in za račun RS, zato so vrednosti prikazane v bruto zneskih.
I.10.2 Investicije v imenu družbe DARS in za njen račun
Investicijska dejavnost se je v letu 2025 izvajala na način, da sta vseskozi zagotovljeni finančna stabilnost in
vzdržnost družbe DARS. Vrednost realizacije gradnje in obnov avtocestnih odsekov je v letu 2025 znašala
335,84 milijona evrov.
Tabela 12: Realizirana vrednost investicij v imenu družbe DARS in za njen račun (v evrih)
Razvoj avtocest
Realizacija 2025
Realizacija
2024
Indeks
2025/2024
Gradnja avtocest in drugih investicij
147.350.939
102.544.756
144
Obnavljanje in naložbe v obstoječe avtoceste
137.647.597
86.008.585
160
Investicije na področju upravljanja, vzdrževanja in cestninjenja
50.844.614
31.863.874
160
Skupaj razvoj in obnavljanje avtocest
335.843.149
220.417.215
152
LETNO POROČILO 2025 DARS 78
I.11 Mednarodno sodelovanje in
pridobivanje evropskih nepovratnih
sredstev
Družba DARS že vrsto let sistematično gradi in krepi mednarodne povezave v skladu z vizijo podjetja, ki temelji
na sodelovanju, povezovanju in izmenjavi znanja na številnih strokovnih področjih. Tudi v letu 2025 smo se
aktivno vključevali v mednarodno okolje, pri čemer smo nadgrajevali aktivnosti in izkušnje iz preteklih let. V letu
2025 je družba DARS intenzivno sodelovala na številnih mednarodnih dogodkih, s čimer je prispevala k večji
prepoznavnosti podjetja ter pridobivanju ključnih strokovnih informacij s področij cestninjenja, prometne
varnosti, trajnostnega razvoja, inteligentnih prometnih sistemov in financiranja infrastrukture.
Udeležili smo se številnih mednarodnih dogodkov s področja cestninjenja, prometne infrastrukture, varnosti v
cestnem prometu in inteligentnih prometnih sistemov. V okviru združenja ASECAP smo sodelovali na dogodku s
področja prometne varnosti v Cascaisu na Portugalskem, dnevih ASECAP v Madridu ter trajnostnem forumu v
Rimu. Obiskali smo podjetje Autostrada del Brennero v Trentu, konferenco »Road User Charging« v Bruslju ter
več strokovnih konferenc in srečanj v Evropi, kot so ITS European Congress v Sevilli, World Tunnel Congress v
Stockholmu ter mednarodna konferenca o prometni infrastrukturi in prometni varnosti v Rovinju. Sodelovali smo
tudi na sejmih, med drugim na sejmu Bauma v Münchnu in mednarodnem sejmu za varnost pri delu v
Düsseldorfu.
Pomembni del mednarodnega sodelovanja predstavljajo tudi strokovni sestanki, ekskurzije in delavnice. V tem
okviru smo se udeležili strokovne ekskurzije s področja S-ITS v Innsbrucku in na Tirolskem, več delovnih srečanj v
okviru združenja ASECAP ter sodelovali na dogodkih, namenjenih prihodnjemu financiranju cestne infrastrukture,
trajnostni mobilnosti in inovacijam. Na večini dogodkov smo sodelovali aktivno, kar potrjuje vlogo družbe v
mednarodnem strokovnem okolju in prispevek k razvoju sodobnih prometnih rešitev.
Kot aktivni član mednarodnega združenja ASECAP je družba DARS dejavna v številnih odborih in delovnih
skupinah, ki obravnavajo cestninjenje, trajnostnost, prometno varnost in pametno mobilnost. S tem
sooblikujemo strateške usmeritve združenja, hkrati pa tudi sodelujemo pri pripravi evropske zakonodaje, ki
pomembno vpliva na naše delovanje. Ena ključnih vlog DARS v okviru ASECAP je vodenje odbora za statistiko,
kjer skrbimo za zbiranje, obdelavo in analizo podatkov članov združenja.
Mednarodno delovanje dopolnjujemo tudi s sodelovanjem v združenju PIARC, kjer smo vključeni v tehnične
odbore za zimsko službo ter povezano in avtomatizirano mobilnost. Poleg tega smo člani platforme za
vzpostavitev evropskega elektronskega cestninjenja (EETS Facilitation Platform (EFP) ter pridruženi člani
organizacije CEDR, ki povezuje upravljavce državnih cest.
Z vsemi navedenimi aktivnostmi DARS utrjuje svojo vlogo aktivnega in odgovornega partnerja v mednarodnem
prometnem prostoru ter pomembno prispeva k razvoju sodobne, varne in trajnostno naravnane prometne
infrastrukture v širšem evropskem okolju.
V letu 2025 je družba DARS prejela skupaj 38.675.528,98 evra evropskih nepovratnih sredstev.
Za izvedbo investicij smo iz sredstev Mehanizma za okrevanje in odpornost prejeli 4.582.477,68 evra za aktivnosti
za vzpostavitev sistema za nadzor in vodenje prometa ter iz Evropskega sklada za regionalni razvoj
33.959.934,83 evra za gradnjo odseka 3. razvojna os – sever Velenje–Slovenj Gradec: sklop B – Škalsko jezero in
sklop H – Konovo.
V letu 2025 je družba DARS prejela tudi 133.116,47 evra nepovratnih evropskih sredstev za stroške dela, in sicer
za izvajanje projektov 5G-Adria in 5G-Sitacor v višini 50 odstotkov stroškov.
Za gradnjo 3. razvojne osi – sever Velenje–Slovenj Gradec: sklop B – Škalsko jezero in sklop H – Konovo je bilo v
letu 2025 odobrenih skupaj 44.851.521,96 evra sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter za sanacijo
1. cevi predora Karavanke 32.210.000,00 evra iz Kohezijskega sklada.
LETNO POROČILO 2025 DARS 79
Koriščenje odobrenih sredstev poteka v odvisnosti od dinamike izvedbe projektov oziroma dinamike nastalih
upravičenih stroškov. Odločitev o podpori za operacijo »3. razvojna os – sever Velenje–Slovenj Gradec: sklop B –
Škalsko jezero in sklop H – Konovo« je bila izdana 4. 8. 2025, odločitev o podpori za operacijo »Sanacija 1. cevi
predora Karavanke« pa 13. 8. 2025.
Postopek koriščenja sredstev za sanacijo 1. cevi Karavank se še ni pričel, saj se dela še niso začela izvajati, medtem
ko smo večino sredstev za sklopa B in H že pridobili. Zahtevke za realizacijo do dokončanja projekta, ki je
predvidno v aprilu 2026, nameravamo na MZI posredovati v drugem četrtletju 2026, izplačilo pa pričakujemo v
tretjem četrtletju 2026. Višina pridobljenih sredstev je odvisna od višine upravičenih stroškov. Prilive sredstev za
sanacijo 1. cevi Karavanke pričakujemo v obdobju 2026–2028.
I.12 Integrirani sistem vodenja
Integrirani sistem vodenja vključuje vidik kakovosti po zahtevah standarda ISO 9001, vidik sistema ravnanja z
okoljem po zahtevah standarda ISO 14001, vidik sistema varovanja informacij po zahtevah standarda ISO/IEC
27001, vidik sistema neprekinjenosti poslovanja po zahtevah standarda ISO 22301 in vidik sistema upravljanja
energije po zahtevah standarda ISO 50001. Vsi vidiki skupaj sestavljajo enovit sistem vodenja, ki je opisan v
Poslovniku sistema vodenja in pripadajočih dokumentih.
Temelj integriranega sistema vodenja in zahtev standardov so nenehne izboljšave na podlagi pristopa PDCA
(načrtuj, izvedi, preveri in ukrepaj), ki je gonilo napredka in optimizacije poslovnih procesov na vseh področjih
delovanja družbe.
LETNO POROČILO 2025 DARS 80
V letu 2025 smo s strani zunanje akreditirane institucije pridobili certifikat po zahtevah standarda ISO 14001. V
postopku certificiranja niso bile ugotovljene neskladnosti.
Z namenom zagotavljanja kredibilnosti sistema vodenja kakovosti, ravnanja z okoljem, varovanja informacij,
neprekinjenosti poslovanja in upravljanja energije po zahtevah standardov ISO 9001, ISO 14001, ISO/IEC 27001,
ISO 22301 in ISO 50001 vsakoletno in uspešno potrdi zunanja akreditirana institucija.
I.13 Notranja revizija
V notranji reviziji smo delovali samostojno in neodvisno, organizacijsko smo podrejeni upravi, funkcijsko pa
revizijski komisiji nadzornega sveta. Dejavnost notranjega revidiranja v DARS izvajamo na osnovi Temeljne listine
o delovanju notranje revizije. Posle zagotavljanja in svetovanja smo opravljali v skladu s hierarhijo pravil
notranjega revidiranja.
Delo smo opravljali v skladu s strategijo notranje revizije in letnim načrtom dela. Letni načrt dela notranje revizije
temelji na tveganjih in vključuje vse prepoznane in ocenjene vrste tveganj, ključne dokumente družbe ter vhodne
informacije vodstva in revizijske komisije. Letni načrt dela notranje revizije je bil predmet razprave na revizijski
komisiji, da se uskladijo pričakovanja nadzornega sveta, uprave in drugih udeležencev. Načrt je po usklajevanjih
potrdil nadzorni svet DARS.
Delovali smo s ciljem povečanja dodane vrednosti ter izboljšanja učinkovitosti in uspešnosti poslovanja. S
podajanjem objektivnih zagotovil upravi in revizijski komisiji DARS in svetovalnimi storitvami smo skrbeli za
krepitev in zaščito vrednosti organizacije. Na podlagi ocene tveganj smo podajali objektivna zagotovila in vodstvu
svetovali z namenom, da se uresničijo zastavljeni cilji, ter spodbujali in omogočali nenehne izboljšave.
S pomočjo programa zagotavljanja in izboljševanja kakovosti smo skrbeli za razvoj notranje revizije. V skladu z
Mednarodnimi standardi strokovnega ravnanja pri notranjem revidiranju smo v letu 2021 izvedli zunanjo presojo
kakovosti delovanja notranje revizije. Zunanja presojevalka je podala mnenje, da v notranji reviziji delujemo v
skladu s standardi. Naslednja zunanja presoja je predvidena v letu 2026. Kakovost in izboljševanje delovanja
notranje revizije se zagotavljata še z notranjimi presojami ter spremljanjem in merjenjem kazalnikov uspešnosti
notranje revizije. V letu 2024 so bili spremenjeni Globalni standardi notranjega revidiranja, ki so začeli veljati
9. 1. 2025. Z namenom skladnosti z novimi standardi smo prenovili Temeljno listino o delovanju notranje revizije,
Strategijo notranje revizije 2025–2027 ter Program zagotavljanja in izboljševanja kakovosti ter metodologijo dela.
V notranji reviziji smo družbi DARS pomagali uresničevati njene cilje tako, da smo jih spodbujali k premišljenemu
upravljanju različnih vrst tveganj. V toku izvedbe poslov smo ocenjevali obstoj, delovanje in učinkovitost sistema
notranjih kontrol, obvladovanja tveganj in upravljanja ter podajali priporočila za ustrezno upravljanje tveganj. O
svojih ugotovitvah in priporočilih za izboljšanje učinkovitosti notranjih kontrol za obvladovanje tveganj in
upravljanje družbe smo redno poročali vodstvu revidiranega procesa, upravi in revizijski komisiji nadzornega
sveta.
V letu 2025 smo izvajali notranjerevizijske posle in posle svetovanja v skladu s potrjenim letnim načrtom dela. Za
revidirana področja smo podali zagotovila, da je sistem notranjih kontrol vzpostavljen, deluje in je učinkovit. Pri
izvajanju revizijskih poslov so bile ugotovljene posamezne pomanjkljivosti oziroma možnosti za izboljšave, na
katere smo opozorili in podali priporočila za vzpostavitev ali izboljšanje kontrol. Z namenom vzpostavitve mape
zagotovil smo zvajali preglede drugih dajalcev zagotovil. Realizacijo priporočil smo spremljali četrtletno ter s tem
seznanjali upravo in revizijsko komisijo. Sodelovali smo kot svetovalec pri realizaciji priporočil, aktivno smo
sodelovali tudi pri forenzični reviziji. Veliko časa smo namenili svetovalnemu delu, aktivno smo sodelovali pri
prenovi sistemskih dokumentov in pripravi strateških dokumentov družbe ter razvoju in kakovosti notranje
revizije. Notranji revizorji smo izpopolnjevali svoja znanja in dopolnjevali metodologijo ter skrbeli za strokovno
in kakovostno delovanje notranjerevizijske dejavnosti.
LETNO POROČILO 2025 DARS 81
I.14 Poročilo nadzornega sveta za leto
2025
1. Uvod in sestava nadzornega sveta
V letu 2025 je nadzorni svet DARS deloval v
naslednji sestavi:
- mag. Andrej Šušteršič – predsednik,
- Janko Kramžar – namestnik predsednika,
- dr. Nevenka Hrovatin – članica,
- Anton Guzej – član,
- Tomaž Kuntarič – član,
- Sašo Rink – član,
- Martin Stožir – član,
- Nataša Ivančevič – članica,
- Igor Kolar – član.
Nadzorni svet je deloval v skladu z zakonodajo,
priporočili SDH, kodeksi in dobrimi praksami
korporativnega upravljanja.
2. Delovanje nadzornega sveta
Nadzorni svet je v letu 2025 deloval strokovno,
odgovorno in neodvisno. Seje so se redno
sklicevale, razprave so bile konstruktivne in
usmerjene v sprejemanje odločitev v dobro družbe.
Večina sklepov je bila sprejeta soglasno, v primerih
nasprotja interesov so se člani izločili iz glasovanja.
Nadzorni svet je izvedel 11 rednih sej in sedem
dopisnih sej. Udeležba članov na sejah je bila zelo
visoka. Člani so se redno udeleževali tudi sej
komisij nadzornega sveta. Udeleževali so se tudi
izobraževanj, tako v organizaciji SDH, ZNS kot tudi
internih strokovnih predavanj. Poseben poudarek
je bil na izobraževanjih s področja javnega
naročanja, gradbenih postopkov, kibernetskih
tveganj, trajnosti, ESG in dobrih praks upravljanja.
2.1. Razkritje stroškov
Vsi stroški delovanja nadzornega sveta so razkriti v
letnem poročilu družbe, skladno s Kodeksom
korporativnega upravljanja družb s kapitalsko
naložbo države.
2.2. Samoocena
V letu 2025 je bila izvedena samoocena dela
nadzornega sveta in revizijske komisije. Rezultati so
pokazali visoko stopnjo zadovoljstva z delovanjem
nadzornega sveta, obenem pa odpirajo področja za
izboljšave: pravočasnost gradiv, še večja
vključenost v strateške razprave in okrepitev
komunikacije z deležniki. Sprejet je bil akcijski načrt
za izboljšanje delovanja.
2.3. Nasprotje interesov in izločanja
V primerih nasprotja interesov so se člani
nadzornega sveta izločili iz razprave in glasovanja.
Skupno je bilo v letu 2025 zabeleženih 10 izločitev.
3. Ključne aktivnosti in nadzor
Nadzorni svet je v letu 2025 izvajal celovit nadzor
nad poslovanjem družbe, tako z vidika doseganja
strateških ciljev kot tudi z vidika operativne
učinkovitosti ter skladnosti z zakonodajo in
pričakovanji lastnika. Redno so bila obravnavana
kvartalna in letna poročila o poslovanju, spremljani
so bili ključni finančni kazalniki ter primerjava
realizacije s planom. Posebno pozornost je
nadzorni svet namenil obravnavi razlogov za
odstopanja od plana, zlasti na področju investicij,
kjer so bila odstopanja posledica zamud v
postopkih javnih naročil, upravnih postopkih,
spremembah zakonodaje in omejitev na trgu
gradbeništva.
3.1. Kadrovska politika, sistemizacija in razvoj
kadrov
Nadzorni svet je spremljal izvajanje kadrovskega
načrta, politiko nasledstev in prenovo sistemizacije
in vrednotenja delovnih mest. Posebno pozornost
je namenil fluktuaciji, bolniškim odsotnostim,
izobraževanju zaposlenih in razvoju ključnih ter
perspektivnih kadrov. Spremljal je tudi izvajanje
politike raznolikosti in ukrepe za izboljšanje
zadovoljstva zaposlenih in uporabnikov avtocest.
Potrdil je tudi kompetenčni profil za člane
nadzornega sveta, noveliral Politiko raznolikosti ter
Politiko ustreznosti in primernosti članov uprave in
ključnih zaposlenih.
3.2. Notranja revizija in skladnost poslovanja
Nadzorni svet je obravnaval letno poročilo notranje
revizije, spremljal realizacijo priporočil notranje,
forenzične in posebne revizije, potrjeval letni načrt
dela notranje revizije in spremljal delo Službe za
skladnost poslovanja in integriteto. Posebno
pozornost je namenil pravočasni realizaciji
priporočil notranje revizije, spremljanju področij,
kjer so bila priporočila realizirana z zamudo ali
večkrat podaljšana, ter spremljanju področij
skladnosti poslovanja, integritete in varstva
osebnih podatkov.
LETNO POROČILO 2025 DARS 82
3.3. Upravljanje tveganj
Nadzorni svet je spremljal prenovo procesa
upravljanja tveganj, kjer je bil poudarek na
finančnih tveganjih, a je bilo dogovorjeno, da se v
prihodnje vključi tudi druga (nefinančna) tveganja.
Posebno pozornost je namenil tveganjem na
področju investicij, IT, kadrov in skladnosti
poslovanja.
4. Povzetki dela posameznih komisij
4.1. Revizijska komisija
Revizijska komisija je v letu 2025 odigrala
pomembno vlogo pri zagotavljanju nadzora nad
finančno verodostojnostjo, skladnostjo poslovanja
in učinkovitostjo notranjih kontrol v družbi. V tem
obdobju je izvedla 13 rednih sej ter tri dopisne
seje. Komisija je redno obravnavala kvartalna in
letna poročila o poslovanju ter spremljala ključne
finančne kazalnike in primerjavo realizacije s
planom. Prav tako je dosledno spremljala izvajanje
priporočil notranje, forenzične in posebne revizije
ter potek ukrepov za krepitev notranjih kontrol.
Poleg tega je obravnavala letno poročilo družbe ter
spremljala pripravo in izvedbo projektov ERP
(Enterprise Resource Planning), Upravljanja s
sredstvi podjetja (Asset Management) in prenove
procesa upravljanja tveganj.
Posebno pozornost je namenila pripravi in
izvajanju letnega načrta notranje revizije, pri čemer
je bil poudarek na gradbenih pogodbah, IT-
varnosti, izterjavi vinjet, analitiki podatkov,
izobraževanju ter zunanji presoji kakovosti.
Komisija je aktivno sodelovala pri pripravi in
spremljanju trajnostnega poročanja ter
zagotavljala skladnost s standardi ESRS.
Pomemben del njenega dela je bilo sodelovanje z
zunanjim revizorjem, družbo BDO Revizija d.o.o., ki
je izvajala obvezno revizijo računovodskih izkazov
in pregled trajnostnega poročila. Redno so potekali
predrevizijski sestanki, na katerih so bila
identificirana ključna tveganja, kot so prihodki od
cestnin in vinjet, investicije v teku, amortizacija ter
razmejevanje stroškov. Komisija je spremljala tudi
pripravo in pregled trajnostnega poročila ter
kazalnike kakovosti zunanjega revizorja, kot so
pravočasnost, odzivnost in jasnost poročanja, ter
predlagala, da se ti kazalniki sistematično
spremljajo tudi v prihodnje.
Revizijska komisija je izvedla samooceno svojega
dela, ki je pokazala visoko strokovnost in dobro
sodelovanje z upravo ter notranjo revizijo, hkrati
pa izpostavila potrebo po večji sistematizaciji
spremljanja realizacije priporočil notranje revizije
in večji vključenosti v pripravo letnih načrtov
revizije. Na podlagi samoocene je komisija sprejela
ukrepe za izboljšanje učinkovitosti, predvsem na
področju spremljanja realizacije priporočil in
sodelovanja z drugimi nadzornimi organi.
4.2. Investicijska komisija
Investicijska komisija je v letu 2025 izvedla 12
rednih sej in 3 dopisne seje. Obravnavala je vse
večje investicijske projekte, spremljala termine in
tveganja ter podajala predloge za transparentnost
in kakovost postopkov javnih naročil. Posebno
pozornost je namenila spremljanju ključnih
projektov, kot so Karavanke, tretja razvojna os,
širitev tretjih pasov, mala počivališča ter poslovna
stavba Grič. Komisija je redno spremljala realizacijo
investicij in predlagala procesne izboljšave.
4.3. Kadrovska komisija
Kadrovska komisija je v letu 2025 izvedla 6 rednih
sej in eno dopisno sejo. V letu 2025 je spremljala
izvajanje kadrovskega načrta, prenovo sistemizacije
in vrednotenja delovnih mest, izvajanje politike
nasledstev, fluktuacijo, odsotnosti z dela ter
izobraževanja zaposlenih, obravnavala rezultate
merjenja organizacijske klime in zadovoljstva ter
upravi in nadzornemu svetu podajala priporočila za
izboljšave. Komisija je obravnavala realizacijo meril
uspešnosti uprave za leto 2024 kot podlago za
izračun spremenljivega dela prejemka članov
uprave, pregledala dopolnjena gradiva in razloge za
odstopanja. Poleg tega je komisija pripravila in
potrdila tudi kompetenčni profil za člane
nadzornega sveta, novelirala Politiko raznolikosti
ter Politiko ustreznosti in primernosti članov
uprave in ključnih zaposlenih ter spremljala
napredek prenove sistemizacije delovnih mest, za
katero je ugotavljala, da poteka skladno s
časovnico. Preko dela komisije je nadzorni svet
prejemal celovita kadrovska poročila in izvajal
nadzor nad ključnimi kadrovskimi procesi ter
delovanjem uprave na kadrovskem področju.
5. Trajnost, ESG in družbena odgovornost
Nadzorni svet je v letu 2025 posebno pozornost
namenil spremljanju trajnostnega razvoja, ESG
dejavnikov in skladnosti s standardi ESRS. Družba je
zavezana k odgovornemu ravnanju do okolja,
zaposlenih in širše družbe, kar se odraža tudi v
strateških usmeritvah in letnem trajnostnem
poročilu. Nadzorni svet spodbuja vključevanje
trajnostnih ciljev v poslovne procese, investicije in
kadrovsko politiko ter podpira razvoj kulture
odgovornosti in inovativnosti.
LETNO POROČILO 2025 DARS 83
6. Sodelovanje z deležniki, etika in
transparentnost
Nadzorni svet je v letu 2025 posebno pozornost
namenil transparentnosti odločanja,
pravočasnemu in kakovostnemu poročanju ter
odprti in odgovorni komunikaciji z vsemi ključnimi
deležniki, vključno z lastniki, zaposlenimi,
regulatorji in širšo javnostjo. Spremljal je odzive
javnosti in medijev ter spodbujal proaktivno
komuniciranje družbe o pomembnih projektih in
izzivih. Nadzorni svet in njegove komisije dosledno
uveljavljajo ničelno toleranco do neetičnega
ravnanja, korupcije in drugih kršitev ter krepijo
kulturo odgovornosti, verodostojnosti in etičnega
delovanja na vseh ravneh družbe.
7. Obravnava letnega poročila in razrešnica
organov vodenja ter nadzora
7.1. Sodelovanje z zunanjim revizorjem
Nadzorni svet je v letu 2025 tesno sodeloval z
zunanjim revizorjem, ki je izvajal obvezno revizijo
računovodskih izkazov in pregled trajnostnega
poročila. Sodelovanje je potekalo profesionalno in
transparentno, revizor pa je imel neomejen dostop
do vseh potrebnih informacij in dokumentacije.
Sodelovanje med revizorjem, upravo in
zaposlenimi je bilo ocenjeno kot zelo dobro.
7.2. Obravnava letnega poročila
Nadzorni svet je v zakonskem roku obravnaval
letno poročilo DARS za 2025, se seznanil z
revizijskim poročilom in mnenjem o računovodskih
izkazih ter izjavi o trajnostnosti. Revizor ni ugotovil
nepravilnosti ali napačnih navedb ter ni podal
pripomb glede dela uprave ali nadzornega sveta.
Nadzorni svet je skladno s statutom preveril
revidirano letno poročilo in predlog uprave o
delitvi bilančnega dobička; brez pripomb je letno
poročilo potrdil. Opredelil se je tudi do izjave o
upravljanju družbe, ki po oceni nadzornega sveta
korektno in celovito odraža stanje upravljanja v
letu 2025.
7.3. Zakonska opredelitev obravnave letnega
poročila (ZGD-1)
Postopek obravnave letnega poročila je bil izveden
v skladu z ZGD‑1. Nadzorni svet je v okviru svojih
pristojnosti preveril zakonitost in skladnost
postopkov ter skupščini predlaga sprejem predloga
uprave o delitvi bilančnega dobička.
7.4. Predlog razrešnice
Nadzorni svet predlaga skupščini, da upravi in
nadzornemu svetu za poslovno leto 2025 podeli
razrešnico. S tem nadzorni svet potrjuje, da sta oba
organa v letu 2025 svoje naloge opravljala vestno,
odgovorno in skladno z zakonodajo, statutom
družbe ter drugimi internimi akti.
8. Ključni izzivi in priporočila za prihodnje leto
Ključni izzivi in priporočila za prihodnje leto, ki jih
bo uresničevala uprava družbe, vključujejo
nadaljevanje prenove sistemizacije in vrednotenja
delovnih mest ter njihovo implementacijo v letu
2026. Uprava bo morala zagotoviti izboljšanje
realizacije investicij in povečati učinkovitost
postopkov javnih naročil. Prav tako bo pomembno
okrepiti upravljanje tveganj, zlasti nefinančnih
tveganj, kot so informacijska varnost, kadrovska
področja in skladnost poslovanja.
Posebna pozornost bo namenjena nadaljevanju
aktivnosti za izboljšanje zadovoljstva zaposlenih in
uporabnikov avtocest. Uprava bo morala zagotoviti
pravočasno realizacijo priporočil notranje revizije.
Za nadzorni svet je bistveno, da uprava zagotovi
pravočasno in kakovostno poročanje ter izboljša
komunikacijo z vsemi deležniki. Ti ukrepi bodo
omogočili večjo preglednost, zaupanje in
učinkovitost poslovanja družbe v prihodnjem letu.
9. Zaključek
Nadzorni svet DARS je v letu 2025 deloval
strokovno, odgovorno in v skladu z vsemi predpisi
ter priporočili. Sodelovanje z upravo, komisijami in
ključnimi deležniki je bilo konstruktivno in
usmerjeno v doseganje strateških ciljev družbe.
Nadzorni svet bo tudi v prihodnje sledil najboljšim
praksam korporativnega upravljanja, se odzival na
spremembe v poslovnem okolju in skrbel za stalno
izboljševanje učinkovitosti nadzora ter dolgoročno
uspešnost družbe.
Mag. Andrej Šušteršič,
predsednik nadzornega sveta
LETNO POROČILO 2025 DARS 84
I.15 Poročilo o trajnostnosti
*
I.15.1 Splošne informacije
I.15.1.1 ESRS 2 Splošna razkritja
BP-1 – Splošna podlaga za pripravo izjave o trajnostnosti
Izjava o trajnostnosti je pripravljena na posamični podlagi, pri čemer so bili upoštevani specifični vplivi, tveganja
in priložnosti, ki izhajajo iz dejavnosti družbe DARS d.d. in se navezujejo tudi na višji in nižji del vrednostne verige.
Analiza vplivov, tveganj in priložnosti temelji na pristopu dvojne pomembnosti, ki je podrobneje opisan v poglavju
IRO-1. V analizo smo vključili celotno vrednostno verigo. V višjem delu vrednostne verige je večina vplivov
povezana z gradnjo in vzdrževanjem infrastrukture, medtem ko nižji del vrednostne verige vključuje uporabnike
in njihove emisije, varnost ter zadovoljstvo. Podatki iz vrednostne verige so ključni za poročanje o trajnostnih
metrikah in omogočajo celovit pristop k upravljanju vplivov, tveganj in priložnosti.
A. Višji del vrednostne verige (dobavitelji)
Zajemanje vplivov: Ocena vključuje okoljske in socialne vplive, povezane z dobavitelji gradbenih materialov,
energentov in storitev. Prepoznani so vplivi, kot so poraba virov in nastajanje odpadkov med gradnjo in
vzdrževanjem ter delovni pogoji pri izvajalcih gradnje in vzdrževanja.
Politike in ukrepi: Uvedba trajnostnih meril pri izbiri dobaviteljev v skladu s pravili zelenega javnega naročanja.
Cilji: Z uvedbo trajnostnih meril pri javnih naročilih prispevamo k znižanju ogljičnega odtisa družbe (npr. naročilo
za nabavo električne energije).
B. Nižji del vrednostne verige (uporabniki)
Zajemanje vplivov: Ocena vključuje vplive, ki so povezani z uporabniki avtocest, kot so emisije vozil, prometna
varnost in zadovoljstvo uporabnikov.
Politike in ukrepi: Cestninska politika, s katero spodbujamo uporabo vozil z nižjimi emisijami, pomembno
prispeva k zmanjšanju emisij uporabnikov. K temu cilju pomembno prispeva tudi sistem cestninjenja v prostem
prometnem toku brez ustavljanja tako za osebna kot tovorna vozila. Za izboljšanje pretočnosti in prometne
varnosti je ključnega pomena pospešeno uvajanje inteligentnih prometnih sistemov (ITS).
Cilji: Zmanjšanje emisij CO₂, povečanje zadovoljstva in varnosti uporabnikov z zagotavljanjem pretočnosti in
zmanjšanjem števila prometnih nesreč.
Možnosti za izpustitev posebne informacije, ki se nanaša na intelektualno lastnino, znanje in izkušnje ali rezultate
inovacij, ter možnosti, ki jo dovoljuje Slovenija za izvzetje iz razkritja predvidenih dogodkov ali zadev, ki so
predmet tekočih pogajanj, nismo uporabili.
Pri poročanju za leto 2025 smo se odločili za uporabo možnosti postopnega uvajanja naslednjih zahtev po
razkritju: ESRS 2 SBM-1, odstavek 40(b) (razčlenitev skupnih prihodkov po pomembnem sektorju ESRS) in
odstavek 40(c) (seznam dodatnih pomembnih sektorjev ESRS), ESRS 2 SBM-3, odstavek 48(e) (predvideni finančni
učinki), ESRS E1-9 (predvideni finančni učinki pomembnih fizičnih podnebnih tveganj), ESRS E4-6 (predvideni
finančni učinki tveganj, povezanih z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi) in informacije, ki so določene
v ESRS S1-13 (metrike za usposabljanje ter razvoj znanj in spretnosti).
*
V tem dokumentu smo za poimenovanje »Poročila o trajnostnosti« v nadaljevanju uporabljali izraz »Izjava o trajnostnosti«,
ki se uporablja v slovenskih prevodih standardov ESRS.
LETNO POROČILO 2025 DARS 85
BP-2 – Razkritja v zvezi s posebnimi okoliščinami
Časovno obdobje
Izbrani časovni okviri ne odstopajo od tistih, opredeljenih v ESRS 1. Tako kratkoročno obdobje pomeni obdobje
poročanja v naših računovodskih izkazih, srednjeročno obdobje predstavlja obdobje od konca kratkoročnega
obdobja poročanja do pet let in dolgoročno obdobje več kot 5 let.
Ocena vrednostne verige
Podatki, ki smo jih uporabili in predstavili v poročilu, izvirajo iz naših evidenc in dokumentov. V primerih, ko s
točnimi vrednostmi še ne razpolagamo ali pa to niti ni mogoče (npr. pri emisijah uporabnikov), smo potrebne
podatke ocenili na podlagi primerljivih podatkov iz drugih virov (npr. ekvivalentne emisije značilnih gradbenih
materialov) ali pa smo razvili ustrezne metode za izračun ocenjenih vrednosti na podlagi razpoložljivih podatkov.
V vseh primerih, pri katerih smo uporabili tak pristop, to v poročilu tudi podrobneje pojasnimo. Prav tako pa si
bomo v prihodnje prizadevali izboljšati kakovost in razpoložljivost podatkov, ki jih potrebujemo za poročanje. V
letu 2025 smo izboljšali kakovost podatka o zbranih mešanih komunalnih odpadkih, ki zdaj temelji na analizi
podatkov vseh prejetih računov za vse mesece v letu 2025, medtem ko je v letu 2024 ocena temeljila samo na
analizi računov za meseca junij in julij.
Viri negotovosti ocene in rezultatov
V poročanje o emisijah obsega 3 smo želeli vključiti tudi tisti del emisij iz zgornjega dela vrednostne verige, ki
izhaja iz nabave naših osnovnih sredstev. Največji del pri tem predstavljajo emisije, ki nastanejo pri gradnji in
obnovah našega omrežja AC in HC ter objektov. Te emisije smo v grobem ocenili iz podatkov o skupni količini
vgrajenih gradbenih materialov, ki so največji vir emisij (tj. beton, asfalt in jeklo), ter iz podatka o specifičnih
emisijah za te materiale, ki smo jih povzeli iz strokovne literature. Tako dobljeno oceno lahko v prihodnje še
izboljšamo z natančnejšimi izračuni specifičnih emisij za različne vrste in tipe uporabljenih materialov. Za potrebe
ocene emisij obsega 3 iz spodnjega dela vrednostne verige, ki izhajajo iz emisij vozil, ki vozijo po omrežju naših
AC in HC, smo v sodelovanju z Institutom Jožef Stefan razvili posebno metodologijo izračuna, ki temelji na
podatkih iz naših števcev prometa v letu 2023, z upoštevanjem vrste in gostote prometa ter topografije omrežja.
Ob predpostavki, da se vzorci prometa ter obseg omrežja v naslednjih letih ne spremenijo bistveno, lahko emisije
toplogrednih plinov, ki jih povzroča promet, dovolj dobro ocenimo z ekstrapolacijo rasti prometa glede na leto
2023. V primeru spremembe v dolžini omrežja ali pomembne spremembe prometnih tokov bo treba emisije
toplogrednih plinov znova oceniti na podlagi prej opisane metodologije z uporabo posodobljenih podatkov iz
števcev prometa. Ravni merilne negotovosti za obseg 3 nismo izmerili.
Spremembe pri pripravi ali predstavitvi informacij o trajnostnosti
V letu 2025 smo posodobili analizo dvojne pomembnosti in s tem določili posodobljen nabor vplivov, tveganj in
priložnosti. Posledično določene teme oziroma podteme niso več prepoznane kot pomembne. Takšna primera
sta vodni in morski viri in upravljanje odnosov z dobavitelji. Posledično so iz te izjave o trajnostnosti izvzete
metrike, ki se nanašajo na ti temi. Specifična tema Pretočnost, pa je sedaj predstavljena znotraj teme S4 – Končni
uporabniki. Podrobnejše pojasnilo teh sprememb podajamo v ESRS 2 SBM-3 in IRO-1.
Družba DARS je v poročevalskem obdobju zaključila izvajanje ciljev, določenih v Strategiji družbe DARS 2021–
2025, ter hkrati sprejela novo Strategijo družbe DARS za obdobje 2026–2030. Cilji iz prejšnje strategije (2021–
2025) so se izvajali do zaključka njihovega ciljnega obdobja in so v tem poročilu predstavljeni kot cilji do konca
leta 2025. Zaradi spremenjenih potreb, zahtev in pričakovanj notranjega in zunanjega okolja so v novi strategiji
opredeljeni novi merljivi strateški cilji in ključni kazalniki, ki jih podrobneje predstavljamo v poglavjih ESRS E1-4,
ESRS S1-5 in ESRS S4-5.
Strategija DARS do leta 2030 temelji na ključnih spremembah, ki preoblikujejo področje mobilnosti: hitri
tehnološki revoluciji in uvajanju umetne inteligence, eksponentni rasti podatkov in nujnosti digitalne
konsolidacije, podnebnih spremembah ter potrebi po odporni infrastrukturi, naraščajočem prometu in
obremenitvah omrežja, spremenjenih pričakovanjih uporabnikov glede zanesljivih informacij in digitalnih
storitev, vse obsežnejši evropski regulativi ter novih priložnostih financiranja ter na nuji po krepitvi kompetenc,
sodelovanja in sodobne organizacijske kulture. Te spremembe skupaj določajo prehod v bolj podatkovno vodeno,
trajnostno in uporabniško usmerjeno upravljanje avtocestnega sistema.
Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti (IRO-1) smo v celoti
naslovili v ESRS 2 IRO-1. Tam je tudi naveden opis postopkov, vezan na posamezne okoljske tematske sklope.
Zato tega ne ponavljamo znotraj posameznih okoljskih tematskih razkritij.
LETNO POROČILO 2025 DARS 86
Vključitev s sklicevanjem
Pri razkrivanju informacij v izjavi o trajnostnosti nismo uporabili možnosti sklicevanja, prav tako nismo odkrili
pomembnih napak v preteklem obdobju poročanja, ki bi vplivale na vsebino razkritij.
GOV-1 – Vloga upravnih, poslovodnih in nadzornih organov
Sestava ter raznolikost upravnih, poslovodnih in nadzornih organov
V dvotirnem sistemu upravljanja, kot ga ima družba DARS, so člani uprave izvršni organ družbe. V skladu s
statutom ima uprava družbe DARS največ 5 članov. Eden od članov je predsednik uprave, eden pa delavski
direktor, ki zastopa interese zaposlenih. Predsednika in člane uprave, z izjemo delavskega direktorja, imenuje
nadzorni svet, delavskega direktorja pa imenuje nadzorni svet na predlog sveta delavcev. V letu 2025 je prišlo do
zamenjave delavskega direktorja, in sicer je prišlo do odpoklica z dnem 6. 3. 2025, nova delavska direktorica pa
je funkcijo nastopila s 3. 7. 2025. Na dan 31. 12. 2025 je imela družba DARS predsednika uprave, enega člana
uprave ter dve članici uprave, pri čemer je ena od njih delavska direktorica.
Člani uprave so zaposleni v družbi DARS in so odgovorni za njeno vsakodnevno poslovanje. Vsi člani uprave so
odvisni od družbe.
Nadzorni svet družbe DARS ima 9 članov, ki so neizvršni. Šest članov je predstavnikov delničarja (imenovanih s
strani skupščine). Trije člani so predstavniki zaposlenih (izvoljeni s strani sveta delavcev, skupščina se z njimi
seznani). Vsi člani nadzornega sveta so neodvisni in so podali izjave o neodvisnosti.
Pri imenovanju članov uprave je nadzorni svet upošteval kriterije raznolikosti, ki so opredeljeni v aktu SDH Kodeks
korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države (KKUDD), na ravni družbe DARS pa v aktu Politika
raznolikosti. Od štirih članov uprave sta v upravi dva moška in dve ženski, kar pomeni 50 % moških in 50 % ženskih
članov. Od devetih članov nadzornega sveta je sedem moških, kar predstavlja 78 %, in dve ženski, kar predstavlja
22 %. Njihova sestava zagotavlja potrebne kompetence za izvajanje nadzorne funkcije na vseh področjih
poslovanja družbe.
Poleg kriterija spola družba DARS upošteva še naslednje kriterije raznolikosti: strokovna raznolikost članov,
interdisciplinarna znanja, kontinuiteta dela in starostna struktura.
Izkušnje članov uprave
Predsednik uprave: dolgoletne izkušnje v energetiki in infrastrukturi. Ključna znanja na področju gospodarnega
upravljanja podjetij ter optimizacije infrastrukturnih omrežij.
Ostali člani uprave: izkušnje s področij financ, ekonomije, gradbeništva in kadrovskega upravljanja. Kompetence
za upravljanje kompleksnih infrastrukturnih projektov ter zagotavljanje gospodarnosti in skladnosti poslovanja.
Izkušnje članov nadzornega sveta
Predstavniki lastnika (države): strokovnjaki s področja prava, financ in upravljanja javnih podjetij. Njihova vloga
vključuje strateški nadzor nad poslovanjem in zagotavljanje skladnosti s cilji države kot lastnika.
Predstavniki zaposlenih: dolgoletne izkušnje na operativnih in tehničnih področjih, povezanih z upravljanjem
avtocest. Prispevajo praktične vpoglede v delovanje podjetja in interese zaposlenih.
Vloge in odgovornosti upravnih, poslovodnih in nadzornih organov
Nadzorni svet ima ključno odgovornost za nadzor nad postopkom upravljanja vplivov, tveganj in priložnosti in
daje predhodna soglasja k določenim poslom ter dokumentom, ki jih pripravi uprava, ali pa se v skladu s
poslovnikom nadzornega sveta z njimi seznanja.
Izvajanje vseh vidikov trajnostnega poslovanja, vključno z upravljanjem vplivov, tveganj in priložnosti, usmerja
Odbor za trajnostnost, ki ga imenuje uprava. V njem sodelujejo predstavniki vseh ključnih služb in področij za
izvajanje trajnostnega poslovanja. Odboru predseduje član (predsednik) uprave, pristojen za trajnostno
poslovanje, za organizacijo dela odbora pa skrbi vodja Službe uprave za trajnostni razvoj.
Vse navedene odgovornosti in pristojnosti so opredeljene v Trajnostni politiki družbe DARS. Za njeno izvajanje
pa so pristojni Uprava družbe, Odbor za trajnostnost in direktorji področij z vodji služb.
LETNO POROČILO 2025 DARS 87
Uprava nadzoruje izvajanje Trajnostne politike in je sproti seznanjena z vsakokratnimi spremembami, predlogi
ali pomisleki, na novo identificiranimi vplivi, tveganji in priložnostmi. Na sejah uprave o zadevah, povezanih s
trajnostnostjo, poroča vodja Odbora za trajnostnost.
Določanje ciljev, izvajanje ukrepov ter doseganje ciljev na področju trajnostnosti, ki so opredeljeni v Strategiji
družbe DARS 2021–2025 in Strategiji družbe DARS 2026 – 2030, ki je bila pripravljena v letu 2025 in potrjena v
januarju 2026, uprava spremlja in nadzira na rednih strateških konferencah, prek poročil Odbora za trajnostnost
ter prek vsakoletnih poročil o trajnostnosti. Nadzorni svet se redno seznanja z določanjem ciljev, izvajanjem
ukrepov in doseganjem ciljev družbe DARS.
Postopek za zagotavljanje razpoložljivosti ustreznih spretnosti in strokovnega znanja za nadzor trajnostnih
zadev
Uprava pri imenovanju članov Odbora za trajnostnost upošteva, da imajo člani odbora zahtevana strokovna
znanja, kot jih določa Trajnostna politika:
• Poznavanje relevantne področne zakonodaje na področju trajnostnega razvoja in varstva okolja.
• Poznavanje strateških smernic in ciljev na področju trajnostnega razvoja in poslovanja družbe.
• Razumevanje pristopa k prepoznavanju in vrednotenju vplivov poslovanja družbe DARS na okolje in
družbo ter vplivov finančnih učinkov tveganj in priložnosti, ki izhajajo iz okolja in družbe, na poslovanje
družbe DARS.
• Poznavanje zahtev ESRS, na ravni posameznih zahtev po razkritju v okviru posameznih tematskih
standardov, za katere je posamezni član odbora odgovoren.
Poleg zgoraj opisanih strokovnih znanj, ki jih imajo člani uprave in nadzornega sveta družbe DARS, uprava pri
svojem delu uporablja tudi strokovna znanja članov Odbora za trajnostnost, ki izhajajo iz njihove funkcije:
1. Predsednik/član uprave – predsednik odbora,
2. Vodja Službe uprave za trajnostni razvoj – vodja odbora,
3. Pooblaščenec za sisteme vodenja – namestnik vodje odbora,
4. Vodja Službe za upravljanje kadrov,
5. Vodja Službe uprave za kontroling,
6. Vodja Službe za varnost in zdravje pri delu,
7. Specialist področja s Področja cestninjenja,
8. Vodja Službe uprave za mednarodno in medresorsko sodelovanje,
9. Vodja Službe za gradnje,
10. Vodja Službe za energetiko,
11. Vodja Službe za finance,
12. Vodja Službe uprave za skladnost poslovanja in integriteto,
13. Specialist področja s Področja za informacijsko-komunikacijske tehnologije.
Poleg tega se člani uprave in nadzornega sveta udeležujejo tudi strokovnih izobraževanj na temo trajnostnega
poslovanja.
V letu 2025 se je član uprave udeležil 52. dnevov ASECAP ter četrtega trajnostnega foruma ASECAP. Uprava in
člani razširjenega kolegija uprave ter člani Odbora za trajnostnost so se udeležili internega izobraževanja na temo
trajnostnega poslovanja, ki ga je 8. 12. 2025 izvedlo podjetje Infinite Pure Solutions. Vsi člani uprave ter vsi trije
člani nadzornega sveta, ki so predstavniki zaposlenih, so se udeležili Strateške konference DARS 2025 v
Podčetrtku. V letu 2025 so se posamezni člani nadzornega sveta in zunanja članica revizijske komisije nadzornega
sveta udeležili naslednjih izobraževanj: ESG politike v praksi - vpliv na upravljanje, dobičkonosnost in
konkurenčnost, Vloga in izzivi revizijskih komisij pri prvem poročanju o trajnostnosti po CSRD direktivi, Nadzorni
sveti in uprave v času sprememb, Upravljanje podnebnih tveganj, v organizaciji ZNS in SDH.
Člani uprave, nadzornega sveta in Odbora za trajnostnost imajo skupaj dovolj strokovnega znanja o trajnostnosti,
da lahko uspešno usklajujejo strategijo razvoja družbe DARS s cilji s področja trajnostnosti ter upravljajo
prepoznane pomembne vplive, tveganja in priložnosti.
LETNO POROČILO 2025 DARS 88
GOV-2 – Informacije, predložene upravnim, poslovodnim in nadzornim organom
podjetja, ter trajnostne zadeve, ki jih ti organi obravnavajo
Odbor za trajnostnost redno spremlja uspešnost doseganja ciljev na področju trajnostnosti, ki so določeni v
strategiji družbe (več o upravljanju uprave in nadzornega sveta s to strategijo pišemo v GOV-1), in poroča upravi
o spremembah zakonodaje na področju trajnostnosti, o predlogih ali pomislekih deležnikov, novonastalih vplivih,
tveganjih in priložnostih. O morebitnih spremembah so odboru redno in sproti dolžni poročati direktorji področij.
Odbor je odgovoren za pripravo Izjave o trajnostnosti kot sestavnega dela poslovnega poročila, v katerem so
zbrani vsi podatki o trajnostnem razvoju družbe. Vodja Odbora za trajnostnost upravi in nadzornemu svetu enkrat
na leto predstavi Izjavo o trajnostnosti. Odbor za trajnostnost se sestane vsaj dvakrat letno oziroma po potrebi.
Zaradi kompleksnosti in stalnih sprememb regulatornega in poslovnega okolja ter ključnega pomena
trajnostnega področja za družbo DARS se izvajanje in ustreznost trajnostne politike sistematično nadzirata.
Ustreznost politike se preverja enkrat letno. Vse spremembe in dopolnitve Trajnostne politike se dokumentirajo
v skladu z zahtevami po obvladovanju dokumentov. O njih se poroča v skladu s postopkom sprejemanja in
pregledovanja politik, ki je opredeljen v Politiki upravljanja. Predloge sprememb Trajnostne politike lahko podajo
člani odbora ali ostali zaposleni. V letu 2025 ni bilo sprememb v Trajnostni politiki.
Kot ključno aktivnost skrbnega pregleda v zvezi s trajnostnostjo smo v družbi DARS v letu 2025 prenovili analizo
dvojne pomembnosti. V ta namen smo pripravili novo metodologijo za prepoznavanje in ocenjevanje vplivov,
tveganj in priložnosti, ki je predstavljena v ESRS 2 IRO-1. Za prenovo analize dvojne pomembnosti smo se odločili
z namenom ponovnega ocenjevanja pomembnosti prepoznanih vplivov, tveganj in priložnosti v skladu z novo
metodologijo, ki zagotavlja lažje razumevanje in posodabljanje analize dvojne pomembnosti v prihodnje v
primeru večjih sprememb, ki lahko vplivajo na pomembnost določenih tem (npr. resni primeri incidentov na
področju onesnaževanja, kršitve človekovih pravic v vrednostni verigi, uresničevanja določenih ciljev zmanjšanja
negativnih vplivov, sprememba vodstva, sprememba zakonodajnih zahtev, posodobitve ciljev v Nacionalnem
energetskem in podnebnem načrtu ipd.).
V letu 2025 so uprava, nadzorni svet in Odbor za trajnostnost razpravljali o naslednjih pomembnih zadevah,
povezanih s trajnostnostjo:
Seje uprave:
• Seja – 18. 2. 2025: Sklep uprave 152/2025: »Sprejme se STRATEGIJA DRUŽBE DARS 2021–2025 (tretja
novelacija)«
• Seja – 15. 4. 2025: Sklep uprave 379/2025: »Potrdi se revidirano Letno poročilo DARS za poslovno leto
2024«
• Seja – 10. 6. 2025: Sklep uprave 484/2025: »Imenovanje odbora za okolje po zahtevah standarda ISO
14001«
• Seja – 16. 12. 2025: Sklep uprave 988/2025: »Sprejmejo se Izhodišča za pripravo Letnega poročila družbe
DARS za leto 2025, z zadolženimi osebami in predlaganim terminskim planom«
• Seja – 23. 12. 2025: Sklep uprave 1031/2025: »Sprejme se Postopek analize dvojne pomembnosti v
družbi DARS v skladu z Direktivo o poročanju podjetij o trajnostnosti - verzija 2 in Poročilo o posodobljeni
analizi dvojne pomembnosti 2025 - verzija 1, s prilogami«
Seje Odbora za trajnostnost:
• 2. seja – 9. 1. 2025: »Priprava na trajnostno poročanje za leto 2024«
• 3. seja – 8. 12. 2025: »Usposabljanje na področju trajnostnega poslovanja«
• 4. seja – 19. 12. 2025: »Seznanitev s posodobljeno analizo dvojne pomembnosti ter potrditev nove
matrike dvojne pomembnosti«
Seje revizijske komisije nadzornega sveta:
• 28. seja – 18. 2. 2025: »Informacija o pripravi izjave o trajnostnosti za leto 2024 v skladu s standardi
ESRS«
• 29. seja – 3. 3. 2025: v okviru točke »Osnutek Letnega poročila za leto 2024« je bila predstavljena izjava
o trajnostnosti
• 31. seja – 14. 4. 2025: v okviru točke »Revidirano Letno poročilo DARS za leto 2024« je bil ponovno
predstavljen trajnostni del
LETNO POROČILO 2025 DARS 89
• 4. dopisna seja – 17. 4. 2025: obravnava revidiranega Letno poročilo za leto 2024 in predlog nadzornemu
svetu, da ga potrdi
• 33. seja – 23. 6. 2025: obravnava Pisma poslovodstvu po opravljeni reviziji poročila o trajnostnosti za
leto 2024 in Akcijski načrt za izvedbo priporočil
35. seja – 22. 9. 2025: Poročilo o aktivnostih na področju trajnostnosti
Seje nadzornega sveta:
• 51. seja – 27. 2. 2025: soglasje k dokumentu »Strategija družbe DARS 2021–2025 (tretja novelacija)« s
predlaganimi popravki in seznanitev z informacijo o pripravi izjave o trajnostnosti za leto 2024 v skladu
s standardi ESRS
• 52. seja – 27. 3. 2025: v okviru točke »Ustno poročilo revizijske komisije« je bilo poročano tudi o osnutku
letnega poročila 2024, ki zajemna tudi izjavo o trajnostnosti
• 53. seja – 24. 4. 2025: potrditev Revidiranega Letnega poročila DARS za leto 2024, kjer je bila razprava
tudi o trajnostnemu delu in poročanje revizijske komisije, vključno s seznanitvijo o razgovoru z zunanjo
revizorko o trajnostnem delu Letnega poročila
• 55. seja – 3. 7. 2025: v okviru točke »Ustno poročilo revizijske komisije« je bilo obravnavano
Pismo poslovodstvu po opravljeni reviziji poročila o trajnostnosti za leto 2024 in Akcijski načrt za izvedbo
priporočil
• 57. seja – 25. 9. 2025: v okviru točke »Ustno poročilo revizijske komisije« se je nadzorni svet seznanil s
Poročilom o aktivnostih na področju trajnostnosti
GOV-3 – Vključitev s trajnostnostjo povezane uspešnosti v sisteme spodbud
Člani organov vodenja družbe DARS so dodatno nagrajeni za doseganje trajnostnih ciljev. Družba DARS ima v
Politiki prejemkov članov organov vodenja in nadzora med merili za spremenljivi del prejemkov za organe
vodenja družbe določena sledeča naslednja t. i. nefinančna merila, ki so povezana s trajnostnostjo oziroma s cilji
iz Strategije družbe DARS 2021–2025 oz. iz Strategije družbe DARS 2026–2030, za naslednje petletno obdobje:
• zagotavljanja varnosti in pretočnosti AC-omrežja,
• okoljska merila (delež alternativnih (obnovljivih) virov energije, zmanjšani delež izpustov CO
2
),
• zadovoljstvo uporabnikov AC-omrežja,
• zadovoljstvo zaposlenih,
• merila upravljavske odgovornosti (dobre prakse vodenja in upravljanja, tudi z vidika trajnostnosti).
Za te strateške cilje obstajajo konkretni kazalniki, ki jih navajamo v poglavjih E1-4, S1-5 in S4-5.
Poleg zgoraj naštetih meril so določena še štiri druga merila, ki spadajo v skupino t. i. nefinančnih meril.
Nefinančna merila skupaj prispevajo najmanj 50 % celotnega spremenljivega dela prejemkov. Dejanski prispevek
posamezne skupine meril od izhodiščnega ne sme odstopati za več kot 5 % navzgor ali navzdol.
Politiko prejemkov sprejme nadzorni svet, odobri pa jo skupščina družbe. Prav tako nadzorni svet s sklepom za
vsako leto konkretizira merila za izplačilo spremenljivega prejemka. Nadzorni svet je vezan na finančna in
nefinančna merila iz politike prejemkov, lahko pa po lastni presoji ter v primeru obstoja utemeljenih razlogov
določi višje ali nižje izplačilo spremenljivega dela. Sklep o določitvi spremenljivega prejemka dela plačila
uspešnosti za leto 2024 je nadzorni svet sprejel na 58. seji 23. 10. 2025. Za leto 2025 pa sklepa nadzornega sveta
še ni.
GOV-4 – Izjava o skrbnem pregledu
Družba DARS izvaja skrbni pregled z večstopenjskim pristopom za identifikacijo, oceno in obvladovanje
pomembnih okoljskih, družbenih in upravljavskih vplivov, tveganj in priložnosti, ki izhajajo iz poslovnih
dejavnosti, poslovnih odnosov v vrednostni verigi in širšega konteksta trajnostnosti.
Kot ključno aktivnost skrbnega pregleda v zvezi s trajnostnostjo smo v družbi DARS v letu 2025 prenovili analizo
dvojne pomembnosti, ki smo jo prvič izvedli v letu 2024.
Na podlagi na novo opredeljenih pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti so bile identificirane pomembne
trajnostne teme za družbo DARS, o katerih letno poročamo v okviru Izjave o trajnostnosti, ki je del letnega
poročila družbe.
LETNO POROČILO 2025 DARS 90
Naslednja tabela prikazuje, kako družba DARS uporablja ključne elemente potrebne skrbnosti za ljudi in okolje,
ter kje so predstavljeni v tej izjavi o trajnosti.
Tabela 13: Ključni elementi potrebne skrbnosti za ljudi in okolje ter povezave do njihovih predstavitev
Osrednji elementi skrbnega pregleda
Odstavki ali strani v izjavi o
trajnostnosti
Ali se razkritje nanaša na
ljudi in/ali okolje?
Vključevanje skrbnega pregleda v upravljanje, strategijo in
poslovni model
ESRS 2 GOV-2
ESRS 2 GOV-3
ESRS 2 SBM-3
E1 SBM-3
S1 SBM-3
Ljudje in okolje
Sodelovanje s prizadetimi deležniki v vseh ključnih korakih
skrbnega pregleda
ESRS 2 GOV-2
ESRS 2 SBM-2
ESRS 2 IRO-1
S1-1
S1-2
S2-2
S3-2
S4-2
G1-1
Ljudje
Prepoznavanje in ocenjevanje škodljivih vplivov
ESRS 2 IRO-1
ESRS 2 SBM-3
Ljudje in okolje
Sprejemanje ukrepov za odpravo teh škodljivih vplivov
E1-1
E1-3
E2-2
E4-1
E4-3
E5-2
S1-3
S1-4
S2-3
S2-4
S3-3
S3-4
S4-4
Ljudje in okolje
Sledenje učinkovitosti teh prizadevanj in komuniciranje
E1-3
E1-4
E1-5
E1-6
E2-2
E2-3
E2-4
E4-3
E4-4
E4-5
E5-2
E5-3
E5-4
E5-5
S1-4
Ljudje in okolje
LETNO POROČILO 2025 DARS 91
Osrednji elementi skrbnega pregleda
Odstavki ali strani v izjavi o
trajnostnosti
Ali se razkritje nanaša na
ljudi in/ali okolje?
Sledenje učinkovitosti teh prizadevanj in komuniciranje
S1-5
S1-6
S1-10
S1-11
S1-14
S1-15
S1-16
S1-17
S2-5
S3-4
S3-5
S4-4
S4-5
G1-4
Ljudje in okolje
GOV-5 – Upravljanje tveganj in notranje kontrole poročanja o trajnostnosti
V družbi DARS imamo dolgoletne izkušnje s pripravo trajnostnih poročil, saj smo prvo poročilo po zahtevah
standardov GRI pripravili za leto 2017, prvo poročilo v skladu s standardi ESRS pa smo pripravili za leto 2024. V
ta namen so v družbi že vzpostavljeni ustrezni postopki, ki zagotavljajo sodelovanje pristojnih služb in oseb, ki so
odgovorne za pripravo potrebnih vsebin in podatkov.
V pripravo poročila o trajnostnosti po standardih ESRS je bila vključena številčna skupina zaposlenih (kot je to
opredeljeno v izhodiščih za pripravo Letnega poročila družbe DARS za leto 2025, ki jih je potrdila uprava v
decembru 2025. Ti zaposleni so tudi odgovorni za področja vsebin in podatkov, ki smo jih pripravili za vsa
pomembna razkritja po standardih ESRS. Pri vsakem sklopu podatkovnih točk, iz katerih črpamo podatke v
poročilu, vodimo evidenco virov vsebin. Postopek priprave poročila koordinira in nadzoruje vodja Odbora za
trajnostnost. Na koncu vsebino trajnostnega poročila pregleda še revizijska komisija nadzornega sveta in na
koncu potrdi uprava.
Na takšen način zagotavljamo večnivojski nadzor za zagotavljanje skladnosti z zahtevami standardov ESRS, ki
vključuje zahtevo po točnosti in celovitosti podatkov, in učinkovite kanale komuniciranja za zagotovitev zbiranja
ustreznih informacij znotraj družbe.
Poleg tega smo v registru tveganj prepoznali novo tveganje, ki se nanaša na negativne finančne in družbene
posledice zaradi neskladnosti poročanja s trajnostnimi standardi ESRS. To tveganje se nanaša na celoten proces
priprave poročila o trajnostnosti in upravljanja z vsemi relevantnimi podatki ter zajema tveganja, kot so
nepriprava poročila, pomanjkljiva priprava poročila in necelovitost podatkov. Pri upravljanju tega tveganja se
večja pozornost namenja razkritjem z več viri podatkov, večjo stopnjo strokovne presoje ali večjo kompleksnostjo
zbiranja podatkov. Svet za tveganja v rednih obdobjih spremlja in potrjuje uspešnost upravljanja tveganj.
Za ublažitev tveganj, vezanih na pripravo izjave o trajnostnosti, je pomemben že omenjeni večnivojski nadzor.
Poleg tega je za njihovo ublažitev skupina za poročanje o trajnostnosti sodelovala z notranjimi in zunanjimi
strokovnjaki na določenih področjih, da bi pridobili znanje o operativnih postopkih in vzpostavili upravljanje
zbiranja podatkov in nadzornih sistemov.
Ugotovitve, do katerih pridemo v celotnem postopku, se uporabljajo pri posodabljanju organizacijskih predpisov,
razmejitvi odgovornosti med notranjimi funkcijami ter načrtovanju nadaljnjega razvoja sistemov poročanja.
O ključnih ugotovitvah v zvezi z upravljanjem tveganj in notranjimi kontrolami poročanja o trajnostnosti se poroča
upravi, revizijski komisiji nadzornega sveta ter nadzornemu svetu tekom leta in v okviru postopka potrjevanja
letnega poročila. Svet za tveganja redno poroča upravi, revizijski komisiji nadzornega sveta in nadzornemu svetu.
LETNO POROČILO 2025 DARS 92
SBM-1 – Strategija, poslovni model in vrednostna veriga
Opis poslovnega modela družbe (Poslovni del)
Družba DARS je bila ustanovljena na podlagi ZDARS leta 1993, poslovati pa je začela 1. 1. 1994. Do 31. 12. 2003
je imela status javnega podjetja v obliki delniške družbe, od 1. 1. 2004 pa ima položaj delniške družbe kot
gospodarske družbe. Edina ustanoviteljica in delničarka družbe DARS je Republika Slovenija, ki jo v skladu z
Zakonom o Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1/Uradni list RS, št. 25/2014 in 140/2022) zastopa Slovenski
državni holding, d. d. (v nadaljevanju: SDH).
DARS pri svojem poslovanju upošteva sprejeti Kodeks korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo
države, Kodeks upravljanja javnih delniških družb ter Priporočila in pričakovanja SDH kot upravljavca kapitalskih
naložb RS, katerih cilj je vzpostaviti boljši sistem korporativnega upravljanja kapitalskih naložb države, urejenost
družb in posledično boljše poslovanje družb.
Konec leta 2010 je začel veljati ZDARS-1, ki določa status, naloge in obveznosti družbe DARS ter ureja
stvarnopravna razmerja v zvezi z avtocestami. Družba DARS se je s tem zakonom preoblikovala v koncesionarja,
ki mu je bila za obdobje trajanja koncesijskega razmerja podeljena stavbna pravica na zemljiščih, na katerih bo
gradil, in ki prevzema vse finančne obveznosti, povezane z gradnjo avtocestnih odsekov. ZDARS-1 prav tako
določa, da družba DARS v imenu RS in za njen račun opravlja posamezne naloge, povezane s prostorskim
načrtovanjem in umeščanjem avtocest v prostor, ter naloge v zvezi s pridobivanjem nepremičnin za potrebe
gradnje avtocest. Zakon nadalje določa, da družba DARS nadaljuje gradnjo avtocest in hitrih cest, ki so se začele
graditi pred uveljavitvijo ZDARS-1, ter da še naprej upravlja in vzdržuje obstoječe avtoceste in hitre ceste v RS.
Država prek razvojnih dokumentov ohranja strateški nadzor nad razvojem avtocest z določanjem novih odsekov
in rokov, v katerih morajo biti ti novozgrajeni odseki predani v promet.
Glavna storitev družbe DARS je zagotavljanje varne in zanesljive mobilnosti za vse uporabnike omrežja AC in HC.
Pretočnost prometa, prometno varnost ter zanesljive in pravočasne storitve družba DARS zagotavlja in izboljšuje
s sodobnimi pristopi in odgovornostjo do okolja in deležnikov.
Osnova za zagotavljanje čim širšega dostopa do AC- in HC-omrežja je cestnina, ki se plačuje za uporabo avtocest.
DARS je odgovoren za operativno izvedbo cestninjenja, ki obsega:
• vzpostavitev, vzdrževanje in zagotavljanje neprekinjenega poslovanja sistemov, ki to omogočajo v
tehničnem smislu (DarsGo, e-vinjeta, cestninska postaja Hrušica),
• vzpostavitev prodajne mreže (lastna prodajna mesta ter sklepanje pogodb in sodelovanje s pogodbenimi
partnerji),
• vzpostavitev klicnega centra za pomoč uporabnikom,
• izvajanje poprodajnih aktivnosti (npr. vračilo sorazmernega dela vrednosti e-vinjet).
Vzporedno z izvajanjem cestninjenja pa je ključna naloga tudi izvajanje cestninskega nadzora, ki je edino
zagotovilo, da bodo uporabniki cestnino plačali, in da so zagotovljeni cestninski prihodki kot glavni vir financiranja
družbe DARS.
Skupni prihodki družbe DARS v letu 2025 so znašali 549.412.860 evrov.
Število zaposlenih družbe DARS je na dan 31. 12. 2025 znašalo 1304. Več o značilnostih zaposlenih je navedeno
v temi S1.
Tabela 14: Število zaposlenih po geografskih regijah
Regija zaposlitve
Zaposleni
Osrednjeslovenska
451
Primorsko-notranjska
261
Dolenjska
115
Štajerska
385
Gorenjska
92
Skupaj
1304
LETNO POROČILO 2025 DARS 93
Strategija
Naše delovanje temelji na treh ključnih strateških smernicah. Prva je zagotavljanje visoke stopnje varnosti,
pretočnosti procesov in dobre uporabniške izkušnje, kar nadgrajujemo z nenehnimi izboljšavami in tehnološkimi
rešitvami. Druga smernica je ohranjanje dolgoročne poslovne stabilnosti, ki jo gradimo z odgovornim
upravljanjem, premišljenim razvojem in odpornostjo na spremembe. Tretja strateška smernica pa je razvoj
zavzetih in kompetentnih zaposlenih, saj verjamemo, da so ljudje ključni vir našega napredka.
Realizacijo teh ciljev podpirajo tri horizontalne strateške povezave. Digitalna preobrazba in umetna inteligenca
pospešujeta modernizacijo poslovanja in večjo učinkovitost. Trajnostnost, odpornost in energetska učinkovitost
usmerjajo naš razvoj v odgovorno ravnanje z viri in dolgoročno stabilnost. Organizacijska kultura in voditeljstvo
pa krepita sodelovanje, razvoj talentov in dolgoročno uspešnost podjetja.
Slika 14: Strateška mapa družbe DARS
V družbi smo prejeli novo strategijo družbe DARS, ki predstavlja nadgradnjo prejšnje strategije. Ključni strateški
cilji ostajajo v večini nespremenjeni, posamezni elementi pa so dodatno okrepljeni oziroma nadgrajeni.
Tabela 15: Strateški cilji 2026–2030
Strateška smernica: Zagotavljanje varnosti, pretočnosti in dobre uporabniške izkušnje
(Ciljni deležniki: uporabniki)
Strateški cilji (SC)
SC 1: Zagotavljanje prometne varnosti
SC 2: Zagotavljanje pretočnosti prometa
SC 3: Zagotavljanje visoke ravni pretočnosti, varnosti in trajnostnosti avtocestnega omrežja z učinkovitim, digitalno
podprtim in trajnostnim sistemom vzdrževanja
SC 4: Zagotavljanje trajnostne, tehnološko napredne in stroškovno učinkovite gradnje in obnove cestne infrastrukture
SC 5: Zagotavljanje uporabnikom prijaznih storitev
LETNO POROČILO 2025 DARS 94
Strateška smernica: Dolgoročna poslovna stabilnost
(Ciljni deležniki: družba, lastniki, zaposleni, poslovni partnerji)
Strateški cilji (SC)
SC 6: Zagotovitev dolgoročno stabilnega poslovanja
SC 7: Razvoj trajnostne infrastrukture in krožnega gospodarstva
SC 8: Digitalna preobrazba družbe
Strateška smernica: Zavzeti in kompetentni zaposleni
(Ciljni deležniki: zaposleni)
Strateški cilji (SC)
SC 9: Visoka zavzetost in kompetentnost zaposlenih
SC 10: Razvoj ciljne kulture in sistematičen razvoj voditeljstva
SC 11: Zagotavljanje visoke ravni varnosti in zdravja pri delu ter krepitev varnostne kulture v celotni organizaciji
V okviru posamezne strateške smernice imamo poleg strateških ciljev in deležnikov prepoznane tudi ključne
kazalnike uspešnosti in operativne cilje. Na takšen način so naše obstoječe storitve in dejavnosti neposredno
povezane s cilji trajnostnosti na vseh področjih našega delovanja.
Ena izmed usmeritev za postavitev ciljev v Strategiji DARS 2021–2025 in v Strategiji DARS 2026–2030 so tudi
zahteve in potrebe deležnikov iz notranjega in zunanjega okolja, med katerimi so prav tako Priporočila in
pričakovanja SDH.
Za dosego zgoraj omenjenih strateških ciljev družba DARS med drugim izvaja ukrepe na področju gradenj in
obnov ter vzdrževanja omrežja, za katere se namenja velik del prihodkov družbe. Glavna izziva družbe DARS pri
izvajanju lastne strategije pa sta težavno umeščanje v prostor in pridobivanje gradbenih dovoljenj in
okoljevarstvenih soglasij.
Pomembno sredstvo zmanjševanja negativnega vpliva prometa so tudi cestnine. Na področju cestninjenja vozil
nad 3,5 t največje dovoljene mase se cestnina diferencira na 3 cestninske razrede vozil (glede na število osi – 2,
3 in več kot 3) in (od leta 2010) glede na EURO emisijske razrede, v katerih čistejša vozila plačujejo nižjo cestnino
kot tista v nižjih EURO emisijskih razredih vozil, s čimer se uresničuje načelo “onesnaževalec plača”. V letu 2025
je bila implementirana tudi diferenciacija cestninjenja glede na CO
2
-emisije vozil, kjer se za vozila z nižjimi izpusti
plačuje nižja cestnina kot za tiste z višjimi. Predvidoma s 1. aprilom 2026 pa se bodo v okviru cestnine pričeli
zaračunavati tudi zunanji stroški za hrup in onesnaževanje zraka, kjer bodo zunanji stroški za vozila v višjih EURO
emisijskih razredih nižji kot za vozila v nižjih EURO emisijskih razredih.
V okviru zagotavljanja interoperabilnosti elektronskih cestninskih sistemov se dosegajo pozitivni učinki tudi na
področju trajnostnosti, saj sistem uporabnikom omogoča, da zgolj z eno napravo OBU plačujejo cestnino po
različnih državah oziroma cestninskih koncesijskih območjih. S tem se zmanjšuje potrebno število naprav OBU,
poleg tega pa to za cestninske uporabnike pomeni tudi prijaznejši način plačevanja cestnine prek ene pogodbe.
Bistveno se zmanjša tudi število operativnih postopkov, kar posledično pomeni manj ustavljanja na mejnih
območjih (registracija vozil v posamezno cestninsko domeno, prevzemanje/oddajanje naprav OBU). DARS je v
zadnjih letih uvedel dva ponudnika evropskega elektronskega sistema cestninjenja (EETS), pogajanja s tretjim
ponudnikom so v teku.
LETNO POROČILO 2025 DARS 95
Slika 15: Vrednostna veriga
Shemo vrednostne verige oziroma popis ključnih členov vrednostne verige je družba DARS pripravila v okviru
postopka analize dvojne pomembnosti za leto 2024, pri tem pa smo izhajali iz internih dokumentov. V letu 2025
podjetje ni vstopilo na nove trge ali opustilo obstoječih dejavnosti, prav tako ni bistveno spreminjalo svojih
ključnih dobaviteljev ali dobavne verige.
DARS ima narejeno oceno tveganj za vse pomembne vidike poslovanja. Podrobneje je upravljanje s tveganji
predstavljeno v poglavju 1.7 tega letnega poročila.
Koristi, ki jih imajo deležniki od družbe DARS, izhajajo iz poslanstva družbe, to je, da s sodobnimi pristopi ter
odgovorno do okolja in deležnikov izboljšujemo pretočnost prometa, zagotavljamo prometno varnost ter nudimo
zanesljive in pravočasne storitve na slovenskem avtocestnem omrežju. V letu 2025 smo uspešno vzpostavili in
certificirali sistem ravnanja z okoljem po zahtevah standarda ISO 14001, kar je potrdil neodvisni certifikacijski
organ. Presojo smo prestali brez ugotovljenih neskladnosti.
SBM-2 – Interesi in stališča deležnikov
Sodelovanje z deležniki in prepoznavanje ter udejanjanje njihovih zahtev, potreb in pričakovanj je bistvenega
pomena za uspešno, trajnostno in dolgoročno delovanje družbe DARS.
Pri uresničevanju svojega poslanstva zato sodelujemo ter dvosmerno komuniciramo tako z notranjimi kot
zunanjimi deležniki, in to na strateški in operativni ravni. Tako krepimo razumevanje med posameznimi
skupinami deležnikov in družbo ter povečujemo medsebojno zaupanje.
Družba DARS vodi obsežen register deležnikov, ki se letno oz. po potrebi posodablja. V dokumentu smo opredelili
vse relevantne deležnike, prepoznali vplive deležnikov na družbo, potrebe in pričakovanja deležnikov, osebe, ki
so odgovorne za odnose z deležniki, osebe, ki sodelujejo s posameznimi deležniki, in način spremljanja dojemanja
deležnikov. Vključevanje in upravljanje deležnikov potekata na različne načine, in sicer glede na vpliv, ki ga ima
določeni deležnik na družbo, in glede na vpliv, ki ga ima družba na določeno skupino deležnikov. Z
najpomembnejšimi deležniki redno izvajamo deležniška posvetovanja. V letu 2025 smo nabor deležnikov
dopolnili v skladu z zahtevami uvedbe sistema ravnanja z okoljem po zahtevah standarda ISO 14001.
Sodelovanje s prizadetimi deležniki je ključno za skrbno ravnanje podjetja glede trajnostnosti, saj pomaga pri
ugotavljanju in ocenjevanju pomembnih dejanskih in morebitnih negativnih vplivov, tveganj in priložnosti.
Upravni, vodstveni in nadzorni organi so o stališčih in interesih vključenih deležnikov obveščeni na letni ravni, da
lahko informacije vključijo v poslovne odločitve. Potrebe, zahteve in pričakovanja ključnih deležnikov so vpete v
tekoče delovanje družbe v celotnem obsegu našega poslovanja in so ključni vhodni podatki tako za pripravo kot
tudi za letno posodabljanje strategije družbe DARS.
S trajnostnimi pobudami in dosežki so zaposleni redno seznanjeni prek notranjih komunikacijskih kanalov, kot so
intranet, e-novice in sestanki. Poleg tega družba DARS obvešča zunanje deležnike prek letnih in trajnostnih
poročil, spletne strani in drugih javnih objav.
LETNO POROČILO 2025 DARS 96
V tabeli 16 so prikazani tako skupine kot tudi ključni deležniki družbe DARS po verigi navzgor in navzdol, vključno
z opredeljenimi podrobnostmi deležnika.
Tabela 16: Skupni ter ključni deležniki družbe DARS po verigi navzgor in navzdol
Podrobnosti o deležnikih
Skupina
deležnikov
Ključni deležniki znotraj skupin (imena)
Tip deležnika
Notranji /
Zunanji
Po verigi
navzgor
Upravljanje
družbe
SDH d. d. (lastnik)
Prizadeti deležnik in
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Nadzorni svet
Prizadeti deležnik in
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Notranji
Koncesijsko
razmerje
Državni zbor RS, Državni svet RS, Vlada RS
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Ministrstvo za finance
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Direkcija Republike Slovenije za
infrastrukturo (DRSI)
Prizadeti deležnik in
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Ministrstvo za infrastrukturo (podelitelj
koncesije)
Prizadeti deležnik in
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo
Prizadeti deležnik in
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Ministrstvo za naravne vire in prostor
Prizadeti deležnik in
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in
prehrano
Prizadeti deležnik in
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Ministrstvo za digitalno preobrazbo
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Ministrstvo za delo, družino, socialne
zadeve in enake možnosti
Prizadeti deležnik
Zunanji
Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Ministrstvo za zdravje
Prizadeti deležnik
Zunanji
Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Ministrstvo za javno upravo
Prizadeti deležnik in
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in
šport
Prizadeti deležnik in
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Nadzorni,
regulatorni in
drugi organi
Inšpekcijski organi
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Računsko sodišče
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
KPK – Komisija za preprečevanje korupcije
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
LETNO POROČILO 2025 DARS 97
Podrobnosti o deležnikih
Skupina
deležnikov
Ključni deležniki znotraj skupin (imena)
Tip deležnika
Notranji /
Zunanji
Po verigi
navzgor
Nadzorni,
regulatorni in
drugi organi
Revizijska družba
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Uprava Republike Slovenije za inf. varnost
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Državna revizijska komisija
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Agencija RS za varnost v prometu (AVP)
Prizadeti deležnik
Zunanji
Agencija RS za okolje
Prizadeti deležnik
Zunanji
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)
Prizadeti deležnik
Zunanji
Agencija za energijo
Prizadeti deležnik
Zunanji
Policija GPU (Generalni direktor, Uprava
uniformirane policije in Uprava
kriminalistične policije), Policijske uprave
Prizadeti deležnik
Zunanji
Dobavitelji
materiala
Dobavitelji gradbenih materialov
Prizadeti deležnik
Zunanji
Dobavitelji IT opreme
Prizadeti deležnik
Zunanji
Dobavitelji elektronske opreme
Prizadeti deležnik
Zunanji
Dobavitelji
storitev
Izvajalci gradbenih del
Prizadeti deležnik
Zunanji
Izvajalci vzdrževalnih del (avtoceste,
elektronska oprema)
Prizadeti deležnik
Zunanji
Cestninjenje za osebna vozila: Sky Toll
Prizadeti deležnik in
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
DARS GO: Telekom Slovenije d. d. in Q-Free
Ponudniki EETS
Prizadeti deležnik in
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Druge storitve: izvajalec medicine dela,
tehtanje vozil
Prizadeti deležnik
Zunanji
Pooblaščeni prevzemniki odpadkov
Prizadeti deležnik
Zunanji
Inženirske storitve, študije: DRI in druge
inženirske organizacije, Fakulteta za
gradbeništvo in geodezijo Univerze v
Ljubljani; Fakulteta za gradbeništvo
Univerze v Mariboru, Fakulteta za
elektrotehniko Univerze v Ljubljani
Prizadeti deležnik
Zunanji
Izvajalci monitoringov in drugih okoljskih
pregledov
Prizadeti deležnik
Zunanji
Gasilska združenja
Prizadeti deležnik
Zunanji
Ravnanje z odpadki
Prizadeti deležnik
Zunanji
Dobavitelji
energije
Dobavitelji elektrike
Prizadeti deležnik
Zunanji
Dobavitelji energentov
Prizadeti deležnik
Zunanji
Banke in
zavarovalnice
Poslovne banke
Prizadeti deležnik in
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Zavarovalnice
Prizadeti deležnik in
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Banka Slovenije, ECB
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
LETNO POROČILO 2025 DARS 98
Podrobnosti o deležnikih
Skupina
deležnikov
Ključni deležniki znotraj skupin (imena)
Tip deležnika
Notranji /
Zunanji
Lastno
delovanje
Zaposleni
Uprava
Prizadeti deležnik in
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Notranji
Svet delavcev
Prizadeti deležnik in
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Notranji
Reprezentativni sindikati
Prizadeti deležnik in
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Notranji
Vsi zaposleni
Prizadeti deležnik
Notranji
Po verigi
navzdol
Uporabniki
Poslovni uporabniki avtocestnega omrežja
(predstavniki v OZS, GZS – avtoprevozniške
sekcije)
Prizadeti deležnik
Zunanji
Uporabniki avtocestnega omrežja – fizične
osebe, Slovenija in tujina (predstavniki,
zajeti v raziskavah DARS)
Prizadeti deležnik
Zunanji
Zakupniki optičnega omrežja (Telekom, T2
in drugi)
Prizadeti deležnik
Zunanji
Lokalne
skupnosti
Občine, krajevne skupnosti
Prizadeti deležnik
Zunanji
Interesna združenja, posamezniki
Prizadeti deležnik
Zunanji
Zainteresirana
javnost
Nevladne okoljske in druge organizacije:
Zavod vozim, vendar ne hodim,
Umanotera, Rovo, Društvo za opazovanje
ptic Slovenije
Prizadeti deležnik
Zunanji
Prejemniki sponzorskih in donatorskih
sredstev
Prizadeti deležnik
Zunanji
Mediji
Prizadeti deležnik
Zunanji
Prizadeta javnost ob AC in HC (emisije
hrupa in ostalo)
Prizadeti deležnik
Zunanji
Širša javnost
Prizadeti deležnik
Zunanji
Partnerske
organizacije v
Sloveniji
Gospodarska zbornica Slovenije (Združenje
za promet, Sekcija za cestni tovorni
promet)
Prizadeti deležnik
Zunanji
Inženirska zbornica
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Obrtna zbornica Slovenije (Sekcija za
promet)
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Slovenski inštitut za revizijo in IIA –
Slovenski inštitut
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Partnerske
organizacije v
Evropi
Asfinag
Prizadeti deležnik in
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Združenje upravljavcev avtocest – ASECAP
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Magyar Kozut
Prizadeti deležnik in
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Hrvatske autoceste/Autocesta Zagreb–
Macelj, Bina Istra
Prizadeti deležnik in
Uporabnik Izjave o
trajnostnosti
Zunanji
Dodatno
Dodatni
Civilna zaščita
Prizadeti deležnik
Zunanji
LETNO POROČILO 2025 DARS 99
V tabeli 17 navajamo ključne deležnike s komunikacijskimi orodji in načini vključevanja v poslovni model
poslovanja, s ključnimi temami ter odzivi na njihove zahteve.
Tabela 17: Ključni deležniki s komunikacijskimi orodji in načini vključevanja v poslovni model poslovanja s
ključnimi temami ter odzivi na njihove zadeve
Deležniki
Komunikacijska orodja in način vključevanja
Ključne teme/odziv na zahteve deležnikov
Zaposleni
• Interna orodja komuniciranja: intranet,
elektronska pošta, oglasne deske, interni
časopis oz. bilten, dogodki
• Projekt raziskave in spremljanja
organizacijske klime v podjetju
• Zbori delavcev, svet delavcev, sindikati
Možnosti ustvarjalnega dela in razvoja, dobri
odnosi in pošteno plačilo za dobro opravljeno delo,
skrb za varnost in zdravje na delovnem mestu,
dolgoročna poslovna stabilnost
SDH d. d.
(predstavnik
lastnika)
• Letno poročilo DARS
• Letni načrt upravljanja
• Merila za merjenje uspešnosti poslovanja
družb s kapitalsko naložbo države
• Priporočila in pričakovanja SDH
• Kodeks korporativnega upravljanja družb s
kapitalsko naložbo države
• Letno poročilo upravljanja kapitalskih
naložb RS in SDH
• Povratne informacije in osebni stiki
Uspešno uresničevanje zakonsko opredeljene
vloge DARS (skladnost poslovanja), pričakovana
realizacija meril LNU, dolgoročna poslovna
stabilnost, izboljšanje praks korporativnega
upravljanja, trajnostni razvoj, povečanje donosa
kapitala, uvajanje vitkega poslovanja, optimizacija
poslovnih procesov in stroškov poslovanja, aktivno
upravljanje dolga, pretočnost in varnost
avtocestnega omrežja, finančno vzdržna gradnja
avtocestnega omrežja ter zagotavljanje ustrezne
kakovosti upravljanja in vzdrževanja avtocestnega
omrežja
Nadzorni svet
• Seje in komisije NS
Uspešno poslovanje v skladu z načrti, skladnost
poslovanja
Vlada in
ministrstva
• Letno poročilo DARS
• Spremljanje in upoštevanje predlogov ter
pripomb
• Redne koordinacije
• Vsa soglasja v skladu z relevantno
zakonodajo
• Potrjevanje vladnih gradiv za zadolževanje
• Potrjevanje predlogov za spremembe
cenovne politike cestninjenja
Uspešno uresničevanje zakonsko opredeljene
vloge DARS, dolgoročna poslovna stabilnost,
posredni ekonomski vplivi, skladnost poslovanja,
zagotavljanje pretočnosti, varnosti in udobja za
avtocestne uporabnike ter zasebnost strank,
aktivno upravljanje dolga, pretočnost in varnost
avtocestnega omrežja, finančno vzdržna gradnja
avtocestnega omrežja in zagotavljanje ustrezne
kakovosti upravljanja in vzdrževanja avtocestnega
omrežja, izvajanje nalog koncedenta in nadzor
izvajanja agentske pogodbe
Agencija RS za
varnost v
prometu (AVP)
• Medijske konference ob večjih varnostnih
dogodkih
• Dogodki (projekt Sožitje in drugi dogodki,
povezani s povečanjem prometne varnosti)
• Obdobni načrt za zagotavljanje varnosti
cestnega prometa (letno)
Resolucija o nacionalnem programu varnosti
cestnega prometa za obdobje 2023–2030
Celovita obravnava problematike prometne
varnosti; večji učinki na področju izvajanja
projektov prometne varnosti
Ministrstvo za
finance
• Soglasja za vsa zadolževanja
• Soglasje k delu Poslovnega načrta, ki
opredeljuje izvedbo refinanciranja dolga
družbe (na podlagi ZPKROD)
Obvladovanje jamčevanega dolga s poroštvi RS in
morebitnega vpliva na javni dolg, zagotavljanje
finančne vzdržnosti
Uporabniki
avtocestnega
omrežja
• Spletno mesto družbe DARS (www.dars.si)
• Raziskava: Merjenje zadovoljstva
uporabnikov avtocest in hitrih cest
• Družbena omrežja (Facebook, Instagram,
X, LinkedIn)
• Dogodki in predstavitve družbe DARS
• Mobilna aplikacija Promet+
• Telefonski in osebni stiki
• Spletno mesto Prometno-informacijskega
centra za državne ceste (www.promet.si)
• Klicni center PIC
Upoštevanje predlogov in pripomb, skrb za varnost
in zadovoljstvo uporabnikov avtocest in hitrih cest,
pravočasno in popolno informiranje o stanju na
cestah in drugih dogajanjih, ki vplivajo na varnost
in pretočnost prometa
LETNO POROČILO 2025 DARS 100
Deležniki
Komunikacijska orodja in način vključevanja
Ključne teme/odziv na zahteve deležnikov
Uporabniki
avtocestnega
omrežja
• Spletno mesto sistema DarsGo in
elektronske vinjete (www.darsgo.si,
evinjeta.dars.si)
• Matični servisi DarsGo
• Uporabniški klicni center za sistem DarsGo
• Tržno komuniciranje
• Druga komunikacijska sredstva:
promocijska darila, informativna gradiva za
različne ciljne skupine itn.
• Cestninski nadzorniki, vzdrževalci – pomoč
na cesti, intervencije
• Ponudniki EETS
Upoštevanje predlogov in pripomb, skrb za varnost
in zadovoljstvo uporabnikov avtocest in hitrih cest,
pravočasno in popolno informiranje o stanju na
cestah in drugih dogajanjih, ki vplivajo na varnost
in pretočnost prometa
Interesna
združenja
avtoprevoznikov
v okviru GZS in
OZS
• Merjenje zadovoljstva uporabnikov
avtocest in hitrih cest
• Spremljanje in upoštevanje utemeljenih
predlogov in pripomb
• Usklajevanje ukrepov cenovne politike
cestninjenja
• Povratne informacije o kakovosti storitev
ter celostne izkušnje uporabe avtocest in
hitrih cest
• Sodelovanje na izobraževalnih dogodkih in
v delovnih skupinah
• Sodelovanje na promocijskih dogodkih
Upoštevanje predlogov in pripomb, skrb za varnost
in zadovoljstvo avtocestnih uporabnikov,
dolgoročna poslovna stabilnost družbe DARS,
posredni ekonomski vplivi na družbo
Širša javnost
• Spletno mesto družbe DARS (www.dars.si)
• Družbena omrežja (Facebook, Instagram,
X, LinkedIn)
• Mobilna aplikacija Promet+
• Telefonski in osebni stiki
• Druga komunikacijska sredstva: dogodki
itn.
• Sponzorstva, donacije, družbeno
odgovorni projekti
Transparentnost delovanja družbe DARS,
pravočasno in popolno informiranje o stanju na
cestah in drugih dogajanjih, ki vplivajo na varnost
in pretočnost prometa
Lokalne
skupnosti, civilne
iniciative,
posamezniki
• Pritožbe, pohvale, mnenja
• Zapisniki sestankov
• Pojavnost v medijih
• Vodstveni pregled
Prejete zahteve, pobude se proučijo, če so
upravičene, se upoštevajo, če so neupravičene, se
zavrnejo
Mediji
• Pojavnost v medijih
• Kliping
Sprotno in transparentno odgovarjanje na
novinarska vprašanja, proaktivno obveščanje o
poslovanju družbe, pretočnosti prometa in drugih
dogajanjih, ki vplivajo na varnost in pretočnost
prometa, korporativna integriteta, okoljska
odgovornost (emisije)
Dobavitelji
• Spletno mesto družbe DARS (www.dars.si)
• Osebni stiki
• Letno poročilo
• Zapisniki
• Dokumenti delovnih skupin
• Projektni dokumenti
• Upravičene pritožbe
• Revizije
• Zapisi
Jasne zahteve in razpisni pogoji, izpolnjevanje
pogodbenih obveznosti
LETNO POROČILO 2025 DARS 101
Deležniki
Komunikacijska orodja in način vključevanja
Ključne teme/odziv na zahteve deležnikov
Nevladne
organizacije in
zavodi
• Spletno mesto družbe DARS (www.dars.si)
• Družbena omrežja (Facebook, Instagram,
X, LinkedIn)
• Pojavnost v medijih
Transparentnost poslovanja, dolgoročna poslovna
stabilnost ter posredni ekonomski, družbeni in
okoljski vplivi na družbo, zagotavljanje pretočnosti,
varnosti in udobja za avtocestne uporabnike,
zasebnost strank, skrb za zaposlene, okoljska
odgovornost (emisije)
Zunanji deležniki
(Evropska
komisija,
Evropsko
strokovno
združenje
avtocestnih
koncesionarjev in
upravljavcev
avtocest in hitrih
cest)
• Spletno mesto družbe DARS (www.dars.si)
• Druga komunikacijska sredstva: dogodki
itn.
• Sestanki
• Zapisniki
• Telefonski in osebni stiki
Uveljavljanje zakonodaje EU
Vplivanje na oblikovanje evropske zakonodaje in
predpisov, pridobivanje informacij o dogajanju v
evropskih institucijah, prenos dobrih praks drugih
avtocestnih upravljavcev
SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo
in poslovnim modelom
V procesu posodobitve analize dvojne pomembnosti, ki smo jo izvedli v letu 2025, so bile kot pomembne
prepoznane naslednje teme: E1 Podnebne spremembe, E2 Onesnaževanje, E4 Biotska raznovrstnost in
ekosistemi, E5 Raba virov in krožno gospodarstvo, S1 Zaposleni, S2 Delavci v vrednostni verigi, S3 Skupnosti, S4
Potrošniki in končni uporabniki ter G1 Poslovno ravnanje. Prepoznane pomembne trajnostne teme so v obliki
matrike dvojne pomembnosti prikazane na sliki 16.
V okviru teme E1 Podnebne spremembe je Blažitev podnebnih sprememb pomembna z vidika vpliva, Prilagajanje
podnebnim spremembam z vidika tveganj, Energija pa je dvojno pomembna tema. Znotraj teme E2
Onesnaževanje sta tako Onesnaževanje zraka kot Onesnaževanje vode in tal pomembni z vidika vplivov. Tema E4
Biotska raznovrstnost in znotraj nje Neposredna gonilna sila vplivov na izgubo biotske raznovrstnosti in vpliv na
stanje vrst je dvojno pomembna. V okviru teme E5 Raba virov in krožno gospodarstvo sta tako Pritoki virov kot
Odpadki pomembni z vidika vplivov.
Pri družbeni temi S1 Zaposleni so podpodteme Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, Zdravje in varnost,
Enakost spolov in enako plačilo za delo enake vrednosti ter Usposabljanje ter razvoj znanj in spretnosti
pomembne z vidika vplivov, Varnost zaposlitve in dostojne plače pa je dvojno pomembna tema. Delovni pogoji
delavcev v vrednostni verigi (S2) so pomembna tema z vidika vplivov. Tudi specifični temi v okviru S3 Skupnosti -
Kakovost in pogoji bivanja ljudi ob AC in Hrup - sta pomembni z vidika vplivov. V okviru teme S4 Potrošniki in
končni uporabniki je specifična tema družbe DARS Pretočnost pomembna tako z vidika vplivov kot z vidika
finančne pomembnosti, Varnost v prometu je pomembna z vidika vpliva, Povečan obseg prometa pa z vidika
tveganja.
Znotraj teme G1 Poslovno ravnanje je z vidika vpliva pomembna Korporativna kultura in politično sodelovanje
ter dejavnosti lobiranja, z vidika tveganja pa Skladnost poslovanja ter preprečevanje korupcije in podkupovanja.
LETNO POROČILO 2025 DARS 102
Slika 16: Prikaz pomembnih trajnostnih tem v obliki matrike dvojne pomembnosti
V naslednji tabeli je razvidna povezanost strateških ciljev družbe DARS, ki smo jih določili tekom leta 2025 in
potrdili v januarju 2026 v dokumentu Strategija DARS 2026–2030, s pomembnimi trajnostnimi temami, ki so bile
prepoznane na osnovi posodobljene analize dvojne pomembnosti, ki smo jo izvedli v letu 2025.
Tabela 18: Povezljivost strateških ciljev družbe DARS s pomembnimi trajnostnimi temami
Strateška smernica: Zagotavljanje varnosti, pretočnosti in dobre uporabniške izkušnje
(Ciljni deležniki: uporabniki)
Strateški cilji (SC)
Pomembne trajnostne teme
SC 1:
Zagotavljanje prometne varnosti
E1: Prilagajanje podnebnim spremembam
E1: Blažitev podnebnih sprememb
S3: Skupnosti – kakovost in pogoji bivanja ljudi ob AC in hrup
S4: Potrošniki in končni uporabniki – varnost v prometu
S4: Potrošniki in končni uporabniki – povečan obseg prometa
SC 2:
Zagotavljanje pretočnosti prometa
E1: Prilagajanje podnebnim spremembam
E1: Blažitev podnebnih sprememb
S3: Skupnosti - kakovost in pogoji bivanja ljudi ob AC in hrup
S4: Potrošniki in končni uporabniki – pretočnost
S4: Potrošniki in končni uporabniki – varnost v prometu
S4: Potrošniki in končni uporabniki – povečan obseg prometa
SC 3:
Zagotavljanje visoke ravni pretočnosti,
varnosti in trajnosti avtocestnega omrežja
z učinkovitim, digitalno podprtim in
trajnostnim sistemom vzdrževanja
E1: Prilagajanje podnebnim spremembam
E1: Energija
E1: Blažitev podnebnih sprememb
E2: Onesnaževanje zraka, vode in tal
E4: Biotska raznovrstnost in ekosistemi
E5: Raba virov in krožno gospodarstvo
S4: Potrošniki in končni uporabniki – pretočnost
S4: Potrošniki in končni uporabniki – varnost v prometu
FIN AN ČN A P O M EM B N
OS T
srednja
visoka
LETNO POROČILO 2025 DARS 103
SC 4:
Zagotavljanje trajnostne, tehnološko
napredne in stroškovno učinkovite gradnje
in obnove cestne infrastrukture
E1: Prilagajanje podnebnim spremembam
E1: Blažitev podnebnih sprememb
E2: Onesnaževanje zraka, vode in tal
E4: Biotska raznovrstnost in ekosistemi
E5: Raba virov in krožno gospodarstvo
S2: Delavci v vrednostni verigi – delovni pogoji
S3: Skupnosti – kakovost in pogoji bivanja ljudi ob AC in hrup
G1: Skladnost poslovanja in preprečevanje korupcije in podkupovanja
SC 5:
Zagotavljanje uporabnikom prijaznih
storitev
S3: Skupnosti - kakovost in pogoji bivanja ljudi ob AC in hrup
S4: Potrošniki in končni uporabniki – povečan obseg prometa
S4: Potrošniki in končni uporabniki – pretočnost
S4: Potrošniki in končni uporabniki – varnost v prometu
Strateška smernica: Dolgoročna poslovna stabilnost
(Ciljni deležniki: družba, lastniki, zaposleni, poslovni partnerji)
Strateški cilji (SC)
Pomembne trajnostne teme
SC 6:
Zagotovitev dolgoročno stabilnega
poslovanja
E1: Prilagajanje podnebnim spremembam
E1: Energija
E1: Blažitev podnebnih sprememb
E5: Raba virov in krožno gospodarstvo
G1: Skladnost poslovanja in preprečevanje korupcije in podkupovanja
G1: Korporativna kultura in politično sodelovanje in dejavnosti lobiranja
SC 7:
Digitalna preobrazba družbe
S4: Potrošniki in končni uporabniki – pretočnost
S4: Potrošniki in končni uporabniki – varnost v prometu
G1: Skladnost poslovanja in preprečevanje korupcije in podkupovanja
G1: Korporativna kultura in politično sodelovanje in dejavnosti
lobiranja
SC 8:
Razvoj trajnostne infrastrukture in
krožnega gospodarstva
E1: Prilagajanje podnebnim spremembam
E1: Energija
E1: Blažitev podnebnih sprememb
E2: Onesnaževanje zraka, vode in tal
E4: Biotska raznovrstnost in ekosistemi
E5: Raba virov in krožno gospodarstvo
Strateška smernica: Zavzeti in kompetentni zaposleni
(Ciljni deležniki: zaposleni)
Strateški cilji (SC)
Pomembne trajnostne teme
SC 9:
Visoka zavzetost in kompetentnost
zaposlenih
S1: Zaposleni – varnost zaposlitve in dostojne plače
S1: Zaposleni – zdravje in varnost, usklajevanje poklicnega in zasebnega
življenja, usposabljanje ter razvoj znanj in spretnosti ter enakost spolov
in enako plačilo za delo enake vrednosti
S2: Delavci v vrednostni verigi – delovni pogoji
G1: Skladnost poslovanja in preprečevanje korupcije in podkupovanja
G1: Korporativna kultura in politično sodelovanje in dejavnosti
lobiranja
SC 10
Razvoj ciljne kulture in sistematičen razvoj
voditeljstva
SC 11:
Zagotavljanje visoke ravni varnosti in
zdravja pri delu ter krepitev varnostne
kulture v celotni organizaciji
S1: Zaposleni – varnost zaposlitve in dostojne plače
S1: Zaposleni – zdravje in varnost, usklajevanje poklicnega in zasebnega
življenja, usposabljanje ter razvoj znanj in spretnosti ter enakost spolov
in enako plačilo za delo enake vrednosti
S2: Delavci v vrednostni verigi – delovni pogoji
G1: Korporativna kultura in politično sodelovanje in dejavnosti lobiranja
V okviru teh pomembnih trajnostnih tem smo prepoznali pomembne vplive, tveganja in priložnosti, ki so
navedeni v naslednji tabeli, kjer je tudi jasno označeno, kadar gre za vplive, tveganja in priložnosti, ki izhajajo iz
tem oziroma podtem, ki so specifične za družbo DARS. O naravi svoje dejavnosti in poslovnih odnosih pišemo v
poglavju SBM-1, medtem ko posamezne vplive, tveganja in priložnosti podrobneje opisujemo v tematskih
sklopih.
LETNO POROČILO 2025 DARS 104
Tabela 19: Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti
Standard / Tema / Ime vpliva, tveganja oz. priložnosti
Dejanski/
morebitni
vpliv
Pozitivni/
negativni
vpliv,
tveganje,
priložnost
Vrednostna
veriga
Časovni
okvir
E1: Podnebne spremembe
Blažitev podnebnih sprememb
Vpliv zaradi emisij toplogrednih plinov v celotni
vrednosti verigi podjetja
Dejanski
Negativni
vpliv
Navzgor
Lastno
poslovanje
Navzdol
Dolgoročno
Energija
Poraba električne energije ter goriv za ogrevanje in
pogon vozil za izvajanje poslovnih dejavnosti družbe
Dejanski
Negativni
vpliv
Lastno
poslovanje
Dolgoročno
Uporaba obnovljivih virov energije (znižanje stroškov
za energijo)
/
Priložnost
Lastno
poslovanje
Srednjeročno
Prilagajanje podnebnim spremembam
S podnebjem povezane akutne in kronične nevarnosti
(vročinski stres – hitrejše staranje in deformacije
asfalta; plazovi, požari, žled, burja; močne padavine –
poplavljanje cestnih odsekov, poškodbe signalizacije,
ograj ipd.). Večji stroški gradnje, obnov in vzdrževanja.
/
Fizično
tveganje
Lastno
poslovanje
Srednjeročno
Dolgoročno
E2: Onesnaževanje
Onesnaževanje zraka
Onesnaževanje zraka zaradi povečanega obsega
prometa
Dejanski
Negativni
vpliv
Navzdol
Dolgoročno
Onesnaževanje vode in tal
Onesnaževanje voda in tal zaradi prometa, gradnje in
upravljanja avtocestnega omrežja (onesnaževanje zaradi
rabe soli pozimi, nastajanja mikroplastike pri obrabi
gum, ob morebitnem razlitju nevarnih snovi ipd.)
Dejanski
Negativni
vpliv
Navzgor
Lastno
poslovanje
Navzdol
Dolgoročno
E4: Biotska raznovrstnost in ekosistemi
Neposredna gonilna sila vplivov na izgubo biotske raznovrstnosti in vpliv na stanje vrst / Sprememba rabe zemljišč
Vplivi cestne infrastrukture na biotsko raznovrstnost in
prostoživeče živali na vplivnem območju avtocest
Dejanski
Negativni
vpliv
Lastno
poslovanje
Dolgoročno
Zaostritve naravovarstvenih in okoljevarstvenih zahtev
pri določanju tras za gradnjo cest (višanje stroškov)
/
Tveganje
Lastno
poslovanje
Kratkoročno
E5: Raba virov in krožno gospodarstvo
Pritoki virov, vključno z rabo virov
Poraba naravnih virov za obnovo in gradnjo avtocest
Dejanski
Negativni
vpliv
Navzgor
Dolgoročno
Odpadki
Nastajanje odpadkov iz gradnje, vzdrževanja in
obratovanja omrežja AC in HC
Dejanski
Negativni
vpliv
Navzgor
Lastno
poslovanje
Navzdol
Dolgoročno
S1: Zaposleni
Delovni pogoji / Varnost zaposlitve in dostojne plače
Visoka stopnja ekonomske in socialne varnosti
zaposlenih
Dejanski
Pozitivni
vpliv
Lastno
poslovanje
Dolgoročno
Upad produktivnosti in motiviranosti zaposlenih
(nižanje dobička)
/
Tveganje
Lastno
poslovanje
Srednjeročno
Pomanjkanje strokovnega kadra / ključnih kadrov
/
Tveganje
Lastno
poslovanje
Srednjeročno
LETNO POROČILO 2025 DARS 105
Standard / Tema / Ime vpliva, tveganja oz. priložnosti
Dejanski/
morebitni
vpliv
Pozitivni/
negativni
vpliv,
tveganje,
priložnost
Vrednostna
veriga
Časovni
okvir
Delovni pogoji / Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja
Možnosti za boljše usklajevanje dela in družine
Dejanski
Pozitivni
vpliv
Lastno
poslovanje
Dolgoročno
Delovni pogoji / Zdravje in varnost
Zahtevni delovni pogoji in tveganja za zdravje in
varnost zaposlenih pri vzdrževanju in upravljanju
avtocest
Dejanski
Negativni
vpliv
Lastno
poslovanje
Dolgoročno
Enaka obravnava in enake možnosti za vse zaposlene / Enakost spolov in enako plačilo za delo enake vrednosti
Zagotavljanje enakosti spolov in enakega plačila za
delo enake zahtevnosti
Dejanski
Pozitivni
vpliv
Lastno
poslovanje
Dolgoročno
Enaka obravnava in enake možnosti za vse zaposlene / Usposabljanje ter razvoj znanj in spretnosti
Razvoj kompetenc in talentov: usposabljanja, karierni
razvoj, zadržanje talentov
Dejanski
Pozitivni
vpliv
Lastno
poslovanje
Dolgoročno
S2: Delavci v vrednostni verigi
Delovni pogoji
Neustrezni delovni pogoji, varnostna tveganja in
kršitve delovnih pravic delavcev v vrednostni verigi
(izvajalci gradnje in vzdrževanja)
Morebitni
Negativni
vpliv
Navzgor
Dolgoročno
S3: Skupnosti
Kakovost in pogoji bivanja ljudi ob AC (specifična
podtema)
Vpliv na gospodarski in socialni razvoj družbe
Dejanski
Pozitivni
vpliv
Navzdol
Dolgoročno
Vplivi gradnje in obratovanja avtocestne infrastrukture
na kakovost bivanja lokalnih skupnosti zaradi
poseganja v življenjski prostor (dostopi do zemljišč,
zmanjševanje obsega in vrednosti zemljišč, vplivi na
stavbe)
Dejanski
Negativni
vpliv
Lastno
poslovanje
Navzdol
Dolgoročno
Hrup (specifična podtema)
Vplivi na kakovost bivanja in zdravje lokalnih skupnosti
zaradi povzročanja hrupa med obratovanjem
Dejanski
Negativni
vpliv
Navzdol
Dolgoročno
S4: Potrošniki in končni uporabniki
Pretočnost (specifična tema)
Ovirana pretočnost prometa in s tem povezana
zmanjšana kakovost uporabniške izkušnje
Dejanski
Negativni
vpliv
Lastno
poslovanje
Navzdol
Dolgoročno
Zmanjšanje pretočnosti zaradi obsega prometa ali
izrednih dogodkov (ugled družbe)
/
Tveganje
Lastno
poslovanje
Dolgoročno
Zamude pri širitvah AC-HC zaradi dolgotrajnih in
zahtevnih postopkov pridobivanja soglasij in dovoljenj
/
Tveganje
Lastno
poslovanje
Srednjeročno
Digitalizacija in inovacije za obvladovanje prometa
/
Priložnost
Lastno
poslovanje
Dolgoročno
Osebna varnost potrošnikov in/ali končnih
uporabnikov / Varnost osebe: Varnost v prometu
Prometne nesreče in tveganja za zdravje in varnost
uporabnikov avtocest
Morebitni
Negativni
vpliv
Navzdol
Dolgoročno
Povečan obseg prometa (specifična tema)
Hitrejša obraba cestišč in pogosta gradbena dela zaradi
povečanega obsega prometa (višanje stroškov)
/
Tveganje
Lastno
poslovanje
Kratkoročno
LETNO POROČILO 2025 DARS 106
Standard / Tema / Ime vpliva, tveganja oz. priložnosti
Dejanski/
morebitni
vpliv
Pozitivni/
negativni
vpliv,
tveganje,
priložnost
Vrednostna
veriga
Časovni
okvir
G1: Poslovno ravnanje
Korporativna kultura ter politično sodelovanje in dejavnosti lobiranja
Transparentno obveščanje, sodelovanje s ključnimi
deležniki in sodelovanje pri oblikovanju javnih politik
Dejanski
Pozitivni
vpliv
Lastno
poslovanje
Dolgoročno
Skladnost poslovanja ter preprečevanje korupcije in podkupovanja
Tveganja neskladnosti poslovanja ter korupcije in
podkupovanja
/
Tveganje
Lastno
poslovanje
Dolgoročno
V nadaljevanju pojasnjujemo ključne vsebinske spremembe, ki izhajajo iz posodobljene analize dvojne
pomembnosti za leto 2025 v primerjavi z letom 2024:
1. Pri prejšnji analizi dvojne pomembnosti je družba temo »pretočnost« obravnavala kot samostojno specifično
temo, letos pa jo je smiselno uvrstila pod področje S4 – potrošniki in končni uporabniki. Vsi vplivi, tveganja in
priložnosti, ki jih ta tema zajema, so namreč neposredno povezani s končnimi uporabniki. Poleg tega je
pretočnost temeljni del poslanstva družbe, osredotočena na zagotavljanje kakovostne uporabniške izkušnje.
2. V okviru teme E1 Podnebne spremembe je na novo kot pomembno ocenjeno tveganje: »S podnebjem
povezane akutne in kronične nevarnosti (vročinski stres -hitrejše staranje in deformacije asfalta; močne
padavine, plazovi, požari, žled, burja -poplavljanje cestnih odsekov, poškodbe signalizacije, ograj ipd.). Večji
stroški gradnje, obnov in vzdrževanja.« K prepoznani pomembnosti je prispevala tudi analiza panoge.
3. V okviru teme S1 Zaposleni je na novo kot pomembno ocenjen vpliv »Razvoj kompetenc in talentov:
usposabljanja, karierni razvoj, zadržanje talentov.« S tem je povzet in razširjen prejšnji pomemben vpliv
»Omogočanje napredovanj zaposlenih«. K prepoznani pomembnosti je prispevala tudi analiza panoge.
4. V okviru teme S4 Potrošniki in končni uporabniki je na novo kot pomembna prepoznana priložnost
»Digitalizacija in inovacije za obvladovanje prometa«. K prepoznani pomembnosti je prispevala tudi analiza
panoge, kar smo prepoznali tudi pri določitvi strateških ciljev.
5. Vpliv in priložnost znotraj teme E3 Vodni in morski viri ob ponovni presoji nista ocenjena kot pomembna.
Zbiranje deževnice družbi ne prinaša pomembnih finančnih prihrankov, lastna raba vode je nizka, je pa za
DARS bolj pomemben vidik zagotavljanja, da ne prihaja do onesnaževanja vode zaradi različnih vzrokov, ki
nastajajo ob uporabi AC omrežja. Zato ostaja vodni vidik še vedno pomemben v okviru teme E2
Onesnaževanje. Z analizo panoge je bil v okviru teme E3 prepoznan nov vpliv - »Poraba vode v vrednostni
verigi navzgor (proizvodnja betona, asfalta, jekla, cementa,…)«, vendar je družba presojo oz. ocenjevanje tega
vpliva zamaknila v prihodnje, ko bomo ta vidik ocenili v okviru analize podnebnih tveganj.
6. Tveganje znotraj teme E5 Raba virov in krožno gospodarstvo »Prekinitve dobavnih verig zaradi izrednih
vremenskih dogodkov, tržnih nihanj, regulativnih sprememb (ovirano poslovanje)« ni več prepoznano kot
pomembno. Ugotovljeno je bilo, da finančna škoda ne dosega takšne, ki bi kazala na visoko pomembnost
tveganja.
7. Tveganje znotraj teme G1 Poslovno ravnanje »Zamude z deli zaradi nespoštovanja pogodb (višanje stroškov)«
ni več prepoznano kot pomembno. Prav tako nista kot pomembna prepoznana pozitivna vpliva, povezana z
upravljanjem odnosov z dobavitelji. Pri vplivu »Izbira izvajalcev/dobaviteljev na podlagi zelenega javnega
naročanja« gre za izpolnjevanje zakonskih zahtev, zato ni bil prepoznan kot pomemben pozitivni vpliv.
Podobno ni bil kot pomemben prepoznan morebitni pozitivni vpliv »Spodbujanje dobaviteljev k trajnostnemu
poslovanju«. Vidik sodelovanja z dobavitelji na področju krožnih poslovnih modelov je zajet v temi E5 Raba
virov in krožno gospodarstvo, in sicer kot pomemben ukrep blažitve negativnega vpliva »Poraba naravnih
virov za obnovo in gradnjo avtocest«.
Dodatna pojasnila glede sprememb pri zapisih posameznih vplivov, tveganj in priložnosti so podana v ESRS 2
IRO1.
LETNO POROČILO 2025 DARS 107
Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti, ki jih je družba DARS opredelila v okviru analize dvojne pomembnosti,
že vplivajo na način upravljanja, vzdrževanja in razvoja avtocestne in hitre cestne infrastrukture ter na
sprejemanje ključnih poslovnih in investicijskih odločitev. Zlasti vplivi in tveganja, povezani z varnostjo
uporabnikov in zaposlenih, podnebnimi in okoljskimi dejavniki, vplivi na lokalne skupnosti ter zanesljivostjo in
pretočnostjo prometne infrastrukture, se že danes upoštevajo pri načrtovanju vzdrževalnih del, umeščanju
projektov v prostor, določanju prioritet naložb in pri organizaciji operativnih procesov. Ti vplivi in tveganja kot
tudi priložnosti so vključeni v strateško in letno načrtovanje družbe ter v procese odločanja vodstva, pri čemer
družba trajnostne vidike obravnava kot sestavni del zagotavljanja dolgoročne vzdržnosti poslovnega modela in
izvajanja javne službe. Predvideni učinki pomembnih vplivov in tveganj, zlasti v povezavi s podnebnimi
spremembami, zaostrovanjem okoljskih zahtev ter pričakovanji uporabnikov in drugih deležnikov, lahko v
prihodnje vplivajo na obseg in strukturo investicij, zahteve glede vzdrževanja infrastrukture ter na organizacijo
dela in upravljanje projektov. DARS se na to odziva tudi tako, da enkrat letno izvaja novelacijo svoje strategije in
takrat se na osnovi potreb in pričakovanj deležnikov, ki jih vključujemo tudi v postopek analize dvojne
pomembnosti, vključijo novi cilji.
Ker so pomembni vplivi, tveganja in priložnosti, ki smo jih identificirali v sklopu prve izvedbe postopka analize
dvojne pomembnosti in tudi v okviru njene posodobitve v letu 2025, povezani z glavnimi poslovnimi dejavnostmi
(poslovnim modelom) in strateškimi cilji družbe DARS, so naše pobude za ublažitev negativnih vplivov in tveganj,
okrepitev pozitivnih vplivov ter izkoriščanje priložnosti vgrajene v že vzpostavljene strukture upravljanja družbe.
Posledično naša skupina internih strokovnjakov ocenjuje, da je odpornost strategije in poslovnega modela družbe
DARS v časovnih obdobjih, uporabljenih v analizi dvojne pomembnosti, visoka.
Pomembna trajnostna tveganja in priložnosti družbe DARS so povezana z dolgoročno gradnjo, upravljanjem in
vzdrževanjem AC in HC infrastrukture ter z zagotavljanjem varne, zanesljive in pretočne prometne povezljivosti.
Zaradi dolgoročne narave osnovnih sredstev, stabilnega reguliranega poslovnega modela in načina financiranja
poslovanja družba v poročevalskem obdobju ni ugotovila pomembnih sedanjih finančnih učinkov teh tveganj in
priložnosti na svoj finančni položaj, finančno uspešnost ali denarne tokove. Prav tako ne ocenjuje, da bi v
naslednjem poročevalskem obdobju obstajalo znatno tveganje, da bi pomembna tveganja ali priložnosti
povzročila potrebo po bistvenih prilagoditvah knjigovodskih vrednosti sredstev ali obveznosti, izkazanih v
povezanih računovodskih izkazih.
IRO-1 – Opis postopka za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in
priložnosti
Družba DARS je analizo dvojne pomembnosti v skladu z zahtevami ESRS prvič izvedla v letu 2024. To je vključevalo
prepoznavanje in ocenjevanje vplivov, tveganj in priložnosti (IRO), kot podlago za odločitev o pomembnosti zadev
trajnostnosti.
LETNO POROČILO 2025 DARS 108
Slika 17: Pregled splošnega pristopa družbe DARS d. d. k analizi dvojne pomembnosti
V družbi DARS smo v letu 2025 izvedli posodobitev analize dvojne pomembnosti z namenom pregleda
relevantnosti pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, ki smo jih identificirali v prvi analizi dvojne pomembnosti
v letu 2024, in njihove podrobnejše oziroma bolj primerne opredelitve. Ocenjevanje dvojne pomembnosti
vključuje ocenjevanje vplivov (vidik »od znotraj navzven«) in ocenjevanje finančne pomembnosti tveganj in
priložnosti (vidik »od zunaj navznoter«), ki izhajajo iz lastne dejavnosti podjetja ter vzdolž vrednostne verige.
Ključni elementi posodobitve analize dvojne pomembnosti, izvedene v letu 2025, so:
• Izvedba analize panoge in sektorskih standardov, ki nam je omogočila vpogled v to, katere trajnostne teme
primerljive družbe prepoznavajo kot pomembne, pa tudi v to, kako te družbe zapisujejo in strukturirajo
povezane vplive, tveganja in priložnosti.
• Posodobitev metode ocenjevanja pomembnosti vplivov, tveganj in priložnosti, ki zagotavlja lažje razumevanje
in posodabljanje analize dvojne pomembnosti v prihodnje.
• Izhodiščni seznam so bili vplivi, tveganja in priložnosti, ocenjeni kot pomembni v analizi dvojne pomembnosti
iz leta 2024 (rezultat sklopa B v zgornji shemi). V obdobju od zadnje analize namreč ni prišlo do bistvenih
sprememb v organizacijski ali operativni strukturi podjetja niti do pomembnih sprememb zunanjih
dejavnikov, ki bi lahko ustvarili nove ali spremenili obstoječe vplive, tveganja in priložnosti oziroma vplivali na
pomembnost posameznih razkritij. Podjetje ni vstopilo na nove trge ali opustilo obstoječih dejavnosti, prav
tako ni bistveno spreminjalo svojih ključnih dobaviteljev ali dobavne verige.
Posodobitev analize dvojne pomembnosti je bila sestavljena iz petih ključnih korakov, ki so razvidni iz spodnje
slike in jih pojasnjujemo v nadaljevanju.
LETNO POROČILO 2025 DARS 109
Slika 18: Ključni koraki procesa posodobitve DMA 2025
Korak 1: Analiza panoge in sektorskih standardov
Analizirali smo sektorski standard SASB, ki velja za »Inženirske in gradbene storitve« ter »Gradbene materiale«,
sektorski standard MSCI za »Avtoceste in železnice«, ter primerljiva podjetja iz naše panoge.
Korak 2: Prenos pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti iz DMA 2024
Iz analize dvojne pomembnosti, ki je bila izvedena v letu 2024, smo prenesli vplive, tveganja in priložnosti, ki so
bili takrat ocenjeni kot pomembni. Ker je ocena pomembnosti iz leta 2024 vključevala tudi ocene deležnikov, se
je pri prenosu pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti upošteval tudi njihov vidik.
Korak 3: Posodobitev vplivov, tveganj in priložnosti
V procesu posodobitve pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti iz DMA 2024 so bile narejene naslednje ključne
vsebinske spremembe in prilagoditve:
• nekateri pozitivni vplivi so bili prepoznani kot ukrep za blaženje negativnih vplivov, zato smo jih umaknili s
seznama vplivov, tveganj in priložnosti;
• zapis posameznih vplivov, tveganj in priložnosti se je razširil ali pa so se prej drobljeni vplivi združili v en vpliv;
• na osnovi analize panoge so bili kot pomembni ocenjeni nekateri dodatni vplivi, tveganja in priložnosti;
• pri nekaterih vplivih se je spremenilo časovno obdobje in/ali (zaradi združevanja) opredelitev, kje v vrednostni
verigi nastajajo.
Ocenjevanje vplivov, tveganj in priložnosti je potekalo skladno z novo metodologijo, ki je opisana v nadaljevanju.
Vsebinske spremembe in prilagoditve ter ocenjevanje skladno z novo metodo je potekalo na dveh delavnicah, ki
smo jih decembra 2025 izvedli v sodelovanju z zunanjimi strokovnjaki. Skupaj je na teh delavnicah sodelovalo 23
strokovnih sodelavcev družbe DARS, ki so odgovorni za ključne poslovne funkcije družbe.
Korak 4: Rezultati posodobitve DMA 2025
Skupno število prepoznanih pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti smo v okviru te posodobitve analize
dvojne pomembnosti zmanjšali iz 68 v letu 2024 na 29 v letu 2025.
LETNO POROČILO 2025 DARS 110
Tabela 20: Število pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti (IRO) v letu 2024 in 2025
Pomembni IRO
2024
Pomembni IRO
2025
Vplivi
55
19
Tveganja
10
8
Priložnosti
3
2
Skupno
68
29
V nadaljevanju predstavljamo število prepoznanih pomembnih vplivov po posameznih temah.
Slika 19: Število prepoznanih pomembnih vplivov po posameznih temah v letu 2024 in 2025
V nadaljevanju predstavljamo število prepoznanih pomembnih tveganj in priložnosti po posameznih temah.
2024
2025
19
LETNO POROČILO 2025 DARS 111
Slika 20: Število prepoznanih pomembnih tveganj in priložnosti po posameznih temah v letu 2024 in 2025
Korak 5: Potrditev s strani vodstva
Z rezultati in procesom posodobitve analize dvojne pomembnosti se je seznanila in jih potrdila uprava družbe
DARS.
Metoda ocenjevanja vplivov, tveganj in priložnosti
Vplivi
Prepoznavali in ocenjevali smo dejanske in morebitne ter pozitivne in negativne vplive družbe DARS na ljudi in
okolje. Vplivi zajemajo tiste, ki so povezani z lastnimi dejavnostmi družbe DARS ter njeno vrednostno verigo
navzgor in navzdol. Pomembnost vplivov smo ocenjevali na podlagi resnosti, in sicer pri pozitivnih vplivih s
pomočjo dveh kazalnikov, to sta razsežnost (intenzivnost vpliva) in obseg (razširjenost vpliva), pri negativnih
vplivih pa dodatno še z merilom nepopravljivega značaja (ali in v kakšnem obsegu je mogoče za negativne vplive
izvesti popravne ukrepe). Pomembnost dejanskih vplivov smo ocenjevali samo na podlagi resnosti, pomembnost
morebitnih vplivov pa dodatno še z verjetnostjo. Kvalitativne deskriptorje ocen smo natančno opredelili glede na
temo ali podtemo, znotraj katere so bili vplivi ocenjeni.
Tveganja in priložnosti
Tveganja in priložnosti smo ocenjevali glede na njihovo verjetnost pojava in potencialni obseg njihovih
kratkoročnih, srednjeročnih in dolgoročnih finančnih učinkov ter skladno z obstoječo metodologijo ocenjevanja
tveganj družbe DARS. Obseg tveganj in priložnosti smo ocenjevali glede na opredeljene finančne pragove, ki jih
sicer uporabljamo za ocenjevanje tveganj. Tveganja in priložnosti smo povezali s prepoznanimi vplivi, kar je
razvidno iz poglavja SBM-3, pri ocenjevanju tveganj in priložnosti pa smo upoštevali tudi odvisnosti – največje
odvisnosti smo prepoznali znotraj teme S1 – Lastna delovna sila, kar podrobneje pojasnjujemo v ESRS S1 SBM-3.
Ocenjevanje
Ocenjevanje vplivov, tveganj in priložnosti je potekalo na podlagi ocen od 1 do 5 in upoštevanja dodatnih zahtev
in izjem, ki jih za ocenjevanje dvojne pomembnosti določajo standardi ESRS (ESRS 1, poglavje 3.4, 3.5, AR 9.-AR
2024
2025
10
LETNO POROČILO 2025 DARS 112
11., ESRS 2, poglavje 4.1.). Ocene smo pretvorili v trostopenjske lestvice, tako da so bili na koncu vplivi, tveganja
in priložnosti ocenjeni kot »visoko«, »srednje« ali »nizko« pomembni.
Prag opredelitve pomembnih trajnostnih tem
Kot pomembne smo prepoznali teme z visoko oceno pomembnosti vplivov, visoko oceno finančne pomembnosti
ali visoko dvojno pomembnostjo. Tema je z vidika dvojne pomembnosti visoko pomembna v primeru, ko sta tako
vpliv kot finančna pomembnost ocenjena kot visoko pomembna ali pa je eden od njiju ocenjen kot visoko, drugi
pa kot srednje pomemben.
Upravljanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti
Z ugotovljenimi vplivi, tveganji in priložnostmi upravljamo v skladu s postopki, ki so opredeljeni v Trajnostni
politiki. Skladno s tem se je s posodobljeno analizo dvojne pomembnosti in z novo metodologijo ocenjevanja
vplivov, tveganj in priložnosti seznanil Odbor za trajnostnost družbe DARS in je na svoji 4. seji, dne 19. 12. 2025
podal soglasje k obema dokumentoma, ki ju je nato potrdila tudi uprava s sklepom št. SU 1031/2025-U, z dne
23. 12. 2025.
Na podlagi rezultatov analize dvojne pomembnosti in prepoznanih pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti
smo izdelali “Register trajnostnih vplivov, tveganj in priložnosti”, ki vsebuje ukrepe, odgovorne osebe in roke
realizacije za spremljanje uspešnosti njihovega obvladovanja. S trajnostjo povezana tveganja so v določenem
delu povezana tudi s splošnim registrom korporativnih tveganj.
Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih s podnebjem povezanih vplivov, tveganj in
priložnosti
Pri opredelitvi in ocenjevanju s podnebjem povezanih vplivov smo izhajali iz izračuna emisij toplogrednih plinov
v obsegih 1, 2 in 3, podatkov o porabi energije ter iz zakonodajnih obveznosti in strateških ciljev na področju
razogljičenja. Ker je analiza podnebnih scenarijev, v kateri bomo podrobneje opredelili s podnebjem povezane
nevarnosti in prehodne dogodke v kratko-, srednje- in dolgoročnem obdobju ter pregledali, ali so lahko naša
sredstva in poslovne dejavnosti izpostavljeni tem nevarnostim in prehodnim dogodkom, še v pripravi, smo se
opirali tudi na analizo panoge in sektorske standarde oziroma na ključne ugotovitve podjetij iz naše dejavnosti.
Na podlagi te analize smo med pomembne trajnostne zadeve za DARS vključili tveganje s podnebjem povezanih
akutnih in kroničnih nevarnosti. Doslej smo imeli v Registru okoljskih vidikov že omenjene vremenske
nevšečnosti, kot so poplave, žled in burja, ki izhajajo iz zgodovinskih izkušenj obratovanja ter evidenc izrednih
dogodkov. Glede na ugotovitve panoge smo v to tveganje vključili še vročinske valove in plazove.
Opredelili in kot pomembno smo ocenili tudi prehodnostno priložnost uporabe obnovljivih virov energije, ki smo
jo prepoznali tudi v strategiji družbe. DARS namreč v prihodnjih letih načrtuje nadaljnjo širitev projektov sončnih
elektrarn, na ta način proizvedena električna energija pa bo namenjena lastnim porabnikom DARS, med drugim
javni razsvetljavi in predorskim sistemom, kar pomeni večjo energetsko samooskrbo ter racionalnejše upravljanje
energetskega sistema.
Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih z onesnaževanjem povezanih vplivov, tveganj in
priložnosti
V postopku analize dvojne pomembnosti smo pri opredelitvi vplivov znotraj teme onesnaževanja in njihovem
ocenjevanju izhajali iz celotnega omrežja AC in HC, s katerim upravljamo, saj se zaradi narave dejavnosti lahko
vplivi onesnaževanja pojavijo kjerkoli. To vključuje onesnaževanja zraka zaradi povečanega obsega prometa (v
vrednostni verigi navzdol) in zaradi gradbenih in vzdrževalnih dejavnosti ter lastnega obratovanja. Kot
pomemben vpliv na onesnaževanje zraka smo na koncu ocenili obseg prometa, saj se ta povečuje. Zaradi rabe
soli pozimi, nastajanja mikroplastike pri obrabi gum, morebitnega razlitja nevarnih snovi pa je v celotni vrednostni
verigi prisoten vpliv onesnaževanja vode in tal.
Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z vodnimi
in morskimi viri
Vezano na vodne vire smo se v prvi vrsti osredotočili na odvzeme vode, ki so potrebni za lastno obratovanje (v
poslovnih stavbah, za čiščenje tunelov, cest, baz, vzdrževanje vozil). Na podlagi izračuna porabe vode, ki smo ga
naredili za namen letnega poročila za 2024, smo ugotovili, da je lastna poraba vode nizka, gradnja zbiralnikov
deževnice, ki je bila v prvi analizi dvojne pomembnosti prepoznana kot pomembna, pa bo ta vpliv še dodatno
zmanjšala. Obenem smo v postopku opredeljevanja vplivov ugotovili, da je za družbo DARS bolj pomemben vidik
zagotavljanja, da ne prihaja do onesnaževanja vode zaradi različnih vzrokov, ki nastajajo ob uporabi AC omrežja.
LETNO POROČILO 2025 DARS 113
Na podlagi analize panoge smo prepoznali tudi vpliv v vrednostni verigi navzgor, zaradi proizvodnje materialov,
potrebnih za gradnjo AC in HC omrežja. Ta vpliv bomo ocenili na podlagi analize podnebnih tveganj, ki bo izdelana
do konca leta 2026.
Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj, odvisnosti in priložnosti,
povezanih z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi
Pri opredeljevanju in ocenjevanju vplivov na biotsko raznovrstnost smo se v letu 2025 osredotočili na preučitev,
ali je vpliv družbe DARS znotraj te teme pozitiven ali negativen. Pri svoji dejavnosti smo dolžni slediti obsežnemu
pravnemu okviru za to področje (več o tem pišemo v ESRS E4) in kot del tega izvajamo omilitvene ukrepe. A pri
tem gre v veliki meri za ukrepe blažitve negativnega vpliva in ne za neke sistemske pozitivne vplive. Zato smo
opredelili in kot pomembnega ocenili negativni vpliv cestne infrastrukture na biotsko raznovrstnost in prosto
živeče živali na vplivnem območju avtocest. Z ukrepi, kot so prehodi za živali (nadhodi, podhodi, prepusti), ograje,
usmerjanje migracijskih poti in prilagojeno upravljanje obcestne vegetacije (ki jih zahteva nacionalna in evropska
zakonodaja), se te negativne vplive zmanjšuje, vendar se jih ne more v celoti odpraviti.
Iz zakonodaje izhaja tudi tveganje višanja stroškov zaradi zaostritve naravovarstvenih in okoljevarstvenih zahtev
pri določanju tras za gradnjo cest. Gre za prehodnostno tveganje, ki za DARS zaradi narave dejavnosti in usmeritev
EU na področju biotske raznovrstnosti ostaja pomembno.
Odvisnosti od biotske raznovrstnosti in ekosistemskih storitev ter fizičnih in sistemskih tveganj nismo
identificirali.
V družbi DARS s skupnostmi sodelujemo v različnih fazah načrtovanja nove prometne infrastrukture in tudi
potem, ko je ta že vzpostavljena, okvir ravnanja in postopke pa nam določa zakonodaja, ki ji moramo dosledno
slediti. Več o teh postopkih, ki vključujejo tudi biotsko raznovrstnost, pišemo v poglavjih E2-1, E4-3 in S3-2. Na
podlagi izvedene ocene pomembnosti nismo prepoznali pomembnih vplivov na skupnosti, ki bi izhajali iz vplivov
na biotsko raznovrstnost. DARS ne izvaja dejavnosti proizvodnje ali pridobivanja surovin, temveč upravlja
prometno infrastrukturo, pri čemer je vpliv na biotsko raznovrstnost prostorsko vezan na posamezne odseke
omrežja. O ukrepih, s katerimi naslavljamo ta vpliv, podrobneje pišemo v E4-3.
Preplet AC in HC omrežja, s katerim upravljamo, z območji Nature 2000 je razviden iz slike 21, objavljene v
poglavju ESRS E4 SBM-3.
Opis postopkov za opredelitev ter ocenjevanje pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti, povezanih z rabo
virov in krožnim gospodarstvom
Pri opredelitvi vplivov znotraj teme rabe virov in krožnega gospodarstva smo vključili vse ključne dejavnosti
(gradnja, vzdrževanje in obratovanje) ter celotno vrednostno verigo. Pri tem smo upoštevali vrsto in količino
uporabljenih materialov in nastalih odpadkov. Največja poraba virov (jeklo, beton in asfalt) nastaja pri obnovi in
gradnji AC in HC. V celotni vrednostni verigi (gradnji, vzdrževanju ter obratovanju – zaradi uporabnikov omrežja)
nastajajo velike količine odpadkov. Tukaj smo v prvi analizi dvojne pomembnosti opredelili več razdrobljenih
vplivov, ki smo jih zdaj združili v enega celostnega. Kar smo takrat opredelili kot pozitivna vpliva (zbiranje,
sortiranje in nadzorovano oddajanje zbranih odpadkov ter reciklaža oziroma ponovna uporaba gradbenih
materialov), smo pri ponovni obravnavi prepoznali kot ukrepa (za blažitev negativnih vplivov zaradi porabe
naravnih virov in nastajanje odpadkov).
V letu 2024 identificirano pomembno tveganje oviranega poslovanja zaradi prekinitve dobavnih verig zaradi
izrednih vremenskih dogodkov smo razširili tako, da je vključevalo še razloga tržnih nihanj in regulativnih
sprememb. Tveganje je bilo povezano z dobavo strateških surovin – goriva in soli. Ob ponovnem ocenjevanju
smo ga zaradi zagotavljanja zadostnih zalog za daljše časovno obdobje ocenili kot nizko pomembnega.
LETNO POROČILO 2025 DARS 114
IRO-2 – Zahteve po razkritju iz ESRS, zajete v izjavi podjetja o trajnostnosti
Tabela 21: Seznam podatkovnih točk iz medsektorskih in tematskih standardov, ki izhajajo iz druge
zakonodaje EU
Zahteva po razkritju in povezana podatkovna točka
Sklic na
SFDR
Sklic na
steber 3 po
uredbi EU o
bonitetnih
zahtev
Sklic na
uredbo EU o
referenčnih
vrednostih
Sklic na
podnebna
pravila EU
Stran /
relevantnost
ESRS 2 GOV-1
Zastopanost spolov v odborih, odstavek 21(d)
●
●
86–87
ESRS 2 GOV-1
Delež neodvisnih članov upravnega odbora, odstavek 21(e)
●
86–87
ESRS 2 GOV-4
Izjava o skrbnem pregledu, odstavek 30
●
89–91
ESRS 2 SBM-1
Sodelovanje pri dejavnostih, povezanih s fosilnimi gorivi,
odstavek 40(d)(i)
●
●
●
Ni relevantno
ESRS 2 SBM-1
Sodelovanje pri dejavnostih, povezanih s proizvodnjo
kemikalij, odstavek 40(d)(ii)
●
●
Ni relevantno
ESRS 2 SBM-1
Sodelovanje pri dejavnostih, povezanih s spornim orožjem,
odstavek 40(d)(iii)
●
●
Ni relevantno
ESRS 2 SBM-1
Sodelovanje pri dejavnostih, povezanih s pridelavo in
proizvodnjo tobaka, odstavek 40(d)(iv)
●
Ni relevantno
ESRS E1-1
Načrt za prehod na podnebno nevtralnost do leta 2050,
odstavek 14
●
128
ESRS E1-1
Podjetja, izključena iz referenčnih vrednosti, usklajenih s
Pariškim sporazumom, odstavek 16(g)
●
●
Ni relevantno
ESRS E1-4
Cilji glede zmanjšanja emisij TGP, odstavek 34
●
●
●
131–133
ESRS E1-5
Poraba energije iz fosilnih virov, razčlenjena po virih (samo
sektorji z velikim vplivom na okolje), odstavek 38
●
133–135
ESRS E1-5 Poraba energije in mešanica virov energije,
odstavek 37
●
133–135
ESRS E1-5
Energijska intenzivnost, povezana z dejavnostmi v
podnebnih sektorjih z velikim vplivom, odstavki 40 do 43
●
133–135
ESRS E1-6
Bruto emisije TGP obsegov 1, 2 in 3 ter skupne emisije TGP,
odstavek 44
●
●
●
135–141
ESRS E1-6
Intenzivnost bruto emisij TGP, odstavki 53 do 55
●
●
●
135–141
ESRS E1-7
Odvzemi TGP in ogljični dobropisi, odstavek 56
●
Ni relevantno
ESRS E1-9
Izpostavljenost portfelja referenčne vrednosti s podnebjem
povezanega fizičnega tveganja, odstavek 66
●
Uporaba
izjeme
ESRS E1-9
Razčlenitev denarnih zneskov po akutnih in kroničnih fizičnih
tveganjih, odstavek 66(a)
●
Uporaba
izjeme
ESRS E1-9
Lokacija pomembnih sredstev, pri katerih obstaja
pomembno fizično tveganje, odstavek 66(c)
●
Uporaba
izjeme
LETNO POROČILO 2025 DARS 115
Zahteva po razkritju in povezana podatkovna točka
Sklic na
SFDR
Sklic na
steber 3 po
uredbi EU o
bonitetnih
zahtev
Sklic na
uredbo EU o
referenčnih
vrednostih
Sklic na
podnebna
pravila EU
Stran /
relevantnost
ESRS E1-9
Razčlenitev knjigovodske vrednosti njegovih
nepremičninskih sredstev glede na energijske razrede,
odstavek 67(c)
●
Ni relevantno
ESRS E1-9
Stopnja izpostavljenosti portfelja priložnostim v zvezi s
podnebjem, odstavek 69
●
Ni relevantno
ESRS E2-4
Količina vsakega onesnaževala iz Priloge II k uredbi o
Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal
(Evropski register izpustov in prenosov onesnaževal),
izpuščenega v zrak, vodo in tla, odstavek 28
●
143
ESRS E3-1
Vodni in morski viri, odstavek 9
●
Ni relevantno
ESRS E3-1
Namenska politika, odstavek 13
●
Ni relevantno
ESRS E3-1
Trajnostni oceani in morja, odstavek 14
●
Ni relevantno
ESRS E3-4
Skupna količina reciklirane in ponovno uporabljene vode,
odstavek 28(c)
●
Ni relevantno
ESRS E3-4
Skupna poraba vode v m
3
na neto prihodke iz lastnih
dejavnosti, odstavek 29
●
Ni relevantno
ESRS 2 – SBM-3 – E4, odstavek 16(a), točka (i)
●
144–145
ESRS 2 – SBM-3 – E4, odstavek 16(b)
●
Ni relevantno
ESRS 2 – SBM-3 – E4, odstavek 16(c)
●
144–145
ESRS E4-2
Trajnostne prakse ali politike v zvezi z zemljišči/kmetijstvom,
odstavek 24(b)
●
145
ESRS E4-2
Trajnostne prakse ali politike v zvezi z oceani/morji, odstavek
24(c)
●
Ni relevantno
ESRS E4-2
Politike za obravnavanje krčenja gozdov, odstavek 24(d)
●
Ni relevantno
ESRS E5-5
Nereciklirani odpadki, odstavek 37(d)
●
149–151
ESRS E5-5
Nevarni odpadki in radioaktivni odpadki, odstavek 39
●
149–151
ESRS 2 – SBM-3 – S1
Tveganje incidentov prisilnega dela, odstavek 14(f)
●
Ni relevantno
ESRS 2 – SBM-3 – S1
Tveganje incidentov dela otrok, odstavek 14(g)
●
Ni relevantno
ESRS S1-1
Zaveze glede politike za področje človekovih pravic,
odstavek 20
●
153–154
ESRS S1-1
Politike skrbnega pregleda glede vprašanj, ki jih obravnavajo
temeljne konvencije Mednarodne organizacije dela 1 do 8,
odstavek 21
●
153–154
ESRS S1-1
Postopki in ukrepi za preprečevanje trgovine z ljudmi,
odstavek 22
●
Ni relevantno
LETNO POROČILO 2025 DARS 116
Zahteva po razkritju in povezana podatkovna točka
Sklic na
SFDR
Sklic na
steber 3 po
uredbi EU o
bonitetnih
zahtev
Sklic na
uredbo EU o
referenčnih
vrednostih
Sklic na
podnebna
pravila EU
Stran /
relevantnost
ESRS S1-1
Politika ali sistem upravljanja za preprečevanje nezgod na
delovnem mestu, odstavek 23
●
153–154
ESRS S1-3
Mehanizmi za obravnavanje pritožb, odstavek 32(c)
●
155
ESRS S1-14
Število smrtnih žrtev ter število in stopnja nezgod, povezanih
z delom, odstavek 88(b) in (c)
●
●
161–162
ESRS S1-14
Število izgubljenih dni zaradi poškodb, nezgod, smrtnih žrtev
ali bolezni, odstavek 88(e)
●
161–162
ESRS S1-16
Neprilagojena plačna vrzel odstavek 97(a)
●
●
162–163
ESRS S1-16
Pretirana plača izvršnega direktorja, odstavek 97(b)
●
162–163
ESRS S1-17
Incidenti diskriminacije, odstavek 103(a)
●
163
ESRS S1-17
Nespoštovanje vodilnih načel ZN o podjetništvu in
človekovih pravicah ter OECD, odstavek 104(a)
●
●
163
ESRS 2 – SBM-3 – S2
Veliko tveganje dela otrok ali prisilnega dela v vrednostni
verigi, odstavek 11(b)
●
163
ESRS S2-1
Zaveze glede politike za področje človekovih pravic,
odstavek 17
●
163–164
ESRS S2-1
Politike v zvezi z delavci v vrednostni verigi, odstavek 18
●
163–164
ESRS S2-1
Nespoštovanje vodilnih načel ZN o podjetništvu in
človekovih pravicah ter smernic OECD, odstavek 19
●
●
163–164
ESRS S2-1
Politike skrbnega pregleda glede vprašanj, ki jih obravnavajo
temeljne konvencije Mednarodne organizacije dela 1 do 8,
odstavek 19
●
163–164
ESRS S2-4
Težave in incidenti v zvezi s človekovimi pravicami, povezani z
višjim in nižjim delom njegove vrednostne verige, odstavek 36
●
164–165
ESRS S3-1
Zaveze glede politike za področje človekovih pravic,
odstavek 16
●
166
ESRS S3-1
Nespoštovanje vodilnih načel ZN o podjetništvu in
človekovih pravicah, načel MOD in/ali smernic OECD,
odstavek 17
●
●
166
ESRS S3-4
Težave in incidenti v zvezi s človekovimi pravicami, odstavek 36
●
168–170
ESRS S4-1
Politike v zvezi s potrošniki in končnimi uporabniki,
odstavek 16
●
171–172
ESRS S4-1
Nespoštovanje vodilnih načel ZN o podjetništvu in
človekovih pravicah ter smernic OECD, odstavek 17
●
●
171–172
ESRS S4-4
Težave in incidenti v zvezi s človekovimi pravicami, odstavek 35
●
173–175
LETNO POROČILO 2025 DARS 117
Zahteva po razkritju in povezana podatkovna točka
Sklic na
SFDR
Sklic na
steber 3 po
uredbi EU o
bonitetnih
zahtev
Sklic na
uredbo EU o
referenčnih
vrednostih
Sklic na
podnebna
pravila EU
Stran /
relevantnost
ESRS G1-1
Konvencija Združenih narodov proti korupciji, odstavek 10(b)
●
177–179
ESRS G1-1
Zaščita žvižgačev, odstavek 10(d)
●
Ni relevantno
ESRS G1-4
Denarne kazni za kršitve zakonodaje o korupciji in
podkupovanju, odstavek 24(a)
●
●
180
ESRS G1-4
Standardi za boj proti korupciji in podkupovanju, odstavek
24(b)
●
180
Pri določanju pomembnih informacij, ki jih je treba razkriti v zvezi s pomembnimi trajnostnimi zadevami, smo za
izhodišče vzeli pomembne teme in prepoznane pomembne vplive, tveganja in priložnosti družbe DARS. V
primerih, ko smo ugotovili, da imamo pri neki temi samo pomemben vpliv, ne razkrivamo tudi podatkovnih točk,
ki so vezane izključno na tveganja ali priložnosti, in obratno. Pri metrikah smo razkritja vezali na podteme in
podpodteme, ki smo jih prepoznali kot pomembne. Izhajali smo tudi iz našega poslovnega modela – zato npr.
podatkovne točke glede sodelovanja pri dejavnostih, povezanih s fosilnimi gorivi, niso relevantne.
Seznam zahtev po razkritju, ki so bile izpolnjene pri pripravi izjave o trajnostnosti, razkrivamo v kazalu vsebine.
MDR-P – Politike, sprejete za upravljanje pomembnih trajnostnih zadev
Družbo DARS pri delovanju na področju trajnostnosti vodijo zakonodajne usmeritve, iz katerih izhajajo tudi naše
politike in drugi strateški dokumenti. Ti dajejo podlago za upravljanje pomembnih trajnostnih tem. Najvišja raven
v organizaciji družbe DARS, ki je odgovorna za izvajanje vseh politik, je uprava.
Tabela 22: Politike, sprejete za upravljanje pomembnih trajnostnih zadev
Ime politike
Ključna vsebina politike
Tema ESRS, ki jo
pokriva
Dostopnost
Trajnostna politika družbe
DARS
Vzpostavlja okvir za trajnostno poslovanje družbe (opis v ESRS
2 SBM-1). S svojo trajnostno naravnanostjo na okoljskem,
družbenem in upravljavskem področju si družba DARS
prizadeva uresničevati svoje poslanstvo in udejanjiti vizijo.
Sledi zahtevam EU Direktive - CSRD. Namen politike je
zagotoviti, da temeljne dejavnosti družbe prispevajo k
dolgoročni ekonomski, družbeni in okoljski vrednosti za
uporabnike, partnerje, lastnike, zaposlene, dobavitelje, širšo
družbo in okolje.
E1, E2, E4, E5, S1,
S2, S3, S4, G1
Intranet
Strategija družbe DARS
2021–2025
Strategija družbe DARS 2021–2025 sledi viziji in izpolnjuje
svoje poslanstvo.
Kako bomo to dosegli smo opredelili v okviru treh strateških
smernic: zagotavljanje varnosti, pretočnosti ter zanesljivih in
pravočasnih storitev za uporabnike avtocestnega omrežja;
dolgoročna poslovna stabilnost in trajnostna naravnanost in
zavzeti in kompetentni zaposleni.
E1, E2, E4, E5, S1,
S2, S3, S4, G1
Intranet
Strategija družbe DARS
2026–2030
Strategija družbe DARS 2026–2030 sledi viziji in izpolnjuje
svoje poslanstvo.
To bomo dosegli v okviru treh strateških smernic: Varnost,
pretočnost in dobra uporabniška izkušnja; Dolgoročna
poslovna stabilnost; Zavzeti in kompetentni zaposleni.
E1, E2, E4, E5, S1,
S2, S3, S4, G1
Intranet
LETNO POROČILO 2025 DARS 118
Ime politike
Ključna vsebina politike
Tema ESRS, ki jo
pokriva
Dostopnost
Strategija energetske in
snovne učinkovitosti ter
trajnostnega razvoja
DARS d. d. do leta 2030
Študija predstavlja vizijo trajnostnega razvoja DARS do 2030, s
pogledom do 2050. Ključne ugotovitve služijo kot osnova za
oblikovanje energetskih in okoljskih politik DARS za
načrtovanje in izvajanje strategij na področju financiranja
trajnostnega razvoja, natančno določanje vloge DARS v odnosu
do lokalnih skupnosti, predvsem pri določanju razmerij, v
katerih DARS prispeva k doseganju ciljev zapisanih v Lokalnih
energetskih konceptih.
E1, E2, E5
Ni objavljeno,
hrani se v
Službi za
trajnostnost
DARS
Poslovnik sistemov vodenja
Poslovnik sistema vodenja predstavlja celovit in sistematičen
pristop k upravljanju družbe DARS v skladu z zahtevami
standardov ISO 9001 (sistem vodenja kakovosti), ISO 14001
(sistem ravnanja z okoljem), ISO 50001 (sistem upravljanja z
energijo), ISO/IEC 27001 (sistem varovanja informacij) in ISO
22301 (sistem neprekinjenega poslovanja).
E1, S1, G1
Intranet
Darsov kodeks ravnanja
Kodeks opredeljuje etična pravila, standarde obnašanja in
pričakovana ravnanja vseh zaposlenih v DARS. Z vedenjem in
ravnanjem na delovnem mestu, v določenih primerih pa tudi
izven njega, ki je skladno s kodeksom, dosežemo etično
poslovno ravnanje, krepimo integriteto, odgovornost ter
omejujemo korupcijska tveganja, protipravna in neetična
delovanja.
S1, S4, G1
Spletna stran
in intranet
Politika raznolikosti
Politika raznolikosti spodbuja raznoliko sestavo uprave in
nadzornega sveta, kar prispeva k večji učinkovitosti organov
vodenja in nadzora ter s tem k boljšemu poslovanju družbe. Pri
izbiri članov se upoštevajo različna znanja, izkušnje,
kompetence, spol, starost in druge raznolikosti, ki omogočajo
celostno razumevanje poslovanja in trga. Politika se uresničuje
z ustreznimi postopki izbire kandidatov in vključevanjem
širšega nabora profilov.
S1
Intranet in
spletna stran
Pravilnik o varovanju
dostojanstva delavcev pri
delu
Pravilnik ureja način prepoznavanja, preprečevanja in
odpravljanja posledic nezaželenih ravnanj z namenom
zagotoviti delovno okolje, v katerem noben delavec ne bo
izpostavljen diskriminaciji, spolnemu in drugemu nadlegovanju
ali trpinčenju.
S1
Intranet
Pravilnik o vodenju
postopka obravnave
domnevnih nepravilnosti
oziroma kršitev s področja
korporativne integritete
Pravilnik ureja postopek prijave in obravnave domnevnih
kršitev s področja korporativne integritete, ki niso skladne s
predpisi, internimi akti DARS ali etičnimi pravili. Uporablja se
tudi za informacije o nepravilnostih, pridobljene prek medijev
ali drugih virov. Vzpostavlja ukrepe za zaščito zaposlenih, ki v
dobri veri prijavijo kršitve. Zaščita prijaviteljev, njihovih
posrednikov in povezanih oseb se izvaja skladno z zakonom o
zaščiti prijaviteljev. Pravilnik določa tudi način vodenja evidenc
in poročanje upravi ter nadzornemu svetu.
S1, G1
Intranet in
spletna stran
Pravilnik o omejevanju
nasprotja interesov in
lobiranju
Ta pravilnik ureja dolžnost razkritja in izogibanja nasprotju
interesov pri opravljanju nalog zaposlenega, vodilnega
delavca, funkcije člana uprave ali člana nadzornega sveta ter
člana komisije nadzornega sveta ter omejitve poslovanja med
DARS in zavezanci in povezanimi osebami. Pravilnik ureja tudi
podelitev pooblastila za lobiranje ter obvezna postopanja,
vezana na postopek lobiranja.
G1
Intranet
Pravilnik o omejitvah in
dolžnostih v zvezi s
sprejemanjem daril
Pravilnik določa pravila, omejitve in obveznosti zaposlenih v
DARS ter njihovih družinskih članov glede sprejemanja daril, z
namenom preprečevanja korupcijskih tveganj, neupravičenih
očitkov ali dvomov v poštenost zaposlenih. Uvaja tudi
obveznost poročanja o prejetih darilih ter vodenje enotne
evidence, ki jo uprava DARS zaupa določeni odgovorni osebi.
G1
Intranet
LETNO POROČILO 2025 DARS 119
Ime politike
Ključna vsebina politike
Tema ESRS, ki jo
pokriva
Dostopnost
Pravilnik o izvajanju
postopkov javnega
naročanja
Pravilnik ureja postopke oddaje javnih in evidenčnih naročil.
Postopki se izvajajo za pogodbe nad določenimi vrednostnimi
pragovi, kot jih določa zakon o javnem naročanju. Za izvedbo
postopkov je pristojna Služba uprave za javna naročila,
odgovorna za njihovo pravilnost.
G1
Intranet
Seznam indikatorjev
nepravilnosti in načrt za
odziv na zaznane
nepravilnosti v postopkih
javnega naročanja
Indikatorji nepravilnosti so opozorilni signali, ki lahko kažejo na
nepravilnosti v postopkih javnega naročanja in opozarjajo, da
je treba nekemu področju dejavnosti nameniti posebno
pozornost, da se morebitne nepravilnosti izključijo ali potrdijo.
Indikatorji nepravilnosti služijo preprečevanju in odkrivanju
morebitnih nepravilnosti. Indikatorji nepravilnosti so
razporejeni glede na izpostavljeno nepravilnost in se lahko
pojavijo v katerikoli fazi postopka izvajanja javnega naročila tj.
v predrazpisni fazi, v razpisni fazi in v fazi izvajanja pogodbe.
G1
Intranet
Navodilo o ravnanju v
primeru obstoja nasprotja
interesov v nabavnem
postopku
Navodilo ureja obvezna ravnanja zaposlenih v primeru obstoja
okoliščin, ki bi lahko povzročile nasprotje interesov v
nabavnem postopku, in sicer z namenom zagotoviti učinkovito
preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nasprotij interesov,
da se prepreči kakršno koli izkrivljanje konkurence in zagotovi
enakopravna obravnava vseh gospodarskih subjektov pri
izvajanju nabavnih postopkov.
G1
Intranet
Načrt integritete
Z Načrtom integritete DARS sistematično prepoznava in
ocenjuje tveganja za nezakonito in drugo neetično ravnanje, za
korupcijo ter skladnost poslovanja. Načrt integritete DARS
vsebuje opis tveganj, prepoznavo dejavnikov verjetnosti
realizacije tveganj ter potencialne škodne posledice. Gre za
orodje za preprečevanje korupcije in krepitev integritete v
organizaciji, s katerim se poveča preglednost in odgovornost,
preprečuje korupcija in zlorabe in krepi organizacijska kultura
etičnega ravnanja.
G1
Intranet
O lastnih politikah na tem področju so zaposleni redno obveščeni prek elektronskih sporočil, intraneta,
internega glasila ipd. ter prek predstavnikov zaposlenih (delavski direktor, svet delavcev, sindikati).
I.15.2 Okoljske informacije
I.15.2.1 Taksonomija
Razkritja v skladu s taksonomijo EU
Družba DARS d.d. je razkritja za poslovno leto 2025 pripravila v skladu z naslednjo zakonodajo Evropske unije:
• Uredba (EU) 2020/852 o vzpostavitvi okvira za spodbujanje trajnostnih naložb (Taksonomska uredba);
• Delegirana uredba (EU) 2021/2139 (Podnebni delegirani akt);
• Delegirana uredba (EU) 2021/2178 (razkritja po členu 8 Taksonomske uredbe);
• Dopolnilni podnebni delegirani akt (EU) 2022/1214;
• Delegirana uredba (EU) 2023/2485 (spremembe podnebnih meril);
• Delegirana uredba (EU) 2023/2486 (Okoljski delegirani akt).
Evropska komisija je sprejela zakonodajni paket Omnibus, ki prinaša spremembe in poenostavitve okvira EU
taksonomije ter drugih trajnostnih zahtev, vendar zaradi poznega sprejetja Omnibusa dovoljuje, da podjetja za
leto 2025 poročajo še po prvotnih taksonomskih delegiranih uredbah.
V družbi DARS smo se odločili, da bomo tudi za poročevalsko leto 2025 še naprej uporabljali določbe iz prvotnih
taksonomskih delegiranih uredb, kot smo jih uporabili v letu 2024. To odločitev smo sprejeli z namenom
izogibanja dodatnim administrativnim stroškom, negotovosti in čakalnim obdobjem, ki so lahko povezana s
prehodom na različice pravil, ki še niso dokončno implementirane, ter da ohranimo konsistentnost in
primerljivost letnih podatkov na ravni družbe.
LETNO POROČILO 2025 DARS 120
O navedenih dejavnostih iz Podnebnega delegiranega akta, ki so sprejemljive za taksonomijo EU za našo družbo
in podpirajo cilja blaženje in prilagajanje podnebnim spremembam, smo poročali že v letu 2024, za leto 2025 ne
poročamo o dejavnosti 7.4 Namestitev, vzdrževanje in popravilo polnilnih postaj za električna vozila v stavbah,
ker na tem področju ni bilo aktivnosti. Tako del poročanja ostajajo:
• Proizvodnja električne energije s fotovoltaično tehnologijo (BSP 4.1);
• Infrastruktura za omogočanje cestnega prevoza (BSP 6.15);
• Prevoz z motornimi kolesi, osebnimi avtomobili in lahkimi gospodarskimi vozili (BSP 6.5);
• Namestitev, vzdrževanje in popravilo tehnologij za energijsko učinkovite opreme (BSP 7.3);
Pogoji za skladnost s taksonomijo EU
V skladu s členom 3 Uredbe (EU) 2020/852 mora gospodarska dejavnost izpolnjevati naslednje pogoje, da velja
za okoljsko trajnostno (skladno s taksonomijo):
• Bistveno prispevati k enemu ali več od šestih okoljskih ciljev:
o blaženje podnebnih sprememb,
o prilagajanje podnebnim spremembam,
o trajnostna uporaba in zaščita vodnih in morskih virov,
o prehod na krožno gospodarstvo,
o preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja,
o zaščita in obnova biotske raznovrstnosti.
• Ne povzročati znatne škode (Do No Significant Harm – DNSH) preostalim petim ciljem.
• Biti skladna z minimalnimi zaščitnimi ukrepi, ki zajemajo socialne in upravljavske standarde.
• Ustrezati tehničnim merilom presoje (Technical Screening Criteria – TSC) za okoljske cilje.
V letu 2025 za razliko od leta 2024 izkazujemo eno taksonomsko skladno dejavnost, in sicer za cilj blaženje
podnebnih sprememb - 4.1 Proizvodnja električne energije iz fotovoltaične tehnologije, ki izpolnjuje tehnična
merila in pogoje, da bistveno ne škoduje drugim ciljem za presojo v skladu s taksonomijo EU.
Za ostale dejavnosti še vedno ne izkazujemo čistih prihodkov, naložb v osnovna sredstva (CAPEX) in naložb v
obratna sredstva (OPEX), ki bi bili v celoti usklajeni z vsemi zahtevami taksonomije EU. Podroben pregled je
pokazal, da so tehnična in okoljska merila za popolno usklajenost v določenih segmentih strožja od zahtev
veljavnih slovenskih predpisov, zato jih kratkoročno ni mogoče v celoti doseči.
Kljub temu kontinuirano spremljamo tehnične in organizacijske možnosti za postopno uskladitev naših ključnih
dejavnosti s taksonomijo EU. Največje razvojne priložnosti prepoznavamo na področju krožnega gospodarstva,
zlasti v dejavnosti 3.4 Vzdrževanje cest in avtocest, ki predstavlja pomemben del našega poslovnega modela in
investicijskega cikla. Ocenjujemo, da bomo o tej dejavnosti lahko poročali v naslednjih letih.
Bistveni prispevek k okoljskim ciljem – pogoji sprejemljivosti za taksonomijo EU
Blažitev podnebnih sprememb
Preverili in dokumentirali smo, ali naše dejavnosti, ki so v skladu s taksonomijo, izpolnjujejo merila za bistveni
prispevek k blažitvi podnebnih sprememb.
Skladna dejavnost
Dejavnost 4.1: Proizvodnja električne energije s fotovoltaično tehnologijo izpolnjuje merila za bistveni prispevek.
Za to dejavnost smo izvedli analizo fizičnih tveganj zaradi podnebnih sprememb, preverili vplive na krožno
gospodarstvo ter biotsko raznovrstnost ter ekosisteme. Ker družba DARS spoštuje tudi minimalne socialne
zahteve, ocenjujemo, da je dejavnost skladna s taksonomijo EU.
O dejavnosti proizvodnje električne energije s fotovoltaično tehnologijo poročamo, ker kot podjetje
prepoznavamo pomen prehoda v nizkoogljično družbo in smo zavezani načelom trajnostnega razvoja. Z vlaganji
v sončne elektrarne prispevamo k povečanju deleža obnovljivih virov energije v lastni porabi ter k zmanjševanju
ogljičnega odtisa poslovanja, zato to področje obravnavamo kot pomemben del naših trajnostnih usmeritev.
LETNO POROČILO 2025 DARS 121
Sprejemljive dejavnosti
Dejavnost 6.15: Med infrastrukturo za omogočanje nizkoogljičnega cestnega in javnega prevoza uvrščamo našo
mrežo vremenskih postaj (CVP), ki jo nadgrajujemo vse od postavitve leta 2007. Ker nismo preverjali, ali bistveno
ne škoduje drugim okoljskim ciljem, je ta dejavnost sprejemljiva za taksonomijo EU.
Dejavnost 6.5: V letu 2025 smo v okviru dejavnosti vlaganj v dejavnost Prevoz z motornimi kolesi, osebnimi
avtomobili in lahkimi gospodarskimi vozili v poročanje vključili celoten vozni park družbe in ne zgolj električnih
vozil kot v letu 2024. Pri teh vlaganjih sistematično zasledujemo cilj postopne elektrifikacije voznega parka in
zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. Ob obnovi vozil dajemo prednost električnim in drugim nizkoogljičnim
vozilom, skladno z razpoložljivimi tehničnimi možnostmi, operativnimi potrebami ter razvojem polnilne
infrastrukture. Ker nismo preverjali, ali bistveno ne škoduje drugim okoljskim ciljem, je ta dejavnost sprejemljiva
za taksonomijo EU.
Dejavnost 7.3: V okvir dejavnosti Namestitev, vzdrževanje in popravilo energijsko učinkovite opreme, v skladu s
tehničnimi merili za pregled, sodi tudi zamenjava oziroma namestitev LED-svetil, učinkovitih toplotnih in
klimatskih naprav. Med večje investicije uvrščamo osvetlitev predorov Mali Vrh in Debeli hrib ter izboljšanje
energetske učinkovitosti številnih cestninskih postaj. Ker nismo preverjali, ali bistveno ne škoduje drugim
okoljskim ciljem, je ta dejavnost sprejemljiva za taksonomijo EU.
Minimalni zaščitni ukrepi
Skladno z 18. členom Delegirane Uredbe (EU) 2020/852 so minimalni zaščitni ukrepi (Minimum Safeguards) nujni
pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da se lahko gospodarska dejavnost šteje za okoljsko trajnostno, če že izpolnjuje
eno ali več okoljskih ciljev.
Minimalni zaščitni ukrepi vključujejo naslednja področja:
Človekove pravice, ki morajo biti zaščitene v skladu z:
- Vodilnimi načeli Združenih narodov o podjetjih in človekovih pravicah;
- Smernicami OECD za multinacionalna podjetja.
Pravice zaposlenih, ki upoštevajo mednarodne standarde, kot so:
- Deklaracija ILO o temeljnih načelih in pravicah pri delu;
- Temeljne konvencije ILO (prepoved prisilnega dela, otroškega dela, nediskriminacije itd.)
Etično poslovanje, boj proti korupciji in varstvo konkurence.
Davčna poštenost in preglednost.
Družba DARS spoštuje in ščiti različne človekove pravice v delovnih razmerjih v skladu z mednarodnimi standardi
in sprejetimi konvencijami, relevantno zakonodajo Evropske unije ter slovenskimi nacionalnimi predpisi. Naša
zavezanost s področja človekovih pravic izhaja iz različnih sprejetih internih dokumentov tj. Darsovega kodeksa
ravnanja, Politike raznolikosti, Pravilnika o varovanju dostojanstva delavcev pri delu in Pravilnika o vodenju
postopka obravnave domnevnih nepravilnosti oziroma kršitev s področja korporativne integritete ter je
implementirana preko delovnopravne zakonodaje, kolektivnih pogodb (tako panožne kot podjetniške) in
participativnih dogovorov, ki urejajo varstvo in napotujejo na spoštovanje človekovih pravic v procesu
zaposlovanja in skozi celotno trajanje delovnega razmerja. Vse politike so opisane v poglavju ESRS 2 MDR-P in
S1-1.
Sistem upravljanja skladnosti vključuje preventivne mehanizme, kot so redna usposabljanja zaposlenih,
vzpostavljeni postopki notranjih kontrol, ocenjevanje tveganj, mehanizmi za prijavo nepravilnosti (vključno z
možnostjo anonimne prijave) ter dosledno obravnavo vseh zaznanih odstopanj. Družba zagotavlja zaščito
prijaviteljev nepravilnosti v skladu z veljavno zakonodajo.
V družbi DARS imamo ničelno toleranco do prisilnih oblik dela in dela otrok. Na tem področju nismo zasledili
nobenih kršitev.
Tako kot v letu 2024 tudi v letu 2025 za družbo DARS ali člane poslovodstva niso bile izdane odločbe pristojnih
organov glede kršitve pravil v zvezi s korupcijo, kršitve davčnih predpisov ali kršitve zakonodaje o varovanju
konkurence.
LETNO POROČILO 2025 DARS 122
Ključni kazalniki uspešnosti (KPI) taksonomije
Za razkritja skladnosti s taksonomijo EU podjetja poročajo:
Čisti prihodki: Delež prihodkov od proizvodov ali storitev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s
taksonomijo EU. V imenovalcu so upoštevani čisti prihodki od prodaje družbe DARS (Letno poročilo družbe DARS,
poglavje II.4.2.1 Čisti prihodki od prodaje).
Kapitalski izdatki (CAPEX): Delež naložb v osnovna sredstva (CAPEX) pri proizvodih ali storitvah, povezanih z
gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo EU. V imenovalcu so upoštevane skupne naložbe v
osnovna sredstva družbe DARS. Pod naložbe v osnovna sredstva zajemamo pridobitve neopredmetenih in
opredmetenih osnovnih sredstev, naložbene nepremičnine ter pravico do uporabe sredstev (Letno poročilo
družbe DARS, poglavje II.4.1.1 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve, poglavje
II.4.1.2 Opredmetena osnovna sredstva, poglavje II.4.1.3 Naložbene nepremičnine, poglavje II.4.1.4 Pravica do
uporabe sredstev).
Operativni izdatki (OPEX): Delež stroškov poslovanja (OPEX) pri proizvodih ali storitvah, povezanih z
gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo EU. V imenovalcu so upoštevani stroški materiala in
nabavna vrednost prodanega blaga, stroški storitev ter prispevki za stavbno zemljišče NUSZ (Letno poročilo
družbe DARS, poglavje II.4.2.4 Stroški in poslovni odhodki, II 4.2.7 Drugi poslovni odhodki).
Dejavnosti na področju jedrske energije in zemeljskega plina: Skladno z Delegirano uredbo Komisije (EU)
2022/1214 in njeno prilogo III pojasnjujemo tudi naše dejavnosti na področju jedrske energije in zemeljskega
plina.
Naše računovodske politike za taksonomije KPI temeljijo na Delegirani uredbi o razkritjih (Delegirana uredba
Komisije (EU) 2021/4987) ter usmeritvah Evropske komisije.
Načelo povezave: Finančni kazalniki (čisti prihodki, CAPEX, OPEX), ki jih je mogoče neposredno povezati z
dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo, so vključeni v števec ustreznih KPI.
Preprečevanje dvojnega štetja: Finančne številke smo razdelili z uporabo specifičnih dejavnostnih faktorjev, ki
ne presegajo 100 %.
Pojasnilo k rezultatom
Ključen napredek v letu 2025 je bila izvedba analize fizičnih tveganj zaradi podnebnih sprememb za vse naše
sončne elektrarne in dosego skladnosti te dejavnosti z EU taksonomijo (A.1). Ostale naše poročane dejavnosti so
sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (A.2.). V letu 2024 so bile vse identificirane
taksonomske dejavnosti uvrščene med dejavnosti, sprejemljive za taksonomijo (A.2.). Družba DARS opravlja
omejen nabor dejavnosti, ki so opredeljene kot taksonomsko sprejemljive, saj je jedro njenega poslovnega
modela vezano na upravljanje avtocestne infrastrukture. Posledično večji delež čistih prihodkov, kapitalskih
izdatkov (CAPEX) in operativnih izdatkov (OPEX) izkazujemo med dejavnostmi, ki niso sprejemljive za EU
taksonomijo.
Poslovni prihodki
Glavne dejavnosti družbe Dars so na področjih, ki jih EU taksonomija ne obravnava, zato iz naših dejavnosti
nimamo upravičenih ali sprejemljivih poslovnih prihodkov za EU taksonomijo. Enako je bilo v letu 2024.
Delež kapitalskih izdatkov
Družba Dars vlaga v osnovna sredstva v dejavnosti, ki so del EU taksonomije. Med skladne z EU taksonomijo prvič
uvrščamo dejavnost 4.1 - Proizvodnja električne energije s fotovoltaično tehnologijo, njen delež je bil
0,04 odstotka. Med upravičene pa štejemo našo mrežo vremenskih postaj, nameščanje LED svetil in
elektrifikacijo voznega parka. Delež sprejemljivih kapitalskih izdatkov v letu 2025 je bil 0,88 odstotka, kar je nekaj
več kot leta 2024, ko je bil 0,43 odstotka.
Delež operativnih izdatkov
Nekaj naših naložb v obratna sredstva je sprejemljivih za EU taksonomijo, predvsem vzdrževanje mreže
vremenskih postaj. Delež sprejemljivih naložb v obratna sredstva v letu 2025 je bil 0,71 odstotka, medtem ko je
bil leta 2024 0,75 odstotka. Naložbe v obratna sredstva so tudi v vozni park (0,54 odstotka) in v popravilo oziroma
vzdrževanje LED svetil (0,41 odstotka).
LETNO POROČILO 2025 DARS 123
Tabela 23: Delež prihodkov, delež naložb v osnovna sredstva in delež naložb v obratna sredstva
Delež prihodkov/skupni
prihodki
Delež naložb v osnovna
sredstva/
skupne naložbe v osnovna
sredstva
Delež naložb v obratna
sredstva/
skupne naložbe v obratna
sredstva
Usklajenih s
taksonomijo
glede na
cilje
Sprejemljivih
za taksonomijo
glede na cilje
Usklajenih s
taksonomijo
glede na
cilje
Sprejemljivih
za taksonomijo
glede na cilje
Usklajenih s
taksonomijo
glede na
cilje
Sprejemljivih
za taksonomijo
glede na cilje
Blaženje podnebnih sprememb
0 %
0 %
0,04 %
0,88 %
0 %
1,65 %
Prilagajanje podnebnim
spremembam
0 %
0 %
0 %
0 %
0 %
0 %
Varovanje vodnih in morskih
virov
0 %
0 %
0 %
0 %
0 %
0 %
Krožno gospodarstvo
0 %
0 %
0 %
0 %
0 %
0 %
Preprečevanje in nadzorovanje
onesnaževanja
0 %
0 %
0 %
0 %
0 %
0 %
Varstvo in obnova biotske
raznovrstnosti in ekosistemov
0 %
0 %
0 %
0 %
0 %
0 %
LETNO POROČILO 2025 DARS 124
Tabela 24: Delež prihodkov
1
od proizvodov ali storitev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo EU
1
Za izračun deleža čistih prihodkov smo upoštevali vrednost čistih prihodkov od proizvodov in storitev, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo EU. V imenovalcu so upoštevani čisti prihodki
od prodaje družbe DARS (Letno poročilo družbe DARS, poglavje II.4.2.1 Čisti prihodki od prodaje).
Poslovno leto N
Gospodarske dejavnosti
Oznaka
Absolutni prihodki, EUR
Delež prihodkov, leto N
Blažitev podnebnih
sprememb
Prilagajanje podnebnim
spremembam
Vodni in morski viri
Krožno gospodarstvo
Onesnaževanje
Biotska raznovrstnost in
ekosistemi
Blažitev podnebnih
sprememb
Prilagajanje podnebnim
spremembam
Vodni in morski viri
Krožno gospodarstvo
Onesnaževanje
Biotska raznovrstnost in
ekosistemi
Besedilo Valuta %
DA; NE;
NSP
DA; NE;
NSP
DA; NE;
NSP
DA; NE;
NSP
DA; NE;
NSP
DA; NE;
NSP
DA; NE DA; NE DA; NE DA; NE DA; NE DA; NE DA; NE % O P
BPS 4.1 0 0,00 % DA N/P N/P N/P N/P N/P N/R DA N/R DA N/R DA DA 0,00 %
0 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % N/R DA N/R DA N/R DA DA 0,00 %
0 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % DA DA DA DA DA DA DA 0,00 % O
0 0,00 % 0,00 % DA DA DA DA DA DA DA 0,00 % P
SP; NSP SP; NSP SP; NSP SP; NSP SP; NSP SP; NSP
javnega prevoza
BPS 6.15 0 0,00 % SP NSP NSP NSP NSP NSP 0,00 %
6.5 Prevoz z motornimi kolesi, osebnimi avtomobili in lahkimi
gospodarskimi vozili
BPS 6.5 0 0,00 % SP NSP NSP NSP NSP NSP 0,00 %
BPS 7.3 0 0,00 % SP NSP NSP NSP NSP NSP 0,00 %
0 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 %
0 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 %
549.412.860 100,00 %
549.412.860 100,00 %
DA, dejavnost je usklajena in sprejemljiva za taksonomijo glede zadevnega okoljskega cilja
NE, dejavnost je sprejemljiva vendar ni usklajena s taksonomijo glede zadevnega okoljskega cilja
N/P, dejavnost bistveno ne prispeva k zadevnemu okoljskemu cilju
SP, dejavnost sprejemljiva za taksonomijo za zadevni cilj
NSP, dejavnost ni nesprejemljiva za taksonomijo za zadevni okoljski cilj
N/R, okoljski vidik ni relavanten za dejavnost
Od tega prehodnih
2025
Merila za bistven prispevek
Merila za nebistveno škodovanje
Minimalni zaščitni ukrepi
Kategorija (prehodna dejavnost)
A. DEJAVNOSTI, SPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
A.1. Okoljsko trajnostne dejavnosti (usklajene s taksonomijo)
Prihodki od okoljsko trajnostnih dejavnosti (usklajenih s taksonomijo) (A.1)
Od tega omogočitvenih
Delež prihodkov, usklajen s
taksonomijo, leto N-1
Kategorija (omogočitvena
dejavnost)
Skupaj (A + B)
A.2. Dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo)
Prihodki od dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne,
(dejavnosti, neusklajene s taksonomijo) (A.2)
Prihodki pri dejavnostih, sprejemljivih za taksonomijo (A.1 + A.2)
B. DEJAVNOSTI, NESPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
Prihodki od dejavnosti, nesprejemljivih za taksonomijo (B)
LETNO POROČILO 2025 DARS 125
Tabela 25: Delež naložb v osnovna sredstva
2
(CAPEX) pri proizvodih ali storitvah, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo EU
2
Za izračun deleža kapitalskih izdatkov (CAPEX) smo upoštevali vrednost naložb v osnovna sredstva pri proizvodih ali storitvah, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo EU. V imenovalcu so upoštevane
skupne naložbe v osnovna sredstva družbe DARS. Pod naložbe v osnovna sredstva zajemamo pridobitve neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev, naložbene nepremičnine ter pravico do uporabe sredstev (Letno poročilo
družbe DARS, poglavje II.4.1.1 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve, poglavje II.4.1.2 Opredmetena osnovna sredstva, poglavje II.4.1.3 Naložbene nepremičnine, poglavje II.4.1.4 Pravica do uporabe
sredstev).
Poslovno leto N
Gospodarske dejavnosti
Oznaka
Naložbe v osnovna sredstva,
EUR
Delež naložb v osnovna
sredstva, leto N
Blažitev podnebnih
sprememb
Prilagajanje podnebnim
spremembam
Vodni in morski viri
Krožno gospodarstvo
Onesnaževanje
Biotska raznovrstnost in
ekosistemi
Blažitev podnebnih
sprememb
Prilagajanje podnebnim
spremembam
Vodni in morski viri
Krožno gospodarstvo
Onesnaževanje
Biotska raznovrstnost in
ekosistemi
Besedilo Valuta %
DA; NE;
NSP
DA; NE;
NSP
DA; NE;
NSP
DA; NE;
NSP
DA; NE;
NSP
DA; NE;
NSP
DA; NE DA; NE DA; NE DA; NE DA; NE DA; NE DA; NE % O P
BPS 4.1 129.461 0,04 % DA DA N/P N/P N/P N/P N/R DA N/R DA N/R DA DA 0,00 %
129.461 0,04 % 0,04 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % N/R DA N/R DA N/R DA DA 0,00 %
0 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % DA DA DA DA DA DA DA 0,00 % O
0 0,00 % 0,00 % DA DA DA DA DA DA DA 0,00 % P
SP; NSP SP; NSP SP; NSP SP; NSP SP; NSP SP; NSP
javnega prevoza
BPS 6.15 747.463 0,22 % SP NSP NSP NSP NSP NSP 0,32 %
6.5 Prevoz z motornimi kolesi, osebnimi avtomobili in lahkimi
gospodarskimi vozili
BPS 6.5 1.468.479 0,44 % SP NSP NSP NSP NSP NSP 0,05 %
BPS 7.3 746.662 0,22 % SP NSP NSP NSP NSP NSP 0,06 %
2.962.604 0,88 % 0,88 % 0,00 % 0,00 % NSP 0,00 % 0,00 % 0,43 %
3.092.065 0,92 % 0,92 % 0,00 % 0,00 % NSP 0,00 % 0,00 % 0,43 %
333.894.220 99,08 %
336.986.285 100,00 %
DA, dejavnost je usklajena in sprejemljiva za taksonomijo glede zadevnega okoljskega cilja
NE, dejavnost je sprejemljiva vendar ni usklajena s taksonomijo glede zadevnega okoljskega cilja
N/P, dejavnost bistveno ne prispeva k zadevnemu okoljskemu cilju
SP, dejavnost sprejemljiva za taksonomijo za zadevni cilj
NSP, dejavnost ni nesprejemljiva za taksonomijo za zadevni okoljski cilj
N/R, okoljski vidik ni relavanten za dejavnost
Od tega prehodnih
2025
Merila za bistven prispevek
Merila za nebistveno škodovanje
Minimalni zaščitni ukrepi
Kategorija (prehodna dejavnost)
A. DEJAVNOSTI, SPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
A.1. Okoljsko trajnostne dejavnosti (usklajene s taksonomijo)
Naložbe v osnovna sredstva pri trajnostnih dejavnostih (usklajenih s taksonomijo) (A.1)
Od tega omogočitvenih
Delež naložb v osnovna sredstva,
usklajenih s taksonomijo ali
sprejemljivih za taksonomijo, leto N-
Kategorija (omogočitvena
dejavnost)
Skupaj (A + B)
A.2. Dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo)
Naložbe v osnovna sredstva pri dejavnostih, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso
okoljsko trajnostne, (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo) (A.2)
Naložbe v osnovnva sredstva pri dejavnostih, sprejemljivih za taksonomijo (A.1 + A.2)
B. DEJAVNOSTI, NESPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
Naložbe v osnovna sredstva pri dejavnostih, nesprejemljivih za taksonomijo (B)
LETNO POROČILO 2025 DARS 126
Tabela 26: Delež stroškov poslovanja
3
(OPEX) pri proizvodih ali storitvah, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo EU
3
Za izračun deleža operativnih izdatkov (OPEX) smo upoštevali vrednost stroškov poslovanja pri proizvodih ali storitvah, povezanih z gospodarskimi dejavnostmi, usklajenimi s taksonomijo EU. V imenovalcu so
upoštevani stroški materiala in nabavna vrednost prodanega blaga, stroški storitev ter prispevki za stavbno zemljišče NUSZ (Letno poročilo družbe DARS, poglavje II.4.2.4 Stroški in poslovni odhodki, II 4.2.7 Drugi
poslovni odhodki).
Poslovno leto N
Gospodarske dejavnosti
Oznaka
Absolutne naložbe v
obratna sredstva, EUR
Delež naložb v obratna
sredstva, leto N
Blažitev podnebnih
sprememb
Prilagajanje podnebnim
spremembam
Vodni in morski viri
Krožno gospodarstvo
Onesnaževanje
Biotska raznovrstnost in
ekosistemi
Blažitev podnebnih
sprememb
Prilagajanje podnebnim
spremembam
Vodni in morski viri
Krožno gospodarstvo
Onesnaževanje
Biotska raznovrstnost in
ekosistemi
Besedilo Valuta %
DA; NE;
NSP
DA; NE;
NSP
DA; NE;
NSP
DA; NE;
NSP
DA; NE;
NSP
DA; NE;
NSP
DA; NE DA; NE DA; NE DA; NE DA; NE DA; NE DA; NE % O P
BPS 4.1 0 0,00 % DA DA N/P N/P N/P N/P N/R DA N/R DA N/R DA DA 0,00 %
0 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % DA DA DA DA DA DA DA 0,00 %
0 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % DA DA DA DA DA DA DA 0,00 % O
0 0,00 % 0,00 % DA DA DA DA DA DA DA 0,00 % P
SP; NSP SP; NSP SP; NSP SP; NSP SP; NSP SP; NSP
javnega prevoza
BPS 6.15 272.961 0,71 % SP NSP NSP NSP NSP NSP 0,75 %
6.5 Prevoz z motornimi kolesi, osebnimi avtomobili in lahkimi
gospodarskimi vozili
BPS 6.5 206.112 0,54 % SP NSP NSP NSP NSP NSP 0,00 %
BPS 7.3 156.064 0,41 % SP NSP NSP NSP NSP NSP 0,00 %
635.137 1,65 % 1,65 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 %
635.137 1,65 % 1,65 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 % 0,00 %
37.772.503 98,35 %
38.407.640 100,00 %
DA, dejavnost je usklajena in sprejemljiva za taksonomijo glede zadevnega okoljskega cilja
NE, dejavnost je sprejemljiva vendar ni usklajena s taksonomijo glede zadevnega okoljskega cilja
N/P, dejavnost bistveno ne prispeva k zadevnemu okoljskemu cilju
SP, dejavnost sprejemljiva za taksonomijo za zadevni cilj
NSP, dejavnost ni nesprejemljiva za taksonomijo za zadevni okoljski cilj
N/R, okoljski vidik ni relavanten za dejavnost
Od tega prehodnih
2025
Merila za bistven prispevek
Merila za nebistveno škodovanje
Minimalni zaščitni ukrepi
Kategorija (prehodna dejavnost)
A. DEJAVNOSTI, SPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
A.1. Okoljsko trajnostne dejavnosti (usklajene s taksonomijo)
Naložbe v obratna sredstva pri okoljsko trajnostnih dejavnostih (usklajenih s taksonomijo)
(A.1)
Od tega omogočitvenih
Delež naložb v obratna sredstva,
usklajen s taksonomijo, leto N-1
Kategorija (omogučitvena
dejavnost)
Skupaj (A + B)
A.2. Dejavnosti, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso okoljsko trajnostne (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo)
Naložbe v obratna sredstva pri dejavnostih, ki so sprejemljive za taksonomijo, vendar niso
okoljsko trajnostne, (dejavnosti, neusklajene s taksonomijo) (A.2)
Naložbe v obratna sredstva pri dejavnostih, sprejemljivih za taksonomijo (A.1 + A.2)
B. DEJAVNOSTI, NESPREJEMLJIVE ZA TAKSONOMIJO
Naložbe v obratna sredstva pri dejavnostih, nesprejemljivih za taksonomijo (B)
LETNO POROČILO 2025 DARS 127
Tabela 27: Dejavnosti na področju jedrske energije in zemeljskega plina
Dejavnosti na področju jedrske energije
1.
Podjetje izvaja ali financira raziskave, razvoj, predstavitev in postavitev inovativnih objektov za proizvodnjo električne
energije, ki proizvajajo energijo iz jedrskih procesov z minimalnimi odpadki iz jedrskega gorivnega cikla, ali ima
izpostavljenosti do navedenega.
Ne
2.
Podjetje izvaja ali financira gradnjo in varno upravljanje novih jedrskih objektov za proizvodnjo električne energije ali
procesne toplote, tudi za namen daljinskega ogrevanja ali industrijskih procesov, kot je proizvodnja vodika, ter njihove
varnostne posodobitve z uporabo najboljših razpoložljivih tehnologij ali ima izpostavljenosti do navedenega.
Ne
3.
Podjetje izvaja ali financira varno upravljanje obstoječih jedrskih objektov za proizvodnjo električne energije ali
procesne toplote, tudi za namen daljinskega ogrevanja ali industrijskih procesov, kot je proizvodnja vodika iz jedrske
energije, ter njihove varnostne posodobitve ali ima izpostavljenosti do navedenega.
Ne
Dejavnosti na področju zemeljskega plina
4.
Podjetje izvaja ali financira gradnjo ali upravljanje objektov za proizvodnjo električne energije, ki proizvajajo električno
energijo z uporabo fosilnih plinastih goriv, ali ima izpostavljenosti do navedenega.
Ne
5.
Podjetje izvaja ali financira gradnjo, obnovo in upravljanje objektov za soproizvodnjo toplote/hladu in električne
energije z uporabo fosilnih plinastih goriv ali ima izpostavljenosti do navedenega.
Ne
6.
Podjetje izvaja ali financira gradnjo, obnovo in upravljanje objektov za proizvodnjo toplote, ki proizvajajo toploto/hlad
z uporabo fosilnih plinastih goriv, ali ima izpostavljenosti do navedenega.
Ne
I.15.2.2 ESRS E1 Podnebne spremembe
V družbi DARS smo na osnovi analize dvojne pomembnosti na področju podnebnih sprememb prepoznali
naslednje pomembne podteme ter znotraj njih naslednja vpliva, fizično tveganje in priložnost:
Tabela 28: Vpliva, tveganje in priložnost znotraj pomembnih podtem na področju podnebnih sprememb
Vrednostna veriga
Časovni okvir
Navzgor
Lastno
poslovanje
Navzdol
Kratko-
ročno
Srednje-
ročno
Dolgo-
ročno
Blažitev podnebnih sprememb
Vpliv zaradi emisij toplogrednih plinov v
celotni vrednostni verigi podjetja
Dejanski
negativni
vpliv
●
●
●
●
Energija
Poraba električne energije ter goriv za
ogrevanje in pogon vozil za izvajanje
poslovnih dejavnosti družbe
Dejanski
negativni
vpliv
●
●
Uporaba obnovljivih virov energije
(znižanje stroškov za energijo)
Priložnost
●
●
Prilagajanje podnebnim spremembam
S podnebjem povezane akutne in
kronične nevarnosti (vročinski stres -
hitrejše staranje in deformacije asfalta;
plazovi, požari, žled, burja; močne
padavine - poplavljanje cestnih odsekov,
poškodbe signalizacije, ograj ipd.). Večji
stroški gradnje, obnov in vzdrževanja.
Fizično
tveganje
●
●
●
GOV-3 – Vključitev s trajnostnostjo povezane uspešnosti v sisteme spodbud
V oceno uspešnosti vodstva podjetja so vključena tudi okoljska merila, med katerimi sta delež alternativnih
(obnovljivih) virov energije in zmanjšani delež izpustov CO
2
ekv. Na podnebne vidike je vezanih 12,5 % (ena
osmina) kriterijev. Informacije o značilnostih s trajnostjo povezane uspešnosti v sistemu spodbud so podane v
ESRS 2 GOV-3.
LETNO POROČILO 2025 DARS 128
E1-1 – Načrt za prehod za blažitev podnebnih sprememb
Družba DARS ima svoj načrt za prehod za blažitev podnebnih sprememb opredeljen v dokumentu Strategija
energetske in snovne učinkovitosti ter trajnostnega razvoja DARS d.d. do leta 2030, ki ga je za potrebe družbe v
letu 2021 izdelal Institut Jožef Stefan, Center za energetsko učinkovitost. V strategiji so natančno analizirane
vsebine, ki so vsebinsko razdeljene na naslednjih pet poglavij:
1. Ocena trenutnega stanja in postavitev ciljev trajnostnega razvoja DARS
2. Priprava scenarija trajnostnega razvoja DARS do leta 2030
3. Izdelava ustreznih modelov za kvantitativno oceno učinkov predlaganega scenarija
4. Izračun in vrednotenje učinkov predlaganega scenarija
5. Zaključek: Družbeni, človeški in tehnološki dejavniki na poti prehoda DARS v podnebno nevtralno družbo
Omenjena strategija temelji na Resoluciji o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 ter Nacionalnem
energetskem in podnebnem načrtu (NEPN), ki za obdobje do leta 2030 določa cilje, politike in ukrepe na področjih
razogljičenja, energetske učinkovitosti, energetske varnosti, notranjega trga in raziskav, inovacij in
konkurenčnosti. Izpolnjevanje teh ciljev je ključno za izpolnitev dolgoročnega cilja, ki je omejitev globalnega
segrevanja do konca stoletja na 1,5 stopinje Celzija.
DARS kot izredno pomembna infrastrukturna družba v lasti države mora prispevati k naporom države za prehod
v podnebno nevtralno družbo in za izpolnitev drugih ciljev strateškega razvoja države. Zato smo proučili možnosti
za prilagoditev poslovanja družbe DARS na osmih izbranih področjih:
• Energetska prenova stavb
• Učinkovita raba električne energije (klimatizacija, zunanja razsvetljava, optimizacija odjemnih mest,
uporaba diesel agregatov na trgu sistemskih storitev)
• Promet (raba energija in alternativna goriva, postopna menjava voznega parka DARS z električnimi vozili,
izgradnja e-polnilnic)
• Oskrba s toploto – prehod na energente za ogrevanje iz OVE
• Izgradnja fotonapetostnih elektrarn na objektih DARS, viških zemljišč in na protihrupnih ograjah
• Ocena potenciala vetrnih elektrarn
• Ocena potenciala malih hidroelektrarn
• Racionalizacija rabe vode
Naša osnovna sredstva (ceste, stavbe ...) sama po sebi ne proizvajajo emisij, medtem ko emisije, ki jih povzročimo
z njihovim obratovanjem in vzdrževanjem, že upoštevamo v izračunu obsegov 1 in 2 ter jih tudi ustrezno
obvladujemo (imamo cilje za zmanjšanje rabe goriv, električne energije, ogrevanja ...).
V družbi DARS se zavedamo, da prehod iz okolju neprijazne prometne infrastrukture, ki temelji na fosilnih gorivih,
v trajnostni in okolju prijazen razvoj zahteva načrtovanje in oblikovanje politik in rešitev, ki morajo temeljiti na
odličnem poznavanju drugih možnosti razvoja in zlasti novih priložnosti za izkoriščanje alternativnih goriv in
obnovljivih virov energije. Glede na dejavnost, ki jo izvaja DARS, se zavedamo, da je izboljšanje energetske in
snovne učinkovitosti v družbi DARS v veliki meri povezano z naložbami v novo opremo, posodobitvijo voznega
parka in celovito energetsko sanacijo stavb. Na podlagi ugotovitev iz strategije smo si zastavili operativne cilje, ki
natančneje definirajo naložbe na področju energetike, ki so potrebne za racionalizacijo rabe energije in prehod
v nizkoogljično družbo. Svoje energetske cilje in programe posodabljamo vsako leto za eno leto naprej. Napredek
pri doseganju ciljev je razviden iz E1-4, E1-5 in E1-6.
Strategija energetske in snovne učinkovitosti ter trajnostnega razvoja DARS d.d. do leta 2030 predstavlja
smernice pri pripravi tako petletnih strategij družbe DARS kot tudi letnih novelacij le-teh na osnovi strateških
konferenc. Uprava je potrdila Strategijo družbe DARS 2026–2030 in Energetske cilje in programe ter Okoljske cilje
in programe, ki izhajajo iz smernic, podanih v Strategiji energetske in snovne učinkovitosti ter trajnostnega
razvoja DARS d. d. do leta 2030. Bomo pa v družbi DARS v naslednjih treh letih pripravili podrobnejši načrt
prehoda za blažitev podnebnih sprememb, ki bo vključeval tudi finančne vidike izvajanja.
LETNO POROČILO 2025 DARS 129
SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo
in poslovnim modelom
Analiza odpornosti, ki bo vključevala analizo podnebnih scenarijev, je v teku in načrtujemo, da bo zaključena do
konca leta 2026.
V povezavi s prilagajanjem na podnebne spremembe, kjer smo na podlagi analize panoge na novo kot pomembno
prepoznali fizično tveganje s podnebjem povezanih akutnih in kroničnih nevarnosti, se sicer v postopkih
umeščanja v prostor in načrtovanja nove oz. obnov obstoječe cestne infrastrukture, ki se izvajajo skladno z
veljavnimi predpisi, na podlagi različnih strokovnih podlag (hidrološko hidravlična študija, preveritev odpornosti
projekta na podnebne spremembe, hidromorfološka študija, ipd.) predvidijo/izvedejo ukrepi, ki zagotavljajo
odpornost projekta na podnebne spremembe. Takšni ukrepi so potek ceste izven poplavnih/plazljivih območij,
niveleta ceste, ustrezne dimenzije prepustov, ustrezna stabilnost nasipov, protivetrna zaščita, ipd.
Pri tem se za ureditve/objekte z daljšo življenjsko dobo preverja rešitve na pesimistični podnebni scenarij, pri
tistih s krajšo pa optimistični (RCP8.5 oz. RCP4.5).
Morebitni prilagoditveni ukrepi vplivajo na vrednost investicije.
E1-2 – Politike v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje
Trajnostna politika družbe DARS vzpostavlja okvir za trajnostno poslovanje družbe na podlagi Strategije družbe
DARS 2021–2025 in Strategije družbe DARS 2026–2030, in sicer v okviru strateških smernic in strateških ciljev na
področju trajnostnega razvoja, katerega podlaga je opredeljena v Strategiji energetske in snovne učinkovitosti
ter trajnostnega razvoja DARS d.d. do leta 2030. Njen namen je zagotoviti, da temeljne dejavnosti družbe, kot so
gradnja in upravljanje avtocestne infrastrukture ter zagotavljanje prometne varnosti, prispevajo k dolgoročni
ekonomski, družbeni in okoljski vrednosti za naše uporabnike, poslovne partnerje, lastnike, zaposlene,
dobavitelje ter širšo družbo in okolje. Predstavlja krovni dokument za upravljanje in s tem zmanjšanje vseh
negativnih vplivov ter krepitev pozitivnih vplivov, ki jih imamo na okolje in družbo, in za zmanjšanje tveganj in
prepoznavanje priložnosti, ki izhajajo iz okolja in imajo lahko negativen oziroma pozitiven finančni učinek na
poslovanje družbe DARS. V tem dokumentu se med drugim zavezujemo k zmanjšanju ogljičnega odtisa z uporabo
obnovljivih virov energije, povečanjem energetske učinkovitosti ter uvedbo pametnih rešitev za prometni sistem.
Trajnostna politika se nanaša na vse vidike delovanja družbe in celoten obseg njenega poslovanja. Zaradi
kompleksnosti in stalnih sprememb regulatornega in poslovnega okolja ter ključnega pomena trajnostnega
področja za DARS se izvajanje in ustreznost te politike sistematično nadzirata. Ustreznost politike se preverja
enkrat letno.
Konkretne strateške cilje s pripadajočimi operativnimi cilji imamo zastavljene v strategiji družbe in Energetskih
ciljih in programih. V zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb sta določena cilja za zmanjševanje rabe energije in
ogljičnega odtisa obsegov 1 in 2, katerih vrednosti sledijo smernicam in ciljem, ki so opredeljeni v Strategiji
energetske in snovne učinkovitosti ter trajnostnega razvoja DARS d. d. do leta 2030. Ključne strateške smernice
družbe DARS so navedene v ESRS 2 SBM-1.
Podatki o najvišji ravni v organizaciji podjetja, ki je odgovorna za izvajanje politike, so navedeni v ESRS 2 MDR-P,
sodelovanje z zainteresiranimi stranmi pri oblikovanju politik pa v ESRS 2 SBM-2.
E1-3 – Ukrepi in viri v zvezi s politikami na področju podnebnih sprememb
Naši ukrepi omilitve negativnih vplivov in tveganja ter izkoriščanja priložnosti na področju podnebnih sprememb
izhajajo iz strategije družbe in Energetskih ciljev in programov.
Ukrepe, ki smo jih izvedli v letu 2025 oziroma jih še načrtujemo v prihodnje, smo v spodnji tabeli povezali s
prepoznanimi pomembnima vplivoma, tveganjem in priložnostjo. Dodali smo še informacijo o (predvidenem)
znesku naložb. V tabeli prikazujemo tudi navezavo na cilje iz Strategije družbe DARS 2021–2025, ki se je v letu
2025 zaključila, in iz Strategije družbe DARS 2026–2030, ki smo jo sprejeli v letu 2025 in ki določa naše nove
dolgoročne cilje. Ti cilji so navedeni v E1-4.
LETNO POROČILO 2025 DARS 130
Tabela 29: Ukrepi, viri in cilji na področju podnebnih sprememb
Pomemben vpliv /
tveganje / priložnost
Ključni ukrepi
Status (2025)
Dodeljeni viri
Cilj / Povezava s
ciljem
Vpliv zaradi emisij
toplogrednih plinov v
celotni vrednostni verigi
podjetja
K zmanjševanju ogljičnega odtisa
obsegov 1 in 2 prispevajo vsi spodaj
navedeni ukrepi, medtem ko k
zmanjševanju ogljičnega odtisa
uporabnikov (obseg 3) prispevajo
naše aktivnosti, vezane na
zagotavljanje pretočnosti, kot npr.
gradnja cest z višjo ravnjo uslug in z
nadgradnjo sistemov za nadzor in
vodenje prometa (npr. vlaganja v
vzpostavitev sistema za upravljanje
hitrosti na ljubljanskem obroču in
vpadnicah), kar podrobneje
opisujemo v poglavju ESRS S4-4.
Cilji, na katere se
ukrepi navezujejo,
so razkriti v E1-4.
Poraba električne energije
ter goriv za ogrevanje in
pogon vozil za izvajanje
poslovnih dejavnosti
družbe
Menjava razsvetljave z LED (5. faza)
Menjava razsvetljave v predorih
Debeli hrib in Mali vrh
Menjava razsvetljave v predorih
Pletovarje in Golo rebro
Izvedeno
Izvedeno
V izvedbi
(izvedeno 50 %)
CAPEX – vključen v
investicije v
infrastrukturo*
Cilj št. 1
(2021–2025)
Priključitev ACB Slovenske Konjice
na distribucijsko omrežje
zemeljskega plina.
Obnova stavbe CN Tepanje.
Izvedeno
CAPEX – vključen v
investicije v
infrastrukturo*
Cilj št. 3
(2021–2025)
Izdelava PZI za postavitev polnilnic
električnih vozil na objektih DARS.
V izvedbi
(sprememba
projekta, spremeni
se moči polnilnic in
doda dve lokaciji)
CAPEX – vključen v
investicije v
infrastrukturo*
Postavitev polnilnic električnih vozil
na objektih DARS.
V pripravi
CAPEX – vključen v
investicije v
infrastrukturo*
Uporaba obnovljivih virov
energije (znižanje stroškov
za energijo)
Sončne elektrarne – 1. faza
Sončna elektrarna na protihrupni
ograji – počivališče Cikava
Izvedeno
Izvedeno
CAPEX – vključen v
investicije v
infrastrukturo*
Cilj št. 5
(2021–2025)
Sončne elektrarne – 2. faza
V izvedbi je izdelava
PZI, kasneje
pripravimo javno
naročilo za
postavitev.
217.481 evrov (PZI)
10.375.000 evrov
(postavitev)
Cilj št. 1
(2026–2030)
Sončne elektrarne – 3. faza
V pripravi
4.400.000 evrov
Cilj št. 1
(2026–2030)
S podnebjem povezane
akutne in kronične
nevarnosti (vročinski stres -
hitrejše staranje in
deformacije asfalta; plazovi,
požari, žled, burja; močne
Ukrepi so opisani v poglavju ESRS
E1 SBM-3
LETNO POROČILO 2025 DARS 131
Pomemben vpliv /
tveganje / priložnost
Ključni ukrepi
Status (2025)
Dodeljeni viri
Cilj / Povezava s
ciljem
padavine - poplavljanje
cestnih odsekov, poškodbe
signalizacije, ograj
ipd.). Večji stroški gradnje,
obnov in vzdrževanja.
* Kjer pišemo, da so viri vključeni v CAPEX investicije, to pomeni, da so sredstva, namenjena izvedbi ukrepa, vključena v
skupno vrednost investicijskega projekta (npr. vrednost razsvetljave v predoru je vključena v vrednost celotne prenove
posameznega predora).
Sredstva za izvedbo ukrepov so določena v vsakoletnem poslovnem načrtu družbe DARS, kjer pri njegovi pripravi
upoštevamo tudi izvedbo ukrepov, ki so predvideni v strategiji. Pojasnilo razmerja med pomembnimi
investicijskimi in operativnimi stroški, ki so potrebni za izvajanje sprejetih ali načrtovanih ukrepov, se nahajajo v
poglavju Taksonomija.
Vzvodi razogljičenja, v okviru katerih so ukrepi zasnovani, so opisani v razkritju E1-1.
Ukrepi in cilji, ki izhajajo iz Strategije družbe DARS 2021–2025 in Strategije družbe DARS 2026–2030, še ne
pokrivajo negativnega vpliva zaradi ogljičnega odtisa, povezanega z gradbenimi materiali in gradbenimi deli, smo
pa to deloma že začeli naslavljati v sklopu krožnega gospodarstva, v katerem se spodbuja ponovna uporaba
asfalta (za več informacij glejte E5-2).
E1-4 – Cilji v zvezi z blažitvijo podnebnih sprememb in prilagajanjem nanje
Družba DARS zasleduje cilje zmanjšanja emisij TGP, ki si jih je Republika Slovenija zastavila v Nacionalnem
energetskem in podnebnem načrtu ter se odražajo v strategiji družbe ter Energetskih ciljih in programih, kjer smo
si zastavili konkretna prizadevanja na tem področju. Ker smo v poročevalskem obdobju zaključili izvajanje ciljev
iz Strategije družbe DARS 2021–2025, na katere smo se sklicevali v prejšnji izjavi o trajnostnosti, v tem poglavju
najprej prikazujemo doseganje teh ciljev. V nadaljevanju pa podajamo nove merljive strateške cilje iz Strategije
družbe DARS 2026–2030, ki zdaj predstavljajo naše dolgoročne cilje. Razlog za spremembe je pojasnjen v
ESRS 2 BP-2.
Pri izbiri izhodiščnega leta za cilj zmanjšanja emisij TGP smo upoštevali priporočilo standarda ESRS, da se kot
izhodiščno leto določi nedavno izhodiščno leto, ki ni več kot 3 leta pred prvim letom poročanja v zvezi z novim
ciljnim obdobjem, oz. smo izhajali iz ISO 14001, kjer je priporočilo, da se za izhodiščno leto uporabi leto pred
začetkom izvajanja ukrepov (to je vezano na cilje z izhodiščnim letom 2015).
Za spremljanje napredka pri doseganju ciljev iz Strategije 2021–2025 smo uporabljali dva ključna kazalnika, in
sicer:
1. Zmanjšanje deleža rabe energije za 9 % na kilometer omrežja avtocest in hitrih cest do leta 2025 glede na
leto 2019.
2. Zmanjšanje deleža izpustov CO
2
ekv. (obseg 1 in obseg 2) na kilometer omrežja avtocest in hitrih cest v
upravljanju za 50 % do leta 2025 glede na leto 2019.
Za doseganje teh ciljev je družba sprejela operativne cilje, ki so natančneje določali posamezna področja, na
katerih želimo zmanjšati rabo energije in s tem izpuste TGP. Navedeni so v naslednji tabeli:
Tabela 30: Cilji iz strategije družbe DARS 2021–2025
Št.
Cilj
Izhodiščna
vrednost
2019
Doseženo
2024
Doseženo
2025
Ciljna
vrednost
2025
Stanje / opomba
1
Vzpostavitev sistema za
gospodarjenje s celotno cestno
infrastrukturo.
50 %
75 %
75 %
Cilj dosežen.
2
Zmanjšanje porabe električne
energije za 20 %
25.927.679*
kWh
21.367.218
kWh
21.812.030
kWh
20.742.143
kWh
*Izhodiščno leto je
2015, doseženo je
15,87 %
LETNO POROČILO 2025 DARS 132
Št.
Cilj
Izhodiščna
vrednost
2019
Doseženo
2024
Doseženo
2025
Ciljna
vrednost
2025
Stanje / opomba
Pojasnilo
nedoseganja ciljne
vrednosti za leto
2025 podajamo pod
tabelo.**
3
Zmanjšati porabo energentov
za ogrevanje za 35 %
5.683* MWh
4.240 MWh
3.736 MWh
4.059 MWh
*Izhodiščno leto je
2015. Ni bila še
upoštevana
električna energija
za ogrevanje (TČ)
4
Zmanjšati povprečno porabo
goriv za delovna vozila in
mehanizacijo ter lahka tovorna
vozila za 2 %
53,01
l/100km
(TV+NV+UV)
15,4 l/100km
(LV)
52,73
l/100km
(TV+NV+UV)
15,94
l/100km
(LV)
55,47
l/100km
(TV+NV+UV)
16,01
l/100km
(LV)
51,94
l/100 km
(TV+NV+UV)
15,09
l/100km
(LV)
5
Povečati delež energije
iz obnovljivih virov do leta
2025 v skupni porabi na
področjih:
• ogrevanja na 20 %
• električne energije na 2 %
1,2 %
9,7 %
0 %
9,78 %
1,59 %
20 %
2 %
Cilj 20 % na
področju ogrevanja
ni bil dosežen, ker
prenova ACB
Postojna, kjer bo
del objektov
ogrevan na
biomaso, še ni bila
končana.
Cilj pri proizvodnji
električne energije
ni bil dosežen, ker
so distribucijska
podjetja kasnila s
priklopi že
izvedenih sončnih
elektrarn.
6
Nadgradnja
cestninskega sistema DarsGo,
za potrebe razlikovanja vozil
glede na njihove emisije CO
2
(težka vozila z nižjimi emisijami
CO
2
bodo plačevala nižjo
cestnino kot vozila z višjimi
emisijami)
100 %
100 %
Cilj dosežen.
**Spremljali smo absolutno porabo električne energije. V opazovanem obdobju se je dolžina AC in HC povečala za 2,46 %, kar
je eden od razlogov za neizpolnjevanje cilja. Drugi razlog je, da smo pred začetkom 6. faze menjave svetil čakali na sprejem
novih smernic cestne razsvetljave, ki so bile sprejete konec leta 2025 kar je zamaknilo izvedbo 6.faze. Tretji razlog za
neizpolnjevanje je dejstvo, da se je napajalo gradbišče 2. cevi karavanškega predora, pa tudi za napajanje 1. cevi je lani v
okviru kompenzacije z ASFINAG-om v večji meri skrbel DARS.
Za spremljanje napredka pri doseganju ciljev na področju podnebnih sprememb iz Strategije 2026–2030 smo
uporabljali dva ključna kazalnika, in sicer:
1. Zmanjšanje rabe energije na kilometer omrežja avtocest in hitrih cest v upravljanju za 3 % do leta 2030
glede na leto 2024.
2. Zmanjšanje izpustov CO
2
ekv. (Obseg 1 in Obseg 2) na kilometer omrežja avtocest in hitrih cest v
upravljanju za 30 % do leta 2030 glede na leto 2024.
LETNO POROČILO 2025 DARS 133
Konkretni cilji zmanjšanja emisij TGP ter rabe energije do leta 2030 so opredeljeni v Strategiji družbe DARS 2026–
2030 in so navedeni v spodnji tabeli.
Tabela 31: Cilji iz strategije družbe DARS 2026–2030
Št.
Cilj
Izhodiščna vrednost
2024
Doseženo 2025
Ciljna vrednost
2030
1
Zmanjšanje izpustov CO
2
ekv. (Obseg 1 in
Obseg 2) na kilometer omrežja avtocest
in hitrih cest v upravljanju za 30 % do leta
2030 glede na leto 2024
11,91
9,27
8,34
2
Zmanjšanje rabe energije na kilometer
omrežja avtocest in hitrih cest v
upravljanju za 3 % do leta 2030 glede na
leto 2024
67,89 MWh/km
69,72 MWh/km
65,85 MWh/km
3
Povečati delež lastno proizvedene
energije iz obnovljivih virov do leta 2030
v skupni porabi na področjih:
a. ogrevanja na 20 %
b. električne energije na 20 %
9,7 %
0 %
9,78 %
1,59 %
20 %
20 %
4
*Do konca leta 2030 zmanjšati
povprečno porabo goriva na 100
prevoženih kilometrov:
a. Tovornih vozil (TV) za 3 %
b. Lahkih vozil (LV) za 5 %
c. Univerzalnih vozil (UV) za 3 %
49,8 l/100 km
15,9 l/100 km
82,4 l/100 km
49,17 l/100 km
16,01 l/100 km
85,97 l/100 km
48,3 l/100 km
15,1 l/100 km
79,9 l/100 km
*V strategiji DARS 2026–2030 smo pri ciljih porabe goriva določili dodaten cilj za porabo univerzalnih vozil, kajti poraba teh
vozil je v pomembni meri odvisna tudi od časa njihovega obratovanja in ne zgolj od prevoženih kilometrov. Na ta način lahko
bolj realno spremljamo tudi porabo goriva tovornih in lahkih vozil, ko je to bilo možno v primeru kazalnikov v strategiji 2021–
2025.
Zgornji cilj zmanjšanja izpustov CO
2
ekv. je določen v vrednosti intenzivnosti. V poglavju E1-6 je navedena
absolutna vrednost teh emisij za obsega 1 in 2 posebej. Cilj zmanjšanja emisij TGP za obsega 1 in 2 je določen na
isti organizacijski meji kot emisije, razkrite v skladu z zahtevo E1-6.
Energetski cilji in programi ter okoljski cilji in programi se tekoče spremljajo in letno novelirajo glede na realizacijo
prejšnjega leta. Smernice razogljičenja družbe do leta 2030 s pogledom do leta 2050 so opredeljene v Strategiji
energetske in snovne učinkovitosti ter trajnostnega razvoja DARS d. d. do leta 2030.
V družbi DARS bomo sicer pripravili podrobnejši načrt prehoda za blažitev podnebnih sprememb, v katerem
bomo cilje zmanjšanja emisij TGP na novo analizirali in jih povezali s posameznimi vzvodi razogljičenja.
E1-5 – Poraba energije in mešanica virov energije
Družba DARS ima področje energije sistematično obvladovano, kar potrjuje pridobljeni mednarodni standard ISO
50001. V letu 2025 smo uspešno izvedli certifikacijsko zunanjo presojo in pridobili mednarodni standard ISO
14001.
V nadaljevanju razkriti podatki o porabi energije so pripravljeni v skladu z zahtevami ESRS:
• Upoštevana je samo energija, uporabljena v postopkih, ki so v lasti ali pod nadzorom družbe DARS, pri
čemer je uporabljen enak obseg kot za poročanje o emisijah TGP obsega 1 in 2.
• Vključena so samo goriva, ki se uporabljajo za energetske namene.
• Vsi predstavljeni podatki o rabi energije so preračunani v energijske enote (MWh) z uporabo spodnje
kurilne vrednosti.
• Poročana je raba končne energije.
LETNO POROČILO 2025 DARS 134
• Pri razdelitvi električne energije je bil upoštevan konservativni pristop, in sicer je bila kot OVE
upoštevana le energija, za katero ima DARS d. d. potrdila o izvoru, za jedrsko pa energija, za katero
dobavitelj električne energije GEN-I jamči, da je iz tega vira. Za vso ostalo električno energijo je bilo
upoštevano, kot da je iz fosilnih virov.
Energija iz neobnovljivih virov zajema porabo energentov za ogrevanje stavb (UNP-propan, UNP-propan – butan,
zemeljski plin, daljinsko ogrevanje in ELKO), za delovanje predorov, razsvetljave in ostalih porabnikov električne
energije (električna energija iz neobnovljivih virov) in vozila ter mehanizacija družbe DARS (bencin, dizel in CNG).
Energija iz obnovljivih virov zajema porabo ogrevanja stavb (biomasa) in zelene električne energije za delovanje
predorov, razsvetljave in ostalih porabnikov električne energije. Podatki o rabi energentov se zbirajo centralno
na DARS d.d.
Podatki o porabi električne energije so glede na potrdila o izvoru ločeno vodeni za električno energijo brez potrdil
o izvoru, ki se šteje za proizvedeno iz fosilnih goriv, električno energijo iz OVE ter električno energijo iz jedrske
elektrarne. Raba energije električnih vozil je ocenjena na podlagi prevoženih kilometrov in povprečne porabe na
km (0,17 kWh/km).
Družba DARS se z letno porabo energije 43,57 GWh v letu 2025 uvršča med velike slovenske porabnike energije.
Glede na procese družbe, ki jih določa potreba po upravljanju predorov in osvetljevanju površin ter tudi po
upravljanju in vzdrževanju cest, največji delež porabljene energije predstavlja električna energija. Sledi ji poraba
goriva za pogon vozil in mehanizacije. Manjši del energije se porablja za potrebe ogrevanja objektov, vendar je
tudi to področje zaradi velikih možnosti optimizacije pomemben element upravljanja energije.
Podatki o porabi energije so predstavljeni v spodnji tabeli.
Tabela 32: Raba energije DARS d. d., razčlenjena v skladu z zahtevami ESRS
Poraba energije, povezana z lastnimi
dejavnostmi
Izhodiščno leto
(2019)
Primerjalno
leto (2024)
N
(2025)
(2025/
2024)–1
Poraba goriva iz premoga in proizvodov iz
premoga (v MWh)
0,0
0,0
0,0
Poraba goriva iz surove nafte in naftnih
proizvodov (v MWh)
21.024,7
18.870,7
19.164,2
1,6 %
Poraba goriva iz zemeljskega plina (v MWh)
1.224,1
1.736,0
1.888,0
8,8 %
Poraba goriva iz drugih fosilnih virov (v MWh)
0,0
0,0
0,0
Poraba kupljene ali pridobljene električne
energije, toplote, pare ali hlajenja iz fosilnih
virov (v MWh)
12.186,8
5.139,0
639,2
–87,6 %
Skupna poraba energije iz fosilnih virov
(v MWh)
34.435,5
25.745,7
21.691,5
–15,7 %
Delež fosilnih virov v skupni porabi energije
(v %)
75,2 %
60,4 %
49,8 %
–17,6 %
Skupna poraba energije iz jedrskih virov
(v MWh)
0,0
5.871,3
10.534,4
79,4 %
Delež porabe iz jedrskih virov v skupni porabi
energije (v %)
0 %
13,8 %
24,2 %
75,5 %
Poraba goriva za obnovljive vire (vključno
z biomaso, bioplinom, biogorivi, vodikom iz
obnovljivih virov itd.) (v MWh)
60,1
413,2
397,0
–3,9 %
Poraba kupljene ali pridobljene električne
energije, toplote, pare in hlajenja iz
obnovljivih virov (v MWh)
11.287,5
10.583,1
10.847,1
2,5 %
Poraba samoproizvedene energije iz
negorivnih obnovljivih virov (v MWh)
0,0
0,0
95,2
Skupna poraba energije iz obnovljivih virov
(v MWh)
11.347,6
10.996,3
11.339,4
3,1 %
Delež obnovljivih virov v skupni porabi
energije (v %)
24,8 %
25,8 %
26,0 %
0,9 %
LETNO POROČILO 2025 DARS 135
Poraba energije, povezana z lastnimi
dejavnostmi
Izhodiščno leto
(2019)
Primerjalno
leto (2024)
N
(2025)
(2025/
2024)–1
Skupna poraba energije (v MWh)
45.783,1
42.613,4
43.565,3
2,2 %
Družba DARS je v letu 2025 prvič proizvedla električno energijo iz lastnih virov (sončne elektrarne), in sicer
346,81 MWh, kar znaša 1,59 % letne porabe. Od tega je lastna poraba samoproizvedene energije iz negorivnih
obnovljivih virov znašala 95,23 MWh. V letu 2026, ko bodo vse sončne elektrarne priključene na omrežje celo
leto, pričakujemo, da se bo lastna proizvodnja približala 2 % celotne porabe električne energije, kar je bil cilj
zastavljen v Strategiji DARS 2021–2025.
V letu 2025 je skupna raba energije glede na leto 2024 narasla za 2,2 %. Poglavitni razlog za to je dodatna poraba
električne energije v drugi cevi predora Karavanke (poraba električne energije za potrebe gradnje in razsvetljave
druge cevi), manjši del pa lahko pripišemo tudi aktivaciji toplotnih črpalk za ogrevanje objektov po zaključenih
energetskih obnovah.
Energijska intenzivnost na podlagi neto prihodkov
Družba DARS posluje samo v panogi H52.210 – Spremljajoče storitvene dejavnosti v kopenskem prevozu, torej
sodi med podjetja, ki delujejo v podnebnih sektorjih z velikim vplivom v skladu z ESRS.
V spodnji tabeli je prikazan podatek o čistem prihodku od prodaje (AOP 110), ki je bil uporabljen za izračun
energijske intenzivnosti. Družba DARS nima drugih neto prihodkov.
Tabela 33: Prihodki, uporabljeni za izračun energijske in emisijske intenzivnosti
Finančno navzkrižno sklicevanje
2019
2024
2025
Neto prihodki iz dejavnosti v podnebnih sektorjih z velikim vplivom, ki
se uporabljajo za izračun energijske intenzivnosti [v evrih]
480.750.876
550.196.418
549.412.860
Neto prihodki (drugo) [v evrih]
0
0
0
Skupni neto prihodki (računovodski izkazi) [v evrih]
480.750.876
550.196.418
549.412.860
Energijska intenzivnost za leto 2025 za družbo DARS znaša 79,29 MWh/milijon evrov in je bila glede na preteklo
leto višja za 2,4 %. Povečanje je posledica tako nižjih prihodkov (za –0,1 %) kot višje rabe energije (za 2,2 %).
Tabela 34: Energijska intenzivnost
Energijska intenzivnost na neto prihodke
2019
2024
2025
2025/2024
Skupna poraba energije iz dejavnosti v podnebnih sektorjih z
velikim vplivom na neto prihodke iz dejavnosti v podnebnih
sektorjih z velikim vplivom (v MWh/milijon evrov)
95,23
77,45
79,29
2,4 %
E1-6 – Bruto emisije TGP obsegov 1, 2 in 3 ter skupne emisije TGP
Izračuni emisij TGP so bili pripravljeni v skladu z zahtevami ESRS:
• Narejeni so bili v skladu z zahtevami Protokola o TGP (»GHG Protocol«).
• Uporabljena metodologija je za posamezne obsege razkrita v nadaljevanju, skupaj z opisom uporabljenih
predpostavk in emisijskih faktorjev.
• V izračunu so upoštevane emisije CO
2
, CH
4
, N
2
O in HFC. Ostale emisije se ne pojavljajo. Pri izračunu se
uporablja skupni TGP emisijski faktor, ki upošteva AR5-potenciale globalnega segrevanja.
Emisije obsega 1
Za izračun emisij toplogrednih plinov se uporablja izhodiščna enačba, in sicer se emisije izračunajo kot produkt
aktivnosti (količine) in emisijskega faktorja za to aktivnost.
V primeru goriv se tako aktivnosti (enota, v kateri je na voljo podatek o energentu) pomnoži s faktorjem za
preračun in z emisijskih faktorjem za to gorivo. Emisijski faktor je podan v TGP (CO
2
ekv.) na kWh. Za izračun TGP
LETNO POROČILO 2025 DARS 136
je uporabljen GWP AR5-faktor v skladu z uporabljenim faktorjem za pripravo nacionalnih evidenc, ki se poročajo
UNFCCC in EU. Ta faktor se na podlagi določb v UNFCCC in EU uporablja za podatke 2021–2030.
V primeru plinov, ki imajo globalni toplogredni učinek (GWP – Global Warming Potential) (npr. SF6 in hladiva iz
klimatskih naprav), se aktivnost (količina plina) pomnoži s faktorjem GWP (npr. 1 kg hladiva R134a povzroči enak
TGP učinek kot 1.300 kg CO
2
).
Podatki o uporabljenih hladivih so pridobljeni od serviserjev hladilnih naprav.
Tabela 35: Viri emisijskih faktorjev za izračun emisij obsega 1
Obseg 1
Viri emisijskih faktorjev
1.1
Zgorevanje goriv v
stacionarnih napravah
Podatki IJS-CEU na podlagi faktorjev v nacionalnih evidencah emisij (za tekoče
leto se uporabi faktor leta N-2, torej za leto 2024 faktor za leto 2022, saj se
evidence objavljajo z dvoletnim zamikom).
1.2
Zgorevanje goriv v
vozilih/za prevoz
Enako kot zgoraj.
1.3
Ubežne in druge emisije
(npr. hladiva, kmetijstvo)
UK Defra; https://www.gov.uk/government/collections/government-
conversion-factors-for-company-reporting.
1.4
Procesne emisije
Se ne pojavljajo.
Izhodiščno leto je usklajeno s ključnimi kazalniki v Strategiji družbe DARS 2021–2025.
Emisije obsega 1 so leta 2025 znašale 5.435,7 tCO
2
ekv. in so bile glede na preteklo leto višje za 0,4 %, glede na
izhodiščno leto pa nižje za 7,6 %, kar je posledica uvedenih ukrepov učinkovite rabe energije, kot so energetska
prenova stavb, zmanjšana poraba goriva zaradi nakupa sodobnih tovornih vozil z vgrajenim sistemom za
spremljanje porabe v realnem času, menjava osebnih vozil za varčnejša, del voznega parka se je zamenjal za
električna vozila. Največji del emisij odpade na zgorevanje goriv v vozilih (84,6 %), sledi zgorevanje goriv v
stacionarnih napravah (15,1 %), ubežne emisije pa predstavljajo 0,3 %. Razlog za povišanje emisij v letu 2025
glede na leto 2024 je predvsem povečanje rabe goriv za 1,6 %.
Tabela 36: Emisije TGP za obseg 1 v skladu z ESRS
Izhodiščno
leto
(2019)
Primerjalno
leto (2024)
N (2025)
% N/N–1
Mejnik
2025
Mejnik
2030*
Mejnik
2050*
Letni cilj
v %
/ izhodiščno
leto
Bruto emisije TGP
obsega 1 [tCO
2
ekv
.
]
5.885,1
5.414,0
5.503,3
1,6 %
5.330
5.009
–6,49 %
* Opomba: Mejniki za leto 2030 so opredeljeni v Strategiji družbe DARS 2026–2030, mejniki za leto 2050 pa bodo določeni v
okviru Načrta prehoda za blaženje podnebnih sprememb, ki bo izdelan v naslednjem letu.
Kot je razvidno iz tabele 36 mejnik na področju bruto tržnih emisij TGP obsega 1 [tCO
2
ekv.] za leto 2025 ni bil
dosežen.
Družba DARS med energenti uporablja tudi lesno biomaso, pri zgorevanju katere nastajajo emisije CO
2
, ki pa se
skladno v skladu z metodologijo IPCC in Protokolom o TGP ne prikazujejo v obsegu 1, ampak jih navajamo
posebej. Leta 2025 so emisije CO
2
iz zgorevanja biogenih goriv znašale 12,4 tCO
2
.
V družbi nimamo naprav, ki bi bile vključene v ETS1, zato je njihov delež enak 0.
Emisije obsega 2
Emisije obsega 2 se izračunavajo po lokacijskem in tržnem pristopu in obsegajo porabo električne energije in
daljinske toplote. V primeru električne energije gre za njeno rabo za delovanje predorov, razsvetljave in ostalih
porabnikov električne energije.
Poraba električne energije električnih avtomobilov se poroča v obsegu 2, pri čemer prihaja do dvojnega štetja
porabe električne energije, saj ni podatka o deležu kilometrov, ki jih električni avtomobili prevozijo z elektriko,
LETNO POROČILO 2025 DARS 137
pretočeno na lokacijah družbe DARS. Zato se vsa električna energija avtomobilov prišteje k porabi električne
energije družbe DARS.
Daljinska toplota se je porabljala le v objektu Dunajska 7, ki ga je DARS najemal za svoje potrebe. Konec leta 2024
je DARS začel s selitvijo zaposlenih v novo poslovno stavbo, zato so se prostori na Dunajski 7 uporabljali do konca
februarja 2025.
Tabela 37: Viri emisijskih faktorjev za izračun emisij obsega 2
Obseg 2
Viri emisijskih faktorjev
2.1
Nakup električne energije
Po tržni metodi emisijski faktor 0 za električno energijo, za katero je bilo
predloženo potrdilo o izvoru, enako velja tudi za elektriko iz jedrske elektrarne
(potrdilo račun dobavitelja), za preostanek emisijski faktor Agencije za energijo
(https://www.agen-rs.si/izvajalci/elektrika/maloprodajni-trg/objava-sestave-
proizvodnih-virov). Objavljen je samo faktor za CO
2
/kWh, zato se uporabi ta.
Razlika med faktorji TGP in CO
2
je manj kot 1 %, zato je napaka, ki jo s tem
naredimo, zanemarljiva. Za tekoče leto se uporabi faktor preteklega leta.
Podatki za lokacijsko metodo so na voljo na spletni strani IJS-CEU,
https://ceu.ijs.si/izpusti-co2-tgp-na-enoto-elektricne-energije/, za ustrezno
leto, v g CO
2
ekv./kWh. Za tekoče leto se uporabi faktor preteklega leta.
2.2
Nakup daljinske toplote,
pare in hladu
Emisijski faktor za toploto/hlad za izračun po tržni metodi, ki ga izračunava in
javno objavlja dobavitelj toplote/hladu, se upošteva na tak način (samo
Ljubljana), za ostale pa faktorje za lokacijsko metodo: https://ceu.ijs.si/izpusti-
co2-tgp-na-enoto-elektricne-energije/. Dobavitelji objavljajo emisijski faktor
samo za CO
2
, zato se uporabi ta. Razlika med faktorji TGP in CO
2
je manj kot 1
%, zato je napaka, ki jo s tem naredimo, zanemarljiva.
Emisijski faktor za toploto/paro/hlad za izračun po lokacijski metodi:
https://ceu.ijs.si/izpusti-co2-tgp-na-enoto-elektricne-energije/.
V obeh primerih se za tekoče leto uporabi faktor preteklega leta.
Družba DARS je v letu 2025 električno energijo kupovala od dobavitelja GEN-I, in od podjetja SunContract za
objekte, na katere smo namestili sončne elektrarne. Za polovico elektrike je DARS d. d. zakupil potrdila o izvoru
in jo zato obravnavamo kot elektriko iz OVE. Za polovico elektrike, dobavljene dobavljeno s strani podjetja
SunContract se uporablja emisijski faktor Agencije za energijo, za polovico elektrike, dobavljene s strani GEN-I,
pa se upošteva, da je iz jedrske elektrarne.
Za daljinsko toploto, dobavljeno objektu Dunajska 7, se upošteva emisijski faktor Energetike Ljubljana, ki je
dostopen na njihovi spletni strani in upošteva mešanico vseh goriv, ki se uporabljajo za proizvodnjo daljinske
toplote. Energetika Ljubljana za proizvodnjo uporablja tudi lesno biomaso, vendar ne objavlja podatka o tem,
kolikšen del toplote je proizveden iz lesne biomase, ter ločeno emisijskih faktorjev za proizvodnjo iz lesne
biomase ter iz ostalih goriv. Zato za obseg 2 ni mogoče izračunati emisij iz uporabe biogenih goriv za proizvodnjo
toplote.
Emisije obsega 2 po tržnem pristopu za leto 2025 znašajo 292,1 tCO
2
ekv., kar je 85,6 % manj kot leto prej.
Zmanjšanje je posledica zamenjave dobavitelja, ki namesto elektrike iz fosilnih virov dobavlja elektriko iz jedrske
elektrarne. Za polovico vse porabljene električne energije so bila pridobljena potrdila o izvoru. Skupna raba
električne energije je leta 2025 znašala 21.812 MWh, kar je 2,04 % več kot leto prej.
Emisije po lokacijskem pristopu so bile leta 2025 5.377 tCO
2
ekv., kar je 5,7 % več kot leto prej.
Tabela 38: Emisije obsega 2 v skladu z ESRS
Izhodiščno
leto
(2019)
Primerjalno
leto (2024)
N (2025)
% N/N–1
Mejnik
2025
Mejnik
2030*
Mejnik
2050*
Letni cilj
v %
/ izhodiščno
leto
Bruto lokacijske
emisije TGP
obsega 2 [tCO
2
ekv.]
7.845,9
5.087,7
5.377,2
5,7 %
5.000
4.700
-
–31,46 %
LETNO POROČILO 2025 DARS 138
Izhodiščno
leto
(2019)
Primerjalno
leto (2024)
N (2025)
% N/N–1
Mejnik
2025
Mejnik
2030*
Mejnik
2050*
Letni cilj
v %
/ izhodiščno
leto
Bruto tržne emisije
TGP obsega 2
[tCO
2
ekv.]
7.669,4
2.027,8
292,1
–85,6 %
1.470
200
-
–96,19 %
* Opomba: Mejniki za leto 2030 so opredeljeni v Strategiji družbe DARS 2026–2030, mejniki za leto 2050 pa bodo določeni v
okviru Načrta prehoda za blaženje podnebnih sprememb, ki bo izdelan v naslednjem letu.
Kot je razvidno iz tabele 38 je bil mejnik na področju bruto tržnih emisij TGP obsega 2 [tCO
2
ekv.] za leto 2025
dosežen.
Emisije obsega 3
DARS d. d. je na podlagi analize kategorij emisij obsega 3 po Protokolu o TGP identificiral naslednje pomembne
kategorije, upoštevaje tudi razpoložljivost podatkov:
• Nakup materialov in storitev (3.1): Podatki o porabi papirja so pridobljeni na podlagi dobav. Podatki o
porabi vode so ocenjeni na podlagi računov, saj v času priprave izračuna ni bilo mogoče pridobiti računov
za vse lokacije. Za leto 2025 je bila drugič izračunana tudi ocena emisij, ki izvirajo iz gradenj in obnov. Ta
ocena sloni na specifičnih emisijah za tri ključne gradbene materiale z najvišjim ogljičnim odtisom
(beton, asfalt in jeklo). V izračunu ogljičnega odtisa so upoštevane količine teh materialov, ki smo jih
ocenili na podlagi podatkov obračunanih gradbenih del od januarja do vključno decembra 2025 (v letu
2024 pa so bili upoštevani podatki od januarja do novembra).
• Ravnanje z odpadki (3.5): Podatki o nastalih količinah odpadkov vključujejo mešane komunalne
odpadke iz malih počivališč, ki jih določimo na osnovi tehtanja in oceno mešanih komunalnih odpadkov
iz ostalih lokacij družbe (brez lokacije Dragomelj in počitniških kapacitet). Količino nastalih mešanih
komunalnih odpadkov na lokacijah družbe smo ocenili na osnovi prejetih računov, kjer je del računov v
kilogramih in del računov v litrih. Za pretvorbo iz litrov v kilograme smo uporabili pretvorbeni faktor 0,3
kg/liter (to je predpostavljena specifična teža mešanih komunalnih odpadkov). Poleg tega smo
predpostavili, da so bili zabojniki ob prevzemu polni. Skupno količino mešanih komunalnih odpadkov v
letu 2025 smo določili na osnovi analize vseh prejetih računov (v letu 2024 pa smo upoštevali samo
podatke iz računov za meseca junij in julij, pri čemer smo vrednost za mesec julij, ki je značilna za visoko
turistično sezono v juliju in avgustu, pomnožili s faktorjem 2, vrednost za mesec junij, ki je značilna za
preostale mesece v letu, pa smo pomnožili s faktorjem 10).
• Službene poti (3.6): Emisije iz službenih poti so določene samo za lete. Ločeno so obravnavani leti
znotraj EU (predpostavljena povprečna razdalja 1.836 km – povratni let) in medcelinski (predpostavljena
povprečna razdalja 13.592 km – povratni let).
• Prevoz zaposlenih na delo in z dela (3.7): Emisije za prevoz na delo so ocenjene na podlagi podatka o
oddaljenosti od službe, ki se uporablja za povračilo za prevoz na delo, ter predpostavke, da vsi
uporabljajo avtomobile. Če se uporablja službeni avto, je emisijski faktor 0, da ne pride do dvojnega
štetja.
• Uporaba proizvodov in storitev (3.11): Izračunano v skladu z metodologijo, ki je opisana v posebnem
poročilu Instituta Jožef Stefan, na podlagi podatkov števcev vozil na cestah v upravljanju DARS.
Tabela 39: Viri emisijskih faktorjev za izračun emisij obsega 3
Obseg 3
Viri emisijskih faktorjev
3.1
Nakup materialov in
storitev
UK Defra, https://www.gov.uk/government/collections/government-
conversion-factors-for-company-reporting, zavihek Material Use, Water supply
(nakup papirja in vode)
Podatki o specifičnih emisijah za tri ključne gradbene materiale (beton, asfalt in
jeklo) so opredeljeni v Metodologiji IJS-CEU (Okvirne vrednosti izpustov pri
uporabi nekaterih tipičnih gradbenih materialov, dr. Gašper Stegnar, Matjaž
Česen, dr. Marko Kovač, V2, 19. februar 2025)
3.5
Ravnanje z odpadki
UK Defra, https://www.gov.uk/government/collections/government-
conversion-factors-for-company-reporting, zavihek Waste disposal
LETNO POROČILO 2025 DARS 139
Obseg 3
Viri emisijskih faktorjev
3.6
Službene poti
IJS-CEU za peš, kolo, električni skiro, električni kolo
UK Defra, https://www.gov.uk/government/collections/government-
conversion-factors-for-company-reporting, zavihek Business travel – land, air
3.7
Prevoz zaposlenih na delo
in z dela
Enako kot zgoraj
3.11
Uporaba
proizvodov/storitev
Metodologija IJS-CEU (posebno poročilo) – model COPERT
Tabela 40: Emisije obsega 3 v skladu z ESRS
Izhodiščno
leto
(2019)
Primerjalno
leto (2024)
N (2025)
% N/N–1
Bruto posredne emisije TGP obsega 3 [tCO
2
ekv.]
2.183.896,8
2.206.615,1
1,0 %
Kupljeno blago in storitve [tCO
2
ekv.]
27,3
23,7
27,6
16,4 %
Investicijsko blago [tCO
2
ekv.]
38.586,0
47.125,5
22,1 %
Dejavnosti, povezane z gorivom in energijo [tCO
2
ekv.]
Prevoz in distribucija v višjem delu vrednostne verige [tCO
2
ekv.]
Odpadki, nastali pri dejavnostih [tCO
2
ekv.]
250,5
284,4
439
54,4 %
Službena potovanja [tCO
2
ekv.]
23,9
39,0
12,1
–68,9 %
Prevoz zaposlenih na delo [tCO
2
ekv.]
4.690,7
1.763,7
1.791,9
1,6 %
Sredstva, zakupljena v višjem delu vrednostne verige [tCO
2
ekv.]
Prevoz in distribucija v nižjem delu vrednostne verige [tCO
2
ekv.]
Predelava prodanih proizvodov [tCO
2
ekv.]
Uporaba prodanih proizvodov [tCO
2
ekv.]
2.143.200
2.157.219
0,7 %
Ravnanje z izrabljenimi prodanimi proizvodi [tCO
2
ekv.]
Sredstva, zakupljena v nižjem delu vrednostne verige [tCO
2
ekv.]
Franšize [tCO
2
ekv.]
Finančne naložbe [tCO
2
ekv.]
Mejnikov obsega 3 za leti 2030 in 2050 ni smiselno določiti, saj največji delež emisij povzročijo uporabniki
avtocest. Te emisije so odvisne od sestave voznega parka, prometnih tokov in rasti prometa, na kar kot družba
DARS nimamo pomembnega vpliva. Drugi največji delež emisij izhaja iz gradenj in obnov. Te emisije pa so odvisne
od obsega investicij, ki od leta do leta nihajo.
Glede na podatke, ki smo jih uporabili v izračunu kategorij obsega 3, lahko samo kategorijo 3.7 Prevoz zaposlenih
na delo štejemo kot primarni podatek. Torej smo na podlagi primarnih podatkov izračunali samo delež 3.7 Prevoz
zaposlenih na delo s celotnimi emisijami obsega 3, kar znese 0,08 %.
Tabela 41: Vključenost posameznih virov emisij TGP v obseg 3 po kategorijah skupaj z utemeljitvijo
Vključene kategorije
obsega 3
Utemeljitev
3.1
Kupljeno blago in storitve
Vključen nakup papirja,
vode.
Emisije iz porabe vode in papirja se
izračunavajo že od leta 2014. Emisije so
izračunane z zmnožkom porabe in
emisijskega faktorja.
3.2
Investicijsko blago
Ocenjene so bile emisije iz
porabe jekla, betona in
asfalta.
Emisije iz porabe jekla, betona in asfalta
predstavljajo pomemben vir emisij, zato so
bile vključene v obseg 3.
3.3
Dejavnosti, povezane z gorivom in
energijo
Ni vključeno.
Za leto 2026 bomo ocenili emisije, ki so
povezane z dobavo goriv in električne
energije (emisije, ki nastajajo po verigi
navzgor).
LETNO POROČILO 2025 DARS 140
Vključene kategorije
obsega 3
Utemeljitev
3.4
Prevoz in distribucija v višjem delu
vrednostne verige
Ni vključeno.
Zadeve bomo natančno preučili in skladno
z ugotovitvami o tem poročali za leto 2026.
Tovrstne emisije se namreč upoštevamo
tudi pod postavko 3.11, kjer so vključeni
uporabniki našega AC omrežja. Poleg tega
tudi ne razpolagamo potrebnimi podatki o
opravljenih prevozih, saj so te storitve
vključene v ceno dobavljenih proizvodov.
3.5
Odpadki, nastali pri dejavnostih
Vključeno le za dejavnost
DARS d.d.
Za leto 2026 se bo pripravilo popolno
razkritje in posledično bomo vrednosti
vključili v izračun ogljičnega odtisa obseg 3.
3.6
Službena potovanja
Vključene so emisije zaradi
letov v EU in čezoceanskih
letov.
3.7
Prevoz zaposlenih na delo
Vključeni so vsi viri emisij.
3.8
Sredstva, zakupljena v višjem delu
vrednostne verige
Ni relevantno. Raba energije
v najetih prostorih je že
vključena v obsega 1 in 2.
3.9
Prevoz in distribucija v nižjem delu
vrednostne verige
Ni relevantno.
3.10
Predelava prodanih proizvodov
Ni relevantno.
3.11
Uporaba prodanih proizvodov
Emisije zaradi uporabe
avtocest. Ocena je bila
narejena v posebni študiji.
3.12
Ravnanje z izrabljenimi prodanimi
proizvodi
Ni relevantno.
3.13
Sredstva, zakupljena v nižjem delu
vrednostne verige
Ni relevantno.
3.14
Franšize
Ni relevantno.
3.15
Naložbe
Ni relevantno.
Za emisije CO
2
iz zgorevanja ali biorazgradnje biomase, ki nastanejo v višjem ali nižjem delu vrednostne verige,
ni podatka.
Skupne emisije
Skupne emisije so izračunane kot vsota emisij obsegov 1, 2 in 3.
Tabela 42: Skupne emisije podjetja DARS d. d.
Izhodiščno
leto
(2019)
Primerjalno
leto (2024)
N (2025)
% N/N–1
Skupne emisije TGP (lokacijske)
18.723,4
2.194.398,5
2.217.495,6
1,05 %
Skupne emisije TGP (tržne)
18.546,9
2.191.338,6
2.212.410,5
0,96 %
Mejnikov za skupne emisije za leta 2030 in 2050 ni smiselno določiti, saj največji delež emisij povzročijo
uporabniki avtocest. Te emisije so odvisne od sestave voznega parka, prometnih tokov in rasti prometa, na kar
kot družba DARS nimamo pomembnega vpliva. Drugi največji delež emisij izhaja iz gradenj in obnov. Te emisije
pa so odvisne od obsega investicij, ki od leta do leta nihajo. Mejnike lahko določimo za emisije TGP obsegov 1 in
2, ki smo jih predstavili v predhodnih tabelah.
Intenzivnost TGP na podlagi neto prihodkov
Za izračun intenzivnosti TGP smo uporabili enake neto prihodke, kot za izračun energijske intenzivnosti v tabeli 33
v poglavju E1-5. Intenzivnost emisij TGP (skupne emisije TGP na neto prihodke) glede na tržni pristop za leto 2025
znaša 4.026,9 tCO
2
ekv./milijon evrov in je za 1,1 % višja kot leto prej.
LETNO POROČILO 2025 DARS 141
Intenzivnost emisij TGP (skupne emisije TGP na neto prihodke) glede na lokacijski pristop za leto 2025 znaša
4.036,1 tCO
2
ekv./milijon evrov in je za 1,2 % višja kot leto prej.
Tabela 43: Emisijska intenzivnost
Energijska intenzivnost na neto prihodke
2019
2024
2025
2025/2024
Skupne emisije TGP (lokacijske) na neto prihodke (v tonah
ekvivalenta CO
2
/milijon evrov)
38,9
3.988,4
4.036,1
1,2 %
Skupne emisije TGP (tržne) na neto prihodke (v tonah
ekvivalenta CO
2
/milijon evrov)
38,6
3.982,8
4.026,9
1,1 %
V izračunu skupnih emisij TGP za leto 2019 nista bili vključeni kategoriji Uporaba prodanih proizvodov (emisije
zaradi uporabe avtocest) ter Investicijsko blago (emisije iz porabe jekla, betona in asfalta pri gradnjah in
obnovah), ki sta vključeni v leti 2024 in2025.
I.15.2.3 ESRS E2 Onesnaževanje
Družba DARS je na osnovi analize dvojne pomembnosti na področju onesnaževanja prepoznala naslednji
pomembni podtemi ter znotraj njiju naslednja vpliva:
Tabela 44: Vpliva znotraj pomembnih podtem na področju onesnaževanja
Vrednostna veriga
Časovni okvir
Navzgor
Lastno
poslovanje
Navzdol
Kratko-
ročno
Srednje-
ročno
Dolgo-
ročno
Onesnaževanje zraka
Onesnaževanje zraka zaradi povečanega
obsega prometa
Dejanski
negativni
vpliv
●
●
Onesnaževanje vode in tal
Onesnaževanje voda in tal zaradi
prometa, gradnje in upravljanja
avtocestnega omrežja (onesnaževanje
zaradi rabe soli pozimi, nastajanja
mikroplastike pri obrabi gum, ob
morebitnem razlitju nevarnih snovi ipd.)
Dejanski
negativni
vpliv
●
●
●
●
E2-1 – Politike v zvezi z onesnaževanjem
Trajnostna politika družbe DARS skupaj s Strategijo družbe DARS 2021–2025 in Strategijo družbe DARS 2026–
2030 postavlja okvir za naše delovanje v smeri čim večjega zmanjšanja vplivov na okolje, povezanih z našimi
dejavnostmi, vključno z onesnaževanjem. Več o naših politikah preberite v ESRS 2 MDR-P, kjer so navedeni tudi
podatki o najvišji ravni v organizaciji podjetja, ki je odgovorna za izvajanje politik. O sodelovanju z zainteresiranimi
stranmi pri oblikovanju politik pišemo v ESRS 2 SBM-2.
V družbi nimamo posebne politike, ki bi se nanašala samo na onesnaževanje in s tem povezano blažitev vplivov,
pač pa to področje upravljamo z internimi dokumenti, kot so Navodilo o ravnanju z odpadki, Načrt zaščite in
reševanja ter Navodilo o vzdrževanju lovilcev olj in zadrževalnih bazenov. Vsi ti dokumenti urejajo operativne
postopke v družbi s ciljem izpolnjevanja zakonodajnih zahtev.
Navodilo o ravnanju z odpadki določa jasne postopke za ločeno zbiranje, varno skladiščenje in zakonito predajo
lastnih odpadkov pooblaščenim prevzemnikom, pri čemer je poseben poudarek namenjen ravnanju z nevarnimi
odpadki. Načrt zaščite in reševanja predstavlja ključen preventivni in odzivni okvir za obvladovanje izrednih
dogodkov na AC in HC omrežju. Z vnaprejšnjo opredelitvijo možnih scenarijev, vlog in odgovornosti ter
preventivnih ukrepov zmanjšuje verjetnost nastanka incidentov. V primeru izrednih razmer omogoča hiter,
usklajen in učinkovit odziv, s katerim se omejijo vplivi na ljudi, okolje in infrastrukturo, zlasti z zavarovanjem
območja, preprečevanjem širjenja onesnaženja ter zaščito uporabnikov cest in intervencijskih ekip. Navodilo o
LETNO POROČILO 2025 DARS 142
vzdrževanju lovilcev olj in zadrževalnih bazenov prispeva k zmanjševanju onesnaževanja z zagotavljanjem rednih
pregledov, čiščenja in pravilnega delovanja teh objektov, s katerimi upravlja DARS. S tem se preprečujejo izpusti
olj, goriv in drugih onesnaževal v tla in vode ter zmanjšuje obseg in resnost onesnaženja ob izrednih dogodkih.
Odgovornost za izvajanje teh navodil je na direktorjih posameznih področij. Pri svojem delovanju upoštevamo
tudi vse državne okoljske predpise, ki obravnavajo med drugim zaščito tal, vode in zraka.
Umeščanje v prostor in graditev HC in AC se medtem izvaja v skladu s prostorsko, gradbeno, okoljsko in drugo
zakonodajo.
Avtoceste in hitre ceste so glede na veljavne predpise prostorske ureditve državnega pomena, ki se umeščajo v
prostor z državnimi prostorskimi načrti (DPN). V sklopu postopka priprave DPN se v skladu z okoljsko zakonodajo
izvede tudi postopek celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) (npr. vpliv na podzemne vode, površinske vode,
tla, kmetijstvo, gozd, zdravje ljudi, hrup, zrak, zavarovana območja (kulturna dediščina, varstvo narave),
vodovarstvena območja, itd.). Poleg tega v postopku priprave DPN sodelujejo nosilci urejanja prostora s
smernicami in mnenji (ki podajo usmeritve in podatke za načrtovanje iz svojega resorja) ter drugi deležniki (npr.
tangirane občine). V zaključku postopka CPVO se pridobi odločba ministrstva, pristojnega za okolje, o
sprejemljivosti vplivov izvedbe načrtovanih ureditev na okolje.
Ko je umeščanje v prostor zaključeno (in Vlada RS sprejme Uredbo o DPN), sledi na tej podlagi faza izdelave
projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in za izvedbo. Ker so AC in HC v skladu z gradbeno
zakonodajo zahtevni objekti, se zanje izvaja presoja vplivov na okolje (za pridobitev okoljevarstvenega soglasja),
katere vsebina in zaključki morajo biti vsebovani v projektni dokumentaciji. Izdelava projektne dokumentacije se
izvaja tudi v skladu z zahtevami mnenjedajalcev, ki so prav tako zavezani k podajanju zahtev, in sicer v skladu z
zakonodajo. Upravni organ izda gradbeno dovoljenje z upoštevanjem postopka presoje vplivov na okolje ter
izdelane projektne dokumentacije, ki upošteva zahteve mnenjedajalcev in kot tako že vsebuje zaveze investitorja
k spoštovanju okoljske zakonodaje v času gradnje in obratovanja z različnimi ukrepi in monitoringi.
Na področju varstva okolja DARS tako strogo sledi vsem predpisom in zahtevam, kot jih nalaga zakonodaja.
E2-2 – Ukrepi in viri v zvezi z onesnaževanjem
Ukrepi omilitve negativnih vplivov na področju onesnaževanja zraka, vode in tal izhajajo iz zgoraj omenjenih
zakonodajnih zahtev.
Ukrepe, ki smo jih izvedli v letu 2025, oziroma jih še načrtujemo v prihodnje, smo v spodnji tabeli povezali s
prepoznanimi pomembnimi vplivi ter navedli cilje.
Tabela 45: Ukrepi in cilji na področju onesnaževanja
Pomemben vpliv /
tveganje / priložnost
Ključni ukrepi
Status (2025)
Dodeljeni viri
Cilj / Povezava s ciljem
Onesnaževanje zraka
zaradi povečanega
obsega prometa
K zmanjšanju onesnaževanja
zraka iz prometa prispevajo
ukrepi, omenjeni v E1-3 in S4-4.
Cilj je povezan s ciljem
izboljšanja pretočnosti.
Onesnaževanje vode
in tal zaradi prometa,
gradnje in upravljanja
avtocestnega omrežja
Redno periodično vzdrževanje
(čiščenje) sistema
odvodnjavanja meteornih voda
vključno z zadrževalnimi bazeni
in objekti lovilnikov olj z
namenom zagotavljanja
ustrezne pretočnosti
odvodnega sistema in
vzdrževanja lovilnikov olj v
osnovni funkciji.
Odvozi odpadnih predorskih
pralnih voda (kot posledica
pranja predorov) z lokacije
nastanka.
Izvajanje letnih čiščenj
lovilcev olj in
zadrževalnih bazenov je
stalen, ponavljajoč se
ukrep.
Stalen, ponavljajoč se
ukrep po vsakem pranju
predora.
V letu 2025 je bilo
za te ukrepe
porabljenih 584.000
evrov.
Skladnost z zahtevami
zakonodaje.
LETNO POROČILO 2025 DARS 143
Pomemben vpliv /
tveganje / priložnost
Ključni ukrepi
Status (2025)
Dodeljeni viri
Cilj / Povezava s ciljem
Izvajanje letnega programa
obratovalnega monitoringa
odpadnih voda z javnih cest
Stalen, ponavljajoč se
ukrep
DARS na podlagi Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest (Uradni list RS, št. 47/05
(Uredba)) izvaja letni program obratovalnega monitoringa odpadnih voda z javnih cest. Obratovalni monitoring
padavinske odpadne vode se izvaja v skladu z Letnim programom obratovalnega monitoringa, ki ga pripravi DARS
in ga za naslednje leto do 31. oktobra tekočega leta posreduje v pregled na ministrstvo, pristojno za
infrastrukturo, to pa ga pošlje na ministrstvo, pristojno za okolje, v potrditev. Leta 2025 so se na
reprezentativnem zadrževalniku Sneberje petkrat izvedle meritve z namenom spremljanja emisij snovi v naravno
okolje. Za vsako izmed izvedenih vzorčenj je izvajalec pripravil poročilo o stanju odpadne vode. Izvajalec po
izvedbi celotnega predpisanega obsega vzorčenj pripravi skupno poročilo o monitoringu odpadnih vod za
preteklo leto, ki ga DARS skupaj s poročilom o izvedenih aktivnostih na zadrževalnih bazenih do 31. 3. tekočega
leta posreduje na ministrstvo, pristojno za okolje. Pri nobenem od vzorčenj ni bilo ugotovljenih preseganj
dovoljenih vrednosti.
Za celovito gospodarjenje z omrežjem avtocest in hitrih cest v Republiki Sloveniji ter v nadaljevanju za uspešno
in racionalno vzdrževanje avtocest, predvsem pa za pravočasno ukrepanje, so pomembni tudi podatki o stanju
sistemov za odvodnjavanje in zadrževanje padavinskih odpadnih voda s cest. V družbi DARS spremljanje stanja
zadrževalnih objektov izvajamo v sodelovanju z zunanjim pogodbenim izvajalcem IRGO Consulting d. o. o.
Izvedba prvega pregleda stanja je bila zaključena novembra 2023, nadaljnji pregledi pa so načrtovani v štirih letih
od izvedbe predhodnega pregleda stanja. V letih 2024 in 2025 se redni pregledi stanja zadrževalnih bazenov po
dogovoru med naročnikom in izvajalcem niso izvajali, saj se sanacije najbolj dotrajanih zadrževalnih bazenov še
niso začele.
E2-3 – Cilji v zvezi z onesnaževanjem
V družbi DARS za pomembna vpliva, ki smo ju prepoznali znotraj teme onesnaževanje, nimamo določenih
specifičnih merljivih ciljev, saj je upravljanje teh vplivov v veliki meri določeno z zakonodajnim okvirom in naravo
dejavnosti. Prepoznani vpliv na onesnaževanje zraka izhaja iz prometa uporabnikov, ki je del nižjega dela
vrednostne verige in ni pod neposrednim nadzorom družbe, zato DARS nanje vpliva predvsem posredno z ukrepi
za izboljšanje pretočnosti in upravljanje prometa. Vpliv na onesnaževanje vode in tal pa je celovito urejen z
zakonodajo, okoljskimi presojami (CPVO, PVO) ter okoljskimi dovoljenji, pri čemer družba izvaja vse predpisane
omilitvene ukrepe, monitoringe in operativne postopke za zagotavljanje skladnosti in omejevanje vpliva. Družba
DARS tako upravljanje teh vplivov primarno zagotavlja prek skladnosti z zakonodajo, operativnih ukrepov in
monitoringa, namesto prek lastnih merljivih ciljev. Več najdete pod E2-2.
Učinkovitost svojih politik in ukrepov sicer redno spremljamo in po potrebi noveliramo, kot je opisano v ESRS 2
GOV-1.
E2-4 – Onesnaževanje zraka, vode in tal
V letu 2025, tako kot v letu 2024, ni bilo izpustov nevarnih tekočin iz lastne dejavnosti v vodo in tla. Prav tako pri
nobeni izmed izvedenih meritev v okviru monitoringa odpadnih voda ni bilo ugotovljenih preseganj parametrov
odpadnih voda, ki jih določa Uredba o emisiji snovi pri odvajanju padavinske vode z javnih cest, Ur. l. 47/05 in
Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda v vode in javno kanalizacijo, Ur. l. RS, št. 64/12,
64/14, 98/15, 44/22 – ZVO-2, 75/22 in 157/22. Med spremljanimi parametri so tudi kloridi, katerih vrednosti ob
vzorčenjih na reprezentativnem zadrževalniku Sneberje v letu 2025 niso bile nikoli presežene (glej tudi poglavje
E2-2).
Onesnaževala zraka (gre za emisije izpušnih plinov (CO), emisije dušikovih oksidov (NOx) in prašnih delcev
(PM2,5)) in mikroplastika, ki nastanejo zaradi vozil uporabnikov, spadajo v vrednostno verigo navzdol in jih ne
poročamo. V skladu z zahtevami standardov ESRS je treba poročati le o tistih onesnaževalih, ki nastanejo med
lastnimi poslovnimi dejavnostmi podjetja in presegajo veljavno mejno količino iz Priloge II k Uredbi (ES)
št. 166/2006.
LETNO POROČILO 2025 DARS 144
I.15.2.4 ESRS E4 Biotska raznovrstnost in ekosistemi
Družba DARS je na osnovi analize dvojne pomembnosti na področju biotske raznovrstnosti in ekosistemov
prepoznala naslednjo pomembno podtemo in podpodtemo ter znotraj nje naslednji vpliv in tveganje:
Tabela 46: Vpliv in tveganje znotraj pomembne podteme in podpodteme na področju biotske raznovrstnosti
in ekosistemov
Vrednostna veriga
Časovni okvir
Navzgor
Lastno
poslovanje
Navzdol
Kratko-
ročno
Srednje-
ročno
Dolgo-
ročno
Neposredna gonilna sila vplivov na izgubo biotske raznovrstnosti in vpliv na stanje vrst / Sprememba rabe zemljišč
Vplivi cestne infrastrukture na biotsko
raznovrstnost in prostoživeče živali na
vplivnem območju avtocest
Dejanski
negativni
vpliv
●
●
Zaostritve naravovarstvenih in
okoljevarstvenih zahtev pri določanju
tras za gradnjo cest (višanje stroškov)
Tveganje
●
●
SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo
in poslovnim modelom
V družbi DARS upravljamo s prometno infrastrukturo, ki v določenih delih poteka skozi ali v neposredni bližini
občutljivih območij biotske raznovrstnosti, vključno z območji Natura 2000. Pomembna mesta lastnih operacij v
zvezi z biotsko raznovrstnostjo zato predstavljajo odseki AC in HC omrežja, ki se nahajajo na ali ob varovanih
območjih, pri čemer so vplivi prostorsko razpršeni vzdolž celotnega omrežja. Na spodnji sliki razkrivamo preplet
AC in HC omrežja, s katerim upravljamo, z območji Natura 2000.
Slika 21: Potek obstoječih avtocest in hitrih cest po območjih Natura 2000 (vir: Atlas okolja)
Pri gradnji novih odsekov, nadgradnji obstoječe infrastrukture, vzdrževanju in obratovanju AC in HC omrežja
izvajamo dejavnosti, ki lahko negativno vplivajo na občutljiva območja biotske raznovrstnosti. A te dejavnosti se
izvajajo ob upoštevanju postopkov celovite presoje vplivov na okolje (CPVO) in presoje vplivov na okolje (PVO)
ter druge zakonodaje, relevantne za področje biotske raznovrstnosti, na podlagi česar so določeni tudi omilitveni
ukrepi.
V družbi DARS smo zato prepoznali pomemben negativni vpliv cestne infrastrukture na biotsko raznovrstnost in
prostoživeče živali na vplivnem območju avtocest in hitrih cest, saj izhaja iz neizogibne prisotnosti in obratovanja
LETNO POROČILO 2025 DARS 145
prometne infrastrukture, kjer nastalih vplivov ni mogoče v celoti odpraviti. Pomembnih negativnih vplivov v zvezi
z degradacijo tal, dezertifikacijo ali pozidavo tal nismo opredelili.
Vplive na biotsko raznovrstnost in ogrožene vrste se sistematično obravnava v postopkih prostorskega
načrtovanja in projektiranja ter spremlja v fazah gradnje in obratovanja z zakonsko določenimi monitoringi
oziroma monitoringi, opredeljenimi v okoljskih poročilih in poročilih o vplivih na okolje. Vzdrževalna dela
izvajamo v skladu z veljavno zakonodajo, ki ščiti ogrožene vrste, in tako ravnamo na načine, ki preprečujejo
dodatno ogrožanje zaščitenih vrst. Primer je uporaba fitofarmacevtskih sredstev na način, da biotsko gledano
niso prizadete ogrožene vrste, oziroma da gre za ohranjanje biotske raznovrstnosti. Drugi primer je izvajanje
vzdrževalnih del v zaščitenem območju Nature 2000, kjer se dela izvajajo pod določenimi omejitvami zaradi
zaščite biotske raznovrstnosti.
E4-1 – Načrt za prehod za biotsko raznovrstnost in ekosisteme
Odpornost strategije in poslovnega modela družbe DARS v povezavi z biotsko raznovrstnostjo temelji na
sistematični vključitvi okoljskih zahtev v postopke prostorskega načrtovanja, projektiranja, gradnje in
obratovanja. Vplivi na okolje – med drugim tudi vplivi na biotsko raznovrstnost in ekosisteme – so v postopku
prostorskega načrtovanja ovrednoteni v okviru postopka celovite presoje vplivov na okolje (CPVO). CPVO se
izvede v okviru okoljskega poročila (OP), kjer so na podlagi ugotovljenih vplivov opredeljeni omilitveni ukrepi. V
fazi projektiranja se v postopku presoje vplivov na okolje izdela poročilo o vplivih na okolje (PVO), ki prav tako
določi vplive in omilitvene ukrepe. V fazah gradnje in obratovanja se opravljajo zakonsko določeni monitoringi
oz. tisti, ki so bili določeni z OP ali PVO. Takšen pristop prispeva k zmanjševanju negativnih vplivov na biotsko
raznovrstnost ter k obvladovanju tveganj, povezanih z rabo prostora.
V okviru analize dvojne pomembnosti smo kot pomembno tveganje ocenili tveganje zaostritve naravovarstvenih
in okoljevarstvenih zahtev pri določanju tras za gradnjo cest, ki lahko vpliva na stroške in izvedljivost
infrastrukturnih projektov. Odpornost poslovnega modela na to prehodnostno tveganje temelji na zgodnjem
vključevanju okoljskih presoj v fazi umeščanja projektov v prostor ter na prilagajanju projektnih rešitev okoljskim
zahtevam.
V družbi DARS nismo izvedli ocene oziroma analize odpornosti svojega poslovnega modela in strategije na
tveganja, povezana z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi, zato tudi ne moremo pojasniti obsega te analize,
ključnih predpostavk in rezultatov. Trenutno nimamo časovnega načrta za izvedbo celovite analize odpornosti,
saj elemente presoje odpornosti že upoštevamo v okviru analize dvojne pomembnosti ter načrtovanja investicij
in upravljanja projektov, kot je pojasnjeno zgoraj. Potrebo po dodatni formalizaciji takšne analize bomo presojali
v okviru nadaljnjega razvoja sistema upravljanja trajnostnosti.
E4-2 – Politike v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi
Trajnostna politika družbe DARS skupaj s Strategijo DARS 2021–2025 in Strategijo DARS 2026–2030 postavlja
okvir za naše delovanje v smeri čim večjega zmanjšanja vplivov na okolje, povezanih z našimi dejavnostmi
upravljanja prometne infrastrukture, vključno z biotsko raznovrstnostjo. Več o tem preberite naših politikah v
ESRS 2 MDR-P.
V družbi nimamo posebne lastne politike varstva biotske raznovrstnosti in ekosistemov, saj nam politike na tem
področju določajo zakonodaja in relevantni predpisi, ki celovito urejajo umeščanje v prostor, načrtovanje in
gradnjo. S to zakonodajo so pokriti tudi vplivi na kmetijstvo, rabo zemljišč, gozd – in tudi s tem povezane družbene
posledice –, kjer se določajo tudi omilitveni ukrepi. Več o sami zakonodaji preberite v E2-1, o ukrepih, vezanih na
biotsko raznovrstnost, ki izhajajo iz te zakonodaje pa v E4-3.
Največja nevarnost pri umeščanju tako zahtevnih infrastrukturnih objektov, kot so avtoceste, je tveganje visoke
stopnje fragmentacije naravnih habitatov. Zato je vključevanje načel ohranjanja biotske raznovrstnosti v
postopke prostorskega načrtovanja ključno za doseganje sprejemljivosti načrtovanih posegov v prostor.
E4-3 – Ukrepi in viri v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi
Družba DARS pri umeščanju in gradnji novih AC in HC, v skladu z zahtevami nosilcev urejanja prostora, zagotavlja
vse potrebne ukrepe za zmanjšanje fragmentiranosti migracijskih habitatov vrst z vzpostavitvijo prehodov za
prostoživeče živali. V primeru na novo načrtovanih cest se že pri pripravi DPN predvidijo ustrezni ukrepi za
zagotavljanje prehajanja živali čez prihodnjo AC oziroma HC. Osnovno izhodišče pri prostorskem načrtovanju je
izogibanje območjem visoke naravovarstvene vrednosti. Če se posegom v območje visoke naravovarstvene
LETNO POROČILO 2025 DARS 146
vrednosti ni mogoče izogniti in trasa AC ali HC posega v naravovarstveno pomembna območja, ki imajo lahko
različne statuse, ali v območja Natura 2000, je treba izvesti ukrepe za omilitev negativnih vplivov ali kot ukrep za
ohranjanje narave zagotoviti izravnalne ukrepe (npr. nadomestne habitate). Izvajanje ukrepov za zmanjšanje
vplivov na sprejemljivo raven je potrebno tudi, kadar se posega v posebna območja varstva za ptice.
V skladu z zakonodajo s področja urejanja prostora se v postopku priprave DPN pridobijo smernice nosilcev
urejanja prostora, ki jih je treba upoštevati pri umeščanju in načrtovanju nove AC oziroma HC. Med nosilci
urejanja prostora sta tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Direktorat za gozdarstvo in lovstvo,
ter Ministrstvo za naravne vire in prostor oziroma ZRSVN, ki v okviru svojih smernic podata usmeritve za
načrtovanje ukrepov za zagotavljanje ustrezne povezanosti migracijskih koridorjev. Njihove zahteve se odražajo
pri umestitvi in projektnih rešitvah načrtovane AC oziroma HC, ki morajo omogočati prehajanje živali preko nje.
Večinoma so to ukrepi, ki niso namenjeni izključno prehajanju živali, temveč gre za prilagojene rešitve ureditev
AC oziroma HC, ki služijo hkrati tudi drugim namenom (npr. viadukt namesto nasipa, podvoz poljske poti širših
dimenzij itd.). V primerih, ko ustreznih migracijskih koridorjev ni mogoče zagotoviti na ta način, pa se v okviru
DPN predvidi poseben objekt, ki je namenjen izključno prehajanju živali (ekodukt).
Ukrepe, ki smo jih vezano na zgornje pojasnilo izvedli v letu 2025 oziroma jih še načrtujemo v prihodnje, smo v
spodnji tabeli povezali s prepoznanim negativnim vplivom in tveganjem ter navedli cilje. Dodali smo še
informacijo o predvidenem znesku naložb. Dočim vrednosti investicij za ukrepe izvedene v letu 2025, nismo
navajali.
Tabela 47: Ukrepi, viri in cilji na področju biotske raznovrstnosti
Pomemben vpliv /
tveganje / priložnost
Ključni ukrepi
Status (2025)
Dodeljeni viri
Cilj / Povezava s ciljem
Vplivi cestne
infrastrukture na
biotsko raznovrstnost
in prostoživeče živali
na vplivnem območju
avtocest
Redne kontrole in obnavljanje
poškodovanih odsekov zunanje
zaščitne mrežne ograje, ki
preprečuje divjadi vstop v
avtocestni svet.
Uporaba fitofarmacevtskih
sredstev v določenih časovnih
terminih in na dovoljenih
lokacijah.
Izvedba del in drugih posegov v
naravo v območjih Nature 2000
le v mesecih, ko so ti posegi
dopustni.
Po potrebi izvedba dodatnih
ukrepov (npr. nov ekodukt na
AC Vrhnika-Postojna, v pripravi
je DPN)
Stalni, ponavljajoči se
ukrepi
Stalni, ponavljajoč se
ukrepi v času rasti
ambrozije in plevela po
vsakokratni košnji.
Stalni, ponavljajoči se
ukrepi
Ni znano.
75.000 evrov/leto.
Ni znano.
Ocenjena vrednost
investicije (vir:
investicijska
zasnova, marec
2025, dopolnitev
september 2025,
maj 2024):
35,3 milijona evrov
z DDV – delež DARS
21,5 milijona evrov
z DDV
(stalne cene).
Preprečitev vstopa divjadi v
avtocestni svet zaradi
zagotavljanja varnosti v
prometu.
Preprečevanje širjenja
alergene rastline ambrozije
(zakonska obveza lastnika
zemljišča) in plevela.
Varovanje območja Nature
2000, kot je le to
opredeljeno v predpisih
Nature 2000.
Preprečitev motenj v
živalski svet z našimi posegi
takrat, ko bi posegi ogrožali
živalske vrste.
Predmetni ukrep izhaja iz
Strategije razvoja prometa
v Republiki Sloveniji do leta
2030 in Resolucije o
nacionalnem programu
razvoja prometa v Republiki
Sloveniji za obdobje do leta
2030, investicijski proces pa
poteka v skladu z veljavno
zakonodajo.
LETNO POROČILO 2025 DARS 147
Pomemben vpliv /
tveganje / priložnost
Ključni ukrepi
Status (2025)
Dodeljeni viri
Cilj / Povezava s ciljem
Zaostritve
naravovarstvenih in
okoljevarstvenih
zahtev pri določanju
tras za gradnjo cest
(višanje stroškov)
To tveganje izhaja iz
zakonodaje oz. zahtev
mnenjedajalcev, ki jim je treba
z ustreznimi ukrepi zadostiti.
Izvedba potrebnih ukrepov,
s katerimi zagotovimo
spoštovanje
naravovarstvenih in
okoljevarstvenih zahtev.
E4-4, E4-5 – Cilji in metrike v zvezi z biotsko raznovrstnostjo in ekosistemi
V družbi DARS nimamo vzpostavljenih kvantitativnih ciljev in standardiziranih metrik za upravljanje vplivov na
biotsko raznovrstnost in ekosisteme, saj se ti vplivi glede na naravo dejavnosti družbe presojajo in obravnavajo
projektno-specifično v okviru postopkov celovite presoje vplivov na okolje in presoje vplivov na okolje ter
spremljajo z zakonsko določenimi in dodatnimi monitoringi. Upravljanje pomembnega negativnega vpliva cestne
infrastrukture na biotsko raznovrstnost in prostoživeče živali temelji na izvajanju omilitvenih ukrepov in
spoštovanju naravovarstvenih zahtev pri gradnji in vzdrževanju infrastrukture. Več glede ciljev najdete pod E4-3.
Učinkovitost svojih politik in ukrepov sicer redno spremljamo in po potrebi noveliramo, kot je omenjeno v
ESRS 2 GOV-1.
I.15.2.5 ESRS E5 Raba virov in krožno gospodarstvo
Družba DARS je na osnovi analize dvojne pomembnosti na področju rabe virov in krožnega gospodarstva
prepoznala naslednji pomembni podtemi ter znotraj njiju naslednja vpliva:
Tabela 48: Vpliva znotraj pomembnih podtem na področju rabe virov in krožnega gospodarstva
Vrednostna veriga
Časovni okvir
Navzgor
Lastno
poslovanje
Navzdol
Kratko-
ročno
Srednje-
ročno
Dolgo-
ročno
Pritoki virov, vključno z rabo virov
Poraba naravnih virov za obnovo in
gradnjo avtocest
Dejanski
negativni
vpliv
●
●
Odpadki
Nastajanje odpadkov iz gradnje,
vzdrževanja in obratovanja omrežja AC in
HC
Dejanski
negativni
vpliv
●
●
●
●
E5-1 – Politike v zvezi z rabo virov in krožnim gospodarstvom
Trajnostna politika družbe DARS skupaj s Strategijo družbe DARS 2021–2025 in Strategijo DARS 2026–2030
postavlja okvir za naše delovanje v smeri čim večjega zmanjšanja vplivov na okolje, povezanih z našimi
dejavnostmi, vključno z zmanjšanjem vpliva odpadkov na okolje in spodbujanjem ponovne uporabe virov, kar
podpira krožno gospodarstvo. Več o naših politikah preberite v ESRS 2 MDR-P.
Ravnanje z odpadki podrobneje obravnavata Načrt gospodarjenja z odpadki in Navodilo o ravnanju z odpadki.
Oba dokumenta smo v letu 2025 posodobili zaradi organizacijskih sprememb v družbi DARS.
DARS v skladu z Načrtom gospodarjenja z odpadki izvaja ukrepe preprečevanja in zmanjševanja nastajanja
odpadkov ter druge ukrepe v skladu z Uredbo o odpadkih. Načrt velja za vsako posamezno lokacijo, na kateri
nastajajo odpadki. DARS je zavezanec za izdelavo načrta gospodarjenja z odpadki, saj v posameznem koledarskem
letu zaradi izvajanja dejavnosti nastane skupaj več kot 150 ton odpadkov in več kot 200 kilogramov nevarnih
odpadkov. Poleg tega se za vsak gradbeni projekt v skladu z Uredbo o ravnanju z odpadki izdela Načrt
gospodarjenja z gradbenimi odpadki, ki je sestavni del projektne dokumentacije za vsako posamezno gradnjo.
Kot investitor gradnje moramo pred začetkom gradbenih del zagotoviti oddajo gradbenih odpadkov zbiralcu ali
izvajalcu predelave gradbenih odpadkov. V skladu z zakonodajo prevzemnik odpadkov izpolni evidenčne liste in
LETNO POROČILO 2025 DARS 148
podatke vnese v državni informacijski sistem (IS-Odpadki) glede na vrsto in količino nastalih gradbenih odpadkov.
Ob zaključku projekta pridobimo Poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in njihovem ravnanju.
Navodilo o ravnanju z odpadki medtem opredeljuje celotni proces rokovanja z odpadki in velja za vse odpadke,
katerih imetnik je DARS. Proces rokovanja z odpadki vključuje prepoznavanje posameznih vrst odpadka, zbiranje
in sortiranje in postopek oddaje odpadkov pooblaščenim prevzemnikom ter sledenje odpadku do končne
razgradnje ali odlaganja.
V družbi DARS si pri izvajanju svojih dejavnosti prizadevamo za postopno zmanjševanje rabe primarnih surovin z
večjo uporabo recikliranih materialov, kjer je to tehnično izvedljivo in v skladu z veljavnimi standardi in
zakonodajo, ki ureja takšno rabo. To vključuje predvsem uporabo rezkanih materialov v asfaltnih mešanicah.
Posebne lastne politike za to področje nimamo.
Za izvajanje Načrta gospodarjenja z odpadki in Navodila o ravnanju z odpadki je odgovorna Služba za trajnostni
razvoj.
E5-2 – Ukrepi in viri v zvezi z rabo virov in krožnim gospodarstvom
Trenutno ukrepi omilitve negativnih vplivov na področju rabe virov in krožnega gospodarstva izhajajo iz
zakonodajnih zahtev.
Ukrepe, ki smo jih izvedli v letu 2025 oziroma jih še načrtujemo v prihodnje, smo v spodnji tabeli povezali s
prepoznanima pomembnima vplivoma ter navedli cilje.
Tabela 49: Ukrepi in cilji na področju rabe virov in krožnega gospodarstva
Pomemben vpliv /
tveganje / priložnost
Ključni ukrepi
Status (2025)
Dodeljeni viri
Cilj / Povezava s ciljem
Poraba naravnih virov
za obnovo in gradnjo
avtocest
V okviru razpisne
dokumentacije za obnove
vozišč vključujemo zahtevo, da
mora izvajalec pri izvedbi
asfaltnih plasti v skladu s TSC
06.800 in SIST 1038-1 (točka 4.4
Ponovna uporaba asfaltnega
granulata) upoštevati ponovno
uporabo asfalta v vseh asfaltnih
zmeseh, razen za obrabne
plasti razredov A1 in A2. V zvezi
s tem spremljamo tudi
morebitne spremembe
zakonodajnih zahtev in po
potrebi prilagajamo zahteve v
razpisni dokumentaciji
Stalni, ponavljajoči se
ukrepi
Ukrep nima
predvidenega
dodatnega
finančnega vpliva.
V skladu z okoljskimi cilji in
programi: Nadaljevati s
projekti, pri katerih se pri
obnovah vozišč ponovno
uporabi pridobljeni
material, v odvisnosti od
zakonodajnih zahtev in
projektnih rešitev.
Nastajanje odpadkov
iz gradnje,
vzdrževanja in
obratovanja omrežja
AC in HC
Dosledno zbiranje odpadkov,
sortiranje le-teh in oddaja
pooblaščenim prevzemnikom
odpadkov v skladu z veljavno
zakonodajo in internimi
predpisi. V primeru sprememb
zakonodajnih zahtev izvedemo
prilagoditev dela v skladu z
novimi zahtevami.
Stalni, ponavljajoči se
ukrepi
Vključeno v stroških
investicijskih
projektov in
rednega poslovanja
Ciljev v zvezi s količino
nastalih odpadkov ni
mogoče določiti, saj so
količine odvisne obsega in
vrste investicijskih
projektov ter od dogajanja
na našem avtocestnem
omrežju (količine se
spreminjajo sorazmerno s
številom uporabnikov
počivališč, številom
zastojev, številom
prometnih nesreč ipd.)
E5-3 – Cilji v zvezi z rabo virov in krožnim gospodarstvom
V družbi DARS za vpliv zaradi porabe naravnih virov za obnovo in gradnjo avtocest nimamo določenega
specifičnega merljivega cilja, saj je raba materialov v veliki meri pogojena z naravo infrastrukturnih projektov,
LETNO POROČILO 2025 DARS 149
tehničnimi standardi ter veljavnimi zakonodajnimi zahtevami, ki določajo uporabo teh materialov, vključno z
recikliranimi materiali. Zaradi projektno specifične narave porabe virov določitev enotnega merljivega cilja na
ravni družbe trenutno ni smiselna, a področje spremljamo in ga vključujemo v procese načrtovanja in izvajanja
projektov. Več najdete pod E5-2, kjer je pojasnjen tudi razlog za neobstoj ciljev v zvezi s količino nastalih
odpadkov.
Učinkovitost svojih politik in ukrepov sicer redno spremljamo in po potrebi noveliramo, kot je omenjeno v
ESRS 2 GOV-1. Prav tako smo v okviru smernic zahtev po ISO 14001 pripravili register okoljskih vidikov in
spremljanja zakonodaje in okoljske cilje in programe, kjer podrobneje spremljamo izvajanje ukrepov.
E5-4 – Pritok virov
DARS pri obnovi in gradnji AC in HC uporabi veliko količino gradbenih materialov, kot so jeklo, beton in asfalt. Te
materiale zagotavlja izvajalec v okviru gradnje. Dobava in vgradnja materialov se izvede v skladu z Zakonom o
gradbenih proizvodih in tehnično regulativo, ustrezno dokazilo o tem je izjava o lastnostih. Ta govori, da je
produkt skladen z določeno zahtevo iz tehnične regulative.
Za potrebe ocene emisij obsega 3 pri gradnjah in obnovah v letu 2025 smo na podlagi podatkov o obračunanih
materialih v informacijskem sistemu PIS od januarja do vključno decembra 2025 ocenili količine uporabljenega
betona, asfalta in jekla, ki predstavljajo tri ključne materiale z najvišjim vplivom na odtis (več o tem pišemo v E1-
6). V oceni količin za te tri materiale smo upoštevali najpogosteje uporabljene tipe betonov, asfaltov in jekla.
Ocenjene količine so za asfalt 407.664 t (234.803 t v letu 2024), za beton 111.330 t (93.643 t v letu 2024) in za
jeklo 2.086 t (3.421 t v letu 2024). Za ostale materiale količin v letih 2024 in 2025 nismo ocenjevali.
V DARS imamo samo ocene količin uporabljenega betona, asfalta in jekla, ki predstavljajo tri ključne materiale z
najvišjim vplivom na ogljični odtis. Teže materialov ne merimo in posledično nimamo podatka o teži sekundardnih
ponovno uporabljenih materialih. Tukaj bi bil sicer edini relevanten podatek vezan na ponovno uporabo
asfaltnega granulata, kjer pa je takšna uporaba odvisna od izvajalcev, kar pojasnjujemo v E5-2.
E5-5 – Odtok virov
Pri lastnih dejavnostih je v letu 2025 nastalo 1.200.484,11 t odpadkov, kar je za 170 % več kot leta 2024. Razlog
za to rast je predvsem povečana investicijska aktivnost na področju gradenj in obnov.
Tabela 50: Količina odpadkov, nastalih pri lastnih dejavnostih (v tonah)
Opis
Količina odpadkov
2024
Količina odpadkov
2025
Skupna količina za nas pomembnih nastalih odpadkov
444.571,74
1.200.484,11
Skupna teža odpadkov, preusmerjenih stran od odstranjevanja
Ni podatka
Ni podatka
Skupna teža odpadkov, predvidenih za odstranjevanje
Ni podatka
Ni podatka
Skupna količina in odstotek nerecikliranih odpadkov
Ni podatka
Ni podatka
Skupna količina nastalih nevarnih odpadkov
334,08
436,76
Skupna količina mešanih komunalnih odpadkov*
Ni podatka
843,41
Skupna količina nastalih radioaktivnih odpadkov
Ni relevantno
Ni relevantno
Skupna količina ostalih nastalih odpadkov
Ni podatka
4.541,07
Skupna količina vseh odpadkov
Ni podatka
1.206.305,35
* metodologija za oceno skupne količine mešanih komunalnih odpadkov je opisana v poglavju E1-6 – Bruto
emisije TGP obsegov 1, 2 in 3 ter skupne emisije TGP - emisije obsega 3 – ravnaje z odpadki (3.5)
Nevarnih in nenevarnih odpadkov nimamo nadalje razčlenjenih glede na način predelave.
V nadaljevanju podajamo grafični prikaz sestave odpadkov, iz katerega so razvidni glavni tok odpadkov, ki je
pomemben za našo dejavnost (gradbeni odpadki), in materiali, prisotni v odpadkih.
LETNO POROČILO 2025 DARS 150
Slika 22: Količina nenevarnih odpadkov
Slika 23: Količina gradbenih odpadkov
LETNO POROČILO 2025 DARS 151
Slika 24: Količina nevarnih odpadkov
Količine nastalih odpadkov so pridobljene iz informacijskega sistema ARSO (IS-Odpadki), v katerega pogodbeni
pooblaščeni podizvajalci družbe DARS vnašajo podatke o prevzetih odpadkih.
I.15.3 Socialne informacije
I.15.3.1 ESRS S1 Lastna delovna sila
Družba DARS je na osnovi analize dvojne pomembnosti na področju lastne delovne sile prepoznala naslednje
pomembne podteme in podpodteme ter znotraj njih naslednje vplive in tveganji:
Tabela 51: Vplivi in tveganji znotraj pomembnih podtem in podpodtem na področju lastne delovne sile
Vrednostna veriga
Časovni okvir
Navzgor
Lastno
poslovanje
Navzdol
Kratko-
ročno
Srednje-
ročno
Dolgo-
ročno
Delovni pogoji / Varnost zaposlitve in dostojne plače
Visoka stopnja ekonomske in socialne
varnosti zaposlenih
Dejanski
pozitivni
vpliv
●
●
Upad produktivnosti in motiviranosti
zaposlenih (nižanje dobička)
Tveganje
●
●
Pomanjkanje strokovnega kadra /
ključnih kadrov
Tveganje
●
●
Delovni pogoji / Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja
Možnosti za boljše usklajevanje dela in
družine
Dejanski
pozitivni
vpliv
●
●
Delovni pogoji / Zdravje in varnost
Zahtevni delovni pogoji in tveganja za
zdravje in varnost zaposlenih pri
vzdrževanju in upravljanju avtocest
Dejanski
negativni
vpliv
●
●
Enaka obravnava in enake možnosti za vse zaposlene / Enakost spolov in enako plačilo za delo enake vrednosti
Zagotavljanje enakosti spolov in enakega
plačila za delo enake zahtevnosti
Dejanski
pozitivni
vpliv
●
●
LETNO POROČILO 2025 DARS 152
Vrednostna veriga
Časovni okvir
Navzgor
Lastno
poslovanje
Navzdol
Kratko-
ročno
Srednje-
ročno
Dolgo-
ročno
Enaka obravnava in enake možnosti za vse zaposlene / Usposabljanje ter razvoj znanj in spretnosti
Razvoj kompetenc in talentov:
usposabljanja, karierni razvoj, zadržanje
talentov
Dejanski
pozitivni
vpliv
●
●
SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost
s strategijo in poslovnim modelom
Razkritja družbe glede pomembnih vplivov in tveganj zajemajo vse osebe v lastni delovni sili, na katere bi družba
DARS lahko pomembno vplivala.
Družba DARS v okviru opravljanja svojih dejavnosti v lastni delovni sili zaposluje različne vrste profilov delavcev,
ki so vključeni v številne operativne naloge, povezane z vzdrževanjem infrastrukture, nadzorom cestninjenja,
upravljanje in zagotavljanje storitev uporabnikom ter različne podporne strokovne službe za vodenje
administrativnih postopkov. Zaposleni izpolnjujejo različne kategorije profilov glede na strokovno izobrazbo,
funkcionalna znanja in odgovornosti, veliko nalog se izvaja v skladu s predpisi in zakonodajo, ki vplivajo na
načrtovanje, organizacijo in usklajevanje ter skrb za varno delovno okolje. Podatki o vrstah oseb, ki niso zaposlene
v družbi DARS, in vrstah pogodb, ki jih imamo sklenjene z zaposlenimi, se nahajajo v poglavjih S1-6 in S1-7.
Približno polovica zaposlenih opravlja dela, ki so povezana s povečanimi tveganji (npr. delo na višini, delo v tunelu,
delo z nevarnimi kemikalijami ipd.). Gre predvsem za delavce, ki opravljajo delo na področju vzdrževanja (dela,
ki so vezana na vzdrževanje avtocest in mehanizacije) in so zastopani predvsem v moškem spolu. To je
opredeljeno v oceni tveganja posameznih delovnih mest. Delavci za določena nevarna in tvegana dela, ki jih je
prepoznal delodajalec, prejemajo finančne dodatke.
Ta pomemben negativni vpliv, povezan z zahtevnimi delovnimi pogoji ter tveganji za zdravje in varnost zaposlenih
pri vzdrževanju in upravljanju avtocest, je po svoji naravi splošno razširjen in sistemski, saj izhaja iz osnovnih
značilnosti dela v prometnem okolju, izpostavljenosti vremenskim razmeram, uporabe težke mehanizacije ...
Vpliv ni omejen na posamezne incidente, temveč predstavlja stalno izpostavljenost zaposlenih, ki jo v družbi
DARS upravljamo z vzpostavljenimi sistemi varnosti in zdravja pri delu ter preventivnimi ukrepi.
V primeru pomembnih pozitivnih vplivov na lastno delovno silo se:
- dostojna plača in socialna varnost zagotavljata vsem zaposlenim,
- usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja omogoča z različnimi ukrepi in aktivnostmi znotraj
certifikata družini prijazno podjetje, kjer je to mogoče, pa se zaposlenim omogoča tudi možnost
opravljanja dela od doma – to je omogočeno na vseh delovnih mestih, na katerih je delo vezano na
računalnik,
- enaka obravnava in možnosti omogočajo za vse zaposlene (torej enakost spolov in enako plačilo za delo
enake vrednosti, redna izvedba plačnih napredovanj, ki povečuje zadovoljstvo zaposlenih) in
- za vse zaposlene zagotavlja razvoj kompetenc in talentov, z osredotočenostjo na usposabljanju,
kariernem razvoju in zadržanju talentov. V letu 2025 smo posebno pozornost namenili razvoju
vodstvenih kompetenc z delavnicami avtentičnega vodenja, akademijo za nove vodje ter programom
»Prvič vodja – EF«. Interna usposabljanja so vključevala mentorstvo, interno akademijo za nove vodje,
program DARS Perspektiva za mlade perspektivne kadre. Program Perspektiva je namenjen zaposlenim,
ki jih podjetje prepozna kot potencial za nadaljnji strokovni ali vodstveni razvoj ter jih na ta način
razvijamo ter jih želimo zadržati v podjetju.
V družbi DARS nismo prepoznali nobenega pomembnega vpliva na lastno delovno silo, ki bi izhajal iz načrta za
prehod za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Do prisilnega dela ne prihaja, prav tako ne prihaja do dela
otrok.
LETNO POROČILO 2025 DARS 153
Povezanost aktualne strategije družbe DARS s prepoznanimi pomembnimi vplivi na lastno delovno silo je opisana
v ESRS 2 SBM-3.
Tveganja, ki izhajajo iz pomanjkanja strokovnega kadra/ključnih kadrov in upada produktivnosti in motiviranosti
zaposlenih, neposredno vplivajo na poslovni model družbe DARS. Družba upravlja infrastrukturo in izvaja ključne
projekte, kot so gradnja, obnova in vzdrževanje avtocest, kar je lahko ogroženo, če se pojavijo težave z
zagotavljanjem ustreznega kadra. To tveganje je tesno povezano s strategijo družbe, v kateri se poudarjata
zagotavljanje zanesljivih in pravočasnih storitev za uporabnike ter razvoj infrastrukture.
Zaposleni, kot ključni del uspeha podjetja, vplivajo na produktivnost in inovativnost, kar se prav tako odraža v
omenjeni strategiji družbe DARS, ki poudarja dolgoročno poslovno stabilnost in trajnostno naravnanost z
vključevanjem trajnostnega razvoja in sistematičnega razvoja kadrov. Tveganja v povezavi s pomanjkanjem
strokovnega kadra se rešujejo z ukrepi, kot so npr. mentorstvo, dodatne izobraževalne ure zaposlenih, izvedba
rednih napredovanj, štipendiranje, financiranje študija smeri zaposlenih, ki jih je delodajalec prepoznal kot
potrebne. S tem se zmanjšuje tudi tveganje upada produktivnosti in motiviranosti zaposlenih.
Nobeno od prepoznanih pomembnih tveganj se ne nanaša na specifične skupine oseb.
S1-1 – Politike v zvezi z lastno delovno silo
V družbi DARS se zavedamo, da uspešnega poslovanja ne moremo dosegati brez usposobljenih, motiviranih in
zadovoljnih sodelavcev, zato smo jim namenili pomembno mesto v Strategiji družbe DARS 2021–2025 in Strategiji
družbe DARS 2026–2030. V njej so zavzeti in kompetentni zaposleni izpostavljeni kot ena od treh strateških
smernic družbe DARS.
V skladu z Darsovim kodeksom ravnanja, ki opredeljuje etična pravila, standarde obnašanja in pričakovana
ravnanja vseh zaposlenih v družbi, DARS zagotavlja varno, vključujoče in etično delovno okolje ter spodbuja razvoj
zaposlenih.
Politika družbe DARS je na področju človekovih pravic usmerjena v ničelno toleranco do vsakršne oblike kršenja
človekovih pravic. V celoti spoštujemo človekove pravice ob upoštevanju vse veljavne zakonodaje (Ustava RS,
konvencije ILO, ZDR-1, Zakon o varstvu pred diskriminacijo itd.) kot tudi z internimi akti, kot so že omenjeni
Darsov kodeks ravnanja, Politika raznolikosti, Pravilnik o varovanju dostojanstva delavcev pri delu in Pravilnik o
vodenju postopka obravnave domnevnih nepravilnosti oziroma kršitev s področja korporativne integritete.
Ključni poudarki politike družbe DARS glede lastne delovne sile, ki izhajajo iz omenjenih dokumentov, so:
• spodbujanje razvoja, usposabljanja, napredovanja in socialne varnosti zaposlenih in nudenje podpore v
težkih situacijah (npr. solidarnostna pomoč, psihološko svetovanje),
• zagotavljanje varnih delovnih pogojev, ustrezne opreme in preventivnih ukrepov za zmanjšanje
poškodb,
• spoštovanje zakonodaje, preprečevanje korupcije in zaščita poslovnih skrivnosti,
• aktivno sodelovanje zaposlenih prek sveta delavcev in sindikatov, zagotavljanje enakopravne
obravnave,
• ničelna toleranca do diskriminacije, zagotavljanje enakih možnosti in zaščita dostojanstva zaposlenih in
obravnava teh prijav po postopku, kot ga določa Pravilnik o varovanju dostojanstva delavcev pri delu,
• spodbujanje uravnotežene zastopanosti spolov, starosti in kompetenc in
• možnost anonimnih prijav kršitev domnevnih nepravilnosti oziroma kršitev s področja korporativne
integritete z zaščito prijaviteljev in ukrepanjem proti storilcem.
V družbi imamo vzpostavljen sistem za preprečevanje nezgod na delovnem mestu, kar je del politike za
zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu. DARS se zavezuje k izvajanju preventivnih varnostnih ukrepov in
zagotavljanju dobrih pogojev za delo, da bi preprečili tveganja za poškodbe pri delu. Zaposlene se redno opozarja
na pomembnost upoštevanja varnostnih ukrepov ter se jih spodbuja k zdravemu načinu življenja, hkrati pa se
poudarja, da je varnost tudi velik del osebne odgovornosti in soodgovornosti vsakega zaposlenega.
Medtem pa nismo sprejeli specifičnih zavez politike glede vključevanja ali pozitivnih ukrepov za osebe v lastni
delovni sili, ki spadajo v skupine, pri katerih obstaja posebno tveganje ranljivosti.
LETNO POROČILO 2025 DARS 154
Naše politike temeljijo na spoštovanju človekovih pravic na vseh vidikih ravnanja in poslovanja ter vodenja
zaposlenih kot tudi dobrega in spoštljivega odnosa do poslovnih partnerjev. Z njimi so izrecno obravnavani
naslednji možni razlogi za diskriminacijo:
- rasa in etnično poreklo: DARS ne dopušča diskriminacije na podlagi narodnosti, porekla ali rase,
- spol: politika DARS izrecno poudarja enakopravnost spolov in vključuje cilje glede spolne raznolikosti,
- spolna usmerjenost: diskriminacija na podlagi spolne usmerjenosti ni dovoljena,
- invalidnost: DARS izrecno navaja, da ne dopušča diskriminacije na podlagi invalidnosti,
- starost: zagotavlja se raznolikost glede starosti, pri čemer je poudarek na zagotavljanju kontinuitete
vodenja,
- vera: DARS ne dopušča diskriminacije na podlagi verske pripadnosti,
- politično prepričanje: diskriminacija na podlagi politične pripadnosti ni dovoljena.
DARS je vzpostavil več postopkov in mehanizmov za preprečevanje diskriminacije in zagotavljanje enakopravne
obravnave zaposlenih:
- Politika raznolikosti zagotavlja, da je vodenje družbe oblikovano na podlagi različnih kompetenc, znanja,
izkušenj, spola, starosti in drugih dejavnikov, ki omogočajo bolj vključujoče delovno okolje.
- Pravilnik o varovanju dostojanstva delavcev pri delu določa postopke za prijavo in obravnavo primerov
nadlegovanja, diskriminacije in drugih kršitev dostojanstva na delovnem mestu. Zagotavlja, da so vsi
zaposleni enakopravno obravnavani ne glede na spol, starost, invalidnost, narodnost ali katero koli
drugo osebno okoliščino. Določa, da lahko zaposleni anonimno prijavijo nepravilnosti, poudarek pa je
na zaupnosti prijavitelja in varovanju njegove identitete. V primeru potrjene diskriminacije se sprejmejo
ukrepi, ki lahko vključujejo opozorila ali druge sankcije proti kršiteljem, premestitev kršitelja ali
prijavitelja, in psihološka podpora za prizadete zaposlene.
Prej navedeni mehanizmi in postopki se nanašajo na celotno lastno delovno silo, za izvajanje je na najvišji ravni
odgovorna Uprava DARS predvsem v sodelovanju z Oddelkom uprave za upravljanje kadrov, Oddelkom uprave
za varnost in zdravje pri delu in Službo za skladnost poslovanja in integriteto. Z vsebinami Darsovega kodeksa
ravnanja zaposlene seznanjamo z objavo kodeksa na intranetu in spletni strani družbe, izročitvijo kodeksa
novozaposlenemu ob zaposlitvi, z izobraževanjem o vsebinah kodeksa in medsebojnim spodbujanjem sodelavcev
k delovanju v skladu s pravili kodeksa.
S1-2 – Postopki za sodelovanje z lastno delovno silo in predstavniki delavcev v zvezi
z vplivi
Sodelovanje zaposlenih pri odločitvah in dejavnostih za upravljanje pomembnih vplivov na zaposlene se izvaja
prek predstavnikov delavcev v Svetu delavcev in prek delavskega direktorja, ki je tudi član uprave, poleg tega
imajo zaposleni svoje predstavnike v nadzornem svetu družbe, ki sodelujejo pri pomembnih strateških
odločitvah.
Redno sodelovanje poteka prek sveta delavcev, ki obravnava vprašanja, povezana s pravicami in obveznostmi
zaposlenih. Svet delavcev tako sodeluje pri obravnavi poslovnih odločitev, ki vplivajo na delavce, vključno s
spremembami delovnih pogojev, organizacije dela ter varnosti in zdravja pri delu, kjer lahko zahteva dodatne
informacije ter podaja mnenje in predloge. Delavski direktor sodeluje pri strateških odločitvah družbe in zastopa
interese zaposlenih na ravni uprave in je najvišji predstavnik zaposlenih. Predstavniki zaposlenih v nadzornem
svetu prav tako sodelujejo pri sprejemanju odločitev, ki imajo lahko vpliv na delavce.
Dogovor o sodelovanju delavcev pri upravljanju določa pravico delavcev do obveščenosti, udeležbe in
soodločanja glede različnih vprašanj v družbi, kar je v skladu z zakonodajo in mednarodnimi standardi o pravicah
zaposlenih, tako da so upoštevani zakonodajni standardi EU o sodelovanju zaposlenih pri upravljanju.
V Dogovoru o sodelovanju delavcev pri upravljanju marginalizirane osebe niso neposredno naslovljene, DARS pa
prek sveta delavcev in delavskega direktorja omogoča, da se stališča ranljivih in marginaliziranih zaposlenih
aktivno upoštevajo. Sprejeti ukrepi tako vključujejo npr. prilagoditve delovnih pogojev invalidov in starejših
zaposlenih, enakopravno obravnavo delavcev, neposredno izražanje pobud zaposlenih idr.
Učinkovitost sodelovanja z zaposlenimi se meri skozi redno poročanje sveta delavcev, delavskega direktorja in
predstavnikov zaposlenih v nadzornem svetu, prav tako se učinkovitost ocenjuje tudi na podlagi merjenja
LETNO POROČILO 2025 DARS 155
zadovoljstva zaposlenih, ki se izraža skozi pobude, predloge in pritožbe. Ocenjujemo, da ukrepi z namenom
zmanjševanja emisij TGP nimajo vpliva na lastno delovno silo.
S1-3 – Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih
lahko člani lastne delovne sile izrazijo pomisleke
V družbi DARS odpravljamo vzroke ugotovljenih neskladnosti z namenom, da bi preprečili njihovo ponavljanje.
Na osnovi prepoznanih tveganj in zaznanih priložnosti določamo in izvajamo tudi ukrepe, s katerimi odpravljamo
vzroke za verjeten nastanek neskladnosti, z namenom, da preprečujemo njihov nastanek. Obsežnost
preventivnih ukrepov prilagodimo mogočim posledicam potencialnih problemov. Vsak nosilec korektivnega ali
preventivnega ukrepa pripravi aktivnosti za realizacijo ukrepa, zagotovi njihovo izvedbo in izvaja lastni nadzor
nad realizacijo. Odgovorna oseba skupaj z nosilcem ukrepa na osnovi preverjanja doseženih rezultatov odloči o
zaključku ukrepa ali dopolnitvah. Nadzor nad stabilnostjo in uspešnostjo izvedenih korektivnih in preventivnih
ukrepov izvajamo s pomočjo notranje presoje sistema vodenja.
V družbi DARS organizirano delujejo trije reprezentativni sindikati in svet delavcev, prek katerih lahko zaposleni
podajo svoje predloge, pomisleke in pritožbe. V skladu s Pravilnikom o vodenju postopka obravnave domnevnih
nepravilnosti s področja korporativne integritete in s Pravilnikom o varovanju dostojanstva delavcev pri delu
lahko zaposleni podajo prijave, ki se jih potem tudi obravnava in v skladu z ugotovitvijo sprejme ustrezne ukrepe.
Pravilnik o vodenju postopka obravnave domnevnih nepravilnosti oziroma kršitev s področja korporativne
integritete določa tudi ukrepe, s pomočjo katerih se v DARS zagotavlja delovno okolje, v katerem je zagotovljena
zaščita zaposlenih DARS, ki v dobri veri podajo prijavo. Zaposlenim so informacije glede možnosti podaje prijav
predstavljene na intranetu. Več o mehanizmu za obravnavanje pritožb glede zadev v zvezi z zaposlenimi v družbi
DARS najdete v S1-1.
Konkretno za področje varnosti in zdravja pri delu, kjer je bil prepoznan pomemben negativni vpliv, povezan z
zahtevnimi delovnimi pogoji ter tveganji za zdravje in varnost zaposlenih pri vzdrževanju in upravljanju avtocest,
je v okviru sveta delavcev organiziran poseben odbor za varnost in zdravje pri delu. Delavci, vključeni v odbor,
prihajajo z različnih področij dela in sodelujejo pri pripravi ocene tveganj za varnost in zdravje pri delu, izdelavi
navodil za varno delo, izbiri osebne varovalne opreme in drugi aktualni problematiki s tega področja.
Delavce spodbujamo, da svojim vodjem ali neposredno Službi za varnost in zdravje pri delu brez zadržkov
poročajo tudi o pomanjkljivostih, nevarnih pojavih in incidentih. Vzpostavljen imamo stimulativni sistem, s
katerim so dobri predlogi delavcev za večjo varnost pri delu, izboljšave in inovacije tudi nagrajeni (priznanja in
finančne nagrade).
Pritožbe delavcev, povezane z neugodnimi in nevarnimi razmerami na delovnem mestu, obravnavajo v
organizacijskih enotah, v katerih so delavci zaposleni. Če delavci z ukrepanjem vodstva niso zadovoljni, pritožbe
naslovijo na Službo za varnost in zdravje pri delu, reprezentativne sindikate, Odbor za varnost in zdravje pri delu
(imenovan pri svetu delavcev) ali na delavskega direktorja. Prejete informacije o incidentih in nevarnih pojavih,
ko je bilo ali bi lahko bilo ogroženo življenje delavcev pri delu, ter okoliščine, ki so pripeljale do nezgod s
poškodbami zaposlenih, analizirajo in odgovornim osebam po potrebi predlagajo dodatne ukrepe. Vsi postopki
so opredeljeni v internih aktih, med drugim imamo Navodilo za prijavo nezgod pri delu.
Primerov, ko bi nerešeno problematiko s področja varnosti in zdravja pri delu moral obravnavati najvišji organ
vodenja (uprava DARS) ali bi se morali delavci obrniti na pristojno inšpekcijo, ne beležimo.
S1-4 – Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na lastno delovno silo ter
pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v
zvezi z lastno delovno silo ter učinkovitost navedenih ukrepov
Ukrepi omilitve negativnega vpliva in tveganj ter krepitve pozitivnih vplivov na področju lastne delovne sile
izhajajo iz Strategije družbe DARS 2021–2025 in Strategije družbe DARS 2026–2030 in drugih politik družbe.
Večinoma gre za ukrepe, ki se redno izvajajo.
Glavne ukrepe, vezane na lastne zaposlene, smo v spodnji tabeli povezali s prepoznanimi pomembnimi vplivi in
tveganji. V tabeli prikazujemo tudi navezavo na cilje iz Strategije družbe DARS 2021–2025, ki se je v letu 2025
zaključila, in iz Strategije družbe DARS 2026–2030, ki smo jo sprejeli v letu 2025 in ki določa naše nove dolgoročne
cilje. Ti cilji so navedeni v S1-5.
LETNO POROČILO 2025 DARS 156
Tabela 52: Ukrepi in cilji na področju lastne delovne sile
Pomemben vpliv / tveganje /
priložnost
Ključni ukrepi
Status (2025)
Cilj / Povezava s ciljem
Visoka stopnja ekonomske in
socialne varnosti zaposlenih
Izplačilo regresa, ki je višji od povprečja v
Republiki Sloveniji.
Izplačilo zimskega regresa v skladu z
zakonom.
Izplačilo poslovne uspešnosti.
Plačilo premije dodatnega prostovoljnega
pokojninskega zavarovanja.
Napredovanja se izvajajo v skladu z internim
pravilnikom in v skladu z razpoložljivimi
sredstvi družbe.
Stalni, ponavljajoči
se ukrepi
Upad produktivnosti in
motiviranosti zaposlenih
(nižanje dobička)
Pomanjkanje strokovnega
kadra / ključnih kadrov
Razvoj kompetenc in
talentov: usposabljanja,
karierni razvoj, zadržanje
talentov
Letno merjenje organizacijske klime in
zadovoljstva zaposlenih.
Vodjem se omogoča 40 ur izobraževanj letno
za boljše upravljanje kadrov in reševanje
izzivov vodenja.
Zaposleni, ki s svojim delom najbolj
prispevajo k skupnemu poslanstvu, so vsako
leto nagrajeni, podelijo se priznanja za
delovne dosežke, vključno z nagradami za
izjemno delo, in zlato priznanje za življenjsko
delo.
Vsem zaposlenim je poleg ostalih ugodnosti
omogočeno vključevanje v kolektivno
dodatno pokojninsko zavarovanje in
plačevanje dodatnega zdravstvenega
zavarovanja delodajalca vsem zaposlenim
(omogočen hitrejši dostop do specialistov).
Stalni, ponavljajoči
se ukrepi
Povečati oceno zadovoljstva
zaposlenih za 7 % do leta
2025 glede na leto 2019.
Zagotavljanje optimalnih
možnosti izobraževanj in
treningov za vodje glede na
potrebne kompetence s
povečanjem izobraževalnih ur
za 5 % do leta 2025 glede na
leto 2019.
Zagotavljanje optimalnih
možnosti izobraževanj in
usposabljanj za zaposlene, s
povišanjem števila
izobraževalnih ur na
zaposlenega do leta 2025 za
vsaj 10 % glede na leto 2019.
Zagotavljanje izvedbe vsaj 30
% deleža mentorstva
novozaposlenih do leta 2025.
Prenova sistema ciljnega
vodenja za vse ravni vodenja
do konca leta 2025.
Cilji 1, 2, 5, 6 in 7, strategija
21-25
Cilj 2, 3, 4 in 5, strategija 26-
30
Možnosti za boljše
usklajevanje dela in družine
Možnost dela od doma za tiste zaposlene, ki
lahko opravljajo delo od doma. V okviru
certifikata Družini prijazno podjetje imamo
ukrepe (npr. prvi šolski dan za prvošolce,
drsni čas prihoda/odhoda), ki jih lahko
izkoristijo delavci, ki izpolnjujejo pogoje.
Stalni, ponavljajoči
se ukrepi
Zahtevni delovni pogoji in
tveganja za zdravje in varnost
zaposlenih pri vzdrževanju in
upravljanju avtocest
Nakup mobilnih polportalov za najavo
delovišč na cesti
Razpis za nabavo 16
polportalov v 2025,
dobava v 2026
Zmanjšanje števila
poškodovanih pri delu do leta
2025 za 10 % odstotkov glede
na izhodiščno leto 2019 (iz 39
na manj kot 35)
LETNO POROČILO 2025 DARS 157
Pomemben vpliv / tveganje /
priložnost
Ključni ukrepi
Status (2025)
Cilj / Povezava s ciljem
Nakup opreme za strojno
postavljanje/pobiranje stožcev
Ločitev smernih vozišč z betonskimi
varnostnimi ograjami
Nakup priključkov za ščipanje drevja
(priključki za minibagre)
Nakup manjših dvižnih ploščadi za delo v
skladiščih
Organizacija tečajev varne vožnje
Organizacija Varnostne konference
Sprejet naš predlog za spremembo Pravilnika
o prometni signalizaciji in nakup manjših
smernih desk z lažjimi podstavki (do 15 kg
namesto 30 kg).
Razpis za nabavo 5
naprav v 2025,
dobava 2026
Se stalno izvaja ob
rekonstrukcijah in
novogradnjah cest
Razpis za nabavo v
2025, dobava v
2026
Realizirano
V izvajanju po planu
Oddelka za
upravljanje kadrov
Realizirano
Realizirano
Zmanjšanje odsotnosti zaradi
bolezni, poškodb pri delu in
izven dela do leta 2025 za
10 % odstotkov glede na
izhodiščno leto 2019 (iz
5,91 % na 5,39 %).
Cilj št. 4 iz Strategije 2021–
2025,
oziroma
Cilj št 6. iz Strategije 2026–
2030
Zagotavljanje enakosti spolov
in enakega plačila za delo
enake zahtevnosti
V skladu z internimi pravilniki in veljavno
zakonodajo spoštujemo načelo enakosti
spolov in enakega plačila za delo enake
zahtevnosti – pri določitvi plač ne delamo
popolnoma nobenih razlik glede na spol.
Napredovanja so določena v internem aktu.
Kjer v zgornji tabeli ni določenih konkretnih ciljev, je to zato, ker se upoštevajo veljavni interni akti in zakonodaja
ter sklenjene pogodbe z izvajalci (npr. dodatno zdravstveno zavarovanje).
Ukrepe v zvezi z zagotavljanjem varnosti in zdravja pri delu smo konkretneje opredelili v izdelani oceni tveganja
za varnost in zdravje pri delu (7. revizija ocene tveganj iz 2024), njihovo realizacijo pa spremljamo in ukrepe po
potrebi tudi dopolnjujemo.
V primeru nezgod ali incidentov pri delu družba zagotavlja popravne ukrepe, ki vključujejo takojšnjo zdravstveno
oskrbo zaposlenih, preiskavo vzrokov nezgode, obravnavo ugotovitev v sodelovanju z zaposlenimi ter uvedbo
dodatnih tehničnih ali organizacijskih ukrepov, kadar se ugotovi, da obstoječi ukrepi niso zadostni. Učinkovitost
ukrepov družba spremlja z rednim spremljanjem kazalnikov varnosti in zdravja pri delu, vključno s številom
poškodb pri delu, odsotnostmi zaradi poškodb ter analizami nezgod in skorajšnjih nezgod.
Ukrepe za zmanjševanje tveganj za varnost in zdravje pri delu v družbi sprejemamo tudi na osnovi predlogov in
pritožb delavcev, na osnovi analiz, opravljenih ob incidentih in nezgodah pri delu, če ugotovimo, da obstoječi
ukrepi niso več zadostni, in kadar ugotovimo, da so razvite nove tehnologije (oprema in postopki), ki zagotavljajo
večjo stopnjo varnosti pri delu.
Naši zaposleni, še posebej vodilni delavci, imajo nalogo, da spremljajo novosti v zakonodaji, razvoj tehnike prek
objav na spletu, z izmenjavami informacij z upravljavci cest v Sloveniji in sosednjih državah, z udeležbo na
strokovnih sejmih, konferencah in posvetih.
Učinkovitost ostalih ukrepov spremljamo z letno analizo rezultatov merjenja organizacijske klime in zadovoljstva
zaposlenih, ki jih nato primerjamo z rezultati prejšnjih let. S spremljanjem fluktuacije in pomanjkanja kadrov
lahko hitreje prilagajamo svoje strategije zaposlovanja. Hkrati prek ocenjevanja učinkovitosti ciljnega vodenja in
sistemov nagrajevanja izvajamo analizo vplivov ukrepov na produktivnost in motivacijo zaposlenih.
LETNO POROČILO 2025 DARS 158
S1-5 – Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem
pozitivnih vplivov ter upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti
DARS v svoji strategiji družbe vključuje več specifičnih, časovno omejenih ciljev za zmanjšanje negativnih vplivov
na delovno silo, spodbujanje pozitivnih vplivov in upravljanje tveganj. Ker smo v letu 2025 zaključili izvajanje
ciljev, določenih v Strategiji družbe DARS 2021–2025, ter hkrati sprejeli novo Strategijo družbe DARS za obdobje
2026–2030, v nadaljevanju prikazujemo doseganje ciljev, omenjenih v poročilu iz leta 2024, in iz nove strategije.
Razlog za spremembe je pojasnjen v ESRS 2 BP-2. Cilje smo v tabeli 52 iz poglavja S1-4 povezali s posameznimi
vplivi in tveganji.
Za določitev ciljev v zvezi z zdravjem in varnostjo pri delu, zadovoljstvom in razvojem zaposlenih se uporabljajo:
- analiza preteklih podatkov (poškodbe pri delu, bolniške odsotnosti, fluktuacija, interna izobraževanja),
- anketiranje zaposlenih (zavzetost, stres, povratne informacije, letni razgovori),
- primerjalna analiza in benchmarking (ESG-kazalniki, ISO 45001, smernice WHO, priporočila OECD, EU-
OSHA),
- uskladitev s cilji trajnostnega razvoja (SDG) – zdravje (SDG 3), dostojno delo (SDG 8), enakost spolov
(SDG 5).
S predstavniki delavcev v smislu sveta delavcev in s sindikati se sodeluje na vseh področjih, na katerih tako
zahteva zakon oziroma je potrebno njihovo sodelovanje. V teh primerih se predlogi posredujejo v mnenje
sindikatom in svetu delavcev, da lahko podajo svoje mnenje, pripombe in izboljšave ter tako soodločajo in
sooblikujejo pomembne deležnike v družbi. O tem, kako lastno delovno silo ali predstavnike delovne sile
neposredno vključujemo v določanje ciljev, pišemo tudi v poglavjih ESRS 2 GOV-1 in ESRS 2 SBM-2.
Tabela 53: Cilji iz strategije družbe DARS 2021–2025
Št.
Cilj
Izhodiščna
vrednost
2019
Doseženo
2024
Doseženo
2025
Ciljna
vrednost
2025
Stanje / opomba
1
Število izpolnjenih
vprašalnikov
Delež zaposlenih
886
71,5 %
583
46,71 %
641
50,12 %
/
/
V letu 2025 smo prvič uporabili
sodoben pristop do ankete s
QR kodo, kar podpira tudi naš
cilj digitalizacije procesov. S
tem smo omogočili lažji dostop
in večjo odzivnost zaposlenih.
Udeležba v letu 2025 je bila za
3,41 % višja kot v letu 2024. Ta
cilj ni bil opredeljen v strategiji
2021–2025.
2
Stopnja zavzetosti
(razmerje med zavzetimi
in aktivno nezavzetimi)
0,44
0,50
1,6
1
Cilj je bil presežen.
3
Bolniška odsotnost (%)
5,91 %
5,96 %
6,44 %
5,39 %
Cilj ni bil dosežen.
LETNO POROČILO 2025 DARS 159
Št.
Cilj
Izhodiščna
vrednost
2019
Doseženo
2024
Doseženo
2025
Ciljna
vrednost
2025
Stanje / opomba
4
Število poškodb pri delu
39
29
39
35
Cilja iz Strategije 2021–2025 na
področju zagotavljanja večje
varnosti pri delu, to je
zmanjšanje števila
poškodovanih na manj kot 35, v
letu 2025 kljub številnim
aktivnostim, katere smo vodili,
nismo dosegli.
V 22 celodnevnih delavnicah v
manjših skupinah so delavci
Službe za varnost in zdravje pri
delu z vzdrževalci preverili
varne postopke dela in jim
predstavili najbolj pogoste
napake, ki so privedle do
nezgod s poškodbami.
Organizirali smo Varnostno
konferenco, na kateri smo
neposrednim vodjem
predstavili stanje na področju
varnosti pri delu v družbi, jih
opozorili na njihove obveznosti,
možnosti za boljše delo in
ukrepanje, ter seznanili z
načrtovanimi aktivnostmi za
dvig varnosti pri delu.
5
Izobraževalne ure za
vodje
24
22
38,51
25
Cilj iz leta 2019, smo v letu
2025 dosegli in izboljšali.
6
Ure izobraževanj na
zaposlenega
21
16
23
23
Cilj je bil dosežen.
7
Mentorstvo
novozaposlenih
0 %
0 %
78 %
30 %
Cilj je bil presežen.
8
Prenova sistema ciljnega
vodenja in prenova
vrednotenja delovnih
mest do konca leta 2025
0 %
/
100 %
100 %
Postavitev poslovnih strateških
ciljev; KPI, ocenitev po
metodologiji MBO za najvišje
vodstvo (direktorji področij,
svetovalci uprave).
V letu 2025 so bili pripravljeni
in usklajeni predlogi delovnih
mest z opisi ter dodana nova
delovna mesta v skladu z
razvojem in strategijo družbe.
Cilj je bil dosežen.
Tabela 54: Cilji iz strategije družbe DARS 2026–2030
Št.
Cilj
Izhodiščna vrednost
2024
Doseženo 2025
Ciljna vrednost
2030
1
Zmanjšanje bolniških odsotnosti za 5 %*
6,74 %
6,44 %
6,4 %
2
Zagotavljanje optimalnih možnosti
izobraževanj in usposabljanj na
zaposlenega s povprečjem najmanj 23
16
23
23
LETNO POROČILO 2025 DARS 160
Št.
Cilj
Izhodiščna vrednost
2024
Doseženo 2025
Ciljna vrednost
2030
izobraževalnih ur na zaposlenega za
tekoče leto.
3
Ocena zadovoljstva zaposlenih po
metodologiji SiOK se z izhodiščne
vrednosti 3,25 v letu 2024 vsako leto do
leta 2030 dvigne na način, da je vsako
leto nad povprečjem organizacij v
Republiki Sloveniji.
3,25
3,72
DARS > SLO
4
Zagotavljanje optimalnih možnosti
izobraževanj in usposabljanj s
povprečjem najmanj 35 izobraževalnih ur
na vodjo.
24
38,51
35
5
Doseči oceno zadovoljstva zaposlenih za
sklop VODENJE v vrednosti vsaj 3,8
(metodologija SIOK).
3,36
3,69
3,8
6
Število poškodovanih pri delu na 1000
zaposlenih:
5-letno povprečje (vključujoče tekoče
leto) < 24 na leto.
24,1
25,1
5-letno povprečje < 24
*V kazalniku bolniških odsotnosti smo v novi strategiji upoštevali vse bolniške odsotnosti, kar se razlikuje od kazalnikov, ki
smo jih uporabljali v letih 2024 in 2025 v strategiji 2021–2025, kjer smo upoštevali samo bolniške odsotnosti zaradi bolezni,
poškodb pri delu in poškodb izven dela. Zato se vrednosti kazalnikov v letih 2024 in 2025 v obeh strategijah nekoliko
razlikujejo.
S1-6 – Značilnosti zaposlenih v podjetju
Tabela 55: Število zaposlenih po spolu
Spol
Število zaposlenih v
2024 (število oseb)
Število zaposlenih v
2025 (število oseb)
Moški
936
964
Ženski
340
340
Skupno število zaposlenih
1276
1304
Tabela 56: Skupno število zaposlenih po vrsti pogodbe, razčlenjeno po spolu
Spol
Število zaposlenih
za nedoločen čas v
2024 (število oseb)
Število začasno
zaposlenih v 2024
(število oseb)
Število zaposlenih
za nedoločen čas v
2025 (število oseb)
Število začasno
zaposlenih v 2025
(število oseb)
Moški
927
9
947
17
Ženski
330
10
332
8
Skupaj
1257
19
1279
25
Tabela 57: Število zaposlenih, ki so zapustili družbo DARS, razčlenjeno po spolu
Spol
Število zaposlenih v
2024 (število oseb)
Število zaposlenih v
2025 (število oseb)
Moški
72
42
Ženski
17
21
Skupno število zaposlenih, ki
so zapustili organizacijo
89
63
LETNO POROČILO 2025 DARS 161
Formula za izračun fluktuacije, ki je določena v elektronskem kadrovskem sistemu na DARS:
odhodi v določenem obdobju / povprečje zaposlenih v določenem obdobju x 100;
V letu 2024 je fluktuacija znašala 7,08 %, v letu 2025 pa 4,89 %. Pri izračunu je bilo upoštevano povprečje
zaposlenih v določenem obdobju, kar za leto 2025 znaša 1287,5 zaposlenih.
Podatki o zaposlenih se vnašajo in zbirajo prek internega kadrovskega sistema. Skupno število zaposlenih
vključuje zaposlene, ki imajo z družbo DARS sklenjeno pogodbo za nedoločen in določen čas. Ne vključuje dijakov
ali študentov, ki občasno pomagajo pri delu. Pri podatkih za posamezno leto gre za podatke na podlagi števila
oseb zaposlenih v družbi na dan 31. 12. Podatek o številu zaposlenih, ki so zapustili družbo v posameznem letu,
zajema obdobje med 1. 1. in 31. 12. v letu.
Podatek o številu zaposlenih v izjavi o trajnosti se razlikuje od tistega v računovodskem poročilu (točka II.4.2.5
Stroški dela), kjer je število zaposlenih podano na podlagi delovnih ur v letu 2025 in znaša 1.282 delavcev.
Zaposleni za nedoločen čas so tisti delavci, ki v pogodbi o zaposlitvi nimajo določenega končnega datuma
prenehanja pogodbe. Zaposleni za določen čas so vsi tisti delavci, pri katerih sta v pogodbi jasno napisana začetni
in končni datum veljavnosti pogodbe in je naveden razlog, zaradi katerega preneha pogodba (npr. začasno
povečan obseg dela, vrnitev delavca z daljše bolniške odsotnosti, vrnitev delavk s porodniškega dopusta itd.) –
torej pri pogodbah za določen čas je jasno vnaprej opredeljeno, da gre za pogodbo z omejenim trajanjem.
S1-7– Značilnosti delavcev, nezaposlenih v lastni delovni sili podjetja
Delovna sila družbe DARS vključuje samo zaposlene v družbi, brez samozaposlenih ali drugih delavcev,
nezaposlenih v lastni delovni sili. Občasno v DARS-u opravljajo prakso dijaki in občasno pri delu pomagajo
študentje in teh je bilo v letu 2025 190, v primerjavi s 155 v letu 2024. V letu 2025 je bilo prek študentskega dela
opravljenih skupno 2.088 ur, kar ustreza 36,9 ekvivalentnih človek ur. Tudi ti podatki se zbirajo preko internega
kadrovskega sistema, podatki pa so podani na dan 31. 12.
S1-10 – Dostojne plače
Vsi zaposleni v družbi DARS prejemajo najmanj minimalno plačo, ki je določena z Zakonom o minimalni plači v
Republiki Sloveniji, kar pomeni, da vsi prejemajo referenčno dostojno plačo.
S1-11 – Socialna zaščita
Vsi zaposleni v družbi DARS imajo zaradi zakonodaje v Republiki Sloveniji pravico do socialne zaščite pred izgubo
dohodka zaradi katerega koli od pomembnih življenjskih dogodkov, kot so bolezni, poškodbe in invalidnost,
nastale pri delu, starševski dopust, brezposelnost in upokojitev.
S1-14 – Metrike zdravja in varnosti
V družbi DARS imamo vpeljan in certificiran sistem zagotavljanja kakovosti po zahtevah standarda ISO 9001, ki
vključuje tudi aktivnosti za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu za vse osebe, ki na kakršni koli pravni podlagi
opravljajo delo v naši družbi. Raznolikost delovnih procesov, lokacijska razpršenost in številne nevarnosti pri delu,
še posebej pri delu na cesti, zahtevajo tudi temu primerno strokovno podporo na področju varnosti in zdravja pri
delu. Tako vodstvu kot zaposlenim jo zagotavljajo štirje inženirji, zaposleni v Službi za varnost in zdravje pri delu.
Tveganja na delovnih mestih obvladujemo z varnostnimi pregledi in analizami ter sprejetjem ukrepov za nenehno
izboljševanje delovnih razmer. Proces obvladovanja nezgod pri delu, nevarnih pojavov in incidentov poteka po
internem navodilu, s katerim so seznanjeni vsi redno zaposleni in študentje.
Tabela 58: Informacije o pokritosti s sistemom za upravljanje zdravja in varnosti, incidentih, poškodbah in
boleznih
Zaposleni 2024
(podatki na dan
31. 12. 2024)
Zaposleni 2025
(podatki na dan
31. 12. 2025)
Odstotek oseb v lastni delovni sili, ki so zajete s sistemom za upravljanje
zdravja in varnosti v skladu s pravnimi zahtevami in/ali priznanimi
standardi ali smernicami
100 %
100 %
Število smrti zaradi z delom povezanih poškodb in bolezni
0
0
Število in stopnja* zavedljivih z delom povezanih nezgod
29 poškodovanih,
stopnja 11,17*
39 poškodovanih,
stopnja 14,21*
LETNO POROČILO 2025 DARS 162
Zaposleni 2024
(podatki na dan
31. 12. 2024)
Zaposleni 2025
(podatki na dan
31. 12. 2025)
Število primerov zavedljivih z delom povezanih bolezni
0
0
Število izgubljenih dni zaradi z delom povezanih poškodb, smrti zaradi z
delom povezanih nezgod, z delom povezanih bolezni in smrti zaradi
bolezni
703
1156
*Stopnjo z delom povezanih poškodb smo izračunali tako, da smo število nezgod s poškodbami delili s skupnim številom
delovnih ur, ki so jih opravile osebe v lastni delovni sili, in pomnožili z 1.000.000.
Na deloviščih (vzdrževalna dela, gradnje), na katerih je naročnik del družba DARS, je v letu 2025 prišlo do smrti
enega delavca kooperanta pri delu. V letu 2024 takšnih primerov ni bilo.
V letu 2025 je bilo Službi za varnost in zdravje pri delu prijavljenih 39 nezgod s poškodbami delavcev pri delu. 12
delavcev je bilo zaradi poškodb v bolniški več kot 30 dni, v 4 primerih pa je šlo za lažje poškodbe in delavcu ni bilo
treba v bolniški stalež. Tako kot vsa leta je največ poškodovanih v nezgodah pri vzdrževanju obcestnega sveta
(brežine). Glede na karakteristike tega dela je to tudi pričakovano. Najdlje (odsoten 214 delovnih dni) se je zdravil
delavec, ki mu je pri mulčenju brežine zdrsnilo in si je poškodoval ramo.
S1-15 – Metrike usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja
V skladu z zakonodajo Republike Slovenije so vsi zaposleni upravičeni do dopusta iz družinskih razlogov.
Tabela 59: Odstotek zaposlenih, ki so izkoristili dopust iz družinskih razlogov, z razčlenitvijo po spolu
Spol
Odstotek zaposlenih, ki so izkoristili
dopust iz družinskih razlogov v 2024 (%)
Odstotek zaposlenih, ki so izkoristili
dopust iz družinskih razlogov v 2025 (%)
Moški
3,29 %
2,99 %
Ženski
0,86 %
0,92 %
V sistemu registracije delovnega časa ima delodajalec kot dopust iz družinskih razlogov zavedena porodniški
(starševski) dopust in očetovski dopust.
Izračun je bil narejen po sistemu, da se je preverilo, koliko zaposlenih je bilo v letu poročanja odsotnih iz
družinskih razlogov, razdelilo se jih je po moških in ženskah (torej spolu) in za vsakega posebej se je izračunal %
glede na število vseh zaposlenih v letu poročanja.
S1-16 – Metrike prejemkov (plačna vrzel in skupni prejemki)
Pri računanju plačne vrzeli med spoloma smo izpustili naslednja delovna mesta, na katerih so zaposleni samo
moški, in sicer:
- vodja mehanizacije,
- delovodja,
- elektrovzdrževalec,
- skupinovodja,
- voznik strojnik,
- avtoelektrikar,
- avtomehanik,
- ključavničar,
- vzdrževalec,
- hišnik,
- kurir.
Zato je bilo v izračun decembrske plačne vrzeli za leto 2025 vključenih samo 714 zaposlenih (od skupno 1.304 na
dan 31. 12. 2025) – po teh podatkih glede na osnovno urno bruto postavko je plačna vrzel med spoloma 3,51. V
letu 2024 je bilo vključenih 690 zaposlenih (od 1.276 zaposlenih) in je plačna vrzel znašala 7,31.
LETNO POROČILO 2025 DARS 163
Formula za izračun plačne vrzeli je naslednja: (povprečna mesečna osnovna bruto urna postavka moških
zaposlenih v decembru – povprečna osnovna bruto urna postavka ženskih zaposlenih v decembru) / povprečna
osnovna bruto urna postavka moških zaposlenih v decembru × 100
Razmerje med najvišjim letnim bruto izplačilom posameznika in mediano letnih bruto izplačanih plač (brez
posameznika z najvišjim letnim zaslužkom) je v letu 2025 znašalo 5,46, v letu 2024 pa 5,22.
Mediano letnih bruto plač smo izračunali tako, da smo iz niza vseh letnih izplačil izločili posameznika z najvišjim
letnim zaslužkom, preostale plače razporedili po velikosti ter določili srednjo vrednost (mediano). Najvišji letni
zaslužek posameznika smo nato delili z izračunano mediano, s čimer smo dobili razmerje med najvišjim zaslužkom
in mediano. V letu 2024 smo za izračun tega kazalnika namesto mediane uporabili podatek o povprečni letni plači
v podjetju (brez posameznika z najvišjim letnim zaslužkom) in tako izračunali vrednost kazalnika 4,98, saj je
povprečna plača v podjetju nekoliko višja od vrednosti mediane plač.
S1-17 – Incidenti, pritožbe in resni vplivi na človekove pravice
V letu 2025, tako kot v letu 2024, v družbi DARS nismo zabeležili incidentov in pritožb v zvezi s socialnimi zadevami
in človekovimi pravicami.
I.15.3.2 ESRS S2 Delavci v vrednostni verigi
V družbi DARS smo na podlagi analize dvojne pomembnosti na področju delavcev v vrednostni verigi prepoznali
naslednjo pomembno podtemo ter znotraj nje naslednji vpliv:
Tabela 60: Vpliv znotraj pomembne podteme na področju delavcev v vrednostni verigi
Vrednostna veriga
Časovni okvir
Navzgor
Lastno
poslovanje
Navzdol
Kratko-
ročno
Srednje-
ročno
Dolgo-
ročno
Delovni pogoji
Neustrezni delovni pogoji, varnostna
tveganja in kršitve delovnih pravic
delavcev v vrednostni verigi (izvajalci
gradnje in vzdrževanja)
Morebitni
negativni
vpliv
●
●
SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo
in poslovnim modelom
Razkritje družbe DARS zajema vse delavce v vrednostni verigi, na katere bi lahko pomembno vplivali. DARS ima
lahko zaradi svoje dejavnosti velik vpliv predvsem na delavce, ki delajo za izvajalce del, s katerimi ima DARS
sklenjeno pogodbo na podlagi ZJN, in ki opravljajo dela, ki so podvržena Uredbi o zagotavljanju varnosti in zdravja
pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih.
Dela, ki jih izvajajo pogodbeni partnerji pri gradnji, obnovi in vzdrževanju avtocest, namreč pogosto vključujejo
delo v prometu, uporabo težke mehanizacije, izpostavljenost hrupu, prahu in vremenskim razmeram. Zaradi
časovnega pritiska, sezonskih del in izmenske organizacije lahko pride do dolgih delovnih dni, neustreznih
odmorov ali kršitev minimalnih standardov delovnega časa. Poleg tega obstaja tveganje, da delavci v
podizvajalskih verigah ne prejmejo dostojnega plačila ali da delodajalci ne zagotovijo ustrezne nastanitve,
opreme in delovnih pravic.
Povezanost pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti s strategijo in poslovnim modelom družbe DARS je opisana
v ESRS 2 SBM-3. V primeru delavcev v vrednostni verigi nismo prepoznali pomembnih pozitivnih vplivov, tveganj
in priložnosti.
S2-1 – Politike v zvezi z delavci v vrednostni verigi
Trajnostna politika družbe DARS skupaj s Strategijo družbe DARS 2021–2025 in Strategijo družbe DARS 2026–
2030 postavlja okvir za naše delovanje v smeri čim večjega zmanjšanja negativnih vplivov na družbo, povezanih
LETNO POROČILO 2025 DARS 164
z našimi dejavnostmi, vključno z upravljanjem odnosov v vrednostni verigi. Več o naših politikah preberite v ESRS
2 MDR-P.
Čeprav v družbi nimamo posebne politike, ki bi se nanašala na delavce v vrednostni verigi, niti nimamo Kodeksa
ravnanja dobaviteljev, pa smo zavezani k spoštovanju ZJN. Morebitni negativni vpliv, ki je bil pri delavcih v
vrednostni verigi, obvladujemo preko naših pogodbenih zahtev za spoštovanje zakonodaje in predpisov s tega
področja.
Tako je v postopkih oddaje javnih naročil, ki predstavljajo veliko večino pogodb o izvedbi naročila, za vsak
gospodarski subjekt, ponudnike in podizvajalce pred oddajo naročila obvezno preverjen obstoj izključitvenega
razloga po 75. členu ZJN-3 (nekaznovanost, davčne obveznosti, prekrški v zvezi z delom). V zakonsko določenih
primerih se preverja izpolnjevanje teh pogojev tudi med izvajanjem pogodbe (67.a člen ZJN-3), pri ostalih je v
pogodbi določen razvezni pogoj iz 3. alineje četrtega odstavka 67. člena ZJN-3. Za preverjanje je zadolžena Služba
uprave za javna naročila oziroma strokovna komisija posameznega postopka, odločitev o oddaji javnega naročila
sprejme uprava. Pri nekaterih pomembnih investicijah je v pogodbah zahtevano spoštovanje Kolektivne pogodbe
gradbenih dejavnosti za izvajalce in podizvajalce. To ne velja za delavce, ki opravljajo dela po pogodbah, ki niso
sklenjene na podlagi ZJN-3, niti za delavce, ki opravljajo dela po evidenčnih pogodbah in naročilnicah.
V skladu s 75. členom ZJN-3 izrecno obravnavamo kazniva dejanja spravljanja v suženjsko razmerje, trgovine z
ljudmi in kršitev temeljnih pravic delavcev ter kršitve delovnega prava, torej tudi prisilno delo in delo otrok.
Z ZJN-3 so se v pravni red Republike Slovenije prenesle evropske direktive, ki v svoji osnovi zahtevajo tudi
spoštovanje človekovih pravic.
S2-2 – Postopki za sodelovanje z delavci v vrednostni verigi v zvezi z vplivi
Z delavci v vrednostni verigi komuniciramo, kadar se ti obrnejo na DARS in v okviru inšpekcijskih nadzorov, varstva
pri delu. Kadar je relevantno, njihova stališča upoštevamo pri upravljanju vpliva nanje. Drugih načinov
sodelovanja z delavci v vrednostni verigi, s katerimi bi njihova stališča vključevali v odločitve ali dejavnosti za
upravljanje morebitnega vpliva nanje, zaenkrat nimamo.
S2-3 – Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih
lahko delavci v vrednostni verigi izrazijo pomisleke
Pri izvajanju storitev na AC/HC in gradbiščih se negativni vpliv zaradi morebitnih neustreznih delovnih pogojev,
varnostnih tveganj in kršitev delovnih pravic delavcev, zaposlenih pri izvajalcih gradnje in vzdrževanja, preprečuje
z nadzorom in zahtevami po spoštovanju pravil. V teh primerih morajo biti izvedeni vsi ukrepi v skladu z Uredbo
o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih. DARS sam ne predpisuje ali ne
zahteva drugih ukrepov, je pa za njihovo izvajanje zadolžen izvajalec storitev. Naša naloga je zagotoviti varnostni
načrt in koordinatorja za varnost in zdravje pri delu, ki je zadolžen za izvajanje določb uredbe.
V primeru tistega dela morebitnega negativnega vpliva, ki je vezan na dolgi delovni čas in neustrezne plače, se
izvajajo preverjanja v fazi ZJN (glej S2-1) ali kasnejših inšpekcijskih pregledov v skladu z zakonodajo.
V družbi DARS nimamo vzpostavljenih specifičnih kanalov za sporočanje pomislekov ali potreb delavcev v
vrednostni verigi neposredno družbi ter za njihovo obravnavo.
S2-4 – Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na delavce v vrednostni
verigi ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih
priložnosti v zvezi z delavci v vrednostni verigi ter učinkovitost navedenih ukrepov
V družbi spoštujemo določila ZJN-3 glede obveznih izključitvenih pogojev in spremljave pogodb, kot je opisano
pod S2-1.
Poleg tega za preprečitev realizacije prepoznanega morebitnega negativnega vpliva v družbi DARS vzpostavljamo
in izvajamo ukrepe v vlogi investitorja in upravljavca infrastrukture, zlasti z zagotavljanjem varnostnega načrta za
gradbišča ter imenovanjem koordinatorja za varnost in zdravje pri delu, v skladu z Uredbo o zagotavljanju varnosti
in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih. Kot že omenjeno, so za izvajanje vseh zakonsko
predpisanih ukrepov varnosti in zdravja pri delu odgovorni izvajalci, pri čemer DARS zahteva spoštovanje teh
pravil in izvaja nadzor nad njihovim izvajanjem.
LETNO POROČILO 2025 DARS 165
V primeru ugotovljenih nepravilnosti omogočamo popravne ukrepe z zahtevo po odpravi ugotovljenih
pomanjkljivosti, prilagoditvijo organizacije dela, uvedbo dodatnih zaščitnih ukrepov ali z začasno zaustavitvijo
del, kadar je to potrebno za zagotovitev varnosti. Po potrebi sodelujemo tudi s pristojnimi nadzornimi organi.
Postopki za opredelitev ustreznih ukrepov temeljijo na zakonskih zahtevah.
Učinkovitost ukrepov spremljamo prek rednih nadzorov na gradbiščih, poročil koordinatorja za varnost in zdravje
pri delu ter obravnave ugotovljenih neskladnosti. Za upravljanje tega vpliva namenjamo kadrovske vire, povezane
z izvajanjem nalog koordinacije, nadzora in upravljanja gradbišč.
Tako kot v letu 2024 tudi v letu 2025 nismo bili seznanjeni z resnimi težavami in incidenti v zvezi s človekovimi
pravicami, povezane z višjim delom vrednostne verige družbe.
S2-5 – Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem
pozitivnih vplivov ter upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti
Vezano na morebitni negativni vpliv, prepoznan znotraj teme delavcev v vrednostni verigi, zaenkrat spremljamo
število smrtnih primerov zaradi nesreč na deloviščih (vzdrževalna dela, gradnje in obnove), na katerih je naročnik
del družba DARS. Ta podatek razkrivamo v poglavju S1-14. Drugih metrik ne spremljamo, niti nimamo
vzpostavljenih merljivih ciljev. To področje je sicer regulirano z zakonodajo.
I.15.3.3 ESRS S3 Prizadete skupnosti
V družbi DARS smo na osnovi analize dvojne pomembnosti na področju prizadetih skupnosti prepoznali naslednji
pomembni specifični podtemi in znotraj njiju naslednje vplive:
Tabela 61: Vplivi znotraj pomembnih podtem na področju prizadetih skupnosti
Vrednostna veriga
Časovni okvir
Navzgor
Lastno
poslovanje
Navzdol
Kratko-
ročno
Srednje-
ročno
Dolgo-
ročno
Kakovost in pogoji bivanja ljudi ob AC (specifična podtema)
Vpliv na gospodarski in socialni razvoj
družbe
Dejanski
pozitivni
vpliv
●
●
Vplivi gradnje in obratovanja avtocestne
infrastrukture na kakovost bivanja
lokalnih skupnosti zaradi poseganja v
življenjski prostor (dostopi do zemljišč,
zmanjševanje obsega in vrednosti
zemljišč, vplivi na stavbe)
Dejanski
negativni
vpliv
●
●
●
Hrup (specifična podtema)
Vplivi na kakovost bivanja in zdravje
lokalnih skupnosti zaradi povzročanja
hrupa med obratovanjem
Dejanski
negativni
vpliv
●
●
SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo
in poslovnim modelom
Razkritja družbe DARS glede pomembnih vplivov zajemajo vse prizadete skupnosti, na katere bi DARS s svojim
delovanjem lahko pomembno vplival.
Dejanski negativni in pozitivni vplivi, ki smo jih prepoznali v zvezi s prizadetimi skupnostmi, se nanašajo na
skupnosti ljudi, ki živijo na vplivnem območju obstoječih in načrtovanih avtocest. Naše razumevanje tega, da vse
prizadete skupnosti niso enako izpostavljene tveganjem škode, temelji predvsem na prostorski bližini
infrastrukture, namenu rabe prostora in gostoti poselitve.
To razumevanje se sistematično upošteva v postopkih celovite presoje vplivov na okolje in presoje vplivov na
okolje, kjer se posebej obravnavajo vplivi na zdravje ljudi, premoženje in kakovost bivanja ter določajo omilitveni
LETNO POROČILO 2025 DARS 166
ukrepi glede na značilnosti posameznega območja. Gradnja novih avtocest ima hkrati tudi pozitiven vpliv na
lokalne skupnosti, zlasti z vidika boljše prometne povezljivosti, večje prometne varnosti in dolgoročnega
prispevka k razvoju širšega prostora.
Povezanost pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti s strategijo in poslovnim modelom družbe DARS je opisana
v ESRS 2 SBM-3. V primeru prizadetih skupnosti sicer nismo prepoznali pomembnih tveganj in priložnosti.
S3-1 – Politike v zvezi s prizadetimi skupnostmi
Trajnostna politika družbe DARS skupaj s Strategijo družbe DARS 2021–2025 in Strategijo DARS 2026–2030
postavlja okvir za naše delovanje v smeri čim večjega zmanjšanja negativnih vplivov na družbo, povezanih z našimi
dejavnostmi, vključno z vključevanjem lokalnih skupnosti v trajnostne projekte, izboljšanjem kakovosti življenja
v lokalnem okolju ter ustvarjanjem novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo. Več o naših politikah preberite
v ESRS 2 MDR-P.
Čeprav v družbi nimamo posebne politike, ki bi se nanašala na prizadete skupnosti, pa to področje upravljamo z
internimi akti, kot je opis procesa organizacije gradenj in obnov, v katerem so opredeljene aktivnosti. Hkrati smo
na tem področju zavezani slediti državnim predpisom.
DARS v skladu s 4. členom ZDARS-1 v imenu in za račun Republike Slovenije (RS) opravlja posamezne naloge v
zvezi s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem avtocest v prostor ter naloge v zvezi s pridobivanjem
nepremičnin za potrebe gradnje avtocest. V ta namen ima DARS z RS (oz. v njenem imenu z Ministrstvom za
infrastrukturo) sklenjeno Pogodbo o izvajanju naročila na podlagi 4. člena ZDARS-1, ki med drugim opredeljuje
naloge družbe DARS. Ena od teh nalog je tudi priprava predlogov smernic in mnenj k državnim in občinskim
prostorskim aktom za ministrstvo, kadar ima to v postopkih priprave prostorskih aktov položaj nosilca urejanja
prostora.
V predlogih smernic in mnenj DARS med drugim skrbi tudi za varstvo pred hrupom, tj. da se pri pripravi
prostorskih aktov upoštevajo obremenitve s hrupom zaradi trenutnega prometa in naraščanja prometa v
dolgoročnem obdobju: za hrup občutljive površine in objekti naj se ne načrtujejo v bližini avtocest oziroma naj
se predvidijo ustrezni protihrupni ukrepi, s katerimi bo zagotovljeno, da mejne vrednosti hrupa na območjih,
občutljivih za hrup, ne bodo presežene. V letu 2025 je bila sprejeta nova Uredba o mejnih vrednostih kazalcev
hrupa v okolju, ki se je takoj po začetku njene veljavnosti pričela uporabljati pri izdelavi projektne dokumentacije
za pridobitev gradbenih dovoljenj za nove odseke AC in HC ter projektne dokumentacije za izvedbo.
Poleg tega DARS v predlogih smernic in mnenj v skladu z Zakonom o cestah prepoveduje širitev poselitve v
varovalni pas AC in omejuje širitev za hrup občutljivih območij na območja ugotovljene čezmerne obremenitve s
hrupom.
Na ta način DARS (posredno) varuje svoj interes.
Več o skladnosti umeščanja v prostor z okoljsko zakonodajo najdete v E2-1.
V družbi nimamo posebnih zavez glede politike za področje človekovih pravic, ki so pomembne za prizadete
skupnosti, se pa k etičnemu ravnanju in spoštovanju človekovih pravic na splošno zavezujemo v Darsovem
kodeksu ravnanja. Poleg tega je spoštovanje človekovih pravic in zagotavljanje zdravega življenjskega okolja
določeno z obstoječo zakonodajo, ki se jo držimo in upoštevamo odločitve sodne veje oblasti, v kolikor se nanjo
za zaščito svojih pravic v sklopu pridobivanju gradbenih dovoljenj za nove odseke AC in HC obrnejo državljani, ki
menijo, da so jim te pravice kratene.
S3-2 – Postopki za sodelovanje s prizadetimi skupnostmi v zvezi z vplivi
V družbi DARS s skupnostmi sodelujemo v različnih fazah načrtovanja nove prometne infrastrukture in tudi
potem, ko je ta že vzpostavljena, okvir ravnanja in postopke pa nam določa zakonodaja, ki ji moramo dosledno
slediti.
Vključevanje javnosti (vključno z lokalno skupnostjo) v postopkih priprave državnih prostorskih načrtov
Za uspešno umestitev prometnic v prostor je nujna tudi sprejemljivost načrtovane prostorske ureditve v lokalnem
okolju. Prostorsko načrtovanje je v splošnem interesu, zato sledi predvsem javnemu interesu in skupnim koristim,
se pa pri načrtovanju presojajo tudi zasebni interesi, ki ne smejo prevladati nad javnim interesom. Zasebni interes
se varuje predvsem s sodelovanjem javnosti v postopkih priprave prostorskih načrtov, s sodelovanjem oseb s
LETNO POROČILO 2025 DARS 167
pravnim interesom v postopkih izdaje posamičnih upravnih aktov (stranski udeleženci v upravnih postopkih
dovoljevanja graditve objektov ali drugih posegov v prostor po sektorskih predpisih) in tudi z možnostjo pravnega
varstva zoper splošne in posamične pravne akte. Javni interes se pri pripravi prostorskih načrtov varuje s
sodelovanjem nosilcev urejanja prostora in vrednotenjem različnih variant posamezne prostorske ureditve.
Javnost je v proces prostorskega načrtovanja vključena v skladu z veljavnimi predpisi, v katere so med drugim
implementirana tudi načela Aarhuške konvencije. Veljavni predpisi s področja prostorskega načrtovanja
namenjajo velik poudarek zgodnejšemu vključevanju javnosti. To v praksi pomeni, da se javnost vključi v postopek
priprave državnega prostorskega načrta (DPN), ko so vse opcije še odprte in ko še lahko vpliva na osnovne
razmisleke o načrtovanju posameznih prostorskih ureditev, kar je tudi v skladu z načeli Aarhuške konvencije.
Med pripravo DPN ima javnost možnost sodelovanja v naslednjih fazah:
- javne objave pobude,
- priprave študije variant, če so organizirane delavnice ali posveti,
- javne objave z javno obravnavo študije variant,
- javne objave predloga DPN.
Vse glavne faze postopka priprave DPN so odprte za javnost, kar pomeni, da se javnost seznani z aktualnimi
besedili in grafiko aktov v pripravi. Sodelovanje javnosti namreč zajema tako javno objavljanje gradiv kot tudi
javno razgrinjanje dokumentov, javne obravnave in zbiranje predlogov in pripomb ter pripravo stališč do teh
pripomb in predlogov. Poleg tega pa lahko javnost kadar koli zaprosi za informacijo v zvezi s posameznim DPN
oziroma si jo pridobi na spletni strani.
Vključevanje javnosti (vključno z lokalno skupnostjo) v postopkih pridobivanja gradbenih dovoljenj
Upravni organ v postopku izdaje integralnega gradbenega dovoljenja javnost obvesti o začetem postopku in ji
zagotovi vpogled v podajanje pripomb na projektno dokumentacijo v času javne razgrnitve, ki traja 30 dni od
dneva objave. Zainteresirana oziroma prizadeta javnost lahko v času trajanja javne razgrnitve podaja mnenja,
predloge in pripombe v zvezi z nameravanim posegom. Po njihovem pregledu upravni organ s temi mnenji,
predlogi in pripombami seznani investitorja, ki se do njih opredeli.
Upravni organ na ustno obravnavno povabi zainteresirano javnost, ki ji je bil priznan status stranskega udeleženca
v postopku. Stranska udeleženca v postopku izdaje integralnega gradbenega dovoljenja sta lahko tudi nevladna
organizacija v javnem interesu, ki deluje na področju varstva okolja in ohranjanja narave, ter civilna iniciativa.
Na javni obravnavi zainteresirana javnost mnenja, predloge in pripombe predstavi in utemelji, investitor pa se
lahko do njih opredeli. Na podlagi izvedene javne obravnave upravni organ pozove investitorja, da se do mnenj,
predlogov in pripomb javnosti pisno opredeli in po potrebi dopolni projektno dokumentacijo s predlaganimi
ukrepi za preprečevanje in odpravo ali zmanjšanje pomembnih škodljivih vplivov na okolje ali za njihovo
izravnavo, ki jih je podala zainteresirana javnost.
Celoten postopek opisanega sodelovanja javnosti v postopku izdaje integralnega gradbenega dovoljenja določa
gradbena zakonodaja.
Sodelovanje s skupnostmi pri izvedbi monitoringa
Obratovalni monitoring hrupa se v skladu s Pravilnikom o prvem ocenjevanju in obratovalnem monitoringu za
vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje izvaja ciklično vsakih pet let. Za določanje obremenitev s hrupom
obcestnega poselitvenega prostora zaradi prometa po AC se praviloma uporabljajo modelni izračuni hrupa.
Preverba modelnega izračuna se izvede s primerjalnimi meritvami hrupa, običajno se izvede ena primerjalna
meritev na posamezni AC-odsek. Pri izbiri primernih lokacij se v največji možni meri poskušajo upoštevati želje
deležnikov. Praviloma se izhaja iz prejetih pritožb in pobud o izvedbi meritev, s katerimi seznanimo zunanjega
pogodbenega izvajalca, ki izvaja obratovalni monitoring hrupa. Če lokacija izpolnjuje pogoje za izbiro merilnega
mesta, ki so določeni v metodologiji za določanje merilnih mest, se meritve izvedejo na izbrani lokaciji, v
nasprotnem primeru pa se izbere za meritve primernejša lokacija.
Za operativno izvajanje sodelovanja s prizadetimi skupnostmi so odgovorni Direktor področja organizacije
gradenj in obnov, Vodja službe za prostorsko načrtovanje, Vodja službe za projektiranje, Direktor področja
Upravljanja in Vodja službe za upravljanje cestne infrastrukture.
LETNO POROČILO 2025 DARS 168
S3-3 – Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih
lahko prizadete skupnosti izrazijo pomisleke
Po izdaji gradbenega dovoljenja za novo prometnico s strani upravnega organa imajo stranski udeleženci, ki se
ne strinjajo z izdanim gradbenim dovoljenjem, možnost, da v predvidenem roku 30 dni od vročitve odločbe o
izdaji gradbenega dovoljenja z vložitvijo tožbe sprožijo upravni spor na Upravnem sodišču Republike Slovenije.
Nadaljnji postopki se vodijo skladno z Zakonom o upravnem sporu in vključujejo tudi ustno obravnavo na
upravnem sodišču, na katerem lahko stranke, ki menijo, da bodo z gradnjo in uporabo prometnice premočno
prizadete, izrazijo svojo nestrinjanje z gradnjo. Postopek na upravnem sodišču se zaključi s sodbo sodišča, ki lahko
postopek izdaje tudi vrne upravnemu organu v ponovno odločanje.
Popravni ukrepi za negativne vplive gradnje in obratovanja avtocestne infrastrukture na kakovost bivanja lokalnih
skupnosti zaradi poseganja v življenjski prostor se predvidijo že v fazi umeščanja. Če prekinemo/onemogočimo
dostope do zemljišč, jih nadomestimo, v kolikor prekomerno zmanjšamo obseg zemljišč, jih ali v celoti odkupimo
ali plačamo odškodnino za izpad iz dohodka, če je predviden potencialni vpliv na zgradbe med gradnjo AC (npr.
vibracije), se predvidi monitoring, na podlagi rezultatov monitoringa pa po potrebi dodatni ukrepi.
Skupnosti lahko svoje pomisleke in pritožbe družbi DARS pošiljajo tudi neposredno. DARS tako prejema pritožbe
v zvezi s problematiko hrupa prek več različnih kanalov: po telefonu, elektronski pošti oziroma v obliki dopisov v
papirni obliki. Vsa prejeta pošta se v reševanje dodeli nosilcu priprave odgovora. Nosilec v sodelovanju z ostalimi
tangiranimi službami in področji pripravi odgovor stranki, ki se naslovniku posreduje po istem kanalu, kot je DARS
prejel vhodno pošto. Pritožbe v zvezi s hrupom, ki jih DARS prejema od zainteresirane javnosti, so sproti
obravnavane. Leta 2025 smo prejeli 90 pritožb v povezavi s problematiko hrupa.
Spoštovanje zakonodaje in predpisov s področja okolja pa se zagotavlja tudi z inšpekcijskimi nadzori. V primeru
inšpekcijskih pregledov mora inšpektor obravnavati prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje
pristojnosti, prav tako mora obravnavati anonimne prijave.
Preden inšpektor izda odločbo, s katerim izreče oziroma odredi inšpekcijski ukrep, vedno pozove inšpektorskega
zavezanca k podaji izjave. V izjavi se zavezanec izreče o vseh dejstvih ter predlaga izvedbo dokazov. V določenih
primerih se izvedejo obravnave, na katerih se izvedejo vsi dokazi (npr. zaslišanje zavezancev, prič). Šele po koncu
izvedenega postopka inšpektor izda odločbo, s katero bodisi postopek ustavi (v tem primeru izda sklep) bodisi
zavezancu izreče ukrep (npr. odprava nepravilnosti, pomanjkljivosti, vzpostavitev prejšnjega stanja ipd.). Zoper
končne odločbe je vedno dopustno pravno sredstvo (pritožba). Po pravnomočnem zaključku inšpekcijskega
postopka inšpektor lahko začne še prekrškovni postopek, s katerim izreče sankcijo za prekršek (opomin, globa).
Politike v zvezi z zaščito posameznikov pred povračilnimi ukrepi, ki se nanašajo na pritožbe, prijave, pobude,
nimamo, se pa uporabnikom ni treba identificirati in lahko ostanejo anonimni.
Seznanjenosti prizadetih skupnosti s strukturami ali postopki za izražanje pomislekov ne ocenjujemo.
S3-4 – Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na prizadete skupnosti ter
pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih priložnosti v
zvezi s prizadetimi skupnostmi ter učinkovitost navedenih ukrepov
Naši ukrepi omilitve negativnih vplivov na področju prizadetih skupnosti izhajajo iz zgoraj omenjenih
zakonodajnih zahtev, medtem ko pozitivni vpliv izhaja iz strategije družbe.
Ukrepe, ki jih redno izvajamo, smo v spodnji tabeli povezali s prepoznanimi pomembnimi vplivi ter ob njih navedli
cilje.
Tabela 62: Ukrepi in cilji na področju prizadetih skupnosti
Pomemben vpliv /
tveganje / priložnost
Ključni ukrepi
Status (2025)
Dodeljeni viri*
Cilj / Povezava s ciljem
Vpliv na gospodarski
in socialni razvoj
družbe
Širitev omrežja AC in HC z
gradnjo novih odsekov in
priključkov ter modernizacijo
obstoječega omrežja.
LETNO POROČILO 2025 DARS 169
Pomemben vpliv /
tveganje / priložnost
Ključni ukrepi
Status (2025)
Dodeljeni viri*
Cilj / Povezava s ciljem
K večjemu gospodarskemu in
socialnemu razvoju družbe
prispevajo tudi ukrepi,
omenjeni v S4-4.
Vplivi gradnje in
obratovanja
avtocestne
infrastrukture na
kakovost bivanja
lokalnih skupnosti
zaradi poseganja v
življenjski prostor
(dostopi do zemljišč,
zmanjševanje obsega
in vrednosti zemljišč,
vplivi na stavbe)
Načrtovanje ustreznih
projektnih rešitev, ki v čim
manjši meri posegajo v
življenjski prostor lokalnih
skupnosti, nadomeščanje
prekinjenih povezav/dostopov,
odkupi in odškodnine,
monitoringi
Stalni, ponavljajoči se
ukrepi
Javne razgrnitve,
predvidene v skladu s
terminskimi plani
priprave državnih
prostorskih načrtov.
Namen je doseči največjo
možno uskladitev
projektnih rešitev s
podanimi pripombami in
predlogi ter posledično
sprejemljivost načrtovane
avtoceste v lokalnem
okolju.
Vplivi na kakovost
bivanja in zdravje
lokalnih skupnosti
zaradi povzročanja
hrupa med
obratovanjem.
Za zmanjševanje vplivov emisij
hrupa v okolje se v fazi
načrtovanja novih AC odsekov
predvidi ter načrtuje aktivne in
pasivne protihrupne ukrepe na
način, da so emisije hrupa
skladne z Uredbo o mejnih
vrednostih kazalcev hrupa v
okolju.
Na območjih obstoječih AC
odsekov se izvajajo ukrepi
aktivne in pasivne protihrupne
zaščite in ukrepi na viru hrupa,
ki so predvideni z nacionalnim
operativnim programom
varstva pred hrupom.
Ocenjevanje in urejanje
problematike hrupa.**
Stalni, ponavljajoči se
ukrepi
Doseganje skladnosti novih
odsekov s predpisi.
Postopno zmanjšanje s
hrupom preobremenjenih
stavb oziroma prebivalcev v
skladu z operativnim
programom varstva pred
hrupom.
* Sredstva za izvedbo teh ukrepov DARS zagotavlja v okviru izvedbe investicijskih projektov vse od umeščanja v prostor do
izvedbe. Prav tako se v okviru investicijskih projektov zagotavljajo sredstva za izvedbo ukrepov iz operativnega programa
varstva pred hrupom.
**DARS načrtuje ukrepe zaščite pred hrupom ob omrežju cest v upravljanju DARS na podlagi rezultatov izvedenih
obratovalnih monitoringov hrupa. Ukrepi so načrtovani tako, da zajamejo območja z večjim številom preobremenjenih stavb
oziroma prebivalcev ter območja posameznih že obstoječih preobremenjenih objektov ob trasi avtocest in hitrih cest.
Podlaga za načrtovanje ukrepov zaščite pred hrupom je potrjen Operativni program varstva pred hrupom, ki
praviloma vsebinsko sledi strokovnim podlagam, v katerih so opredeljeni kriteriji za določitev prioritetnih
območij varstva pred hrupom in ključne usmeritve za načrtovanje protihrupne zaščite v prihodnje. Prioritetna
območja se določijo na podlagi kriterijev, med katerimi sta tudi število s hrupom preobremenjenih stavb in število
s hrupom preobremenjenih prebivalcev, kar je podrobneje opredeljeno v vsakokratnih strokovnih podlagah za
operativni program varstva pred hrupom ob cestah v upravljanju DARS. Ugotovitve navedenih strokovnih podlag
se vključijo v Operativni program varstva pred hrupom. Pogoj za načrtovanje ukrepov protihrupne zaščite ob
cestah v upravljanju DARS je vključenost v Operativni program varstva pred hrupom, ki ga sprejme Vlada RS. Vse
postopke v povezavi z ocenjevanjem in urejanjem hrupa ob cestah v upravljanju DARS vodi in financira DARS. S
sprejemom operativnega programa so upravljavcem virov hrupa podane obveze za načrtovanje in izvedbo
protihrupnih ukrepov na prioritetnih območjih.
V letu 2025 smo izvajali protihrupno zaščito ob cestah DARS na širšem območju AC priključka Dragomer, kjer so
bile izvedene 4 nove PHO višin 2,0 – 6,0 m, skupne dolžine 1.934 m in skupne površine 7.990,6 m
2
. Na območju
nadvoza Kozina smo obnovili PHO višine 2,5 m, dolžine 71 m in površine 177,5 m
2
.
LETNO POROČILO 2025 DARS 170
V letu 2025 nismo zaznali nobenih resnih težav ali incidentov v zvezi s človekovimi pravicami, povezanih s
prizadetimi skupnostmi.
S3-5 – Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem
pozitivnih vplivov ter upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti
V družbi DARS za pomembne vplive, ki smo jih prepoznali vezano na prizadete skupnosti, nimamo metrik (izjema
so metrike za ukrepe zaščite pred hrupom, ki jih navajamo v poglavju S3-4) kot tudi ne specifičnih merljivih ciljev,
so pa ti vezani na zakonodajne zahteve. Več najdete pod S3-1 in S3-2.
Učinkovitost svojih politik in ukrepov sicer redno spremljamo in po potrebi noveliramo, kot je omenjeno v ESRS
2 GOV-1.
I.15.3.4 ESRS S4 Potrošniki in končni uporabniki
V družbi DARS smo na osnovi analize dvojne pomembnosti na področju potrošnikov in končnih uporabnikov
prepoznali naslednjo pomembno podtemo ter specifični temi ter znotraj njih naslednja vpliva, tveganja in
priložnost:
Tabela 63: Vplivi, tveganja in priložnost znotraj pomembnih podtem in specifičnih tem na področju
potrošnikov in končnih uporabnikov
Vrednostna veriga
Časovni okvir
Navzgor
Lastno
poslovanje
Navzdol
Kratko-
ročno
Srednje-
ročno
Dolgo-
ročno
Pretočnost (specifična tema)
Ovirana pretočnost prometa in s tem
povezana zmanjšana kakovost
uporabniške izkušnje
Dejanski
negativni
vpliv
●
●
●
Zmanjšanje pretočnosti zaradi obsega
prometa ali izrednih dogodkov (ugled
družbe)
Tveganje
●
●
Zamude pri širitvah AC-HC zaradi
dolgotrajnih in zahtevnih postopkov
pridobivanja soglasij in dovoljenj
Tveganje
●
●
Digitalizacija in inovacije za obvladovanje
prometa
Priložnost
●
●
Osebna varnost potrošnikov in/ali končnih uporabnikov / Varnost osebe: Varnost v prometu
Prometne nesreče in tveganja za zdravje
in varnost uporabnikov avtocest
Morebitni
negativni
vpliv
●
●
Povečan obseg prometa (specifična tema)
Hitrejša obraba cestišč in pogosta
gradbena dela zaradi povečanega obsega
prometa (višanje stroškov)
Tveganje
●
●
SBM-3 – Pomembni vplivi, tveganja in priložnosti ter njihova povezanost s strategijo
in poslovnim modelom
Razkritja družbe DARS glede pomembnih vplivov zajemajo vse uporabnike, na katere lahko DARS s svojim
delovanjem pomembno vpliva. Vplivi izhajajo iz upravljanja, vzdrževanja in razvoja prometne infrastrukture ter
zagotavljanja prometnih in informacijskih storitev, ki neposredno vplivajo na varnost, pretočnost in uporabniško
izkušnjo. DARS ima že v svoji strategiji kot poslanstvo na prvem mestu navedeno svojo odgovornost do
uporabnikov, predvsem z zagotavljanjem prometne varnosti in pretočnosti ter zanesljivih in pravočasnih storitev.
Negativna vpliva, ki smo ju prepoznali v zvezi s končnimi uporabniki, se nanašata na udeležence v prometu. Gre
za uporabnike, ki so odvisni od točnih, verodostojnih, pravočasnih in dostopnih prometnih informacij in od
LETNO POROČILO 2025 DARS 171
operativnih ukrepov vodenja prometa. To je pomembno tudi za zagotavljanje večje pretočnosti in zmanjšanje
prometnih zastojev, ki udeležence v prometu potencialno izpostavljajo prometnim nesrečam.
Prepoznana vpliva sta sistemske narave, saj se (lahko) pojavljata na celotnem AC in HC omrežju, zlasti v času
prometnih konic, ob gradbenih delih, ob izrednih dogodkih ali neugodnih vremenskih razmerah. Njuna
intenzivnost se lahko poveča v specifičnih okoliščinah (npr. dolgotrajni zastoji, zapore, izpadi informacijskih
sistemov), posamezni dogodki (prometne nesreče, izredni vremenski pojavi) pa lahko povzročijo tudi akutne,
lokalizirane negativne učinke.
Naše dolgoletne izkušnje iz upravljanja AC in HC omrežja tudi kažejo, da se lahko večje tveganje škode pojavi pri
uporabnikih, ki pogosto uporabljajo AC in HC omrežje, vozijo v prometno zahtevnih razmerah (prometne konice,
slabo vreme) in so odvisni od nemotenega delovanja omrežja (nujne službe, poklicni vozniki).
Iz vplivov na uporabnike in odvisnosti od njih smo prepoznali tudi pomembna tveganja in priložnost. Povečan
obseg prometa povzroča hitrejšo obrabo cestišč, zaradi česar so potrebna pogostejša gradbena dela, vpliva pa
tudi na zmanjševanje pretočnosti. Za družbo DARS to predstavlja tako tveganje zvišanja stroškov kot zmanjšanja
ugleda. Dodatno tveganje za ugled družbe in zvišanje stroškov predstavljajo tudi zamude pri širitvah AC in HC
omrežja, ki so povezane z dolgotrajnimi in zahtevnimi postopki pridobivanja soglasij in dovoljenj, o katerih
pišemo v S3.
Pomembna priložnost za družbo medtem predstavlja digitalizacija in uvajanje inovacij za obvladovanje prometa,
ki lahko prispevajo k večji varnosti, boljši pretočnosti, zmanjšanju zastojev in izboljšani uporabniški izkušnji.
Prepoznana tveganja in priložnost so povezani z delovanjem celotnega prometnega sistema in se ne nanašajo
samo na specifične skupine uporabnikov.
Povezanost pomembnih vplivov, tveganj in priložnosti s strategijo in poslovnim modelom družbe DARS je opisana
v ESRS 2 SBM-3.
S4-1 – Politike v zvezi s potrošniki in končnimi uporabniki
Trajnostna politika družbe DARS skupaj s Strategijo družbe DARS 2021–2025 in Strategijo družbe DARS 2026–
2030 postavlja okvir za naše delovanje v smeri čim večjega zmanjšanja negativnih vplivov na družbo, povezanih
z našimi dejavnostmi, vključno z zagotavljanjem varnosti, pretočnosti in zanesljivih in pravočasnih storitev za
uporabnike AC-omrežja. Več o naših politikah preberite v ESRS 2 MDR-P.
Čeprav v družbi nimamo posebne politike, ki bi se nanašala na končne uporabnike, pa naše ravnanje na tem
področju v smeri zagotavljanja varnosti in zadovoljstva uporabnikov avtocest usmerja tudi Darsov kodeks
ravnanja, v katerem se na splošno zavezujemo k družbeni odgovornosti in v tem okviru tudi k spoštovanju
človekovih pravic končnih uporabnikov.
Pomembni so tudi interni akti, kot je Opis procesov Področja upravljanja, v katerem sta opisana proces
operativnega vodenja prometa in proces prometne varnosti, obveščanja in gospodarjenja s cestišči. Za
zagotavljanje delovanja vseh tehničnih sistemov, ki podpirajo vse to delovanje, skrbimo v skladu s Politiko
varovanja informacij in neprekinjenosti poslovanja. Pri delu z uporabniki pa nas usmerja tudi Poslovnik sistema
vodenja.
Področje upravljanja v družbi DARS ima nalogo optimalnega gospodarjenja s cestno infrastrukturo, cestnimi
napravami ter upravljanje prometa in prometne varnosti. Glavni cilji so zagotavljanje funkcionalnosti in trajnosti
infrastrukture, naprav in povečanje varnosti, pretočnosti, zadovoljstva uporabnikov, zmanjšanje zastojev in
prometnih nesreč.
To dosegamo z organiziranjem služb, ki opravljajo naslednje naloge:
- gospodarjenje z objekti, predori, opremo in odvodnjavanjem,
- gospodarjenje s cestnimi napravami,
- pregled stanja in izvajanje ukrepov na področju prometne varnosti,
- operativni nadzor in vodenje prometa,
- zagotavljanje prometnih informacij.
LETNO POROČILO 2025 DARS 172
Vzdrževalna dela se medtem izvajajo v skladu z vsakoletnim izvedbenim programom rednega vzdrževanja
avtocest in hitrih cest ter z vsakoletnim izvedbenim programom zimske službe.
Splošni cilji so zagotavljanje in izboljševanje orodij za spremljanje prometnih tokov na eni strani in oblikovanje
ukrepov na podlagi teh podatkov na drugi strani. Pomemben vpliv predstavljajo gospodarske in prometne
razmere v državi in na širšem območju, kar neposredno vpliva na količino in vrsto prometa na omrežju avtocest
in hitrih cest. S povečevanjem prometa se slabša pretočnost, ki bi brez delovanja strokovnih služb družbe DARS
lahko povzročila veliko večje težave v prometu. Sodobne tehnologije zaznavanja prometnih tokov in njihovega
upravljanja pomenijo priložnost za izboljšanje pretočnosti. Hkrati pa predstavljajo tveganje, da se razširi mnenje
o neomejenih možnostih obstoječe fizične infrastrukture. Zato se prometni ukrepi povezujejo s službami za
gradnjo in obnove.
Zaradi dobro delujočega sistema obstaja tudi tveganje, da družba kot celota ne vlaga v druge prometne sektorje,
ker se preveč zanaša na sistem avtocest in hitrih cest.
Politika zagotavljanja čim večje pretočnosti deluje na dveh ravneh: operativni in strateški.
Operativna raven obsega celoten sistem operativnega upravljanja prometa od vodenja in nadzora prometa v živo
(centri za nadzor in vodenje prometa), prometnih informacij v živo (prometnoinformacijski center) in operativnih
prometnih analiz za vsakokratne napovedane ali predvidene dogodke, ki vplivajo na pretočnost (oddelek za
prometno varnost). Delovanje teh enot je podprto s tehnološkimi rešitvami, od sodobnih naprav za zaznavanje
stanja prometa, vremenskih in voznih razmer, prek predorskih sistemov, spremenljive signalizacije do sistemov
za zbiranje in posredovanje prometnih informacij. Te tehnološke analize so podlaga tudi za prometne analize, ki
so neposredno povezane z vodenjem prometa in prometnim informiranjem ter so nadgrajene s sodobnimi
algoritmi, v katere se vključujejo prometni modeli in algoritmi umetne inteligence.
Strateška raven obsega prepoznavanje sistemskih težav, ki so zaznani na operativni ravni in prek kanalov, ki jih
imajo na voljo končni uporabniki, sprejemanje ukrepov za odpravo teh težav in kazalnike za spremljanje
uspešnosti ukrepov.
Za leto 2025 ni podatkov o primerih nespoštovanja vodilnih načel ZN o podjetništvu in človekovih pravicah,
povezanih s končnimi uporabniki.
S4-2 – Postopki za sodelovanje s potrošniki in končnimi uporabniki v zvezi z vplivi
Končni uporabniki so ključni za delovanje družbe DARS, zato je temu namenjeno veliko dejavnosti.
Za neposredni stik 24 ur na dan s končnimi uporabniki ima DARS Prometnoinformacijski center, ki je povezan s
centri za nadzor in vodenje prometa, s čimer se stališča in vprašanja uporabnikov neposredno in ves čas prenašajo
v operativno vodenje prometa.
Stališča končnih uporabnikov se poleg tega zbirajo tudi na druge načine:
- Možnost postavljanja vprašanj prek spletne strani www.dars.si.
- Možnost komentiranja na družbenih omrežjih (predvsem X in Facebook).
- Raziskava zadovoljstva uporabnikov.
- Klicni centri (PIC za prometne informacije s svetovanjem voznikom, Cestnina za cestninske informacije
in reševanje težav v zvezi s cestninjenjem).
- Elektronski naslov info@promet.si.
Ob tem ves čas delujejo spremljanje prometa (štetje prometa), spremljanje stanja infrastrukture in spremljanje
kritičnih odsekov. Na tem delu se stališča končnih uporabnikov vključijo v strokovno delo in se v največji možni
meri upoštevajo.
Tu so redno vključeni:
- vzdrževalci avtocest z rednimi pregledi,
- t. i. presojevalci avtocestne infrastrukture, ki spremljajo številne dejavnike, med njimi npr. ureditev
signalizacije, konstrukcijske parametre ipd.,
- prometni strokovnjaki, ki redno obnavljajo in nadgrajujejo prometno signalizacijo ter spremljajo promet
in predlagajo ukrepe za večjo varnost in pretočnost,
LETNO POROČILO 2025 DARS 173
- službe v okviru upravljanja avtocest, ki skrbijo za diagnostiko konstrukcijskih lastnosti cestišča in
objektov (viadukti, predori itd.), predlagajo ukrepe in izvedejo obnove.
Hkrati se izvajajo številne preventivne akcije ob zaznanih nevarnih praksah, nevarnih situacijah ali sezonskih
obremenitvah. Pri tem DARS redno sodeluje z Agencijo za varnost v prometu (AVP). Darsove službe prav tako
redno sodelujejo s prometnimi inšpektorji.
Opisani načini sodelovanja so vgrajeni v organizacijsko strukturo družbe, zato so za izvajanje neposredno
odgovorni vodje na nižjih ravneh (vodje službe, vodje oddelkov) s koordinacijo in kontrolo na višji ravni
(direktorji), končni nadzor in odgovornost pa izvaja uprava družbe.
S4-3 – Postopki za popravni ukrep v zvezi z negativnimi vplivi in kanali, po katerih
lahko potrošniki in končni uporabniki izrazijo pomisleke
Splošni pristop družbe DARS k popravljanju negativnih vplivov kot tudi specifični kanali, ki so uporabnikom
dostopni za sporočanje pomislekov in potreb, so opisani v S4-2. Podatke o poznavanju teh kanalov pridobivamo
s pomočjo ankete o zadovoljstvu in z vodenjem statistike dostopov vseh kanalov. Politike v zvezi z zaščito
posameznikov pred povračilnimi ukrepi, kadar uporabljajo te kanale, nimamo, se pa uporabnikom teh kanalov ni
treba identificirati in lahko ostanejo anonimni.
S4-4 – Sprejemanje ukrepov v zvezi s pomembnimi vplivi na potrošnike in končne
uporabnike ter pristopi k upravljanju pomembnih tveganj in izkoriščanju pomembnih
priložnosti v zvezi s potrošniki in končnimi uporabniki ter učinkovitost navedenih
ukrepov
V DARS z namenom podpiranja novih tehnologij mobilnosti in zagotavljanja večje prometne varnosti ter
pretočnosti slovenskega avtocestnega omrežja nadgrajujemo prometno-informacijski sistem za komunikacijo z
vozili v realnem času, uvajamo tehnologijo C-ITS ter razvijamo rešitve, ki omogočajo varnejše in učinkovitejše
upravljanje prometa. Posebno pozornost namenjamo tudi prilagajanju prometne signalizacije, testnim odsekom
za asistenčne sisteme vozil ter razvoju naprednih analitičnih modelov za obdelavo podatkov, ki jih generirajo
sodobna vozila.
Ukrepi omilitve negativnih vplivov in tveganj ter izkoriščanja priložnosti na področju uporabnikov izhajajo iz
Strategije družbe DARS 2021–2025 in Strategije družbe DARS 2026–2030 in drugih politik družbe. Večinoma gre
za ukrepe, ki se redno izvajajo. Glavne ukrepe, vezane na uporabnike, smo v spodnji tabeli povezali s
prepoznanimi pomembnima vplivoma, tveganji in priložnostjo. Dodali smo še informacijo o dodeljenih virih. V
tabeli prikazujemo tudi navezavo na cilje iz Strategije družbe DARS 2021–2025, ki se je v letu 2025 zaključila, in
iz Strategije družbe DARS 2026–2030, ki smo jo sprejeli v letu 2025 in določa naše nove dolgoročne cilje. Ti cilji
so navedeni v S4-5.
Tabela 64: Ukrepi in cilji na področju končnih uporabnikov, vključno z ukrepi na specifičnih temah
pretočnosti in povečanega obsega prometa
Pomemben vpliv /
tveganje / priložnost
Ključni ukrepi
Status (2025)
Dodeljeni viri
Cilj / Povezava s ciljem*
Ovirana pretočnost
prometa in s tem
povezana zmanjšana
kakovost uporabniške
izkušnje
Prometne nesreče in
tveganja za zdravje in
varnost uporabnikov
avtocest
Izboljšava centralnega sistema
za obveščanje in s tem
povezana izboljšava lastnih
komunikacijskih orodij
Ozaveščanje voznikov o uporabi
orodij za prometne informacije
in nadgradnja teh orodij
(posodobitev aplikacije
Promet+)
Podpisana pogodba,
nadgradnje v teku
Podpisana pogodba
Lastno financiranje
Lastno financiranje
Cilj 2026–30: št 2
Cilj 2026–30: št. 2
LETNO POROČILO 2025 DARS 174
Pomemben vpliv /
tveganje / priložnost
Ključni ukrepi
Status (2025)
Dodeljeni viri
Cilj / Povezava s ciljem*
Digitalizacija in
inovacije za
obvladovanje
prometa
Nadaljevanje presoj
avtocestnih odsekov
Menjava, dodajanje in
optimiziranje prometne
signalizacije
Preventivne akcije za
ozaveščanje uporabnikov o
prometni varnosti
Opremljanje kritičnih odsekov s
sistemi sekcijskega merjenja
hitrosti.
Večanje števila detektorjev
izrednih dogodkov (avtomatski
števci prometa – induktivne
zanke, cestne vremenske
postaje, kamere, C-ITS RSU
antene)
Aktivnosti v skladu z
izvedbenim programom
rednega vzdrževanja in
izvedbenim programom zimske
službe.
Stalni, ponavljajoč se
ukrep
Stalni, ponavljajoč se
ukrep
Stalni, ponavljajoč se
ukrep
Podpisana pogodba za
sekcijsko merjenje,
čakanje na urad za
meroslovje.
Stalni, ponavljajoč se
ukrep
Stalni, ponavljajoč se
ukrep
Cilj 2026–30: št. 1
Zmanjšanje
pretočnosti zaradi
obsega prometa ali
izrednih dogodkov
(ugled družbe)
Izvedba dinamičnega
upravljanja hitrosti na kritičnih
AC odsekih
Povečanje pokritosti
potencialno nevarnih odsekov z
inteligentnimi transportnimi
sistemi (ITS)
Povečanje zmogljivosti
obstoječega omrežja na najbolj
obremenjenih odsekih
Ukrepi za preprečevanje izpada
informacijskih sistemov in
kibernetskih vdorov
Izvedeno
Dosežena pokritost
76,4 %
Stalni, ponavljajoč se
ukrep
Stalni, ponavljajoč se
ukrep
ITS: Cilj 2026–30: št. 3
Zamude pri širitvah
AC-HC zaradi
dolgotrajnih in
zahtevnih postopkov
pridobivanja soglasij
in dovoljenj
Za zmanjševanje tega tveganja
se izvajajo ukrepi, ki so opisani
v poglavju S3-4
Hitrejša obraba
cestišč in pogosta
gradbena dela zaradi
povečanega obsega
prometa (višanje
stroškov)
Nadzor preobremenjenih vozil
Realizacija večjih obnovitvenih
del v skladu s potrjenim
Načrtom za izvajanje koncesije.
Stalni, ponavljajoč se
ukrep
* Kjer ni navezave na cilje iz strategije, ni merljivih ciljev.
Za zagotavljanje varnosti v prometu se izvajajo preventivne akcije ozaveščanja voznikov o ravnanju v nevarnih
situacijah, stalne informacije o zastojih ter nevarnih ovirah in situacijah na avtocestah in hitrih cestah.
LETNO POROČILO 2025 DARS 175
Vzpostavljena sta tudi sodelovanje s policijo za hitrejše odpravljanje nevarnih situacij, in sicer operativno, ter
koordinirano upravljanje incidentov (vključno z gostim prometom) med različnimi operativnimi službami
(vzdrževanje, cestninski nadzor, prometne informacije) prek centrov za nadzor in vodenje prometa.
Ti ukrepi se izvedejo v skladu z navodili dela nadzornikov prometa v centrih za nadzor in vodenje prometa. Pri
tem jim pomagajo številne naprave ob avtocestah in hitrih cestah in službe, ki so vključene v njihovo koordinacijo
(zunanje (112, 113, DRSI idr.) in notranje (vzdrževalci, cestninski nadzor, Prometnoinformacijski center idr.)).
V letu 2025 ni bilo zaznanih nobenih resnih težav ali incidentov v zvezi s človekovimi pravicami, povezanimi z
uporabniki storitev družbe DARS.
S4-5 – Cilji v zvezi z upravljanjem pomembnih negativnih vplivov, spodbujanjem
pozitivnih vplivov ter upravljanjem pomembnih tveganj in priložnosti
DARS v svoji strategiji družbe vključuje več specifičnih, časovno omejenih ciljev za zmanjšanje negativnih vplivov
na uporabnike in iz tega izhajajočih tveganj ter za izkoriščanje priložnosti. Ker smo v letu 2025 zaključili izvajanje
ciljev, določenih v Strategiji družbe DARS 2021–2025, ter hkrati sprejeli novo Strategijo družbe DARS za obdobje
2026–2030, v nadaljevanju prikazujemo doseganje ciljev, omenjenih v poročilu iz leta 2024, in iz nove strategije.
Razlog za spremembe je pojasnjen v ESRS 2 BP-2. V tabeli 64 iz poglavja S4-4 smo te cilje povezali s posameznimi
vplivi, tveganji in priložnostjo.
Tabela 65: Cilji iz strategije družbe DARS 2021–2025
Št.
Cilj
Izhodiščna
vrednost
2019
Doseženo
2024
Doseženo
2025
Ciljna
vrednost
2025
Stanje / opomba
1
Povečanje števila aktivne uporabe
lastnih digitalnih orodij za 30 % do
leta 2025 glede na 2019.
10.882.414
13.928.339
20.144.415
15 mio
Doseženo
2
Zmanjšati rast števila prometnih
nesreč III. in IV. kategorije na AC /
povprečni letni dnevni promet (v
nadaljevanju: »PLDP«) na šestih
izbranih lokacijah, glede na
povprečje zadnjih petih let.
1,577*10-3
1,372*10-3
1,184*10-3
Manjše od
povprečja
2020–2024
3
Večanje števila odsekov,
nadzorovanih z radarskimi sistemi
za merjenje hitrosti: vzpostavitev 4
fiksnih sistemov sekcijskega
merjenja hitrosti do leta 2026.
0
0
0
0
Projekt v izvajanju.
Zamude zaradi
postopkov javnega
naročanja in
pridobivanja
certifikatov urada
za meroslovje.
4
Povečanje pokritosti s sistemi SNVP
na potencialno nevarnih odsekih na
90 odstotkov do leta 2025.
50 %
67 %
76,4 %
90 %
Cilj ni bil v celoti
dosežen zaradi
zamud pri
postopkih javnega
naročanja.
5
Zmanjšanje povprečnega trajanja
zaprte ceste oziroma oviranega
prometa zaradi prometnih nesreč
in izrednih dogodkov za 5
odstotkov do 2025 glede na leto
2019. Indikator je razdeljen na
zaprto cesto in zaprt pas/oviran
promet.
119,5 minut
81,1
83,24
113,5
LETNO POROČILO 2025 DARS 176
Tabela 66: Cilji iz strategije družbe DARS 2026–2030
Št.
Cilj
Izhodiščna vrednost
2024
Doseženo 2025
Ciljna vrednost
2030
1
Večanje števila odsekov, nadzorovanih z
radarskimi sistemi za merjenje hitrosti.
0 sistemov sekcijskega
merjenja
0
10 sistemov
sekcijskega merjenja
2
Povečanje števila aktivne uporabe lastnih
digitalnih orodij za 30 % do leta 2025
glede na 2019.
13.928.339
20.144.415
22.000.000
3
Povečanje pokritosti s sistemi SNVP na
potencialno nevarnih odsekih na 90
odstotkov do leta 2025.
67 %
76,4 %
90 %
Cilje in ukrepe v strategiji družbe pripravljamo tudi na osnovi analize vsakoletnih anket o zadovoljstvu naših
uporabnikov.
Uspešnost pokrivanja potencialno nevarnih odsekov s sodobnimi inteligentnimi transportnimi sistemi (ITS)
merimo s številom postavljenih znakov spremenljive vsebine, na teh odsekih, s pripadajočimi senzorji in drugimi
sistemi za nadzor prometa. Sistemi so povezani v centre za nadzor in vodenje prometa in nadgrajeni z algoritmi,
ki omogočajo ukrepe za opozarjanje voznikov na nevarnosti ter vodenje prometa s pomočjo prometne
signalizacije.
Ocenjevanje uspešnosti povečane uporabe lastnih digitalnih orodij za prometne informacije se medtem izvaja na
dveh ravneh. Ena je absolutno povečanje števila uporabe vseh orodij, in sicer na podlagi skupnega imenovalca,
ki je primerljiv med temi orodji (npr. klici na klicni center so primerljivi z obiski spletne strani, kar je primerljivo z
zagoni aplikacije in z ogledi na družbenih omrežjih). Druga raven ocene uspešnosti je povezana z razmerjem med
temi orodji, kar pomeni, da dobre informacije na digitalnih orodjih pomenijo sorazmerno manj klicev na klicni
center.
Ukrep in cilj, vezana na vzpostavitev sekcijskega merjenja hitrosti, lokacije in število sistemov, smo določili na
podlagi strokovne prometne ocene o nevarnih odsekih in odsekih, kjer bo učinek največji. Cilj je postavitev
desetih takih sistemov do leta 2030 in uspešnost se bo najprej ocenjevala glede na izvedbo načrtovanega
projekta. V naslednji fazi se bosta spremljala število prekoračitev in povprečna hitrost na izbranih odsekih.
Uspešnost se bo ocenjevala glede na predviden padec povprečne hitrosti, kar poveča prometno varnost.
I.15.4 Informacije o upravljanju
I.15.4.1 ESRS G1 Poslovno ravnanje
V družbi DARS smo na osnovi analize dvojne pomembnosti na področju poslovnega ravnanja prepoznali naslednji
pomembni podtemi ter znotraj njiju naslednji vpliv in tveganje:
Tabela 67: Vpliv in tveganje znotraj pomembnih podtem na področju poslovnega ravnanja
Vrednostna veriga
Časovni okvir
Navzgor
Lastno
poslovanje
Navzdol
Kratko-
ročno
Srednje-
ročno
Dolgo-
ročno
Korporativna kultura ter politično sodelovanje in dejavnosti lobiranja
Transparentno obveščanje, sodelovanje s
ključnimi deležniki in sodelovanje pri
oblikovanju javnih politik
Dejanski
pozitivni
vpliv
●
●
Skladnost poslovanja ter preprečevanje korupcije in podkupovanja
Tveganja neskladnosti poslovanja ter
korupcije in podkupovanja
Tveganje
●
●
LETNO POROČILO 2025 DARS 177
GOV-1 – Vloga upravnih, poslovodnih in nadzornih organov
DARS je kot družba s kapitalsko naložbo države in zaradi opravljanja dejavnosti širšega družbenega pomena
podvržen visokim pričakovanjem glede profesionalnega, zakonitega in etičnega delovanja vseh vodilnih in drugih
odgovornih oseb – tako s strani predstavnikov lastnika kot tudi s strani najširše javnosti. Z vidika obvladovanja
tveganj, ki so samodejno prisotna, je bila za zagotavljanje strokovno in izkustveno ustreznih ter osebnostno
primernih zaposlenih, ki zasedajo ključna delovna mesta v družbi, sprejeta politika ustreznosti in primernosti.
Upravo k etičnemu in odgovornemu ravnanju prav tako zavezuje Darsov kodeks ravnanja, s katerim je seznanjen
tudi nadzorni svet.
Dodatno DARS upošteva tudi relevantna določila Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo
države, v skladu s katerim mora uprava z lastnim zgledom promovirati in v okviru svojih nalog zagotavljati in
razvijati korporativno kulturo, ki pri vseh zaposlenih spodbuja etično ravnanje in zavezo skladnosti poslovanja
družbe. Člani nadzornega sveta pa so pri izpolnjevanju svojih nalog dolžni ravnati v dobro družbe, in sicer s
skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika, in varovati poslovno skrivnost družbe. Svoje naloge morajo
opravljati etično, pošteno in odgovorno ter ravnati v skladu z dolžnostjo o izogibanju nasprotju interesov.
Ključni zaposleni v družbi so v prvi vrsti odgovorni za vzpostavitev standarda etičnega ravnanja ter za zakonito in
strokovno poslovanje družbe. Z zagotavljanjem ustreznosti in primernosti ključnih zaposlenih je tudi sama družba
varnejša pred tveganjem zmanjšanja ugleda, pravne odgovornosti kot tudi finančne trdnosti.
Tako uprava kot člani NS morajo imeti naslednja znanja:
- strokovne, organizacijske in druge sposobnosti za opravljanje najodgovornejših nalog,
- strokovna znanja z vseh področij delovanja družbe (znanja s področja gradbeništva, managementa,
družbeno-ekonomska znanja),
- interdisciplinarna znanja z vseh področij delovanja družbe.
Člani nadzornega sveta in uprave se udeležujejo izobraževanj, ki jih organizirata SDH in združenje nadzornikov,
in sicer s področij korporativne kulture in integritete.
G1-1 – Politike o poslovnem ravnanju in korporativna kultura
V družbi je vzpostavljena Služba uprave za skladnost poslovanja in integriteto, ki je organizirana kot samostojna
služba, neposredno podrejena upravi družbe. Uprava družbe imenuje pooblaščenca za skladnost poslovanja in
integriteto, k imenovanju poda soglasje nadzorni svet. Služba je organizirana in deluje v skladu s priporočili
Kodeksa korporativnega upravljanja družb s kapitalsko naložbo države in Priporočil in pričakovanj SDH in ob
smiselni uporabi določil 6. poglavja ZSDH-1.
Družba ima sprejete naslednje interne akte, s katerimi zagotavljamo, da so načela integritete, odgovornosti in
transparentnosti dosledno vključena v vse ravni odločanja in poslovnih procesov:
- Darsov kodeks ravnanja (nov Darsov kodeks ravnanja je začel veljati 1.1. 2025) opredeljuje etična pravila,
standarde obnašanja in pričakovana ravnanja vseh zaposlenih v DARS in vse zaposlene zavezuje k izgradnji
integritete družbe DARS.
- Poleg kodeksa ravnanja in pravilnikov, omenjenih v G1 GOV-1, v družbi korporativno kulturo in skladno poslovno
ravnanje spodbujamo tudi s Pravilnikom o omejevanju nasprotja interesov in lobiranju, Pravilnikom o omejitvah
in dolžnostih v zvezi s sprejemanjem daril, Pravilnikom o izvajanju postopkov javnega naročanja, Seznamom
indikatorjev nepravilnosti in načrtom za odziv na zaznane nepravilnosti v postopkih javnega naročanja,
Navodilom o ravnanju v primeru obstoja nasprotja interesov v nabavnem postopku, Načrtom integritete in
Akcijskim načrtom, Pravilnikom o obvladovanju internih aktov in Pravilnikom o vodenju postopka obravnave
domnevnih nepravilnosti oziroma kršitev s področja korporativne integritete, s čimer se DARS zavezuje k ničelni
toleranci do korupcije in podkupovanja. Več o naših politikah preberite v ESRS 2 MDR-P.
Korporativno kulturo in skladno poslovno ravnanje spodbujamo tudi z različnimi notranjimi usposabljanji, ki so
navedena v poglavju G1-3 kot e-izobraževanja in izobraževanja, ki se izvajajo v živo za posamezne ciljne skupine,
in sicer izobraževanje s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma, varstva osebnih
podatkov, preprečevanja nasprotij interesov. Dodatno so bile v letu 2025 v okviru izobraževanj zajete naslednje
LETNO POROČILO 2025 DARS 178
komunikacijske aktivnosti v povezavi z ukrepi za obvladovanje tveganj s področja skladnosti poslovanja in
integritete:
- seznanjanje s pravicami in obveznostmi po Zakonu o zaščiti prijaviteljev in delovanju notranje prijavne
poti;
- seznanjanje z omejitvami in dolžnostmi v zvezi s sprejemanjem daril.
Služba za skladnost poslovanja in integriteto izvaja naloge nosilca priprave registra tveganj s področja skladnosti
poslovanja in integritete ter skrbi za sistematično spremljanje in uresničevanje v načrtu predvidenih ukrepov.
Načrt integritete DARS predstavlja celovit interni dokument za identifikacijo, oceno in obvladovanje tveganj s
področja skladnosti poslovanja in integritete ter vključuje vsa zaznana tveganja na teh področjih v družbi. Njegov
namen je sistematično prepoznavanje izpostavljenosti tveganjem korupcije, nasprotja interesov, neetičnega
ravnanja ter drugih nepravilnosti, določitev ustreznih ukrepov za njihovo preprečevanje oziroma zmanjševanje
ter vzpostavitev odgovornosti za njihovo izvajanje. V letu 2025 je bil sprejet posodobljen akcijski načrt za
uresničevanje načrta integritete, ki vsebuje nabor konkretnih ukrepov za obvladovanje identificiranih tveganj,
opredeljuje odgovorne osebe oziroma nosilce posameznih ukrepov ter določa roke za njihovo realizacijo, s čimer
se zagotavlja operativno izvajanje in redno spremljanje učinkovitosti.
Na podlagi celovite ocene vseh tveganj imamo opredeljena tveganja, ki so se z vidika skladnosti poslovanja in
integritete izkazala za ključna, in funkcije, pri katerih je tveganje korupcije največje. V spodnji tabeli so navedena
tveganja, pri katerih je zaznana najvišja stopnja tveganja.
Tabela 68: Tveganja ter izpostavljenost/ranljivost procesov, funkcij, aktivnosti
Oblika tveganja, specifikacija
Izpostavljeni/ranljivi procesi, funkcije, aktivnosti; kje in
kako se to lahko zgodi pri poslovanju
Nedovoljeno sprejemanje darila oziroma podkupnine v
materialni obliki ali kakršnih koli drugih uslug s strani
tretjih oseb v zvezi z opravljanjem dela zaposlenega,
uprave ali nadzornega sveta z namenom pridobitve
neposredne ali posredne koristi.
Uprava
Nadzorni svet
Vse OE
Izvajanje javnih pooblastil
Postopki nabave
Zahteva po neetičnem ali nezakonitem ravnanju ter
neprijava neetičnega ali nezakonitega ravnanja, kar
vključuje tudi nedovoljeno vplivanje s strani državnih ali
občinskih funkcionarjev, drugih uradnih oseb na
upravljanje/poslovanje družbe.
Nadzorni svet
Uprava
Vse OE
Stiki med upravo, zaposlenimi v družbi, posredniki,
osebami vpliva in funkcionarji
Postopki nabave
Negospodarna opredelitev predmeta nabave – predlog
nabave se oblikuje zaradi interesa izvajalca ali tretje osebe.
Predlagatelji nabavnih postopkov
Vse OE
Naročilo se neutemeljeno drobi na več postopkov nabave.
Predlagatelji nabavnih postopkov
Služba uprave za javna naročila
Omejen krog ponudnikov (novi proizvodi).
Upravljanje
Vzdrževanje
Funkcija predlagatelja nabavnega postopka je s tega vidika najranljivejša.
V smislu implementacije določil Zakona o zaščiti prijaviteljev v postopke obravnave prijav domnevnih
nepravilnosti oziroma kršitev s področja korporativne integritete imamo na DARS sprejet interni pravilnik, ki ureja
postopek podaje in obravnave prijav domnevnih nepravilnosti oziroma kršitev s področja korporativne
integritete, in sicer dejanj ali opustitev dejanj, ki niso v skladu z zakonodajo ali drugimi predpisi, internimi akti
DARS, veljavnimi priporočili ali etičnimi pravili. Služba za skladnost poslovanja in integriteto opravlja funkcijo
skrbnika za upravljanje z notranjo prijavno potjo in sistemom za zaščito prijaviteljev in vodi postopke obravnave
prijav domnevnih nepravilnosti s področja skladnosti poslovanja in integritete.
V skladu s pravilnikom se obravnavajo notranje prijave (prijave, s strani sodelavcev) kot tudi tretjih oseb
(zunanjih) ter tudi prijave, ki jih družba prejme s strani organov za zunanje prijave. Prijavo domnevne
nepravilnosti s področja korporativne integritete obravnava Komisija, katere člani so praviloma pooblaščenec za
korporativno integriteto in (največ) štiričlanska komisija. Naloge pooblaščenca za korporativno integriteto izvaja
Vodja službe za skladnost poslovanja in integriteto.
LETNO POROČILO 2025 DARS 179
Prijava domnevne nepravilnosti se pooblaščencu za korporativno integriteto lahko posreduje pisno (pošta,
elektronska pošta) ali ustno (osebno ali po telefonu). V DARS zagotavljamo delovno okolje, v katerem se zaščiti
sodelavce, ki v dobri veri podajo prijavo. Zaposleni družbe DARS, ki se seznani z identiteto prijavitelja, ne sme
razkriti identitete prijavitelja in tudi vseh drugih oseb, omenjenih v prijavi, kot tudi ne sme razkriti vsebine prijave.
Prijavitelj, ki poda prijavo kršitve predpisa, je po Zakonu o zaščiti prijaviteljev in internim pravilnikom upravičen
do zaščite, če je na podlagi utemeljenih razlogov menil, da so bile prijavljene informacije o kršitvah ob prijavi
resnične. Pooblaščenec prijavitelju, ki ni anonimen, da informacije o zaščiti po Zakonu o zaščiti prijaviteljev, o
postopkih za zunanjo prijavo organom za zunanjo prijavo, kot jih določa zakon o zaščiti prijaviteljev, in, kadar je
ustrezno, ustanovam, organom, uradom ali agencijam Evropske unije, posreduje pa tudi informacije o nevladnih
organizacijah, ki delujejo na področju zaščite prijaviteljev.
Pooblaščenec prijavitelju, ki je deležen povračilnih ukrepov, nudi informacije o pravnih možnostih in mu pomaga
v upravnih in sodnih postopkih zaradi povračilnih ukrepov tako, da mu izda potrdilo o vloženi prijavi, zagotovi
dokazila iz postopka s prijavo, ki jih prijavitelj potrebuje v nadaljnjih postopkih v zvezi s povračilnimi ukrepi, in
podobno. Pooblaščenec se lahko glede zaščitnih ukrepov posvetuje s Komisijo za preprečevanje korupcije.
Zaposlenim so informacije glede možnosti podaje prijav podane na intranetu ter preko izobraževanj.
G1-3 – Preprečevanje in odkrivanje korupcije in podkupovanja
Postopki za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in odzivanje na obtožbe ali primere korupcije so del
postopkov obravnave prijav domnevnih nepravilnosti oziroma kršitev s področja korporativne integritete,
opisanih v G1-1.
Kot že omenjeno, prijavo domnevne nepravilnosti s področja korporativne integritete obravnavata pooblaščenec
za korporativno integriteto in (največ) štiričlanska komisija. Naloge pooblaščenca za korporativno integriteto
izvaja vodja službe za skladnost poslovanja in integriteto.
Člani komisije so praviloma:
- pooblaščenec za korporativno integriteto – predsednik komisije,
- predstavniki službe za skladnost poslovanja in integriteto, pri čemer je eden namestnik predsednika
komisije.
Člane komisije s sklepom imenuje uprava.
Pooblaščenec o morebitnih nepravilnostih upravi in nadzornemu svetu poroča kvartalno, pri čemer poročilo
vsebuje tudi odločitev komisije ter predlog ukrepanja, informacijo o sprejetih in izvedenih ukrepih uprave.
V letu 2025 je bil pri izvedbi izobraževanj v živo poudarek na izobraževanju sodelavcev na avtocestnih bazah. Za
slednje so bila v živo na vseh avtocestnih bazah izvedena izobraževanja s področja preprečevanja nasprotij
interesov in skladne obdelave osebnih podatkov (varstvo osebnih podatkov), prilagojena za področje dela
sodelavcev. V živo je bilo izvedeno izobraževanje s področja preprečevanja pranja denarja in financiranja
terorizma.
Za vodstveni kader, člane uprave in nadzornega sveta pa je bilo pripravljeno izobraževanje za osvežitev znanj s
področja lobiranja.
Dodatno so bili na sodelavce naslovljeni pozivi k izvedbi e-izobraževanj z naslednjimi temami:
- Omejevanje nasprotja interesov in lobiranje po sprejemu novega pravilnika.
- Varstvo osebnih podatkov.
Tabela 69: Dodatna e-izobraževanja sodelavcev
Tema usposabljanja
Dostopnost
Korupcijska tveganja pri javnih naročilih
Izobraževanje je dostopno vsem sodelavcem kot e-izobraževanje.
Lobiranje
Izobraževanje je dostopno vsem sodelavcem kot e-izobraževanje.
Nasprotje interesov
Izobraževanje je dostopno vsem sodelavcem kot e-izobraževanje.
Sprejemanje daril
Izobraževanje je dostopno vsem sodelavcem kot e-izobraževanje.
LETNO POROČILO 2025 DARS 180
G1-4 – Potrjeni incidenti korupcije ali podkupovanja
V letu 2025, kot že v letu 2024, ni bilo nobenih obsodb zaradi storitve kakršne koli oblike korupcijskih kaznivih
dejanj, kot tudi ni bilo izrečenih denarnih kazni zaradi kršitve zakonodaje o integriteti in preprečevanju korupcije.
G1-5 – Politični vpliv in dejavnosti lobiranja
DARS deluje v skladu z načeli zakonitosti, transparentnosti in integritete ter ne izvaja dejavnosti lobiranja z
namenom vplivanja na zakonodajne ali druge javne odločevalske procese. Pravice in obveznosti posameznikov
oziroma zaposlenih v DARS v zvezi z lobiranjem so interno urejene v Pravilniku o omejevanju nasprotja interesov
in lobiranju.
DARS sodeluje pri oblikovanju javnih politik izključno v okviru javnih in formalnih zakonodajnih postopkov, v
skladu s svojimi pristojnostmi kot nosilec dejavnosti, ki se izvaja v javnem interesu. Takšno sodelovanje je
omejeno na strokovno in vsebinsko utemeljeno sodelovanje, zlasti v obliki podajanja mnenj in pojasnil, povezanih
z izvajanjem dejavnosti družbe. DARS pri oblikovanju stališč sodeluje tudi v okviru članstva ASECAP.
Družba DARS sodeluje z državnimi organi, regulatorji in drugimi javnimi institucijami pri oblikovanju in izvajanju
javnih politik na področju prometne infrastrukture, prometne varnosti, upravljanja prometa, prostorskega
načrtovanja ter okoljskih in podnebnih vidikov infrastrukturnih projektov. Namen teh dejavnosti je prispevati
strokovne podlage in izkušnje iz prakse ter podpirati razvoj učinkovitih, varnih in trajnostnih rešitev v javnem
interesu. Navedene dejavnosti so povezane s pomembnimi vplivi, tveganji in priložnostmi, opredeljenimi v analizi
dvojne pomembnosti, zlasti na področju varnosti uporabnikov, vplivov na okolje in lokalne skupnosti ter
dolgoročne vzdržnosti infrastrukture. Pomembnejše aktivnosti v letu 2025 so bile pri oblikovanju Zakona o DARS
(ZDARS-1) in pri spremembah in dopolnitvah zakonodaje s področja cestninjenja. DARS je pri teh aktivnostih
sodeloval z Ministrstvom za infrastrukturo in Ministrstvo za okolje, prostor in energijo.
DARS ne daje političnih prispevkov ter zagotavlja politično nevtralnost in skladnost svojega delovanja z veljavno
zakonodajo in internimi akti.
DARS ni vpisan v noben register za preglednost.
V tekočem obdobju poročanja za leto 2025 ni bil imenovan noben nov član uprave (z izjemo delavske direktorice)
niti nadzornega sveta.
LETNO POROČILO 2025 DARS 181
I.15.5 Revizorjevo poročilo
LETNO POROČILO 2025 DARS 182
LETNO POROČILO 2025 DARS 183
LETNO POROČILO 2025 DARS 184
LETNO POROČILO 2025 DARS 185
LETNO POROČILO 2025 DARS 186
II Računovodsko poročilo
LETNO POROČILO 2025 DARS 187
II Računovodsko poročilo
II Računovodsko poročilo ........................................................................................................................ 187
II.1 Računovodski izkazi družbe DARS .................................................................................................... 188
II.2 Poročajoča družba ............................................................................................................................ 196
II.3 Pomembnejše računovodske usmeritve .......................................................................................... 196
II.4 Pojasnila k računovodskim izkazom ................................................................................................. 211
II.4.1 Pojasnila k bilanci stanja................................................................................................................ 211
II.4.2 Pojasnila k izkazu poslovnega izida ............................................................................................... 237
II.4.3 Pojasnila k izkazu vseobsegajočega donosa .................................................................................. 244
II.4.4 Pojasnila k izkazu denarnih tokov ................................................................................................. 245
II.5 Poslovna tveganja ............................................................................................................................ 245
II.6 Posli z lastniki in njihovimi povezanimi družbami ............................................................................ 245
II.7 Dogodki po datumu bilance stanja .................................................................................................. 246
II.8 Revidiranje letnega poročila za leto 2025 ........................................................................................ 246
II.9 Revizorjevo poročilo ......................................................................................................................... 247
LETNO POROČILO 2025 DARS 188
II.1 Računovodski izkazi družbe DARS
Bilanca stanja na dan 31. decembra 2025
V evrih (brez centov)
Pojasnila
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Sredstva
5.213.900.747
5.113.041.995
A. Dolgoročna sredstva
4.777.173.646
4.669.720.415
I. Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne
razmejitve
II.4.1.1
21.501.001
21.638.209
1. Dolgoročne premoženjske pravice
21.496.678
21.631.003
5. Druge dolgoročne aktivne časovne razmejitve
4.323
7.206
II. Opredmetena osnovna sredstva
II.4.1.2
4.670.797.674
4.553.336.601
1. Zemljišča in zgradbe
4.097.366.548
4.144.275.486
a) Zemljišča
145.585.032
149.513.218
b) Zgradbe
3.951.781.516
3.994.762.268
3. Druge naprave in oprema
69.233.322
53.381.165
4. Opredmetena osnovna sredstva, ki se pridobivajo
504.197.804
355.679.950
a) Opredmetena osnovna sredstva v gradnji in izdelavi
504.197.804
355.679.950
III. Naložbene nepremičnine
II.4.1.3
8.304.375
8.420.853
IV. Dolgoročne finančne naložbe
II.4.1.5
60.000.000
70.000.000
2. Dolgoročna posojila
60.000.000
70.000.000
b) Dolgoročna posojila drugim
60.000.000
70.000.000
V. Dolgoročne poslovne terjatve
II.4.1.6
73.190
2.706.501
3. Dolgoročne poslovne terjatve do drugih
73.190
2.706.501
VI. Odložene terjatve za davek
II.4.1.7
16.497.406
13.618.251
B. Kratkoročna sredstva
433.651.287
438.598.011
I. Sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo
II.4.1.8
857.281
15.423.070
II. Zaloge
II.4.1.9
5.660.190
5.621.196
1. Material
4.491.507
4.681.107
3. Proizvodi in trgovsko blago
1.168.684
940.089
III. Kratkoročne finančne naložbe
II.4.1.10
309.621.952
304.748.886
1. Kratkoročne finančne naložbe, razen posojil
1.621.952
4.295.006
c) Druge kratkoročne finančne naložbe
1.621.952
4.295.006
2. Kratkoročna posojila
308.000.000
300.453.880
b) Kratkoročna posojila drugim
308.000.000
299.000.000
c) Kratkoročno nevplačani vpoklicani kapital
0
1.453.880
IV. Kratkoročne poslovne terjatve
II.4.1.11
50.204.651
60.150.904
2. Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev
29.350.094
29.533.319
3. Kratkoročne poslovne terjatve do drugih
20.854.557
30.617.585
V. Denarna sredstva
II.4.1.12
67.307.211
52.653.955
C. Kratkoročne aktivne časovne razmejitve
II.4.1.13
3.075.815
4.723.569
LETNO POROČILO 2025 DARS 189
V evrih (brez centov)
Pojasnila
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Obveznosti do virov sredstev
5.213.900.747
5.113.041.995
A. Kapital
II.4.1.14
3.620.859.290
3.488.272.955
I. Vpoklicani kapital
2.071.588.648
2.087.648.901
1. Osnovni kapital
2.071.588.648
2.087.648.901
II. Kapitalske rezerve
30.781.937
30.745.337
III. Rezerve iz dobička
1.461.651.657
1.311.742.565
1. Zakonske rezerve
78.144.088
70.072.179
4. Statutarne rezerve
341.267.724
302.926.154
5. Druge rezerve iz dobička
1.042.239.845
938.744.232
V. Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti
–675.307
1.386.963
VII. Čisti poslovni izid poslovnega leta
57.512.354
56.749.189
B. Rezervacije in dolg. pasivne časovne razmejitve
II.4.1.15
193.433.410
168.170.938
1. Rezervacije za pokojnine in podobne obveznosti
5.838.057
5.599.699
2. Druge rezervacije
3.478.611
4.002.152
3. Dolgoročne pasivne časovne razmejitve
184.116.741
158.569.087
C. Dolgoročne obveznosti
1.087.606.891
1.079.131.279
I. Dolgoročne finančne obveznosti
II.4.1.16
1.087.245.284
1.078.179.541
2. Dolgoročne finančne obveznosti do bank
II.4.1.17
947.915.787
939.176.370
3. Dolgoročne finančne obveznosti na podlagi obveznic
II.4.1.18
0
0
4. Druge dolgoročne finančne obveznosti
II.4.1.19
139.329.498
139.003.170
II. Dolgoročne poslovne obveznosti
4.777
6.837
5. Druge dolgoročne poslovne obveznosti
4.777
6.837
III. Odložene obveznosti za davek
II.4.1.7
356.830
944.901
Č. Kratkoročne obveznosti
239.875.547
326.133.647
II. Kratkoročne finančne obveznosti
II.4.1.20
155.004.054
217.761.817
2. Kratkoročne finančne obveznosti do bank
152.769.444
148.664.346
3. Kratkoročne finančne obveznosti na podlagi obveznic
0
63.650.993
4. Druge kratkoročne finančne obveznosti
2.234.610
5.446.478
III. Kratkoročne poslovne obveznosti
II.4.1.21
84.871.494
108.371.830
2. Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
67.003.080
61.178.339
4. Kratkoročne poslovne obveznosti na podlagi predujmov
11.705
14.014
5. Druge kratkoročne poslovne obveznosti
17.856.709
47.179.477
D. Kratkoročne pasivne časovne razmejitve
II.4.1.22
72.125.610
51.333.175
Zunajbilančna evidenca
II.4.1.23
395.385.005
209.589.694
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.
LETNO POROČILO 2025 DARS 190
Izkaz poslovnega izida za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2025 (različica I)
V evrih (brez centov)
Pojasnila
1. 1. do 31. 12. 2025
1. 1. do 31. 12. 2024
1.
Čisti prihodki od prodaje
II.4.2.1
549.412.860
550.196.418
Prihodki od cestnin
531.952.236
533.648.553
Prihodki od zakupnin za počivališča
11.130.745
10.304.546
Prihodki od zapor in prekomernih obremenitev
1.777.175
1.519.176
Prihodki od služnosti za bazne postaje in ostalo
766.469
1.062.352
Prihodki po pogodbi o izvajanju naročila
360.368
382.854
Prihodki od zakupa optičnih vlaken
997.346
996.568
Drugi prihodki od prodaje
2.428.521
2.282.368
3.
Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
II.4.2.2
2.962.595
1.804.078
4.
Drugi poslovni prihodki
II.4.2.3
27.450.182
16.815.351
5.
Stroški blaga, materiala in storitev
II.4.2.4
–68.107.549
–70.732.015
a)
Nabavna vrednost prodanega blaga in materiala ter str. porab. materiala
–10.119.438
–11.154.719
b)
Stroški storitev
–57.988.111
–59.577.296
6.
Stroški dela
II.4.2.5
–72.255.454
–65.481.569
a)
Stroški plač
–52.576.769
–48.535.848
b)
Stroški socialnih zavarovanj
–10.251.724
–9.034.610
c)
Drugi stroški dela
–9.426.961
–7.911.110
7.
Odpisi vrednosti
II.4.2.6
–218.884.261
–211.289.005
a)
Amortizacija
–212.581.469
–204.967.208
b)
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopred. sr. in opred. osnovnih sr.
–5.969.406
–6.085.782
c)
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih
–333.386
–236.015
8.
Drugi poslovni odhodki
II.4.2.7
–1.611.997
–1.592.049
10.
Finančni prihodki iz danih posojil
II.4.2.8
9.069.638
14.975.050
b)
Finančni prihodki iz posojil, danih drugim
9.069.638
14.975.050
11.
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev
II.4.2.9
10.888
32.187
b)
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih
10.888
32.187
13.
Finančni odhodki iz finančnih obveznosti
II.4.2.9
–24.802.434
–32.826.675
b)
Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank
–19.969.683
–24.611.829
c)
Finančni odhodki iz izdanih obveznic
–881.447
-–4.424.095
č)
Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti
–3.951.304
–3.790.751
14.
Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
II.4.2.9
–20.409
–9.981
b)
Finančni odhodki iz obveznosti do dobaviteljev in meničnih obveznosti
–3.974
–595
c)
Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti
–16.435
–9.386
15.
Drugi prihodki
II.4.2.10
484.705
522.184
16.
Drugi odhodki
II.4.2.11
–763.700
–301.327
17.
Davek iz dobička
II.4.2.12
–44.368.512
–45.826.301
18.
Odloženi davki
II.4.1.7
2.879.154
3.029.810
19.
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja
161.455.709
159.316.156
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.
LETNO POROČILO 2025 DARS 191
Izkaz drugega vseobsegajočega donosa za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2025
V evrih (brez centov)
Pojasnila
2025
2024
19.
Čisti poslovni izid poslovnega leta
161.455.709
159.316.156
20.
Spremembe rezerv, nastalih zaradi prevrednotenja po
pošteni vrednosti
II.4.3.
–2.084.982
–5.077.306
21.
Druge sestavine vseobsegajočega donosa
II.4.3.
5.191
–101.911
22.
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja
159.375.918
154.136.940
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.
LETNO POROČILO 2025 DARS 192
Izkaz denarnih tokov za obdobje od 1. januarja do 31. decembra 2025
V evrih (brez centov)
leto 2025
leto 2024
A.
Denarni tokovi pri poslovanju
a)
Postavke izkaza poslovnega izida
Poslovni prihodki (razen za prevrednotenje) in finančni prihodki iz poslovnih terjatev
563.212.404
564.924.042
Poslovni odhodki brez amortizacije (razen za prevredn.) in finančni odh. iz posl.
obveznosti
–139.309.498
–135.922.952
Davki iz dobička in drugi davki, ki niso zajeti v poslovnih odhodkih
–52.918.220
–37.366.422
370.984.686
391.634.668
b)
Spremembe čistih obratnih sredstev (in časovnih razmejitev, rezervacij ter
odloženih terjatev in obveznosti za davek) poslovnih postavk bilance stanja
Začetne manj končne poslovne terjatve
4.639.774
13.753.874
Začetne manj končne aktivne časovne razmejitve
1.650.636
–3.242.626
Začetne manj končne terjatve za odloženi davek
0
0
Začetna manj končna sredstva (skupine za odtujitev) za prodajo
300.721
683.763
Začetne manj končne zaloge
–53.407
432.184
Končni manj začetni poslovni dolgovi
–19.380.023
–15.258.231
Končne manj začetne pasivne časovne razmejitve in rezervacije
46.584.870
6.572.739
Končne manj začetne obveznosti za odloženi davek
0
0
33.742.571
2.941.703
c)
Pozitivni ali negativni denarni izid pri poslovanju (a + b)
404.727.257
394.576.371
B.
Denarni tokovi pri investiranju
a)
Prejemki pri investiranju
Prejemki od dobljenih obresti in deležev v dobičku, ki se nanašajo na investiranje
16.690.454
12.464.157
Prejemki od odtujitve neopredmetenih sredstev
0
0
Prejemki od odtujitve opredmetenih osnovnih sredstev
48.713
842.512
Prejemki od odtujitve finančnih naložb
403.000.000
339.000.000
419.739.166
352.306.669
b)
Izdatki pri investiranju
Izdatki za pridobitev neopredmetenih sredstev
–7.627.131
–4.552.993
Izdatki za pridobitev opredmetenih osnovnih sredstev
–320.756.156
–207.990.903
Izdatki za pridobitev naložbenih nepremičnin
0
0
Izdatki za pridobitev finančnih naložb
–402.000.000
–307.000.000
–730.383.287
–519.543.896
c)
Pozitivni ali negativni denarni izid pri investiranju (a + b)
–310.644.120
–167.237.227
C.
Denarni tokovi pri financiranju
a)
Prejemki pri financiranju
Prejemki od povečanja finančnih obveznosti
156.000.000
0
156.000.000
0
b)
Izdatki pri financiranju
Izdatki za dane obresti, ki se nanašajo na financiranje
–28.158.652
–37.886.996
Izdatki za odplačila finančnih obveznosti
–207.271.229
–208.299.798
–235.429.881
–246.186.795
c)
Pozitivni ali negativni denarni izid pri financiranju (a + b)
–79.429.881
–246.186.795
Č.
Končno stanje denarnih sredstev
67.307.211
52.653.955
x)
Denarni izid v obdobju (seštevek prebitkov Ac, Bc in Cc)
14.653.257
–18.847.651
y)
Začetno stanje denarnih sredstev
52.653.955
71.501.606
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.
LETNO POROČILO 2025 DARS 193
Izkaz gibanja kapitala za obdobje od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2025
I.
Vpoklicani
kapital
II.
Kapitalske
rezerve
III.
Rezerve iz dobička
V.
Rezerve,
nastale zaradi
vrednotenja
po pošteni
vrednosti
VI.
Preneseni čisti
poslovni izid
VII.
Čisti poslovni
izid poslovnega
leta
Skupaj kapital
1.
Osnovni
kapital
1.
Zakonske
rezerve
4.
Statutarne
rezerve
5.
Druge rezerve
iz dobička
1.
Preneseni čisti
dobiček/izguba
1.
Čisti dobiček
poslovnega leta
A1. Stanje na dan 31. 12. 2024
2.087.648.901
30.745.337
70.072.179
302.926.154
938.744.232
1.386.963
0
56.749.189
3.488.272.955
B.1. Sprememba lastniškega kapitala - transakcije z lastniki
–16.060.253
36.600
0
0
–10.765.931
0
0
0
–26.789.584
č) Vnos dodatnih vplačil kapitala
36.600
36.600
f) Vračilo kapitala
–16.060.253
–10.765.931
–26.826.184
B.2. Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja
0
0
0
0
0
–2.079.790
0
161.455.709
159.375.918
a) Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja
161.455.709
161.455.709
c) Spremembe rezerv, nastalih zaradi vrednotenja finančnih naložb po pošteni
vrednosti
–2.084.982
–2.084.982
d) Druge sestavine vseobsegajočega donosa poročevalskega obdobja
5.191
5.191
B.3. Spremembe v kapitalu
0
0
8.071.909
38.341.570
114.261.543
17.521
0
–160.692.543
0
a) Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega
poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala
56.749.189
–56.749.189
0
b) Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge
sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora
8.071.909
38.341.570
57.512.354
17.521
–103.943.354
0
f) Druge spremembe v kapitalu
17.521
–17.521
0
D. Stanje na dan 31. 12. 2025
2.071.588.648
30.781.937
78.144.088
341.267.724
1.042.239.845
–675.307
0
57.512.354
3.620.859.290
Bilančni dobiček na dan 31. 12. 2025
0
57.512.354
57.512.354
LETNO POROČILO 2025 DARS 194
Izkaz gibanja kapitala za obdobje od 1. januarja 2024 do 31. decembra 2024
I.
Vpoklicani
kapital
II.
Kapitalske
rezerve
III.
Rezerve iz dobička
V.
Rezerve,
nastale zaradi
vrednotenja
po pošteni
vrednosti
VI.
Preneseni čisti
poslovni izid
VII.
Čisti poslovni
izid poslovnega
leta
Skupaj kapital
1.
Osnovni
kapital
1.
Zakonske
rezerve
4.
Statutarne
rezerve
5.
Druge rezerve
iz dobička
1.
Preneseni čisti
dobiček/izguba
1.
Čisti dobiček
poslovnega leta
A1. Stanje na dan 31. 12. 2023
2.086.559.144
31.442.748
62.107.380
265.093.361
831.953.219
6.545.992
0
50.041.824
3.333.743.669
B.1. Sprememba lastniškega kapitala - transakcije z lastniki
0
392.346
0
0
0
0
0
0
392.346
č) Vnos dodatnih vplačil kapitala
392.346
392.346
B.2. Celotni vseobsegajoči donos poročevalskega obdobja
0
0
0
0
0
–5.179.217
0
159.316.156
154.136.940
a) Vnos čistega poslovnega izida poročevalskega obdobja
159.316.156
159.316.156
c) Spremembe rezerv, nastalih zaradi vrednotenja finančnih naložb po pošteni
vrednosti
–5.077.306
–5.077.306
d) Druge sestavine vseobsegajočega donosa poročevalskega obdobja
–101.911
–101.911
B.3. Spremembe v kapitalu
1.089.757
–1.089.757
7.964.798
37.832.793
106.791.013
20.187
0
–152.608.792
0
a) Razporeditev preostalega dela čistega dobička primerjalnega
poročevalskega obdobja na druge sestavine kapitala
50.041.824
–50.041.824
0
b) Razporeditev dela čistega dobička poročevalskega obdobja na druge
sestavine kapitala po sklepu organov vodenja in nadzora
7.964.798
37.832.793
56.749.189
20.187
–102.566.967
0
f) Druge spremembe v kapitalu
1.089.757
–1.089.757
20.187
–20.187
0
D. Stanje na dan 31. 12. 2024
2.087.648.901
30.745.337
70.072.179
302.926.154
938.744.232
1.386.963
0
56.749.189
3.488.272.955
Bilančni dobiček na dan 31. 12. 2024
0
56.749.189
56.749.189
Računovodske usmeritve in pojasnila so sestavni del računovodskih izkazov in jih je treba brati v povezavi z njimi.
LETNO POROČILO 2025 DARS 195
Izkaz bilančnega dobička 2025
V evrih (brez centov)
31. 12. 2025
31. 12. 2024
A. Čisti poslovni izid poslovnega leta
161.455.709
159.316.156
B. Preneseni dobiček/izguba
–17.521
–20.187
C. Povečanje rezerv iz dobička po sklepu uprave
- Zakonske rezerve
8.071.909
7.964.798
- Statutarne rezerve
38.341.570
37.832.793
- Druge rezerve iz dobička
57.512.354
56.749.189
Bilančni dobiček 31. 12.
57.512.354
56.749.189
Čisti poslovni izid leta 2025 znaša 161.455.709 evrov. Ob sestavi letnega poročila je DARS, skladno s Statutom
DARS in 64. ter 230. členom ZGD-1, oblikoval zakonske rezerve v višini 8.071.909 evrov, statutarne rezerve v višini
38.341.570 evrov in druge rezerve iz dobička v višini 57.512.354 evrov.
Bilančni dobiček DARS na dan 31. decembra 2025 znaša 57.512.354 evrov. O razporeditvi bilančnega dobička bo
v skladu z ZGD-1 odločala skupščina DARS.
Uprava in Nadzorni svet družbe v skladu z 69. členom ZGD-1 predlagata razporeditev bilančnega dobička leta
2025 v višini 57.512.354 evrov v druge rezerve iz dobička.
LETNO POROČILO 2025 DARS 196
II.2 Poročajoča družba
DARS je registrirana pravna oseba s sedežem v Sloveniji. Naslov registriranega sedeža je Ulica XIV. divizije 4, 3000
Celje.
Družba DARS izvaja dejavnost gradnje avtocest in hitrih cest ter upravlja in vzdržuje obstoječe avtoceste in hitre
ceste v RS. Družba DARS v imenu RS in za njen račun opravlja naloge povezane s prostorskim načrtovanjem in
umeščanjem avtocest v prostor ter naloge v zvezi s pridobivanjem nepremičnin za potrebe gradnje avtocest.
Družba sestavlja računovodske izkaze in poročila, kot jih določa prvi odstavek 60. člena ZGD-1, v skladu s SRS.
Uprava družbe DARS je računovodske izkaze odobrila za javno objavo dne 16. aprila 2026.
II.3 Pomembnejše računovodske
usmeritve
Podlaga za sestavitev izkazov
Računovodski izkazi družbe DARS s pojasnili in razkritji najpomembnejših kategorij so pripravljeni v skladu z
računovodskimi ter poročevalskimi zahtevami SRS, upoštevaje določila ZGD-1 in ZDARS-1.
Računovodski izkazi predstavljajo ločene računovodske izkaze družbe za splošne potrebe. Računovodski izkazi so
bili pripravljeni za obdobje poročanja, ki traja od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2025, v skladu s SRS 2024.
Družba dosledno uporablja spodaj opredeljene računovodske usmeritve za vsa obdobja, predstavljena v
priloženih računovodskih izkazih. Pri izbiri računovodskih usmeritev, to je pravil in postopkov, ki jih je treba
upoštevati in uporabljati pri sestavljanju računovodskih izkazov in celotnem računovodenju, je družba upoštevala
zahtevo po previdnosti, prednosti vsebine pred obliko in pomembnost dogodkov.
Pri sestavi računovodskih izkazov sta bili upoštevani temeljni računovodski predpostavki: nastanek poslovnih
dogodkov in časovna neomejenost delovanja.
Računovodski izkazi so sestavljeni v evrih, brez centov. Posle, izražene v tuji valuti, družba preračuna v evre po
referenčnem tečaju Evropske centralne banke na dan posla. Denarna sredstva in obveznosti, izražene v tuji valuti
na dan izkaza bilance stanja, so preračunane v domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske centralne banke,
veljavnem na zadnji dan obračunskega obdobja. Tečajne razlike so pripoznane v izkazu poslovnega izida.
Poslovodstvo mora pri sestavi računovodskih izkazov podati ocene, presoje in predpostavke, ki vplivajo na
uporabo računovodskih usmeritev in na izkazane vrednosti sredstev, obveznosti, prihodkov ter odhodkov.
Dejanske vrednosti se lahko razlikujejo od ocenjenih. Ocene, presoje in predpostavke se redno pregledujejo.
Učinki spremembe računovodskih ocen, presoj in predpostavk se uporabijo za naprej in vplivajo le na obdobje, v
katerem je bila računovodska ocena spremenjena, in na kasnejša obdobja.
Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne razmejitve
Neopredmetena sredstva zajemajo naložbe v pridobljene pravice do industrijske lastnine (licence, računalniški
programi) in neopredmetena osnovna sredstva v pridobivanju.
Neopredmetena sredstva se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo po nabavni vrednosti, ki sestoji iz vseh
izdatkov, ki so potrebni za njihov nakup, oziroma iz stroškov, ki so potrebni za njihovo usposobitev za uporabo.
Za vrednotenje se uporablja model nabavne vrednosti, kar pomeni, da se neopredmetena sredstva izkazujejo po
nabavni vrednosti, zmanjšani za amortizacijski popravek vrednosti.
Družba samostojno določi letne amortizacijske stopnje glede na dobo koristnosti posameznega
neopredmetenega dolgoročnega sredstva s končno dobo koristnosti.
LETNO POROČILO 2025 DARS 197
Oslabitev sredstva ali denar ustvarjajoče enote se pripozna, kadar njegova knjigovodska vrednost presega
njegovo nadomestljivo vrednost. Oslabitev se izkaže v izkazu poslovnega izida. Če družba posluje z zadostnim
dobičkom in v okviru poslovnih načrtov, ni razlogov za oslabitev.
Opredmetena osnovna sredstva
Opredmetena osnovna sredstva vključujejo zemljišča, zgradbe, opremo in opredmetena osnovna sredstva v
gradnji in izdelavi ter opredmetena osnovna sredstva, ki so v najemu kot pravica do uporabe. Osnovna sredstva,
ki jih družba ne more uporabljati, ker so poškodovana, zastarana ali podobno, so trajno izločena iz uporabe.
Opredmeteno osnovno sredstvo se ob začetnem pripoznavanju ovrednoti po nabavni vrednosti, ki jo sestavljajo
nakupna cena osnovnega sredstva, uvozne in nevračljive nakupne dajatve ter stroški, ki jih je mogoče neposredno
pripisati usposobitvi osnovnega sredstva za uporabo.
Opredmetena osnovna sredstva so vrednotena po modelu nabavne vrednosti.
Pozneje nastali stroški, ki so povezani z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno
vrednost, če povečujejo prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi ali omogočajo podaljšanje dobe
koristnosti. Avtocestni odsek se aktivira z dnem njegove predaje v promet, stroški, nastali po tem dnevu, povezani
z gradnjo avtocestnega odseka, povečujejo njegovo nabavno vrednost enkrat letno, to je s stanjem na dan
31. decembra tekočega leta.
Nabavno vrednost osnovnega sredstva sestavljajo tudi stroški izposojanja, povezani s pridobitvijo osnovnega
sredstva do njegove usposobitve za uporabo. Stroški izposojanja so:
- obresti,
- drugi stroški družbe, ki so povezani z izposojanjem finančnih sredstev.
Stroške izposojanja, ki jih je mogoče neposredno pripisati nakupu, gradnji ali proizvodnji osnovnega sredstva v
pripravi, družba usredstvi kot del nabavne vrednosti tega sredstva. Druge stroške izposojanja družba pripozna
kot odhodek v obdobju, ko nastanejo. Stroški, ki so neposredno povezani z zadolževanjem, namenjenim
financiranju gradnje avtocest, povečujejo nabavno vrednost avtocest, dokler so avtocestni odseki, za katere so
bila najeta posojila, v gradnji (do usposobitve za uporabo). Družba preneha usredstvovati stroške izposojanja
takrat, ko so avtocestni odseki predani v promet.
Nabavna vrednost v družbi zgrajenega ali izdelanega sredstva zajema neposredne stroške, ki jih povzroči njegova
zgraditev ali izdelava, in posredne stroške njegove zgraditve ali izdelave, ki mu jih je mogoče pripisati.
Popravila ali vzdrževanje opredmetenih osnovnih sredstev so namenjena obnavljanju ali ohranjanju prihodnjih
gospodarskih koristi, ki se pričakujejo na podlagi prvotno ocenjene stopnje učinkovitosti sredstev. Kadar se
pojavijo, se pripoznajo kot odhodki.
Če je nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva pomembna, se razporedi na njegove dele. Če imajo
ti deli različne dobe koristnosti in/ali vzorce uporabe in so pomembni v razmerju do celotne nabavne vrednosti
opredmetenega osnovnega sredstva, se vsak del obravnava posebej.
Pripoznanje opredmetenega osnovnega sredstva se odpravi ob odtujitvi ali če od njegove uporabe ali odtujitve
ni več pričakovati prihodnjih gospodarskih koristi.
Pri odtujitvi opredmetenega osnovnega sredstva se razlika med čistim donosom ob odtujitvi in preostalo
knjigovodsko vrednostjo odtujenega opredmetenega osnovnega sredstva prenese med prevrednotovalne
poslovne prihodke, če je prva večja od druge, ali med prevrednotovalne poslovne odhodke, če je druga večja od
prve.
Družba enkrat letno preveri knjigovodsko vrednost opredmetenih osnovnih sredstev, da ugotovi, ali so prisotni
znaki oslabitve. Če takšni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva. Kot nadomestljiva vrednost
se upošteva čista prodajna vrednost ali vrednost pri uporabi, in sicer tista, ki je večja. Oslabitev sredstva se
pripozna, če njegova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost. Oslabitev se izkaže v izkazu
LETNO POROČILO 2025 DARS 198
poslovnega izida. Če družba posluje z zadostnim dobičkom in v okviru poslovnih načrtov, ni razlogov za oslabitev.
Na podlagi izračunane zahtevane stopnje donosnosti sredstev ugotavljamo, da slabitev sredstev ni potrebna.
Družba prek skrbnikov projektov in investicij mesečno spremlja potek projektov in investicij. Če ugotovi, da se
določeni projekt ne bo dokončal, se izvede odpis.
Če družba utemeljeno predvideva, da se bo opredmeteno osnovno sredstvo prodalo v naslednjih dvanajstih
mesecih, se prerazvrsti med nekratkoročna sredstva za prodajo.
V skladu s SRS 2024 družba stavbno pravico vodi v postavki Zemljišča.
Stavbna pravica je bila v skladu z ZDARS-1 ustanovljena v korist družbe DARS, na zemljiščih v lasti Republike
Slovenije, na katerih so avtoceste kot objekti, ki so bili zgrajeni ali so se pričeli graditi pred uveljavitvijo ZDARS-1.
Stavbna pravica je ustanovljena za 50 let (od 4. decembra 2010 do 4. decembra 2060) kot neodplačna. Po ZUJF
je stavbna pravica postala odplačna in se zanjo plačuje letno nadomestilo v skladu z letno izvedbeno pogodbo za
izvajanje naročila na podlagi 4. člena ZDARS-1.
Stavbna pravica je kot ena od pravic na nepremičninah ob začetku pripoznana po nabavni vrednosti. Ima končno
dobo koristnosti in jo amortiziramo v dobi koristnosti, to je v obdobju, za katero je ustanovljena. Doba koristnosti
stavbne pravice je doba, v kateri jo ima družba pravno pravico izrabljati. Uporabi se metoda enakomernega
časovnega amortiziranja.
Naložbene nepremičnine
Naložbene nepremičnine ima družba v lasti zato, da bi prinašale najemnino. V skladu s SRS 6.2., ki določa, da so
naložbene nepremičnine tudi zemljišča, za katere družba ni določila prihodnje uporabe, so med naložbenimi
nepremičninami evidentirana tudi zemljišča, pridobljena po 3. alineji 14. člena ZDARS-1. Gre za nepremičnine, ki
so bile pridobljene za gradnjo avtocest, vendar delno ali v celoti niso bile uporabljene za gradnjo avtocest oziroma
za njihovo upravljanje in vzdrževanje.
Naložbene nepremičnine se ob začetnem pripoznanju izmerijo po nabavni vrednosti. Nabavna vrednost
naložbene nepremičnine obsega njeno nakupno ceno in vse njej neposredno pripisljive stroške. Po začetnem
pripoznanju se naložbene nepremičnine vrednotijo po nabavni vrednosti, zmanjšani za nabrani amortizacijski
popravek vrednosti in izgubo zaradi oslabitve.
Doba koristnosti naložbenih nepremičnin je enaka kot za istovrstna opredmetena osnovna sredstva.
Družba preverja znamenja slabitve enako kot pri opredmetenih osnovnih sredstvih.
Amortizacija
Nabavna vrednost opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev se zmanjšuje z amortiziranjem.
Osnovo za obračun amortizacije opredmetenih osnovnih sredstev in neopredmetenih sredstev družbe
predstavlja polna nabavna vrednost osnovnih sredstev. V osnovo se po aktiviranju vključujejo tudi vsa naknadna
investicijska vlaganja, ki povečujejo prihodnje koristi ali omogočajo podaljšanje dobe uporabnosti osnovnega
sredstva (na primer obnova vozišč in objektov).
Družba določa letne amortizacijske stopnje glede na ocenjeno dobo koristnosti posameznega opredmetenega
osnovnega sredstva in neopredmetenega dolgoročnega sredstva. Doba koristnosti je odvisna od:
- pričakovanega fizičnega izrabljanja,
- pričakovanega tehničnega staranja,
- pričakovanega ekonomskega staranja,
- pričakovanih zakonskih ali drugih omejitev uporabe.
Kot dobo koristnosti posameznega sredstva družba upoštevata dobo, ki je najkrajša glede na vsakega izmed
naštetih dejavnikov.
Družba preverja ustreznost opredeljenih ocenjenih življenjskih dob avtocestne infrastrukture na vsaka tri leta, v
vmesnem obdobju pa izvede interno presojo ustreznosti amortizacijskih dob. V primeru spremembe prvotno
LETNO POROČILO 2025 DARS 199
ocenjene pričakovane dobe koristnosti družba amortizacijske stopnje preračuna za sedanja in prihodnja obdobja.
Družba je na dan 31. 12. 2025 presojala ustreznost opredeljenih ocenjenih življenjskih dob zgornjega ustroja
avtocestne infrastrukture in ocenila, da je ocenjena življenjska doba ustrezna. V letu 2025 ni bilo dejavnikov, na
podlagi katerih bi družba ocenila, da ocenjena življenjska doba ni ustrezna.
Opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva družba amortizira posamično po metodi
enakomernega časovnega amortiziranja. Sredstvo se prične amortizirati prvi dan naslednjega meseca po
usposobitvi za uporabo. Opredmetena osnovna sredstva – avtoceste – se začnejo uporabljati z dnem odprtja za
promet, pri čemer pa ni nujno, da je investicija končana in da so odpravljene vse pomanjkljivosti. Amortiziranje
sredstev v najemu je usklajeno z amortiziranjem podobnih sredstev v lasti družbe oziroma z dobo najema, če je
ta krajša.
Amortizacijske stopnje za opredmetena osnovna sredstva in neopredmetena sredstva
Skupina osnovnih sredstev
Amortizacijske stopnje v letu 2025
Zgornji ustroj avtocest s pripadajočo cestno infrastrukturo (ograje, naprave za odvodnjavanje)
2,96 %–17,37 %
Prometna signalizacija in prometna oprema (vertikalna in horizontalna signalizacija, cestna
razsvetljava, sistem klicev v sili, CVP, kabelska kanalizacija, portali ipd.)
3,40 %–20,00 %
Avtocestni objekti (viadukti, mostovi, predori, nadvozi, podvozi, oporni zidovi ipd.)
1,02 %–26,67 %
Zgradbe
1,21 %–18,44 %
Stavbna pravica
2,06 %
Transportna sredstva
1,59 %–20,00 %
Druga oprema in naprave
0,01 %–50,04 %
Računalniki in računalniška oprema
0,59 %–50,03 %
Računalniški programi, licence
0,77 %–50,81 %
Služnostna pravica
3,34 %–10,00 %
Zemljišča-najemi
10,00 %
Zgradbe-najemi
6,37 %–30,00 %
Oprema-najemi
0,01 %–37,22 %
Popravek vrednosti, ki je povezan z amortiziranjem, se ne pojavlja pri:
a) zemljiščih,
b) opredmetenih osnovnih sredstvih v gradnji oziroma izdelavi,
c) opredmetenih osnovnih sredstvih kulturnega, zgodovinskega ali umetniškega pomena,
č) spodnjem ustroju avtocest cest, ki vključuje gradbena dela (pripravljalna dela, zemeljska dela), stroške
krajinske ureditve, stroške arheoloških izkopavanj, stroške rušitve objektov in podobno.
Amortizacija se obračuna tudi če se sredstvo ne uporablja več ali je izločeno iz uporabe, dokler ni v celoti
amortizirano.
Stroški amortizacije sredstev, pridobljenih z državnimi podporami ali donacijami, se nadomestijo v dobro
poslovnih prihodkov in ustreznega zmanjšanja dolgoročno odloženih prihodkov.
Najemi
Družba na dan 31. 12. 2025 izkazuje sredstva, vzeta v najem, kot pravico do uporabe sredstva pri opredmetenih
osnovnih sredstvih.
V skladu s SRS 1.26 družba na datum začetka najema pripozna opredmeteno osnovno sredstvo, ki predstavlja
pravico do uporabe, in obveznost iz najema. Opredmeteno osnovno sredstvo, pridobljeno na podlagi najema, je
sestavni del opredmetenih osnovnih sredstev družbe, njegova nabavna vrednost pa zajema (SRS 1.26):
a) znesek začetnega merjenja obveznosti iz najema;
b) plačila najemnine, ki so bila izvedena na datum začetka najema ali pred njim, zmanjšana za prejete
spodbude za najem;
c) začetne neposredne stroške;
LETNO POROČILO 2025 DARS 200
d) oceno stroškov, ki bodo nastali najemniku pri demontaži ali odstranitvi sredstva, ki je predmet najema,
obnovitvi mesta, na katerem je, ali vrnitvi sredstva, ki je predmet najema, v stanje, kot ga zahtevajo pogoji
najema, razen če so ti stroški nastali pri proizvodnji zalog.
Družba je na datum začetka najema izmerila obveznost iz najema po sedanji vrednosti najemnin, ki na ta dan še
niso plačane. Pri izračunu sedanje vrednosti najmanjše vsote najemnin je diskontna mera z najemom povezana
obrestna mera, če jo je mogoče določiti, v nasprotnem primeru pa predpostavljena obrestna mera za izposojanje,
ki jo mora plačati najemnik. Družba je za diskontno mero izbrala predpostavljeno obrestno mero za izposojanje.
Najemnine, zajete na začetni datum pri merjenju obveznosti iz najema, ki niso plačane, zajemajo na datum
začetka najema naslednja plačila pravice do uporabe sredstva, ki je predmet najema, v obdobju najema:
a) nespremenljive najemnine, zmanjšane za terjatve za spodbude za najem;
b) spremenljive najemnine, ki so odvisne od indeksa ali stopnje in se na začetku merijo z indeksom ali stopnjo,
ki velja na datum začetka najema;
c) zneski, za katere se pričakuje, da jih bo najemnik plačal na podlagi jamstev za preostalo vrednost;
d) izpolnitvena cena možnosti nakupa, če je precej gotovo, da bo najemnik izrabil to možnost, in
e) plačila kazni za odpoved najema, če trajanje najema kaže, da bo najemnik izrabil možnost odpovedi najema.
Družba v skladu s SRS 1.26 ob sklenitvi najemne pogodbe oceni, ali gre za najemno pogodbo oziroma ali pogodba
vsebuje najem. Pogodba je najemna pogodba oziroma vsebuje najem, če se z njo prenaša pravica do
obvladovanja uporabe prepoznanega sredstva za določeno obdobje v zameno za nadomestilo. Pri tem družba
obračuna vsako najemno sestavino kot eno samo najemno sestavino. Družba pri ocenjevanju, ali se s pogodbo
za določeno obdobje prenaša pravica do uporabe prepoznanega sredstva, oceni, ali ima v celotnem obdobju
uporabe hkrati:
a) pravico pridobiti vse pomembne gospodarske koristi od uporabe prepoznanega sredstva in
b) pravico usmerjati uporabo prepoznanega sredstva.
Če ima družba pravico do obvladovanja uporabe prepoznanega sredstva samo za del trajanja pogodbe, pogodba
vsebuje najem za ta del trajanja pogodbe.
Sredstvo običajno velja za prepoznano, če je izrecno določeno v pogodbi. Lahko pa se prepozna tudi tako, da se
implicitno določi takrat, ko ga družba dobi v uporabo. Družba nima pravice do uporabe prepoznanega sredstva,
če ima najemodajalec celotno obdobje uporabe materialno pravico do zamenjave sredstva, kar pomeni, da ima
dejansko možnost zamenjave alternativnih sredstev skozi celotno obdobje uporabe in bi pri tem imel tudi
gospodarsko korist.
Družba ima pravico do usmerjanja uporabe prepoznanega sredstva skozi celotno obdobje samo, če:
a) ima celotno obdobje uporabe pravico usmerjati način in namen uporabe sredstva ali
b) so pomembne odločitve o načinu in namenu uporabe sredstva določene vnaprej in:
o ima družba celotno obdobje uporabe pravico upravljati sredstvo, ne da bi imel najemodajalec pravico
spreminjati ta navodila za delovanje, ali
o je družba zasnovala sredstvo tako, da je z zasnovo vnaprej določila način in namen uporabe sredstva
celotno obdobje uporabe.
Družba določi trajanje najema kot obdobje, v katerem najema ni mogoče odpovedati, skupaj z:
a) obdobjem, za katero velja možnost podaljšanja najema, če je precej gotovo, da bo najemnik to možnost
izrabil; in
b) obdobjem, za katero velja možnost odpovedi najema, če je precej gotovo, da najemnik te možnosti ne bo
izrabil.
Ob začetnem pripoznanju družba pravico do uporabe sredstva izmeri po sedanji vrednosti prihodnjih najemnin.
To pravico amortizira in pripoznava strošek amortizacije, zaradi časovne vrednosti denarja pa tudi strošek obresti
med odhodki iz financiranja. V izkazu denarnega toka loči znesek, ki pomeni plačilo glavnice in znesek, ki pomeni
plačilo obresti. Oba razvrsti med denarne tokove pri financiranju.
LETNO POROČILO 2025 DARS 201
Obveznost iz najema se izkaže med obveznostmi iz financiranja, ki se glede na ročnost deli na dolgoročni del, ki
zapade v obdobju, daljšem od leta dni po datumu bilance stanja, in na kratkoročni del, ki zapade v 12 mesecih po
datumu bilance stanja.
Za kratkoročne najeme (obdobje najema je krajše od 12 mesecev) in najeme sredstev majhne vrednosti (vrednost
najetega sredstva, če bi bilo novo, je manjša od 10.000 evrov; to so na primer prenosni računalniki, tablice in
telefoni) družba uporablja izjemo in ne pripoznava pravice do uporabe sredstva. Stroške v povezavi z najemom
teh sredstev zato pripoznava med odhodki enakomerno v obdobju trajanja najema. V izkazu poslovnega izida jih
pripoznava med stroški storitev v postavki stroškov najemnin. Družba nima sklenjenih pogodb za najeme s
spremenljivimi najemninami.
Osnovno sredstvo, vzeto v najem, se izkazuje ločeno od drugih istovrstnih osnovnih sredstev. Amortiziranje
osnovnih sredstev, vzetih v najem, mora biti usklajeno z amortiziranjem drugih podobnih osnovnih sredstev. Če
ni utemeljenega zagotovila, da bo najemnik prevzel lastništvo do konca trajanja najema, se takšno osnovno
sredstvo povsem amortizirata bodisi med trajanjem najema bodisi v dobi njegove koristnosti, in sicer v tistem
obdobju, ki je krajše. Stroški amortizacije z najemom pridobljenih opredmetenih osnovnih sredstev se
obračunavajo posebej.
Bistveni predpostavki, ki se uporabljata za izračun pravice do uporabe sredstev, sta:
- predpostavljena diskontna stopnja, ki je za najeme, sklenjene do 30. 6. 2020, znašala 2,187 %. Na
podlagi izvedene presoje ustreznosti diskontne stopnje glede na spremenjene razmere na
finančnem trgu se je predpostavljena diskontna stopnja za najeme, sklenjene od 1. 7. 2020 do
31. 12. 2021, znižala na 1,759 %, za sklenjene po 1. 1. 2022 znaša 0,487 % za najeme za obdobje od
enega do petih let in 0,897 % za najeme za obdobje nad pet do deset let, za sklenjene po 1. 1. 2023
znaša 3,876 % za najeme za obdobje od enega do petih let in 4,210 % za najeme za obdobje nad pet
do deset let, za sklenjene po 1. 1. 2024 pa znaša 3,347 % za najeme za obdobje od enega do petih
let in 3,601 % za najeme za obdobje nad pet do deset let, za sklenjene po 1. 1. 2025 pa znaša 2,876
% za najeme za obdobje od enega do petih let in 3,412 % za najeme za obdobje nad pet do deset
let;
- predpostavljena doba najema.
Finančne naložbe
Finančne naložbe so finančna sredstva, ki jih ima družba, da bi z donosi, ki izhajajo iz njih, povečala svoje finančne
prihodke. Finančne naložbe se pri začetnem pripoznanju razvrstijo v finančna sredstva, izmerjena po pošteni
vrednosti prek poslovnega izida, finančna sredstva v posesti do zapadlosti v plačilo, finančne naložbe v posojila
ali za prodajo razpoložljiva finančna sredstva. V bilanci stanja se izkazujejo kot kratkoročne in dolgoročne
finančne naložbe.
Med finančnimi naložbami družba prikazuje dolgoročne in kratkoročne depozite pri bankah, ki jih ob začetnem
pripoznanju evidentira po nabavni vrednosti (je enaka plačanemu znesku denarja), ki ustreza pošteni vrednosti
depozita ob začetnem pripoznanju. Ob sklenitvi depozita niso nastali nobeni pomembni stroški, ki bi izhajali
neposredno iz nakupa ali izdaje finančnega sredstva.
Izpeljani finančni instrument je lahko ena izmed kratkoročnih finančnih naložb, ki jih družba poseduje, da se
zavaruje pred tveganji.
Odložene terjatve za davek
Terjatve za odloženi davek se pripoznajo za zneske davka od dobička, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih.
Znesek odloženega davka se ugotovi z uporabo pričakovane davčne stopnje v naslednjih letih.
Odložene terjatve za davek se pripoznajo le, če je verjetno, da bo na razpolago obdavčljivi dobiček, v breme
katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odložene terjatve.
Nepomembni zneski terjatev za odloženi davek niso pripoznani.
Odloženi davek se evidentira neposredno v breme ali dobro kapitala, če se davek nanaša na postavke,
evidentirane v istem ali drugem obdobju neposredno v breme ali dobro kapitala.
LETNO POROČILO 2025 DARS 202
Sredstva za prodajo
Dolgoročna sredstva, za katera se pričakuje, da bo njihova vrednost poravnana predvsem s prodajo in ne z
nadaljnjo uporabo, se razvrstijo med sredstva za prodajo. Predstavljajo opredmetena osnovna sredstva
(zemljišča, zgradbe), ki izpolnjujejo pogoje za prerazvrstitev med sredstva za prodajo:
a) sredstvo je na razpolago za takojšnjo prodajo v trenutnem stanju,
b) prodaja je zelo verjetna (poslovodstvo je sprejelo načrt prodaje, išče se kupec),
c) poteka aktivno trženje prodaje sredstva,
d) obstaja pričakovanje, da bo prodaja končana v letu dni po opravljeni prerazvrstitvi.
Sredstvo se preneha amortizirati, ko je opredeljeno kot nekratkoročno sredstvo za prodajo. Takšno
nekratkoročno sredstvo za prodajo se izmeri po knjigovodski vrednosti ali po pošteni vrednosti, zmanjšani za
stroške prodaje, in sicer po tisti, ki je manjša.
Prodaja je zelo verjetna, če uprava družbe sprejme sklep o načrtu prodaje. Družba letno preverja, ali sredstva še
izpolnjujejo merila za izkazovanje med sredstvi za odtujitev. Če sredstvo ne izpolnjuje več teh meril, ga družba
prerazvrsti nazaj med opredmetena osnovna sredstva ali naložbene nepremičnine.
Zaloge
Med zalogami so evidentirane zaloge materiala, nadomestnih delov, drobnega inventarja in embalaže ter
trgovskega blaga.
Količinska enota zaloge materiala se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni ceni, ki sestoji iz nakupne
cene, v kateri so upoštevani na računu priznani popusti, uvozne dajatve in neposredni stroški nabave. Nakupna
cena je znižana za dobljene popuste.
Zaloge se vrednotijo po metodi zaporednih cen (FIFO).
Družba izvede odpis zalog, če je njihova prodaja v celoti ustavljena ali v primeru nekurantnosti zalog.
Zaloge se prevrednotijo na koncu poslovnega leta, če knjigovodska vrednost presega čisto iztržljivo vrednost
zalog.
Poslovne terjatve
Terjatve vseh vrst se ob pripoznanju izkazujejo z zneski, ki izhajajo iz ustreznih listin, ob predpostavki, da bodo
poplačane. Delijo se na kratkoročne in dolgoročne, odvisno od datuma zapadlosti.
Med kratkoročnimi poslovnimi terjatvami družba izkazuje kratkoročne terjatve do kupcev doma in v tujini,
kratkoročne terjatve iz poslovanja za tuj račun, kratkoročne terjatve za obračunane obresti od vpoglednih
sredstev in finančnih naložb, dane avanse, terjatve za vstopni DDV, kratkoročne terjatve za evropska sredstva in
druge terjatve.
Terjatve, izražene v tujih valutah, se na dan nastanka preračunajo v domačo valuto po referenčnem tečaju
Evropske centralne banke.
Ustreznost izkazane velikosti posamezne terjatve družba ugotavlja posamično ob koncu obračunskega obdobja,
v sklopu letnega popisa in na osnovi argumentiranih dokazov o dvomu o njihovi poplačljivosti. Popravki terjatev
se izkazujejo v dobro posebnih popravljalnih kontov terjatev in v breme prevrednotovalnih poslovnih odhodkov
na podlagi naslednjih pravil:
- popravek se izvede za posamično terjatev, ki v izvirnem znesku (vključujoč DDV) presega 3.000
evrov in
o za zapadle terjatve do 90 dni se ne oblikujejo popravki vrednosti,
o za zapadle terjatve od 91 do 180 dni se oblikuje popravek vrednosti terjatev v višini 30 %
vrednosti terjatve,
o za zapadle terjatve od 181 do 365 dni se oblikuje popravek vrednosti terjatve v višini 60 %
vrednosti terjatve,
o za zapadle terjatve nad 365 dni se oblikuje popravek vrednosti terjatev v višini 100 % vrednosti
terjatve;
LETNO POROČILO 2025 DARS 203
- če se za določene terjatve domneva, da ne bodo poravnane oziroma ne bodo poravnane v celotnem
znesku, jih je treba šteti kot dvomljive; če se zaradi njih začne sodni postopek, pa kot sporne.
Popravek vrednosti teh terjatev se oblikuje na podlagi sklepa uprave v višini 100 % vrednosti
terjatve, ne glede na zapadlost.
Družba na podlagi ustreznih listin izvede odpis v celoti za tiste terjatve, za katere je zaključen stečajni postopek
ali prisilna poravnava oziroma je s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika izvedla vsa dejanja, da bi dosegla plačilo
terjatev, oziroma za katere ugotavlja, da so nadaljnji pravni postopki ekonomsko neupravičeni.
Denarna sredstva
Denarna sredstva vključujejo gotovino v blagajni, denarna sredstva na računih pri bankah, denar na poti in
depozite na odpoklic, depozite z zapadlostjo v plačilo do 3 mesecev od dneva sklenitve ter nočni depoziti pri
bankah. Denar na poti je denar, ki se prenaša iz blagajne na ustrezen račun pri banki in se tisti dan še ne vpiše
kot dobroimetje pri njej.
Denarna sredstva so ločeno prikazana v domači in tuji valuti. Denarna sredstva, izražena v domači valuti, se
izkazujejo po nominalni vrednosti. Tuje valute se preračunajo v domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske
centralne banke na dan prejema. Stanje denarnih sredstev v tujih valutah je preračunano v domačo valuto po
referenčnem tečaju Evropske centralne banke na zadnji dan poslovnega leta. Tečajna razlika, ki se pojavi pri tem,
poveča finančne prihodke ali finančne odhodke.
Kapital
Celotni kapital organizacije je njegova obveznost do lastnikov, ki zapade v plačilo, če organizacija preneha
delovati, pri čemer se velikost kapitala popravi glede na tedaj dosegljivo ceno čistega premoženja. Opredeljen je
z zneski, ki so jih vložili lastniki, ter z zneski, ki so se pojavili pri poslovanju in pripadajo lastnikom. Zmanjšujejo ga
izguba pri poslovanju, odkupljene lastne delnice in lastni poslovni deleži ter dvigi (izplačila).
Kapital družbe sestoji iz vpoklicanega kapitala, kapitalskih rezerv, rezerv iz dobička (zakonske rezerve, statutarne
rezerve in druge rezerve iz dobička), rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, in še
nerazdeljenega čistega dobička poslovnega leta.
Kapital odraža lastniško financiranje družbe in je z vidika družbe njena obveznost do lastnikov. Opredeljen je ne
samo z zneski, ki so jih lastniki vložili v družbo, temveč tudi z zneski, ki so nastali pri poslovanju družbe.
Kot kapitalske rezerve ima družba izkazan znesek v letu 2004 prenesenega stvarnega premoženja za opravljanje
nalog upravljanja in vzdrževanja avtocest, ki ga je zagotovila RS ob preoblikovanju družbe, splošni
prevrednotovalni popravek kapitala, ki je bil 1. januarja 2006 ob prehodu na SRS 2006 prenesen v kapitalske
rezerve, presežek sredstev, ki predstavlja razliko med stvarnim vložkom RS in vrednostjo na novo izdanih delnic
družbe v letu 2010, razliko pri pripojitvi hčerinskega podjetja DELKOM d.o.o. v letu 2015 ter presežek sredstev,
ki predstavlja razliko med stvarnim vložkom RS in vrednostjo na novo izdanih delnic družbe v letu 2017, in zneske
naknadnih vplačil RS v kapital družbe na podlagi sklepov Vlade RS, izdanih na podlagi 16. člena ZDARS-1, s katerim
se ugotovijo in konkretizirajo nepremičnine, ki so bile v lasti RS, in ki jih v skladu s 14. členom ZDARS-1 pridobi
družba DARS (naknadna vplačila ugotovi uprava družbe s sklepom).
Zakonske rezerve so rezerve, ki so določene z Zakonom o gospodarskih družbah. Družba mora imeti oblikovane
zakonske rezerve v taki višini, da vsota zneska zakonskih rezerv in kapitalskih rezerv iz točk 1‒3 prvega odstavka
64. člena ZGD-1 predstavlja najmanj deset odstotkov osnovnega kapitala. Če zakonske in kapitalske rezerve iz
točk 1‒3 prvega odstavka 64. člena ZGD-1 skupaj ne dosegajo desetodstotnega deleža osnovnega kapitala in
družba v poslovnem letu izkaže čisti dobiček, mora pri sestavi bilance stanja za to poslovno leto v zakonske
rezerve odvesti pet odstotkov zneska čistega dobička, zmanjšanega za znesek, ki je bil uporabljen za kritje
morebitne prenesene izgube.
Družba oblikuje statutarne rezerve do višine 25 odstotkov osnovnega kapitala. Statutarne rezerve se oblikujejo
tako, da se 25 odstotkov čistega dobička, ki ostane po morebitni uporabi za kritje prenesene izgube, za
oblikovanje zakonskih rezerv in za oblikovanje rezerv za lastne deleže, uporabi za oblikovanje statutarnih rezerv,
dokler te ne dosežejo 25 odstotkov osnovnega kapitala. Te rezerve niso namenjene delitvi.
LETNO POROČILO 2025 DARS 204
V skladu s tretjim odstavkom 230. člena ZGD-1 lahko organi vodenja ali nadzora pri sprejemu letnega poročila iz
zneska čistega dobička, ki ostane po uporabi čistega dobička za namene iz prvega odstavka 230. člena ZGD-1,
oblikujejo druge rezerve iz dobička, vendar za ta namen ne smejo uporabiti več kot polovice zneska čistega
dobička, ki ostane po uporabi dobička za namene iz prvega odstavka tega člena.
Druge rezerve iz dobička so nenominirani kapital in se letno povečujejo z razporeditvijo čistega dobička.
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti, vsebujejo:
- aktuarske dobičke in izgube, vezane na rezervacije za odpravnine ob upokojitvi po aktuarskem
izračunu, in
- uspešni del sprememb v pošteni vrednosti izpeljanega finančnega instrumenta.
Družba prikazuje sestavine in gibanje kapitala v izkazu gibanja kapitala in bilanci stanja.
Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve
Rezervacije se oblikujejo za sedanje obveze, ki izhajajo iz obvezujočih preteklih dogodkov in se bodo po
predvidevanjih poravnale v obdobju, ki ni z gotovostjo določeno, ter katerih zneske za njihovo poravnavo je
mogoče zanesljivo oceniti. Dolgoročne rezervacije so oblikovane na račun vnaprej vračunanih stroškov oziroma
odhodkov in se zmanjšujejo zaradi koriščenja za namene, za katere so bile oblikovane.
Družba je v skladu z zakonskimi predpisi, kolektivno pogodbo in internim pravilnikom zavezana k plačilu jubilejnih
nagrad zaposlencem ter odpravnin ob upokojitvi, za kar so oblikovane dolgoročne rezervacije v višini ocenjenih
prihodnjih izplačil za jubilejne nagrade in odpravnine, diskontirane na dan bilance stanja. Rezervacije se
oblikujejo na podlagi aktuarskega izračuna, ki ga pripravi pooblaščeni aktuar. Izračun se naredi za vsakega
zaposlenega, upoštevajoč stroške odpravnine ob upokojitvi ter stroške vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do
upokojitve. Ob zaključku vsakega poslovnega leta se preveri višina tako oblikovanih rezervacij, ki se nato ustrezno
povečajo ali zmanjšajo. Plačila za odpravnine ob upokojitvi in izplačila jubilejnih nagrad zmanjšujejo oblikovane
rezervacije. V izkazu poslovnega izida se pripoznajo stroški dela in stroški obresti, preračun pozaposlitvenih
zaslužkov oziroma nerealiziranih aktuarskih dobičkov ali izgub iz naslova odpravnin pa v drugem vseobsegajočem
donosu kapitala.
Družba izkazuje dolgoročne rezervacije na račun dolgoročno vnaprej vračunanih stroškov iz naslova pričakovanih
izgub, ki nastanejo zaradi odškodninskih zahtevkov za tožbe, povezane z gradnjo in obnavljanjem avtocest,
njihovim upravljanjem in vzdrževanjem, ter za tožbe delavcev iz delovnih razmerij. Rezervacije za obveznosti za
tožbe družba oblikuje na podlagi ocene o verjetnem izidu tožb, in sicer takrat, ko je verjetnost za negativen izid
spora za družbo več kot polovična.
Med dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami družba izkazuje dolgoročno odložene prihodke, ki bodo v
obdobju, daljšem od enega leta, pokrili predvidene odhodke. Odloženi prihodki se pretvorijo v obračunane
prihodke, ko so ustrezne storitve opravljene ali ko se pojavi upravičenost do njihove vključitve v izkaz poslovnega
izida in ko je treba pokriti ustrezne stroške.
Med dolgoročno odloženimi prihodki vodi družba prejeta nepovratna sredstva EU in sofinancerska sredstva za
pridobitev osnovnih sredstev. Namenjene so za pokrivanje stroškov amortizacije tako nabavljenih osnovnih
sredstev in se porabljajo s prenašanjem med poslovne prihodke. Odloženi prihodki iz naslova prejetih
nepovratnih sredstev EU in drugih sofinancerskih sredstev se pripoznajo, ko so prejeti oziroma ko obstaja
sprejemljivo zagotovilo, da bo družba odložene prihodke prejela in da bo izpolnila pogoje v zvezi z njimi. Odloženi
prihodki iz naslova dobljenih nepovratnih sredstev EU in drugih sofinancerskih sredstev za pridobitev osnovnih
sredstev se porabljajo s prenašanjem med poslovne prihodke skladno z obračunano amortizacijo. Odloženi
prihodki iz naslova prejetih nepovratnih sredstev EU in drugih sofinancerskih sredstev za pokrivanje drugih
stroškov se porabljajo s prenašanjem med poslovne prihodke skladno s pojavljanjem stroškov, za pokrivanje
katerih so bila sredstva prejeta.
Dolgoročno odloženi prihodki so oblikovani tudi za sredstva, prejeta od unovčenih finančnih zavarovanj za
odpravo napak, finančnih zavarovanj za dobro izvedbo del in finančnih zavarovanj za resnost ponudbe. Unovčeni
zneski finančnih zavarovanj služijo za pokrivanje stroškov namena unovčitve oziroma v primeru unovčitve
finančnih zavarovanj za dobro izvedbo del tudi za odpravo napak v garancijski dobi.
LETNO POROČILO 2025 DARS 205
Dolgoročne finančne obveznosti do bank
Med dolgoročnimi finančnimi obveznostmi do bank se izkazujejo prejeta dolgoročna posojila za financiranje
investicijskih načrtov družbe.
Dolgoročne finančne obveznosti, ki bodo zapadle v plačilo v letu dni po dnevu bilance stanja, se izkazujejo kot
kratkoročne finančne obveznosti.
Dolgoročne finančne obveznosti se ob začetnem pripoznanju ovrednotijo z zneski iz ustreznih listin o njihovem
nastanku, ki dokazujejo prejem denarnih sredstev. Dolgovi, izraženi v tujih valutah, se ob nastanku preračunajo
v domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske centralne banke.
Plačila obresti od najetih dolgoročnih posojil za financiranje investicijskih načrtov družbe povečujejo nabavno
vrednost osnovnega sredstva, dokler je osnovno sredstvo, za katero so bili krediti najeti, v pridobivanju. Po
usposobitvi osnovnega sredstva plačila obresti od najetih posojil predstavljajo finančne odhodke.
Družba uporablja izvedene finančne instrumente za varovanje pred tveganjem v primeru izpostavljenosti
spremenljivosti denarnih tokov.
Ob uvedbi varovanja pred tveganjem družba vodi formalne listine o razmerju varovanja pred tveganjem in o
namenu ravnanja s tveganjem v podjetju ter o strategiji projekta varovanja pred tveganjem pa tudi metode, ki
se uporabijo pri ocenjevanju učinkovitosti razmerja pri varovanju pred tveganjem. Družba ocenjuje varovanje
pred tveganjem na ustaljen način in ob njegovi uvedbi, kadar se pričakuje zelo uspešno varovanje pred tveganjem
pri doseganju pobotanih sprememb poštene vrednosti ali denarnih tokov, ki se pripisujejo varovanemu tveganju.
Pri varovanju pred tveganji denarnih tokov mora biti predvideni posel, ki je predmet varovanja, zelo verjeten in
izpostavljen spremembam denarnih tokov, ki lahko odločilno vplivajo na poslovni izid.
Izpeljani finančni instrumenti se na začetku pripoznajo po pošteni vrednosti; stroški, povezani s poslom, se
pripoznajo v poslovnem izidu, in sicer ob njihovem nastanku. Po začetnem pripoznanju se izpeljani finančni
instrumenti merijo po pošteni vrednosti, pripadajoče spremembe pa se obravnavajo, kot je opisano v
nadaljevanju.
Varovanje denarnega toka pred tveganji
Ko se izpeljani finančni instrument določi kot varovanje pred tveganjem v primeru izpostavljenosti
spremenljivosti denarnih tokov, ki jih je mogoče pripisati posameznemu tveganju, povezanemu s pripoznanim
sredstvom ali obveznostjo ali zelo verjetnimi predvidenimi posli, ki lahko vplivajo na poslovni izid, se uspešni del
sprememb v pošteni vrednosti izpeljanega finančnega instrumenta pripozna v drugem vseobsegajočem donosu
obdobja in razkrije v rezervi za varovanje pred tveganjem oziroma postavki kapitala. Neuspešni del sprememb
poštene vrednosti izpeljanega finančnega instrumenta se pripozna neposredno v poslovnem izidu.
Znesek, pripoznan v kapitalu, se prenese v poslovni izid za isto obdobje, v katerem pred tveganjem varovana
postavka vpliva na poslovni izid. Družba predvidoma preneha obračunavati varovanje pred tveganjem, če
instrument za varovanje pred tveganjem ne zadošča več merilom za obračunavanje varovanja pred tveganjem,
če se instrument za varovanje pred tveganjem proda, odpove ali izkoristi ali če družba prekliče označitev. Če
predvidenega posla ni več pričakovati, se znesek v drugem vseobsegajočem donosu mora pripoznati neposredno
v poslovnem izidu.
Če se ekonomsko razmerje v prihodnje v veliki meri spremeni oziroma izravna in varovano razmerje postane
učinkovito, se s tem izpolnijo pogoji za računovodsko obravnavo varovanja pred tveganjem. V tem primeru se z
mesecem izpolnitve pogojev spremeni računovodska obravnava in se instrument obračunava v skladu z določili
za obračunavanje varovanja pred tveganjem.
Druge dolgoročne finančne obveznosti
Med drugimi dolgoročnimi finančnimi obveznostmi družba izkazuje:
- dolgoročna posojila, prejeta od drugih tujih organizacij, in izdane imenske zadolžnice za financiranje
investicijskih načrtov družbe, prejete od drugih tujih organizacij (glej usmeritve Dolgoročne
finančne obveznosti do bank); in
- dolgoročne obveznosti iz najema (glej usmeritve Najemi).
LETNO POROČILO 2025 DARS 206
Poslovne obveznosti
Poslovni dolgovi so dobaviteljski krediti za kupljeno blago ali kupljene storitve, obveznosti do zaposlenih za
opravljeno delo, obveznosti do financerjev v zvezi z obrestmi in podobnimi postavkami, obveznosti do države iz
naslova javnih dajatev, ki so predpisane in obvezne ter vključujejo davke, prispevke in druge javne dajatve.
Podvrsta poslovnih dolgov so obveznosti do kupcev za dobljene predujme in prejete varščine.
Ob začetnem pripoznanju se ovrednotijo z zneski iz ustreznih listin, ki dokazujejo prejem blaga, storitev in
gradenj. Pozneje se obveznosti merijo po odplačni vrednosti. Obveznosti, izražene v tujih valutah, se na dan
nastanka preračunajo v domačo valuto po referenčnem tečaju Evropske centralne banke.
Kratkoročne finančne obveznosti
Kratkoročne finančne obveznosti zajemajo:
- kratkoročni del dolgoročnih finančnih obveznosti, ki zapadejo v plačilo v naslednjem letu;
- natečene in obračunane obresti na dan 31. decembra 2025 za najeta posojila in izdane obveznice
za financiranje investicijskih načrtov družbe ter natečene obresti za izpeljane finančne instrumente,
sklenjene za zavarovanje bančnih posojil pred tveganjem spremembe obrestnih mer; in
- kratkoročne obveznosti iz najema.
Kratkoročne časovne razmejitve
Aktivne časovne razmejitve zajemajo kratkoročno nezaračunane prihodke in kratkoročno odložene stroške, ki ob
svojem nastanku ne bremenijo dejavnosti, s katero se družba ukvarja, in ne vplivajo na poslovni izid. Kot aktivne
časovne razmejitve so med drugim izkazani odloženi stroški provizije prodajnim zastopnikom, ki se pripoznajo v
ustreznem deležu vsakokratnega pripoznanega zneska prihodkov od prodanih vinjet.
Pasivne kratkoročne časovne razmejitve zajemajo vnaprej vračunane stroške in kratkoročno odložene prihodke.
Vnaprej vračunani stroški so stroški, ki bremenijo poslovni izid tekočega poslovnega leta. Obveznost za plačilo se
pričakuje v naslednjem obračunskem obdobju. Kot vnaprej vračunane stroške družba izkazuje tudi stroške za
poslovno uspešnost uprave in vodilnih delavcev.
Kratkoročno odloženi prihodki nastanejo, če še niso opravljene sicer že zaračunane ali celo plačane storitve.
Kratkoročno odloženi prihodki družbe so bili oblikovani:
- za prihodke od prodaje cestnine v obliki dobroimetja, naloženega na naprave DarsGo. Naprave
DarsGo veljajo za vozila z nad 3,5 tone največje dovoljene mase od 1. aprila 2018, ko je stopilo v
veljavo elektronsko cestninjenje v prostem prometnem toku. Prihodki bodo odloženi, dokler
uporabniki storitev ne bodo opravili cestninskega prehoda.
- za zaračunane vrednosti elektronskih vinjet, ki so delno ali v celoti veljavne za uporabo avtocest po
letu 2025. Prihodki iz naslova elektronskih vinjet se pripoznavajo glede na število dni veljavnosti
posameznih elektronskih vinjet v obračunskem obdobju, v sorazmernem deležu glede na dneve
veljavnosti elektronskih vinjet.
Prihodki
Družba v skladu s SRS 15 uporablja petstopenjski model za določitev, kdaj pripoznati prihodke in do katere višine.
Postopek pripoznavanja prihodkov se izvaja v sosledju petih korakov:
1. korak: opredelitev pogodbe,
2. korak: opredelitev izvršitvenih obvez,
3. korak: določitev transakcijske cene,
4. korak: razporeditev transakcijske cene na izvršitvene obveze in
5. korak: izpolnitev izvršitvenih obvez oziroma pripoznanje prihodkov, ko je izpolnjena izvršitvena obveza.
V pogodbi, sklenjeni pisno, ustno ali v skladu z običajno prakso, se družba s kupcem dogovori o glavnih sestavinah
prodajnega posla in stranki se z dogovorom zavežeta, da izpolnita obveze, o katerih sta se dogovorili.
Pogodbena obveza je izvršitvena obveza družbe, da kupcu dobavi ali opravi pogodbeno dogovorjeno
(obljubljeno) blago ali storitve.
LETNO POROČILO 2025 DARS 207
Prihodki se pripoznajo, ko se upravičeno pričakuje, da bo družba zanje prejela nadomestilo. Transakcijska cena
je znesek nadomestila, za katerega družba pričakuje, da ga bo prejela v zameno, ko bo blago oziroma storitev
prenesla na kupca, razen zneskov, ki se zbirajo v imenu tretjih oseb.
Model opredeljuje, da se prihodki pripoznajo, ko družba prenese storitev oziroma blago na stranko, in sicer v
višini, do katere družba pričakuje, da je upravičena. Glede na izpolnjene kriterije se prihodki pripoznajo:
- v trenutku ali
- skozi obdobje.
Prihodki se pripoznajo v trenutku, ko družba izpolni izvršitveno obvezo, to je takrat, ko se na kupca prenese
obvladovanje nad storitvijo ali blagom. Obvladovanje pomeni, da kupec lahko usmerja uporabo sredstva in
prejema vse bistvene koristi iz sredstva ter lahko tudi prepreči drugim uporabo in prejemanje koristi iz sredstva.
Pri pogodbah, kjer družba izvaja storitev skozi daljše časovno obdobje, se prihodki pripoznajo razporejeno skozi
obdobje izvajanja storitve.
Družba dosledno sledi usmeritvi hkratnega pripoznavanja prihodkov in odhodkov v obdobju opravljene storitve
ali prodaje blaga ne glede na to, kdaj je plačilo realizirano.
Prihodki se razčlenjujejo na poslovne, finančne in druge prihodke.
Poslovni prihodki vključujejo zlasti:
- prihodke od cestnine,
- prihodke od zakupnin za oddajo površin za spremljajoče dejavnosti v zakup,
- prihodke od zapor in povračil za izredne prevoze,
- prihodke od služnosti za napeljevanje objektov in naprav javnega pomena ob avtocesti,
- prihodke od telekomunikacij,
- prihodke po pogodbi o izvajanju naročila,
- druge poslovne prihodke,
- usredstvene lastne proizvode in lastne storitve.
Prihodki od cestnine predstavljajo pretežen del poslovnih prihodkov. V poslovnem letu 2025 so predstavljali 97
odstotkov vseh prihodkov od prodaje. Za vsako uporabo cestninske ceste oziroma cestninskega odseka in
cestninskega cestnega objekta se plača cestnina, razen za vozila, ki so v skladu z Zakonom o cestninjenju
oproščena plačila cestnine.
Cestnina za uporabo cestninskih cest se za vozila nad 3.500 kg največje dovoljene mase obračuna glede na
prevoženo razdaljo po cestninski cesti (cestnina glede na prevoženo razdaljo – sistem DarsGo) in za vozila do
3.500 kg največje dovoljene mase glede na dolžino časovnega obdobja, v katerem se cestninska cesta uporablja
(cestnina za določen čas – vinjetni sistem). Višino cestnine predpiše vlada, pri čemer upošteva:
a) pri cestnini glede na prevoženo razdaljo:
- tip vozila oziroma cestninski razred vozila, s katerim se opravlja prevoz po cestninski cesti, emisijski
razred EURO.
Plačevanje cestnine glede na prevoženo razdaljo se izvaja z elektronskim sistemom cestninjenja v prostem
prometnem toku (sistem DarsGo). Za plačevanje cestnine stranka pridobi napravo DarsGo in jo namesti v vozilo
pred vstopom na cestninsko cesto.
Pred začetkom uporabe sistema DarsGo je treba zagotoviti ustrezno finančno kritje za plačilo cestnine. Cestnino
je mogoče plačevati z dobroimetjem na računu vozila (predplačniški način plačevanja cestnine) ali s poznejšim
plačilom na podlagi izdanega računa (poplačniški način plačevanja cestnine).
V primeru predplačniškega načina plačevanja cestnine je treba pred začetkom uporabe naprave DarsGo na račun
vozila vplačati dobroimetje. Pri uporabi cestninskih cest se stanje na računu vozila zniža za cestnino glede na
prevoženo razdaljo in se pripoznajo prihodki iz naslova porabljenega dobroimetja.
LETNO POROČILO 2025 DARS 208
V primeru poplačniškega načina plačila cestnine s sklenitvijo pogodbe o odloženem plačevanju cestnine se
strankam izstavi mesečni račun za cestnino in se pripoznajo prihodki na podlagi prevožene razdalje v
obravnavanem mesečnem obdobju.
Vlada je 13. decembra 2018 sprejela sklep o uvedbi pribitka k cestnini na določenih odsekih avtocestnega
omrežja, ki ga plačujejo cestninski zavezanci v okviru sistema DarsGo. Družba DARS kot upravljavec cestninskih
cest obračunava pribitek na določenih odsekih cestninskih cest od 1. januarja 2019 dalje. Zbrana sredstva so
namenjena financiranju gradnje drugega tira železniške proge Divača–Koper. Zaračunan pribitek k cestnini se ne
prikazuje kot del prihodkov družbe, ampak kot obveznost do Republike Slovenije.
b) pri cestnini za določen čas:
- tip oziroma cestninski razred vozila;
- obdobje uporabe cestninske ceste (tedenska, mesečna, polletna in letna vinjeta).
S 1. 12. 2021 sta letno in polletno vinjeto v obliki nalepke nadomestili letna in polletna elektronska vinjeta,
prodaja mesečnih in tedenskih elektronskih vinjet se je pričela 1. 1. 2022.
Letna elektronska vinjeta velja od dneva njenega nakupa ali od vključno dneva, ki ga določi cestninski zavezanec
ob njenem nakupu, do preteka dneva z isto številko dvanajst mesecev po dnevu nakupa ali določitvi začetka
njene veljavnosti; če v dvanajstem mesecu takšnega dneva ni, pa do preteka zadnjega dneva v dvanajstem
mesecu. Državni zbor Republike Slovenije je v letu 2025 sprejel Zakon o interventnem ukrepu podaljšanja
veljavnosti letnih elektronskih vinjet, kjer je določil štirimesečno podaljšanje veljavnosti letnih elektronskih vinjet,
katerih veljavnost 1. decembra 2025 še ni potekla.
Polletna elektronska vinjeta velja od dneva njenega nakupa ali od vključno dneva, ki ga določi cestninski
zavezanec ob njenem nakupu, do preteka dneva z isto številko šest mesecev po dnevu nakupa ali določitvi začetka
njene veljavnosti; če v šestem mesecu takšnega dneva ni, pa do preteka zadnjega dneva v šestem mesecu.
Mesečna elektronska vinjeta velja od dneva njenega nakupa ali od vključno dneva, ki ga določi cestninski
zavezanec ob njenem nakupu, do preteka dneva z isto številko en mesec po dnevu nakupa ali določitvi začetka
njene veljavnosti; če v naslednjem mesecu takšnega dneva ni, pa do preteka zadnjega dneva v mesecu.
Tedenska elektronska vinjeta velja sedem zaporednih dni od vključno dneva, ki ga določi cestninski zavezanec ob
nakupu elektronske vinjete.
Elektronske vinjete je možno kupiti tudi vnaprej, torej z datumom začetka veljavnosti, ki ni enak dnevu nakupa.
Začetek veljavnosti posamezne vinjete je možno določiti do 30 dni vnaprej od dneva nakupa (največ 30 dni pred
začetkom njene veljavnosti).
Če cestninski zavezanec ob nakupu elektronske vinjete določi dan začetka njene veljavnosti, ki ni enak dnevu
njenega nakupa, lahko cestninski zavezanec odstopi od prodajne pogodbe do začetka veljavnosti kupljene
elektronske vinjete in zahteva vračilo kupnine. V skladu z določbami Zakona o cestninjenju ima cestninski
zavezanec pod določenimi pogoji pravico do vračila sorazmernega dela vrednosti elektronske vinjete. V skladu z
51. členom Zakona o cestninjenju je povračilo vrednosti podaljšane letne vinjete na podlagi Zakon o
interventnem ukrepu podaljšanja veljavnosti letnih elektronskih vinjet možno le za obdobje do prvotno
določenega dneva poteka veljavnosti.
Prihodki iz naslova elektronskih vinjet se pripoznavajo glede na obdobje veljavnosti elektronske vinjete, v
posamičnem mesečnem obračunskem obdobju v sorazmernem deležu glede na dneve veljavnosti elektronske
vinjete. V skladu z zahtevami SRS 15 in ob upoštevanju določil Zakona o cestninjenju je tako dan začetka
veljavnosti elektronske vinjete dogodek, ko se pričnejo pripoznavati prihodki iz naslova prodaje elektronske
vinjete.
Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve se nanašajo na usredstvene lastne storitve, izvedene na avtocestah
(investicijska vlaganja, vlaganja v povečanje prometne varnosti na avtocestah). Nabavna vrednost v družbi
izdelanega sredstva zajema stroške materiala, neposredne stroške dela in ostale stroške, ki jih je mogoče
neposredno pripisati usposobitvi sredstva za nameravano uporabo.
LETNO POROČILO 2025 DARS 209
Drugi poslovni prihodki, povezani s poslovnimi učinki, so subvencije, dotacije, regresi, kompenzacije, premije in
podobni prihodki. Državne podpore, prejete za pridobitev osnovnih sredstev oziroma pokrivanje določenih
stroškov, ostajajo začasno med odloženimi prihodki in se prenašajo med poslovne prihodke skladno z
amortiziranjem pridobljenih osnovnih sredstev oziroma nastajanjem stroškov, za katerih pokrivanje so
namenjene.
Prihodki iz naslova obračunanih zamudnih obresti in z njimi povezane terjatve se ob nastanku pripoznajo, če je
verjetno, da bodo gospodarske koristi, povezane s poslom, pritekale v družbo.
Zneski, zbrani v korist tretjih oseb, kot so obračunani davek na dodano vrednost in druge dajatve, niso sestavina
prihodkov od prodaje.
Finančni prihodki so prihodki iz naslova obresti in pozitivnih tečajnih razlik. Finančni prihodki se pripoznajo, če ni
utemeljenega dvoma o njihovi velikosti in plačljivosti. Obresti se obračunavajo v sorazmerju s pretečenim
obdobjem ter glede na neodplačni del glavnice in veljavno obrestno mero.
Druge prihodke sestavljajo neobičajne postavke, ki v obravnavanem poslovnem letu povečujejo poslovni izid
(prejete odškodnine, nagrade za zaposlovanje invalidov nad predpisano kvoto ipd.).
Odhodki
Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem
sredstev ali povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti. Odhodki se razvrščajo na poslovne,
finančne in druge odhodke.
Poslovni odhodki se pripoznajo, ko je porabljen material oziroma opravljena storitev, in sicer v obdobju, na katero
se nanašajo. Poslovni odhodki družbe zajemajo odhodke, povezane z gradnjo, obnavljanjem ter upravljanjem in
vzdrževanjem avtocest, ter so sestavljeni iz:
- stroškov materiala in nabavne vrednosti prodanega blaga,
- stroškov storitev,
- stroškov dela,
- odpisov vrednosti (razkritja, povezana z obračunom amortizacije, so prikazana v sklopu razkritij
neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstev),
- drugih poslovnih odhodkov.
Stroški materiala in storitev se pripoznajo na podlagi listin, ki dokazujejo, da so praviloma povezani z nastalimi
gospodarskimi koristmi. Zmanjšanje vrednosti zalog materiala na njihovo čisto iztržljivo vrednost ne poveča
izkazanih stroškov materiala, temveč poveča prevrednotovalne poslovne odhodke v zvezi z zalogami. Stroški
materiala, ki se pred uporabo zadržujejo v zalogah, se izkazujejo v zneskih, ki so pred nastankom potroškov
materiala oblikovali vrednost zalog. Zaloge se vrednotijo po metodi zaporednih cen (FIFO). Stroški materiala in
storitev, ki se pred uporabo ne zadržujejo v zalogah, se izkazujejo v dejanskih zneskih ob nabavi takšnega
materiala. Ocenjeni znesek vnaprej vračunanih stroškov materiala in storitev se izkazuje v postavkah, v katerih bi
se sicer izkazovali takšni dejanski stroški materiala in storitev. Če se pri letnem popisu materiala ugotovijo
presežki ali primanjkljaji, za katere ni nihče osebno odgovoren, presežki zmanjšujejo do tedaj pripoznane stroške,
primanjkljaji pa jih povečujejo.
Stroški dela so vse oblike zaslužkov, ki jih daje družba zaposlenim v zameno za njihovo delo. Stroški dela so plače,
nadomestila plač, dajatve naravi, darila in nagrade zaposlenim, odpravnine, ki pripadajo zaposlenim, ko nehajo
delati v družbi, in drugi dohodki, ki pripadajo zaposlenim skladno z zakonom, kolektivno pogodbo ali pogodbo o
zaposlitvi skupaj z dajatvami, ki se dodatno obračunajo in bremenijo družbo. Rezervacije za jubilejne nagrade in
odpravnine ob upokojitvi se obravnavajo kot stroški dela. Nadomestila plač, ki bremenijo družbo, so nadomestila
za določeno število dni odsotnosti med boleznijo, letni dopust, državne praznike in izredni dopust ter druga
nadomestila skladno s predpisi, kolektivno pogodbo ali pogodbo o zaposlitvi. Povračila zaposlenim, ki se
obravnavajo kot stroški dela in so v neposredni zvezi z opravljanjem dela, so na primer zneski za prevoz na delo
in z njega, zneski za povračilo stroškov prehrane med delom in drugi. Potni stroški v zvezi s službenimi potovanji,
stroški dela na terenu, šolnine in štipendije, ki so v neposredni zvezi s poslovanjem družbe, se obravnavajo kot
stroški storitev. Družba je v letu 2025 izplačevala plače na podlagi Podjetniške kolektivne pogodbe DARS, plače
uprave družbe pa tudi v skladu s Politiko prejemkov članov organov vodenja in nadzora družbe DARS z dne 28. 6.
LETNO POROČILO 2025 DARS 210
2023 in Zakonom o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti RS in samoupravnih
lokalnih skupnosti (ZPPOGD, Ur. l. RS, št. 21/2010). Družba v letu 2025 ni imela stroškov storitev v zvezi z
agencijami za posredovanje delovne sile. Za zahteve zaposlenih po izplačilih na podlagi določb zakona, kolektivne
pogodbe, splošnega akta organizacije ali pogodbe o zaposlitvi, ki jim organizacija nasprotuje, so vloženi tožbeni
zahtevki s strani delavcev. Rezervacije za obveznosti iz naslova tožbe družba oblikuje na podlagi ocene o
verjetnem izidu tožbe, in sicer takrat, ko je verjetnost za negativen izid spora za družbo več kot 50-odstotna.
Finančni odhodki so odhodki iz naslova obresti iz prejetih posojil in izdanih obveznic, odhodki iz izpeljanih
finančnih instrumentov za varovanje pred finančnimi tveganji, iz negativnih tečajnih razlik, zamudnih obresti in
oslabitve finančnih naložb. Finančni odhodki se pripoznajo po obračunu, in to ne glede na plačila, ki so povezana
z njimi.
Druge odhodke sestavljajo neobičajne postavke, ki v obravnavanem poslovnem letu zmanjšujejo poslovni izid.
Med drugimi poslovnimi odhodki družba evidentira:
- plačilo odškodnin po sodbah,
- povračila stroškov revizijskih postopkov in
- ostale denarne kazni.
Davek od dohodka pravnih oseb in odloženi davek
Davek od dohodka je obračunan po Zakonu o davku od dohodka pravnih oseb. Davek od dohodka za leto 2025
je obračunan po 22-odstotni stopnji na obdavčljivi dobiček, ki ga je ustvarila družba v davčnem obdobju.
Odloženi davek je namenjen pokrivanju začasne razlike, ki nastane med davčno vrednostjo sredstev in obveznosti
ter njihovo knjigovodsko vrednostjo, in se izračunava z metodo obveznosti po trenutno veljavnih davčnih
stopnjah.
Odložena terjatev za davek se pripozna v obsegu, za katerega obstaja verjetnost, da bo na razpolago prihodnji
obdavčljivi dobiček, v breme katerega bo v prihodnje mogoče uporabiti odloženo terjatev. Družba je davčno
stopnjo 22 % uporabila pri izračunu odloženih davkov v bilanci stanja na dan 31. decembra 2025, ker se skladno
s 64. členom Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS) od davčne osnove za leta
2024, 2025, 2026, 2027 in 2028 davek plačuje po stopnji 22 %.
Izkaz denarnih tokov
Izkaz denarnih tokov je sestavljen po posredni metodi (različica II) iz podatkov iz bilance stanja na dan
31. decembra 2025 in 31. decembra 2024, iz podatkov izkaza poslovnega izida za leto 2025 ter iz dodatnih
podatkov, ki so potrebni za prilagoditev pritokov in odtokov.
Izkaz denarnih tokov sestavljajo denarni tokovi pri poslovanju, investiranju in financiranju.
LETNO POROČILO 2025 DARS 211
II.4 Pojasnila k računovodskim izkazom
II.4.1 Pojasnila k bilanci stanja
II.4.1.1 Neopredmetena sredstva in dolgoročne aktivne časovne
razmejitve
Kot neopredmetena sredstva vodi družba računalniške programe.
Pregled gibanja neopredmetenih sredstev v letu 2025
V evrih (brez centov)
Računalniški programi
Neopredmetena osnovna
sredstva v gradnji
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2024
62.640.407
387.067
63.027.474
Nabave
0
8.174.384
8.174.384
Aktiviranje
8.104.309
–8.104.309
0
Izločitve (odtujitve, odpisi)
–337.801
0
–337.801
Stanje na dan 31. 12. 2025
70.406.914
457.143
70.864.057
Popravek vrednosti
Stanje na dan 31. 12. 2024
41.396.471
0
41.396.471
Amortizacija
8.222.546
0
8.222.546
Izločitve (odtujitve, odpisi)
–251.637
0
–251.637
Stanje na dan 31. 12. 2025
49.367.380
0
49.367.380
Sedanja vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2024
21.243.936
387.067
21.631.003
Stanje na dan 31. 12. 2025
21.039.535
457.143
21.496.678
Pregled gibanja neopredmetenih sredstev v letu 2024
V evrih (brez centov)
Računalniški programi
Neopredmetena osnovna
sredstva v gradnji
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2023
57.911.983
1.655.221
59.567.204
Nabave
0
3.631.197
3.631.197
Aktiviranje
4.899.351
–4.899.351
0
Izločitve (odtujitve, odpisi)
–170.927
0
–170.927
Stanje na dan 31. 12. 2024
62.640.407
387.067
63.027.474
Popravek vrednosti
Stanje na dan 31. 12. 2023
34.320.982
0
34.320.982
Amortizacija
7.246.417
0
7.246.417
Izločitve (odtujitve, odpisi)
–170.927
0
–170.927
Stanje na dan 31. 12. 2024
41.396.471
0
41.396.471
Sedanja vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2023
23.591.001
1.655.221
25.246.222
Stanje na dan 31. 12. 2024
21.243.936
387.067
21.631.003
LETNO POROČILO 2025 DARS 212
V letu 2025 smo nadgradili in aktivirali naslednja večja neopredmetena osnovna sredstva:
- nadgradnja programske opreme KAŽIPOT II v višini 479.717 evrov,
- nakup licence za Sistem z upravljanje s sredstvi EAM v višini 897.207 evrov,
- nakup licence za Upravljanje s sredstvi ITSM v višini 765.236 evrov,
- nakup programske opreme Nadzorni sistem GeoP DARS v višini 243.765 evrov,
- nadgradnja programa CRM v višini 1.032.785 evrov,
- nadgradnja programa ECS OBO v višini 941.294 evrov,
- nadgradnja programa SAP CI FI-CA v višini 515.618 evrov,
- nadgradnja programa CUT-CUT v višini 474.163 evrov,
- nadgradnja programske opreme SNVP-RNC Ljubljana v višini 512.929 evrov,
- nadgradnja programske opreme NKS – RNC Dragomelj v višini 201.290 evrov.
Neopredmetena osnovna sredstva v gradnji predstavlja programska oprema, vezana na vzpostavitev
inteligentnih transportnih sistemov na avtocestah in hitrih cestah.
Neopredmetena dolgoročna sredstva družbe na dan 31. decembra 2025 niso zastavljena kot jamstvo za
obveznosti in ne izkazujejo znakov slabitev, saj gre večinoma za na novo nabavljena neopredmetena osnovna
sredstva.
Dolgoročne aktivne časovne razmejitve v višini 4.323 evrov se nanašajo na preostanek stroškov razvoja in
registracije lastne blagovne znamke DarsGo. Družba je za potrebe identifikacije elektronskega cestninskega
sistema v prostem prometu ter naprav, ki so nameščene v kabine težkih vozil, razvila in na Uradu za intelektualno
lastnino registrirala lastno blagovno znamko DarsGo z dobo veljavnosti do junija 2027. Ker v organizaciji
ustvarjene blagovne znamke ni mogoče pripoznati kot neopredmeteno sredstvo, je skupni strošek razvoja in
registracije pripoznan kot dolgoročna aktivna časovna razmejitev in se bo ves čas veljavnosti sorazmerno
mesečno prenašal na stroške.
II.4.1.2 Opredmetena osnovna sredstva
Opredmetena osnovna sredstva vključujejo zemljišča, zgradbe, opremo ter opredmetena osnovna sredstva v
gradnji in izdelavi.
Zemljišča predstavljajo zemljišča vzdrževalnih avtocestnih baz, poslovnih in stanovanjskih stavb, počitniških
kapacitet, počivališč in viškov ob avtocesti ter pravice na nepremičninah.
Stavbna pravica je bila v skladu z ZDARS-1 ustanovljena v korist družbe, na zemljiščih v lasti Republike Slovenije,
na katerih so avtoceste kot objekti, ki so bili zgrajeni ali so se pričeli graditi pred uveljavitvijo ZDARS-1. Stavbna
pravica je ustanovljena za 50 let (od 4. decembra 2010 do 4. decembra 2060) kot neodplačna. Z Zakonom o
uravnoteženju javnih financ je stavbna pravica postala odplačna in se zanjo plačuje letno nadomestilo v skladu z
letno izvedbeno pogodbo za izvajanje naročila na podlagi 4. člena ZDARS-1.
Stavbna pravica ima končno dobo koristnosti in jo amortiziramo v dobi koristnosti, to je v obdobju, za katero je
ustanovljena. Doba koristnosti stavbne pravice je doba, v kateri jo ima družba pravno pravico izrabljati.
Pooblaščeni ocenjevalec vrednosti nepremičnin je 29. februarja 2016 na zahtevo Ministrstva za infrastrukturo
dopolnil Poročilo o oceni vrednosti nadomestila za ustanovitev stavbne pravice na dan 31. 5. 2012, ki sedaj znaša
190.760.000 evrov brez DDV. Družba DARS je izvedla uskladitev vrednosti stavbne pravice na novo ocenjeno
vrednost, ki je sedaj za 50.787 evrov nižja od prvotno ocenjene. Neodpisana vrednost stavbne pravice na dan
31. 12. 2025 znaša 137.422.446 evrov.
Zgradbe so sestavljene iz avtocest (spodnji ustroj, zgornji ustroj, objekti, cestna infrastruktura) in ostalih zgradb
(avtocestne baze, cestninske postaje, poslovni stavbi Grič in Celje, počitniške enote, stanovanja).
Slovenski računovodski standardi ne določajo podrobno, kateri stroški sestavljajo nabavno vrednost spodnjega
ustroja avtoceste, zato je to opredelitev sprejela družba sama. Razmejitev stroškov, ki sestavljajo nabavno
vrednost spodnjega in zgornjega ustroja avtoceste, je prikazana v poglavju Računovodske usmeritve.
LETNO POROČILO 2025 DARS 213
Oprema predstavlja premično opremo, namenjeno za opravljanje dejavnosti upravljanja, vzdrževanja in
pobiranja cestnine.
Med opredmetenimi osnovnimi sredstvi družba vodi naprave DarsGo, s pomočjo katerih se izvaja cestninjenje v
sistemu DarsGo. Cestninjenje v prostem prometnem toku se izvaja samo s predpisano nameščeno in delujočo
napravo DarsGo v vozilu cestninskega zavezanca. V skladu s 25. členom Zakona o cestninjenju je naprava DarsGo
v lasti upravljavca cestninskih cest. Družba DARS lahko od stranke kadar koli zahteva vračilo in zamenjavo naprave
DarsGo.
Na dan 31. 12. 2025 je znašala nabavna vrednost naprav DarsGo 6.707.636 evrov in knjigovodska vrednost
3.113.069 evrov. Naprava DarsGo se iz zalog blaga prenese med osnovna sredstva s prvo izročitvijo naprave
DarsGo cestninskemu zavezancu.
Če je nabavna vrednost opredmetenega osnovnega sredstva pomembna, jo družba v skladu s SRS razdeli na
pomembnejše sestavne dele takega osnovnega sredstva. Če imajo ti deli različne dobe koristnosti in/ali vzorce
uporabe, pomembne v razmerju do celotne nabavne vrednosti opredmetenega sredstva, se obravnava vsak del
posebej.
V letu 2025 smo aktivirali naslednja večja opredmetena osnovna sredstva:
- vlaganja v avtoceste in ostale zgradbe v višini 150.122.787 evrov,
- vlaganja v ostalo opremo za opravljanje dejavnosti družbe (kot so na primer računalniška oprema,
pisarniško pohištvo, stroji, naprave, orodja, priklopna vozila, tovorna in kombinirana vozila ter
najem osebnih vozil) v višini 27.854.902 evrov,
- naprave DarsGo v višini 977.415 evrov.
V letu 2025 smo izločili naslednja večja opredmetena osnovna sredstva iz naslova:
- rekonstrukcije avtocestnih odsekov v višini nabavne vrednosti 12.581.440 evrov,
- obnove in prenove zgradb v višini nabavne vrednosti 2.203.385 evrov,
- trajne izločitve osnovnih sredstev iz uporabe z odvozom na javna odlagališča odpadkov zaradi
dotrajanosti, poškodb ter zastarelosti v višini nabavne vrednosti 3.484.718 evrov,
- Izločitev zgradb v najemu zaradi poteka najemne pogodbe v višini nabavne vrednosti
3.143.396 evrov,
- izločitev vrnjenih sredstev v najemu zaradi poteka najemne pogodbe v višini nabavne vrednosti
675.016 evrov in
- izločitev naprav DarsGo zaradi izgube in dotrajanosti v višini nabavne vrednosti 565.649 evrov.
Opredmetena osnovna sredstva v gradnji zajemajo projekte gradnje in obnove odsekov avtocest in hitrih cest.
Med investicijami v teku vodimo razširitev v šestpasovnico na območju Koseze–Kozarje, 3. razvojno os sever
Velenje–Slovenj Gradec, 3. razvojno os sever Šentrupert–Velenje, 3. razvojno os jug Novo mesto–Maline (etape
1, 2, 3 in 4) in Maline–Metlika–Črnomelj (2. odsek), dograditev predora Karavanke, Bertoška vpadnica – razširitev
v štiripasovnico, cestno povezavo Ptuj–Markovci–Gorišnica–Ormož in druge, ki so v postopku pridobivanja
dokumentacije ali se gradnja nadaljuje ali pa je zanje predviden pričetek gradnje v prihodnjih letih in se izvajajo
pripravljalni postopki.
Opredmetena osnovna sredstva družbe na dan 31. decembra 2025 niso zastavljena kot jamstvo za obveznosti.
Opredmetenim osnovnim sredstvom, ki so bila aktivirana v letu 2025, je bilo pripisanih 1.363 stroškov
izposojanja. Stroški izposojanja, pripisani opredmetenim osnovnim sredstvom v pridobivanju, v letu 2025 znašajo
3.370.656 evrov, stroški izposojanja za opredmetena osnovna sredstva v pridobivanju na dan 31. 12. 2025 skupaj
znašajo 15.306.098 evrov.
Družba enkrat letno preveri knjigovodsko vrednost opredmetenih osnovnih sredstev, da ugotovi, ali so prisotni
znaki oslabitve. Če takšni znaki obstajajo, se oceni nadomestljiva vrednost sredstva. Kot nadomestljiva vrednost
se upošteva čista prodajna vrednost ali vrednost pri uporabi, in sicer tista, ki je večja. Oslabitev sredstva se
pripozna, če njegova knjigovodska vrednost presega nadomestljivo vrednost. Oslabitev se izkaže v izkazu
poslovnega izida. Če družba posluje z zadostnim dobičkom in v okviru poslovnih načrtov, ni razlogov za oslabitev.
Na podlagi izračunane zahtevane stopnje donosnosti sredstev ugotavljamo, da slabitev sredstev ni potrebna.
Prevrednotovalni poslovni odhodki v zvezi z opredmetenimi osnovnimi sredstvi so razkriti v poglavju II.4.2.6
Odpisi vrednosti.
LETNO POROČILO 2025 DARS 214
Pregled gibanja opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2025
V evrih (brez centov)
Zemljišča
Zgradbe –
najemi
Avtoceste (spodnji
ustroj, zgornji ustroj,
objekti, druga
avtocestna
infrastruktura)
Zgradbe (AC baze,
CP, poslovni stavbi
Grič in Celje ...)
Opredmetena
osnovna
sredstva v
gradnji – zgradbe
Oprema,
drobni
inventar in
DarsGo
naprave
Oprema –
najemi
Opredmetena
osnovna
sredstva v
pridobivanju –
oprema
Skupaj
Zemljišča
Zemljišča –
najemi
Stavbna pravica
Nabavna vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2024
8.157.094
18.304
190.760.000
3.510.628
6.001.154.689
100.869.152
355.001.647
179.813.240
3.032.678
678.303
6.842.995.737
Nabave v letu 2025
0
0
0
0
0
0
296.896.977
0
0
29.794.372
327.668.764
Odpis investicij v teku
0
0
0
0
0
0
–195.806
0
0
0
–195.806
Premiki med postavkami
0
0
0
0
0
–149.545
0
149.545
0
0
0
Aktiviranja
0
0
0
17.009
141.628.627
8.477.151
–150.122.787
27.742.789
1.089.527
–27.854.902
0
Izločitve/odtujitve/odpisi v letu
2025
0
0
0
–3.143.396
–12.581.440
–2.203.385
0
–4.050.367
–675.016
0
–22.653.603
Stanje na dan 31. 12. 2025
8.157.094
18.304
190.760.000
384.241
6.130.201.877
106.993.373
501.580.031
203.655.207
3.447.190
2.617.773
7.147.815.092
Popravek vrednosti
Stanje na dan 31. 12. 2024
0
10.983
49.411.198
3.188.598
2.078.091.792
29.491.813
0
128.025.357
1.439.396
0
2.289.659.136
Amortizacija v letu 2025
0
1.830
3.926.356
146.797
182.243.098
5.066.527
0
12.289.733
671.893
0
204.346.234
Oslabitev v 2025
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Premiki med postavkami
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Izločitve/odtujitve/odpisi v letu
2025
0
0
0
-3.143.396
–8.203.519
–1.083.733
0
–3.882.289
–675.016
0
–16.987.953
Stanje na dan 31. 12. 2025
0
12.813
53.337.553
191.999
2.252.131.370
33.474.607
0
136.432.802
1.436.273
0
2.477.017.418
Sedanja vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2024
8.157.094
7.322
141.348.802
322.030
3.923.062.898
71.377.339
355.001.647
51.787.883
1.593.282
678.303
4.553.336.601
Stanje na dan 31. 12. 2025
8.157.094
5.491
137.422.446
192.243
3.878.070.507
73.518.766
501.580.031
67.222.406
2.010.916
2.617.773
4.670.797.674
LETNO POROČILO 2025 DARS 215
Pregled gibanja opredmetenih osnovnih sredstev v letu 2024
V evrih (brez centov)
Zemljišča
Zgradbe –
najemi
Avtoceste (spodnji
ustroj, zgornji ustroj,
objekti, druga
avtocestna
infrastruktura)
Zgradbe (AC baze,
CP, poslovna stavba
Celje ...)
Opredmetena
osnovna sredstva
v gradnji –
zgradbe
Oprema, drobni
inventar in
DarsGo naprave
Oprema –
najemi
Opredmetena
osnovna
sredstva v
pridobivanju –
oprema
Skupaj
Zemljišča
Zemljišča –
najemi
Stavbna
pravica
Nabavna vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2023
8.487.743
18.304
190.760.000
3.379.786
5.917.133.287
75.910.173
275.419.235
174.203.407
3.205.047
347.841
6.648.864.823
Nabave v letu 2024
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
199.860.545
0,00
0,00
15.272.114
216.786.018
Odpis investicij v teku
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
–41.651
0,00
0,00
–37.887
–79.538
Premiki med postavkami
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
Aktiviranja
0,00
0,00
0,00
130.842
93.040.698
27.064.941
–120.236.481
15.959.917
597.207
–14.903.766
0,00
Izločitve/odtujitve/odpisi v letu 2024
–330.648
0,00
0,00
0,00
–9.019.295
–2.105.962
0,00
–10.350.084
–769.576
0,00
–22.575.566
Stanje na dan 31. 12. 2024
8.157.094
18.304
190.760.000
3.510.628
6.001.154.689
100.869.152
355.001.647
179.813.240
3.032.678
678.303
6.842.995.737
Popravek vrednosti
Stanje na dan 31. 12. 2023
0,00
9.152
45.484.842
2.554.060
1.903.561.998
26.998.076
0,00
127.971.795
1.621.206
0,00
2.108.201.130
Amortizacija v letu 2024
0,00
1.830
3.926.356
634.538
179.020.565
3.332.133
0,00
10.187.909
587.767
0,00
197.691.098
Oslabitev v 2024
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
4.043
0,00
0,00
4.043
Premiki med postavkami
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
0,00
Izločitve/odtujitve/odpisi v letu 2024
0,00
0,00
0,00
0,00
–4.490.771
–838.397
0,00
–10.138.391
–769.576
0,00
–16.237.135
Stanje na dan 31. 12. 2024
0,00
10.983
49.411.198
3.188.598
2.078.091.792
29.491.813
0,00
128.025.357
1.439.396
0,00
2.289.659.136
Sedanja vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2023
8.487.743
9.152
145.275.158
825.726
4.013.571.288
48.912.097
275.419.235
46.231.612
1.583.842
347.841
4.540.663.693
Stanje na dan 31. 12. 2024
8.157.094
7.322
141.348.802
322.030
3.923.062.898
71.377.339
355.001.647
51.787.883
1.593.282
678.303
4.553.336.601
LETNO POROČILO 2025 DARS 216
II.4.1.3 Naložbene nepremičnine
Gibanje naložbenih nepremičnin v letu 2025
V evrih (brez centov)
Zemljišča - najem
Zemljišča - ni
določene prihodnje
uporabe
Zgradbe - najem
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2024
1.348.534
6.302.764
989.781
8.641.079
Povečanja
0
36.600
0
36.600
Premiki med postavkami
0
0
0
0
Zmanjšanje
0
–123.385
0
–123.385
Stanje na dan 31. 12. 2025
1.348.534
6.215.979
989.781
8.554.294
Popravek vrednosti
Stanje na dan 31. 12. 2024
0
0
220.226
220.226
Amortizacija
0
0
29.693
29.693
Stanje na dan 31. 12. 2025
0
0
249.919
249.919
Sedanja vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2024
1.348.534
6.302.764
769.555
8.420.853
Stanje na dan 31. 12. 2025
1.348.534
6.215.979
739.861
8.304.375
Gibanje naložbenih nepremičnin v letu 2024
V evrih (brez centov)
Zemljišča - najem
Zemljišča - ni
določene prihodnje
uporabe
Zgradbe - najem
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2023
1.363.906
21.675.787
989.781
24.029.474
Povečanja
0
392.346
0
392.346
Premiki med postavkami
–15.372
15.372
0
0
Zmanjšanje
0
–15.780.741
0
–15.780.741
Stanje na dan 31. 12. 2024
1.348.534
6.302.764
989.781
8.641.079
Popravek vrednosti
Stanje na dan 31. 12. 2023
0
0
190.533
190.533
Amortizacija
0
0
29.693
29.693
Stanje na dan 31. 12. 2024
0
0
220.226
220.226
Sedanja vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2023
1.363.906
21.675.787
799.248
23.838.941
Stanje na dan 31. 12. 2024
1.348.534
6.302.764
769.555
8.420.853
Namen pridobljenih naložbenih nepremičnin je pridobivanje prihodkov od najemnin. Prihodki od najemnin od
naložbenih nepremičnin so v letu 2025 znašali 26.162 evrov. Stroške, povezane z naložbenimi nepremičninami,
krijejo najemniki.
Med naložbenimi nepremičninami vodi družba med drugim zemljišča počivališč, ki se oddajajo za namen
spremljajočih dejavnosti. Po namenski rabi so to površine cest z zelo omejeno rabo, in sicer so po državnem
prostorskem načrtu namenjene zgolj in samo površinam za spremljajoče dejavnosti, zato poštene vrednosti ni
mogoče pridobiti iz tržnih podatkov. Družba izkazuje med naložbenimi nepremičninami tudi zemljišča, ki so bila
pridobljena za namene graditve avtocest in za gradnjo niso bila v celoti porabljena. Ta zemljišča ležijo zunaj
LETNO POROČILO 2025 DARS 217
cestnega zemljišča, vendar je njihova uporaba omejena, zato njihove poštene vrednosti ni mogoče pridobiti iz
tržnih podatkov.
Med naložbene nepremičnine se v skladu s SRS razvrstijo nepremičnine, ki bodo namenjene prodaji in za katere
družba ne določi prihodnje rabe. Zemljišča v vrednosti 36.600 evrov je družba pridobila od Republike Slovenije
na podlagi 14. člena ZDARS-1. Zemljišča v skupni vrednosti 123.385 evrov so bila v letu 2025 prenesena na
sredstva, namenjena prodaji.
II.4.1.4 Pravica do uporabe sredstva
Za vsa sredstva, ki jih ima družba v najemu, se pripozna pravica do uporabe sredstva med sredstvi, obveznosti iz
najema pa se pripoznajo med finančnimi obveznostmi. Družba najema zemljišča, poslovne prostore, optična
vlakna, vozila in opremo. Povprečna doba trajanja najema znaša 5,5 leta. Družba nima možnosti, da določeno
opremo, ki je v najemu, odkupi po nominalni vrednosti po koncu obdobja najema. Obveznosti iz najema so
zavarovane z lastninsko pravico najemodajalca na opredmetenih osnovnih sredstvih, ki so v najemu.
Gibanje sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe, za leto 2025
V evrih (brez centov)
Zemljišča
Zgradbe
Oprema in drobni
inventar
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2024
18.304
3.510.628
3.032.678
6.561.611
Nabave v letu 2025
0
17.009
1.089.528
1.106.537
Izločitve v letu 2025
0
–3.143.396
–675.016
–3.818.412
Stanje na dan 31. 12. 2025
18.304
384.242
3.447.190
3.849.736
Popravek vrednosti
Stanje na dan 31. 12. 2024
10.983
3.188.597
1.439.396
4.638.976
Amortizacija v letu 2025
1.830
146.797
671.893
820.521
Izločitve v letu 2025
0
–3.143.396
–675.016
–3.818.412
Stanje na dan 31. 12. 2025
12.813
191.998
1.436.273
1.641.085
Sedanja vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2024
7.322
322.031
1.593.282
1.922.635
Stanje na dan 31. 12. 2025
5.491
192.243
2.010.917
2.208.651
Gibanje sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe, za leto 2024
V evrih (brez centov)
Zemljišča
Zgradbe
Oprema in drobni
inventar
Skupaj
Nabavna vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2023
18.304
3.379.786
3.205.047
6.603.137
Nabave v letu 2024
0
130.842
597.207
728.050
Izločitve v letu 2024
0
0
–769.576
–769.576
Stanje na dan 31. 12. 2024
18.304
3.510.628
3.032.678
6.561.611
Popravek vrednosti
Stanje na dan 31. 12. 2023
9.152
2.554.060
1.621.205
4.184.417
Amortizacija v letu 2024
1.830
634.538
587.767
1.224.135
Izločitve v letu 2024
0
0
–769.576
–769.576
Stanje na dan 31. 12. 2024
10.983
3.188.597
1.439.396
4.638.976
Sedanja vrednost
Stanje na dan 31. 12. 2023
9.152
825.726
1.583.842
2.418.720
Stanje na dan 31. 12. 2024
7.322
322.031
1.593.282
1.922.635
LETNO POROČILO 2025 DARS 218
Družba sredstvo, ki predstavlja pravico do uporabe, meri po nabavni vrednosti, ki je enaka sedanji vrednosti
prihodnjih najemnin. Za dobo koristnosti sredstva, ki predstavlja pravico do uporabe, upošteva obdobje trajanja
najemne pogodbe.
Zneski, pripoznani s pravico do uporabe sredstva, razvrščeno med opredmetena osnovna sredstva v izkazu
poslovnega izida:
Med kratkoročne najeme so razvrščeni najemi delovnih vozil in ostale opreme, katerih najem je krajši od enega
leta, med najeme manjše vrednosti so uvrščeni tisti najemi, pri katerih vrednost novega osnovnega sredstva, ki
je predmet najema, ne presega 10.000 evrov.
Na dan 31. decembra 2025 ima družba 41.430 evrov obveznosti iz naslova kratkoročnih najemov in najemov
majhnih vrednosti.
Nobena od sklenjenih najemnih pogodb za najem ne vključuje spremenljive najemnine, ki bi bila vezana na
ustvarjeno prodajo v teh najetih nepremičninah.
Znesek plačanih najemnin od najemov, ki se vodijo kot pravica do uporabe, je v letu 2025 znašal 1.093.034 evrov.
Prikaz učinka najemov v letu 2025 na izkaz poslovnega izida
V evrih (brez centov)
2025
2024
Amortizacija Pravice do uporabe sredstva
–820.521
–1.224.135
Odhodki za obresti na obveznosti iz najema
–58.757
–47.102
Znižanje stroškov najema COVID - 19
0
0
Prihodki nastali pri zaključku najema
20.061
78.668
Odhodki nastali pri zaključku najema
–37.704
–253
Stroški najema v zvezi s kratkoročnimi najemi
–154.341
–23.209
Stroški najema v zvezi z najemi sredstev majhnih vrednosti
–97.856
–91.981
Skupaj
–1.149.117
–1.308.012
Družba DARS nima sklenjenih pogodb s spremenljivimi najemninami, zato vsi zgoraj navedeni zneski predstavljajo
nespremenljive pogodbe za leto 2025. Družba v letu 2025 ni ustvarila prihodkov iz podnajema pravice do uporabe
sredstva in družba ni ustvarila dobičkov oziroma izgub iz transakcij prodaje s povratnim najemom.
II.4.1.5 Dolgoročne finančne naložbe
Dolgoročna posojila drugim na dan 31. decembra 2025 v višini 60.000.000 evrov vključujejo dolgoročne depozite
pri bankah v višini 60.000.000 evrov z zapadlostjo od 393 do 455 dni. Povprečna ponderirana letna obrestna mera
dolgoročnih depozitov družbe DARS je na dan 31. decembra 2025 znašala 2,31 odstotka.
V evrih (brez centov)
2025
2024
Stanje na dan 1. 1.
70.000.000
112.000.000
Pridobitev novih depozitov
215.000.000
237.000.000
Prenosi na kratkoročne finančne naložbe
225.000.000
279.000.000
Stanje na dan 31. 12.
60.000.000
70.000.000
Družba likvidnostne presežke ob zagotavljanju razpršenosti v pretežnem delu vlaga v depozite bank z ustrezno
bonitetno oceno v Republiki Sloveniji in Evropski uniji. Dolgoročne finančne naložbe niso izpostavljene
kreditnemu tveganju oziroma obstaja le minimalno tveganje, da nasprotna stranka ne bo izpolnila obveznosti.
Knjigovodska vrednost dolgoročnih finančnih naložb do drugih je enaka pošteni vrednosti.
LETNO POROČILO 2025 DARS 219
II.4.1.6 Dolgoročne poslovne terjatve
Dolgoročne poslovne terjatve do drugih v višini 73.190 evrov se nanašajo na natečene obresti od dolgoročnih
depozitov pri bankah.
II.4.1.7 Odložene terjatve in obveznosti za davek
Pregled gibanja odloženih terjatev za davek v letu 2025
V evrih (brez centov)
31. 12. 2024
Pripoznano v izkazu
poslovnega izida
Pripoznane v
izkazu drugega
vseobsegajočega
donosa
31. 12. 2025
Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade
337.027
–45.603
0
291.424
Varovanje denarnega toka iz naslova obrestnih zamenjav
0
0
0
0
Popravek vrednosti terjatev
61.034
33.974
0
95.008
Osnovna sredstva
13.220.190
2.890.784
0
16.110.974
13.618.251
2.879.154
0
16.497.406
Pregled gibanja odloženih terjatev za davek v letu 2024
V evrih (brez centov)
31. 12. 2023
Pripoznano v izkazu
poslovnega izida
Pripoznane v
izkazu drugega
vseobsegajočega
donosa
31. 12. 2024
Rezervacije za odpravnine in jubilejne nagrade
394.378
–57.351
0
337.027
Popravek vrednosti terjatev
36.894
24.140
0
61.034
Osnovna sredstva
10.157.170
3.063.020
0
13.220.190
10.588.442
3.029.810
0
13.618.251
Pregled gibanja odloženih obveznosti za davek v letu 2025
V evrih (brez centov)
31. 12. 2024
Pripoznano v izkazu
poslovnega izida
Pripoznane v
izkazu drugega
vseobsegajočega
donosa
31. 12. 2025
Varovanje denarnega toka iz naslova obrestnih zamenjav
944.901
0
–588.072
356.830
944.901
0
–588.072
356.830
Pregled gibanja odloženih obveznosti za davek v letu 2024
V evrih (brez centov)
31. 12. 2023
Pripoznano v izkazu
poslovnega izida
Pripoznane v
izkazu drugega
vseobsegajočega
donosa
31. 12. 2024
Varovanje denarnega toka iz naslova obrestnih zamenjav
2.376.962
0
–1.432.061
944.901
2.376.962
0
–1.432.061
944.901
Odložene terjatve in obveznosti za davek so izračunane na podlagi začasnih razlik po metodi obveznosti po bilanci
stanja glede na stopnjo obdavčitve dohodka pravnih oseb v naslednjih letih. V skladu s 64. členom Zakona o
obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev (ZORZFS) se za leta 2024, 2025, 2026, 2027 in 2028 plačuje
davek po stopnji 22 %.
LETNO POROČILO 2025 DARS 220
II.4.1.8 Sredstva za prodajo
Med kratkoročnimi sredstvi so evidentirane nepremičnine v vrednosti 857.281 evrov. Sredstva družba ne
namerava uporabljati v poslovne namene in je uprava družbe sprejela sklep o njihovi prodaji. Ta je predvidena v
naslednjih dvanajstih mesecih. Sredstva v višini 14.606.373 evrov so bila septembra 2025 vrnjena lastnikom na
podlagi sklenjenega zapisnika o prenosu lastninske pravice in prevzemu premoženja nepremičnin iz seznama
nepremičnin za prenos na Republiko Slovenijo.
Pregled gibanja sredstev za prodajo v letu 2025
V evrih (brez centov)
Zemljišča
Zgradbe
Skupaj
Stanje 31. 12. 2024
15.423.070
0
15.423.070
Prerazporeditev na sredstva za prodajo
123.384
0
123.384
Prodaja
–82.800
0
–82.800
Vračilo lastnikom
–14.606.373
0
–14.606.373
Prerazporeditev na osnovna sredstva ali
naložbene nepremičnine
0
0
0
Stanje 31. 12. 2025
857.281
0
857.281
Pregled gibanja sredstev za prodajo v letu 2024
V evrih (brez centov)
Zemljišča
Zgradbe
Skupaj
Stanje 31. 12. 2023
1.034.355
0
1.034.355
Prerazporeditev na sredstva za prodajo
51.656
0
51.656
Prerazporeditev na sredstva za vračilo lastnikom
16.059.733
16.059.733
Prodaja
–268.794
0
–268.794
Prerazporeditev na druge postavke
–1.453.880
0
–1.453.880
Prerazporeditev na osnovna sredstva ali
naložbene nepremičnine
0
0
0
Stanje 31. 12. 2024
15.423.070
0
15.423.070
II.4.1.9 Zaloge
Med zalogami materiala so evidentirane zaloge materiala, nadomestnih delov, drobnega inventarja in embalaže.
V strukturi zalog predstavljajo največji, 60-odstotni delež zaloge materiala, v okviru teh pa največji delež
prestavljajo zaloge posipnih materialov (56 odstotkov), zaloge ograj (15 odstotkov) in zaloge goriv (14 odstotkov).
V evrih (brez centov)
31. 12. 2025
Delež
31. 12. 2024
Indeks
Material
3.421.116
60 %
3.701.055
92
Nadomestni deli
492.352
9 %
496.332
99
Drobni inventar in embalaža
578.039
10 %
483.720
119
Trgovsko blago
1.168.684
21 %
940.089
124
Skupaj
5.660.190
100 %
5.621.196
101
Pri letnem popisu zalog materiala in zalog drobnega inventarja je bil ugotovljen primanjkljaj v višini 7.818 evrov
in višek v višini 148.339 evrov, znesek kala je znašal 1.312 evrov. Ob popisu je bila ugotovljena nekurantna zaloga
za material s pretečenim rokom in za material, ki zaradi tehnoloških lastnosti ni primeren za nadaljnjo uporabo,
slabitev nekurantnih zalog je znašala 14.401 evrov.
Zaloge trgovskega blaga sestavljajo med drugim:
- zaloge naprav DarsGo v višini 1.166.823 evrov in
- zaloge nosilcev za naprave DarsGo v višini 1.861 evrov.
LETNO POROČILO 2025 DARS 221
Naprave DarsGo se ob izdaji stranki prenesejo med opredmetena osnovna sredstva. V skladu s 25. členom Zakona
o cestninjenju je naprava DarsGo v lasti upravljavca cestninskih cest.
Zaloge družbe na dan 31. decembra 2025 predstavljajo tekoče zaloge in niso bile zastavljene kot jamstvo za
obveznosti. Knjigovodska vrednost zalog ne presega iztržljive vrednosti.
II.4.1.10 Kratkoročne finančne naložbe
Kratkoročne finančne naložbe zajemajo:
- depozite pri bankah v višini 308.000.000 evrov z zapadlostjo od 5 do 363 dni. Povprečna
ponderirana letna obrestna mera kratkoročnih depozitov družbe DARS je na dan 31. decembra 2025
znašala 2,26 odstotka;
- izvedene finančne instrumente v višini 1.621.952 evrov. Izvedeni finančni instrumenti so
podrobneje razkriti v poglavju o drugih dolgoročnih finančnih obveznostih.
Gibanje kratkoročnih depozitov v letu 2025
V evrih (brez centov)
2025
2024
Stanje na dan 1.1.
299.000.000
289.000.000
Pridobitev novih depozitov
187.000.000
70.000.000
Vračila depozitov
403.000.000
339.000.000
Prenosi iz dolgoročnih finančnih naložb
225.000.000
279.000.000
Stanje na dan 31. 12.
308.000.000
299.000.000
Družba likvidnostne presežke ob zagotavljanju razpršenosti v pretežnem delu vlaga v depozite bank z ustrezno
bonitetno oceno v Republiki Sloveniji in Evropski uniji. Kratkoročne finančne naložbe niso izpostavljene kreditnemu
tveganju oziroma obstaja le minimalno tveganje, da nasprotna stranka ne bo izpolnila obveznosti. Knjigovodska
vrednost kratkoročnih finančnih naložb do drugih je enaka pošteni vrednosti.
II.4.1.11 Kratkoročne poslovne terjatve
V evrih (brez centov)
31. 12. 2025
Delež v
odstotkih
31. 12. 2024
Indeks
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev:
29.350.094
58
29.533.319
99
- terjatve za cestnino
26.306.708
52
27.985.142
94
- terjatve za povračila za spremljajoče dejavnosti ob AC
1.767.749
4
595.610
297
- kupci za zapore
42.834
0
52.880
81
- druge kratkoročne poslovne terjatve
1.676.826
3
1.208.585
139
- popravek vrednosti kratkoročnih terjatev do kupcev
–444.024
–1
–308.900
144
Kratkoročne poslovne terjatve do drugih:
20.854.557
42
30.617.585
68
- za dane predujme za obratna sredstva
8.576
0
7.715
111
- kratkoročne terjatve iz poslovanja za tuj račun
15.023.017
30
18.201.632
83
- popravek vrednosti kratkoročnih terjatev tuj račun
0
0
0
0
- kratkoročne terjatve povezane s finančnimi prihodki
3.927.458
8
9.535.708
41
- terjatve za vstopni DDV
502.959
1
1.409.766
36
- druge kratkoročne terjatve do državnih institucij
666.393
1
659.293
101
- ostale kratkoročne terjatve
740.922
1
819.566
90
- popravek vrednosti ostalih kratkoročnih terjatev
–14.767
0
–16.095
92
Skupaj
50.204.651
100
60.150.904
83
LETNO POROČILO 2025 DARS 222
Večinski delež kratkoročnih poslovnih terjatev do drugih predstavljajo:
- terjatve do domačih komisionarjev ter tujih prodajnih zastopnikov v višini 8.988.331 evrov;
- terjatve do Republike Slovenije v skupni višini 2.708.159 evrov iz naslova opravljenih nalog v zvezi z
aktivnostmi pred izvajanjem gradnje avtocest v skladu s 4. členom ZDARS-1. Terjatev iz naslova
opravljenih nalog v zvezi s prostorskim načrtovanjem in umeščanjem avtocest v prostor ter
pridobivanjem nepremičnin za potrebe gradnje avtocest, ki jih družba DARS opravlja v imenu in za
račun Republike Slovenije, znaša 2.495.943 evrov. Te posle družba v poslovnih knjigah izkazuje kot
posle za tuj račun. Družba te naloge opravlja skladno s pogodbo o izvajanju naročila, na podlagi
katere Republiki Slovenji zaračunava nadomestilo. Terjatev iz naslova nadomestila znaša 212.216
evrov. Sredstva za te posle se v skladu z 10. členom ZDARS-1 zagotavljajo v proračunu RS.
Razčlenitev pomembnejših postavk kratkoročnih poslovnih terjatev po zapadlosti
V evrih (brez centov)
Nezapadle
Do 90 dni
Nad 90 dni
Skupaj
Kratkoročne terjatve iz poslovanja za tuj račun
13.416.026
1.578.078
28.914
15.023.017
Oblikovani popravki vrednosti terjatev iz
poslovanja za tuj račun
0
0
0
0
Kratkoročne poslovne terjatve do kupcev
24.494.446
4.272.830
1.026.842
29.794.117
Oblikovani popravki vrednosti poslovnih terjatev
do kupcev
0
0
–444.024
–444.024
Ostale terjatve
5.826.545
0
19.763
5.846.308
Oblikovani popravki vrednosti ostale terjatve
0
0
–14.767
–14.767
Skupaj
43.737.016
5.850.908
616.727
50.204.651
V letu 2025 je družba oblikovala popravek vrednosti kratkoročnih poslovnih terjatev v znesku 254.676 evrov in
odpisala terjatve, za katere je bil oblikovan popravek vrednosti v višini 87.789 evrov.
V evrih (brez centov)
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Stanje 1. 1.
324.995
187.497
Odpisi terjatev
87.789
5.589
Odprava popravkov
33.092
26.844
Oblikovanje
254.676
169.931
Stanje 31. 12.
458.791
324.995
Terjatve družbe na dan 31. decembra 2025 niso bile zastavljene kot jamstvo za obveznosti. Kratkoročne poslovne
terjatve družbe predstavljajo tekoče terjatve družbe in so v višini 10.490.793 evrov zavarovane z bančnimi
garancijami in izvršnicami.
II.4.1.12 Denarna sredstva
V evrih (brez centov)
31. 12. 2025
Delež
31. 12. 2024
Indeks
Denarna sredstva v bankah
135.911
0 %
5.097.063
3
Depozit na odpoklic
35.000.000
52 %
20.000.000
175
Nočni depozit v bankah
6.656.578
10 %
26.742.131
25
Depoziti z zapadlostjo v plačilo do 3 mesecev od dneva sklenitve
25.000.000
37 %
0
-
Denarna sredstva v blagajnah na cestninskih postajah
299.150
0 %
418.150
72
Denar na poti
150.292
0 %
344.012
44
Sredstva na računu PayPal
65.280
0 %
52.599
124
Denarna sredstva skupaj
67.307.211
100 %
52.653.955
128
LETNO POROČILO 2025 DARS 223
Postavka depoziti na odpoklic predstavlja stanje depozitov, ki jih je mogoče kadarkoli odpoklicati. Postavka nočni
depozit v bankah predstavlja kratkoročni depozit pri banki, vezan čez noč. Postavka depoziti z zapadlostjo v
plačilo do 3 mesecev od dneva sklenitve predstavlja depozite pri bankah z zapadlostjo od 42 do 49 dni.
Postavka denar na poti predstavlja denar od pobrane cestnine, ki še ni bil položen na transakcijski račun družbe. Po
opravljenem letnem popisu stanja denarja od pobrane cestnine na poti na dan 30. september 2025 je družba
uskladila izkazano stanje v poslovnih knjigah z dejanskim stanjem.
II.4.1.13 Kratkoročne aktivne časovne razmejitve
V evrih (brez centov)
31. 12. 2025
Delež
31. 12. 2024
Indeks
Kratkoročno odloženi stroški - ostalo
1.617.736
53 %
890.163
182
Kratkoročno odloženi stroški - provizija prodajnim zastopnikom od
prodanih vinjet za leto 2025
848.206
28 %
825.275
103
Kratkoročno nezaračunani prihodki
609.872
20 %
3.008.131
20
Skupaj
3.075.815
100 %
4.723.569
65
Nezaračunani prihodki v višini 609.872 evrov se nanašajo na:
- nezaračunane dolgoročno odložene prihodke, iz naslova projekta »Načrt za okrevanje in odpornost:
Digitalizacija avtocestnega omrežja v RS« v višini 11.041, projekta »CEF: Projekt X4ITS« v višini
120.961 evrov, za katere še niso izpolnjeni pogoji za vzpostavitev terjatve, in
- nezaračunane kratkoročno odložene prihodke iz naslova preveč izplačanih dodatkov za koriščene
praznične ure v višini 477.870 evrov, ki so bile izplačane v obdobju od 1. januarja 2020 do 31.
decembra 2023. Vračilo preplačil je prevideno v letu 2026.
II.4.1.14 Kapital
Gibanje kapitala je prikazano v Izkazu gibanja kapitala za obdobje od 1. januarja 2025 do 31. decembra 2025, iz
katerega so razvidni tudi razlogi za vsako spremembo posameznih postavk kapitala.
Osnovni kapital
Osnovni kapital družbe znaša 2.071.588.648 evrov in je razdeljen med 55.650.231 navadnih imenskih kosovnih
delnic, katerih edini lastnik je RS. Knjigovodska vrednost delnice je na dan 31. decembra 2025 znašala 65,06 evra.
Izračunana je kot razmerje med celotno vrednostjo kapitala in številom delnic. Zmanjšanje osnovnega kapitala je
bilo izvedeno s prenosom zemljišč na Republiko Slovenijo.
Kapitalske rezerve
Kapitalske rezerve v višini 30.781.937 predstavljajo:
- znesek prenesenega stvarnega premoženja za opravljanje nalog upravljanja in vzdrževanja avtocest, ki
ga je zagotovila RS ob preoblikovanju družbe leta 2004, v višini 26.202.240 evrov;
- presežek sredstev, ki predstavlja razliko med stvarnim vložkom RS leta 2010 in vrednostjo novo izdanih
delnic družbe, v višini 27 evrov;
- presežek sredstev, ki predstavlja razliko med stvarnim vložkom RS leta 2017 in vrednostjo novoizdanih
delnic družbe, v višini 34 evrov;
- razlike pri pripojitvi hčerinskega podjetja DELKOM d.o.o. v letu 2015 v višini 148.410 evrov;
- zneske naknadnih vplačil RS v kapital družbe na podlagi sklepov Vlade RS, izdanih na podlagi 16. člena
ZDARS-1, s katerim so se ugotovile in konkretizirale nepremičnine, ki so bile v lasti RS in ki jih je v skladu
s 14. členom ZDARS-1 pridobila družba DARS, v višini 4.205.409 evrov. Naknadna vplačila ugotovi uprava
družbe s sklepom; in
- splošni prevrednotovalni popravek kapitala, ki je bil 1. januarja 2006 ob prehodu na SRS 2006 prenesen
v kapitalske rezerve, v višini 225.817 evrov.
LETNO POROČILO 2025 DARS 224
Rezerve, nastale zaradi vrednotenja po pošteni vrednosti v višini 675.307 evrov, se nanašajo na:
- spremembo presežka iz prevrednotenja za aktuarske primanjkljaje in presežke.
Kot aktuarski presežek ali primanjkljaj se izkazujejo spremembe sedanje vrednosti obveznosti do
zaposlencev zaradi sprememb v aktuarskih predpostavkah. Konec leta 2025 je presežek iz
prevrednotenja znašal 239.577 evrov;
- uspešni del sprememb v pošteni vrednosti izpeljanega finančnega instrumenta za zavarovanje pred
obrestnimi tveganji, ki je razviden iz izkaza vseobsegajočega donosa ter konec leta 2025 znaša, zmanjšan
za odložene davke, 435.730 evra. Izpeljani finančni instrumenti so podrobneje razkriti pri usmeritvah in
pojasnilih v okviru drugih dolgoročnih finančnih obveznosti.
Gibanje posamezne sestavine postavke presežka v letu 2025 je razvidno v Izkazu drugega vseobsegajočega
donosa za leto 2025.
Preneseni čisti dobiček
Delničarji so na 31. seji skupščine družbe DARS dne 19. 6. 2025 sprejeli sklep o uporabi bilančnega dobička
poslovnega leta 2024 v višini 56.749.189 evrov, ki se je po sklepu razporedil v druge rezerve iz dobička.
Druge spremembe prenesenega čistega dobička/izgube predstavljajo zmanjšanje prenesenega čistega dobička,
ki se nanaša na prenos sorazmernega dela zneska aktuarskih izgub, vezanih na porabo rezervacij za odpravnine
ob upokojitvi v višini 17.521 evrov.
Čisti poslovni izid poslovnega leta
Čisti poslovni izid leta 2025 znaša 161.455.709 evrov. Ob sestavi letnega poročila je družba skladno s Statutom
DARS in 64. ter 230. členom ZGD-1 oblikovala zakonske rezerve v višini 8.071.909 evrov, statutarne rezerve v
višini 38.341.570 evrov in druge rezerve iz dobička v višini 57.512.354 evrov.
Dobiček na delnico
V evrih (brez centov)
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Čisti poslovni izid obračunskega obdobja
161.455.709
159.316.156
Število izdanih delnic
55.650.231
55.650.231
Število navadnih delnic
55.650.231
55.650.231
Tehtano povprečno število izdanih navadnih delnic
55.650.231
55.650.231
Osnovni in popravljalni čisti dobiček na delnico
2,90
2,86
Osnovni čisti dobiček na delnico je izračunan tako, da čisti poslovni izid obračunskega obdobja delimo s tehtanim
povprečnim številom navadnih delnic. Povprečno število delnic je izračunano iz števila delnic v posameznem letu,
pri čemer so lastne delnice izvzete. Družba na dan 31. 12. 2025 nima lastnih delnic.
Vse delnice, ki jih je izdala družba DARS so navadne imenske kosovne delnice, zato je kazalnik popravljalni čisti
dobiček na delnico enak osnovnemu dobičku na delnico.
Dividendna politika
Cilj družbe je zagotavljanje finančno vzdržne izgradnje avtocestnih odsekov in finančne stabilnosti, zato si bo
družba prizadevala, da se bodoči bilančni dobiček do zaključka vlaganj DARS v skladu z Resolucijo o nacionalnem
programu razvoja prometa v Republiki Sloveniji za obdobje do leta 2030 razporedi med rezerve družbe, s čimer
se zagotavljajo sredstva za razvoj avtocestne infrastrukture.
LETNO POROČILO 2025 DARS 225
II.4.1.15 Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve
Gibanje rezervacij v letu 2025
V evrih (brez centov)
Stanje na dan
31. 12. 2024
Poraba v letu
2025
Odprava v
letu 2025
Aktuarski
dobiček/izguba
Dodatno
oblikovanje v
letu 2025
Stanje na dan
31. 12. 2025
Rezervacije za odpravnine ob upokojitvi
3.436.427
183.110
0
5.191
338.053
3.586.180
Rezervacije za jubilejne nagrade za zaposlene
2.163.272
231.464
0
0
320.070
2.251.878
Rezervacije za tožbene zahtevke iz področja vzdrževanja
0
0
0
0
51.399
51.399
Rezervacije za tožbene zahtevke iz delovnih razmerij
851.698
536.684
261.510
0
40.029
93.533
Rezervacije za tožbene zahtevke s področja gradnje in
obnov
3.150.454
0
113.830
0
297.056
3.333.680
Skupaj
9.601.851
951.258
375.341
5.191
1.046.607
9.316.668
Rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine so oblikovane na podlagi:
- zakonskih predpisov, kolektivne pogodbe in internih aktov, iz katerih izhaja zaveza k plačilu
jubilejnih nagrad in odpravnin zaposlenim ob upokojitvi;
- aktuarskega izračuna, ki ga pripravi pooblaščeni aktuar.
Ob zaključku vsakega poslovnega leta se preveri višina oblikovanih rezervacij in se ustrezno povečajo ali
zmanjšajo. Aktuarski izračun na dan 31. decembra 2025 se je opravil za vsakega zaposlenega, tako da so se
upoštevali stroški odpravnine ob upokojitvi in stroški vseh pričakovanih jubilejnih nagrad do upokojitve.
Rezervacije so oblikovane v višini ocenjenih prihodnjih izplačil za odpravnine in jubilejne nagrade, diskontiranih
na koncu poročevalskega obdobja. Pri aktuarskem izračunu so bile upoštevane naslednje predpostavke:
- nominalna dolgoročna obrestna mera se ocenjuje v višini 3,45 odstotka glede na povprečno
dospetje v družbi, ki znaša 13,8 leta;
- trenutno veljavne višine odpravnin ob upokojitvi in jubilejnih nagrad, določenih v internih aktih;
- pričakovana dolgoročna rast višine jubilejnih nagrad in neobdavčljivih zneskov v izračunu znaša 3,5
odstotka letno;
- fluktuacija zaposlenih, ki je odvisna predvsem od njihove starosti;
- pričakovana smrtnost delavcev v skladu s tablicami smrtnosti za Slovenijo 2007, ločena po spolih;
- prihodnja dolgoročna nominalna rast plač v višini 3,0 odstotka letno;
- rezervacije se računajo zgolj za zaposlene za nedoločen čas.
Na podlagi aktuarskega izračuna so na dan 31. decembra 2025 oblikovane rezervacije za jubilejne nagrade v višini
2.251.878 evrov in rezervacije za odpravnine ob upokojitvi v višini 3.586.180 evrov.
Družba na osnovi pridobljenih pravnih mnenj in na podlagi ocene poslovodstva izkazuje rezervacije v višini
3.333.680 evrov za tožbe v zvezi s tožbenimi zahtevki s področja gradnje in obnov ter v višini 93.533 evrov za
tožbene zahtevke iz delovnih razmerij in 51.399 evrov za tožbene zahtevke iz področja dejavnosti vzdrževanja.
Rezervacije za obveznosti po tožbah so oblikovane na podlagi ocene verjetnega izida, ki je opravljena z visoko
stopnjo previdnosti. Datuma zapadlosti obveznosti ni mogoče določiti. Tožbe, za katere so oblikovane rezervacije,
so v različnih fazah postopka.
Gibanje dolgoročnih pasivnih časovnih razmejitev v letu 2025
V evrih (brez centov)
Stanje na dan
31. 12. 2024
Poraba v letu
2025
Odprava v
letu 2025
Dodatno
oblikovanje v
letu 2025
Stanje na dan
31. 12. 2025
Brezplačne pridobitve osnovnih sredstev
160.275
83.426
0
278
77.127
Zakup optičnih vlaken
2.029.761
192.968
0
4.564
1.841.357
Unovčena finančna zavarovanja
2.034.989
2.941
1.920.007
2.941
114.982
Nepovratna sredstva EU in drugih
154.344.062
8.757.629
0
36.496.842
182.083.275
Skupaj
158.569.087
9.036.964
1.920.007
36.504.625
184.116.741
LETNO POROČILO 2025 DARS 226
Med dolgoročnimi pasivnimi časovnimi razmejitvami družba izkazuje dolgoročno razmejeni prihodek iz naslova
vnaprej plačanega zakupa optičnih vlaken s strani uporabnikov v višini 1.841.357 evrov.
Družba oblikuje dolgoročno odložene prihodke za sredstva, prejeta od unovčenih finančnih zavarovanj za
odpravo napak, finančnih zavarovanj za dobro izvedbo del in finančnih zavarovanj za resnost ponudbe. Unovčeni
zneski finančnih zavarovanj služijo za pokrivanje stroškov namena unovčitve oziroma v primeru unovčitve
finančnih zavarovanj za dobro izvedbo del tudi za namen finančnega zavarovanja za odpravo napak v garancijski
dobi. Na dan 31. 12. 2025 je znašal znesek neporabljenih sredstev unovčenih garancij 114.982 evrov.
Družba ima oblikovane dolgoročno odložene prihodke iz naslova prejema nepovratnih sredstev EU in drugih
sofinancerskih sredstev, prejetih za financiranje razvoja avtocest oziroma s tem povezane naloge (nadgradnjo
prometne varnosti – graditev sistemov nadzora in vodenja prometa).
Vrednost dolgoročno odloženih prihodkov se zmanjšuje za znesek amortizacije osnovnih sredstev in za zneske
drugih vrst stroškov, za katere so bila sredstva prejeta.
V evrih (brez centov)
Stanje
31. 12. 2024
Povečanja
Zmanjšanja
Stanje
31. 12. 2025
Kohezijski sklad EU: Slivnica–Draženci
3.100.894
0
229.925
2.870.969
Kohezijski sklad EU: Pluska–Ponikve
18.439.471
0
1.340.896
17.098.575
Kohezijski sklad EU: Ponikve–Hrastje
8.297.230
0
550.505
7.746.726
Kohezijski sklad EU: Gradnja PHO
12.942.411
0
1.507.555
11.434.856
Kohezijski sklad EU: Rekonstrukcije AC odsekov
15.146.739
0
1.114.391
14.032.348
Kohezijski sklad EU: AC Draženci–MMP Gruškovje
48.237.746
0
2.180.581
46.057.166
Sredstva TEMPO - CONNECT (ITS) in EasyWay - faza I in II
418.494
0
106.232
312.263
Sredstva TEN T: Draženci–Gruškovje PGD in PZI
2.205.270
0
83.949
2.121.320
Sredstva TEN T: CROCODILE I
467.463
0
69.475
397.988
Sredstva CEF: PGD/PZI Karavanke
2.646.415
0
0
2.646.415
Sredstva CEF: CROCODILE 2
324.491
0
73.785
250.706
Sredstva CEF: C-Roads
1.267.877
0
270.328
997.548
Sredstva CEF: CROCODILE 3
477.866
0
93.132
384.733
Sredstva CEF: AC predor Karavanke, gradnja 2. cevi
7.950.001
0
0
7.950.001
Sredstva ESRR: Izdelava dokumentacije za 2. Odsek 3.
razvojne osi jug: Maline–Metlika (Črnomelj)
2.692.540
0
0
2.692.540
Sredstva CEF: Projekt ACCESS2KOPERPORT
(Srminska vpadnica)
1.161.322
0
0
1.161.322
Sredstva ESRR: Izdelava dokumentacije za
2. odsek 3. razvojne osi sever: Velenje–Slovenj Gradec
10.999.901
0
0
10.999.901
Sredstva NOO: Digitalizacija avtocestnega omrežja v RS
8.079.778
2.536.907
522.024
10.094.661
Sredstva CEF: Projekt X4ITS
535.457
0
9.058
526.399
Sredstva CEF: Projekt SIRIUS
2.437.925
0
0
2.437.925
Sredstva CEF: Projekt C-Roads Extended
151.200
0
15.247
135.953
Sredstva ESRR: 3. razvojna os sever: Velenje–Slovenj Gradec:
sklop B-Škalsko jezero in sklop H-Konovo
0
33.959.935
0
33.959.935
Druga sofinancerska sredstva
6.363.573
0
590.546
5.773.027
Skupaj
154.344.063
36.496.842
8.757.629
182.083.276
LETNO POROČILO 2025 DARS 227
II.4.1.16 Dolgoročne finančne obveznosti
V evrih (brez centov)
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Dolgoročne finančne obveznosti iz zadolževanja za financiranje
investicijskih načrtov
1.085.695.786
1.076.956.370
Dolgoročne obveznosti iz najema
1.549.498
1.223.170
Skupaj
1.087.245.284
1.078.179.540
a) Dolgoročne finančne obveznosti iz zadolževanja za financiranje investicijskih načrtov
Družba se za potrebe poslovanja zadolžuje na mednarodnih in domačih finančnih trgih. Namen zadolževanja je
financiranje investicijskih načrtov ter refinanciranje obstoječega dolga. Z izjemo treh kreditov so vse obveznosti
iz naslova zadolževanja 100-odstotno zavarovane s poroštvom Republike Slovenije. Kredita Evropske investicijske
banke za vzpostavitev sistema DarsGo v višini 51 milijonov evrov in za izgradnjo druge cevi predora Karavanke v
višini 90 milijonov evrov imata jamstvo Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) oziroma risk-sharing
mehanizma InvestEU. Kredit pri banki KfW za vzpostavitev sistema DarsGo v višini 51 milijonov evrov pa je edini
kredit, ki nima niti poroštva države niti jamstva Evropskega sklada za strateške naložbe (EFSI) oziroma risk-sharing
mehanizma InvestEU.
Obrestne mere in načini obračunavanja obresti za najeta posojila so pogodbeno določeni ter predstavljajo
poslovno skrivnost. Ponderirana letna obrestna mera celotnega dolga družbe DARS je na dan 31. decembra 2025
znašala 2,23 odstotka. Obrestne mere najetih posojil in izdanega instrumenta Namenschuldverschreibung so bile
na dan 31. decembra 2025 v intervalu od 0 do 3,4 odstotka.
V evrih (brez centov)
31. 12. 2025
Delež
Dolgoročno dobljena posojila pri domačih bankah
444.325.555
41 %
Dolgoročno dobljena posojila pri tujih bankah
503.590.231
46 %
Posojilo na osnovi zadolžnice Schuldschein
37.780.000
4 %
Izdane imenske zadolžnice NSV
100.000.000
9 %
Skupaj
1.085.695.786
100 %
Dolgoročne finančne obveznosti po zapadlosti
V evrih (brez centov)
31. 12. 2025
Delež
Dolgoročne finančne obveznosti z zapadlostjo do pet let
436.128.512
40 %
Dolgoročne finančne obveznosti z zapadlostjo nad pet let
649.567.274
60 %
Skupaj
1.085.695.786
100 %
Gibanje dolgoročnih finančnih obveznosti v letu 2025
Dolgoročne finančne obveznosti
Stanje na dan
31. 12. 2024
Povečanje v letu 2025
Prenos na kratkoročne
finančne obveznosti
2025
Stanje na dan
31. 12. 2025
Evropska investicijska banka
505.468.150
0
57.841.464
447.626.686
Nova Ljubljanska banka
129.350.000
0
39.675.000
89.675.000
Kreditanstalt für Wiederaufbau
78.348.960
0
22.385.417
55.963.544
Intesa Sanpaolo
58.666.667
0
5.333.333
53.333.333
Schuldschein
37.780.000
0
0
37.780.000
OTP banka
40.600.000
0
12.546.667
28.053.333
Unicredit
0
156.000.000
0
156.000.000
Unicredit in Intesa Sanpaolo
84.150.000
0
5.775.000
78.375.000
SID banka
42.592.593
0
3.703.704
38.888.889
NSV
100.000.000
0
0
100.000.000
Skupaj
1.076.956.370
156.000.000
147.260.584
1.085.695.786
LETNO POROČILO 2025 DARS 228
b) Dolgoročne obveznosti iz najema
V evrih (brez centov)
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Dolgoročne obveznosti iz najema - glavnica
1.639.302
1.287.056
Dolgoročne obveznosti iz najema - obresti
–89.805
–63.886
Skupaj
1.549.498
1.223.170
V evrih (brez centov)
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Dolgoročne obveznosti iz najema - glavnica
1.639.302
1.287.056
Kratkoročne obveznosti iz najema - glavnica
737.858
749.665
Skupaj
2.377.160
2.036.722
Ročnost obveznosti iz najemov
V evrih (brez centov)
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Do 1 leta
737.858
749.665
od 1 do 5 let
1.572.776
1.226.693
nad 5 let
66.526
60.364
Skupaj
2.377.160
2.036.722
II.4.1.17 Dolgoročne finančne obveznosti do bank
Stanje dolgoročnega dela glavnice bančnih posojil po posameznih posojilodajalcih
Posojilodajalec
Stanje na dan
31. 12. 2025
Delež
Intesa Sanpaolo
53.333.333
6 %
UniCredit Banka Slovenija
156.000.000
16 %
UniCredit Banka Slovenija in Intesa Sanpaolo
78.375.000
8 %
NLB
89.675.000
9 %
OTP banka
28.053.333
3 %
SID banka
38.888.889
4 %
Evropska investicijska banka
447.626.686
47 %
Kreditanstalt für Wiederaufbau
55.963.545
6 %
Skupaj
947.915.786
100 %
a) Posojilo banke Intesa Sanpaolo
V letu 2016 je družba DARS najela posojilo pri banki Intesa Sanpaolo v višini 80 milijonov evrov, namenjeno za
refinanciranje obstoječega dolga. Posojilo Intesa Sanpaolo II je bilo v letu 2025 odplačano v skupnem znesku
5.333.333 evrov.
Dolgoročna obveznost do banke Intesa Sanpaolo ter roki odplačila posojila
Vrsta
Obdobje odplačevanja
V evrih
(brez centov)
I
od 2022 do 2036
53.333.333
Skupaj
53.333.333
b) Posojila NLB
V letih 2007, 2008 in 2013 je družba DARS najela tri posojila pri NLB, ki jih je v celoti namenila financiranju gradnje
avtocest. V letu 2016 sta bila reprogramirana kredita NLB I in NLB II z namenom podaljšanja ročnosti posojila.
Posojila NLB so bila v letu 2025 odplačana v skupnem znesku 38.778.205 evrov, od tega je bilo posojilo NLB II
odplačano v celoti.
LETNO POROČILO 2025 DARS 229
Dolgoročna obveznost do NLB ter roki odplačila posojil
Vrsta
Obdobje odplačevanja
V evrih
(brez centov)
I
od 2020 do 2027
39.675.000
III
2028
50.000.000
Skupaj
89.675.000
c) Posojili OTP banke
Leta 2015 je družba DARS najela posojilo pri banki Nova KBM (prej Abanka) v višini 50 milijonov evrov, namenjeno
za refinanciranje oziroma predčasno odplačilo kreditov. Posojilo OTP banke je bilo v letu 2025 odplačano v
skupnem znesku 5.880.000 evrov.
Leta 2015 je družba DARS najela posojilo pri SKB banki v višini 50 milijonov evrov, namenjeno za refinanciranje
oziroma predčasno odplačilo kreditov. Posojilo OTP banke je bilo v letu 2025 odplačano v skupnem znesku
6.666.667 evrov.
Dolgoročna obveznost do OTP banke ter rok odplačila posojila
Vrsta
Obdobje odplačevanja
V evrih
(brez centov)
I
od 2021 do 2029
14.720.000
II
od 2021 do 2028
13.333.333
Skupaj
28.053.333
d) Posojilo UniCredit Banke Slovenija in banke Intesa Sanpaolo
V letu 2016 je družba DARS najela posojilo pri UniCredit Banki Slovenija in banki Intesa Sanpaolo v skupni višini
99 milijonov evrov z namenom refinanciranja oziroma predčasnega odplačila kreditov. Posojilo UniCredit Banke
Slovenija in banke Intesa Sanpaolo je bilo v letu 2025 odplačano v skupnem znesku 3.300.000 evrov.
Dolgoročna obveznost do UniCredit Banke Slovenija in banke Intesa Sanpaolo ter rok odplačila posojila
Vrsta
Obdobje odplačevanja
V evrih
(brez centov)
I
od 2021 do 2036
78.375.000
Skupaj
78.375.000
e) Posojilo UniCredit Banke Slovenija
V letu 2025 je družba DARS najela posojilo pri UniCredit Banki Slovenija v višini 156 milijonov evrov z namenom
refinanciranja kreditov.
Dolgoročna obveznost do UniCredit Banke Slovenija ter rok odplačila posojila
Vrsta
Obdobje odplačevanja
V evrih
(brez centov)
I
od 2031 do 2040
156.000.000
Skupaj
156.000.000
f) Posojilo SID
Leta 2016 je družba DARS najela posojilo pri SID banki v višini 50 milijonov evrov, namenjeno za refinanciranje
oziroma predčasno odplačilo kreditov. Posojilo SID banke je bilo v letu 2025 odplačano v skupnem znesku
3.703.704 evrov.
Dolgoročna obveznost do SID banke ter rok odplačila posojila
Vrsta
Obdobje odplačevanja
V evrih
(brez centov)
I
od 2024 do 2036
38.888.889
Skupaj
38.888.889
LETNO POROČILO 2025 DARS 230
g) Posojila Evropske investicijske banke (EIB)
Posojila Evropske investicijske banke, ki so bila najeta v obdobju 2003–2022, so bila namenjena financiranju
investicijskih načrtov. Končna zapadlost posojil je med letoma 2027 in 2044. Posojila EIB so bila v letu 2025
odplačana v skupnem znesku 55.473.043 evrov.
Dolgoročne obveznosti do Evropske investicijske banke ter roki odplačila posojil
Vrsta
Obdobje odplačevanja
V evrih
(brez centov)
V
od 2007 do 2027
3.000.000
VI
od 2012 do 2029
15.950.000
VII
od 2014 do 2037
114.772.727
VIII
od 2015 do 2034
105.944.444
IX
od 2022 do 2041
111.538.462
X
od 2019 do 2028
13.526.316
XI
od 2022 do 2044
82.894.737
Skupaj
447.626.686
h) Posojila Kreditanstalt für Wiederaufbau (KfW)
V letu 2008 je družba DARS pri banki Kreditanstalt für Wiederaufbau najela posojilo v znesku 267.500.000 evrov,
ki je bilo namenjeno financiranju gradnje avtocest. V letu 2019 je družba DARS pri banki Kreditanstalt für
Wiederaufbau najela posojilo v znesku 51.000.000 evrov, ki je bilo najeto za vzpostavitev sistema DarsGo. Posojili
pri banki sta bili v letu 2025 odplačani v vrednosti 22.385.417 evrov.
Dolgoročne obveznosti do Kreditanstalt für Wiederaufbau ter roki odplačila posojil
Vrsta
Obdobje odplačevanja
V evrih
(brez centov)
I
od 2013 do 2029
41.796.875
II
od 2020 do 2029
14.166.670
Skupaj
55.963.545
Izpolnjevanje finančnih zavez
Določene banke, ki so odobrile posojila, zahtevajo vzdrževanje v posojilnih pogodbah opredeljenih vrednosti
finančnih zavez. Na dan poročanja 31. december 2025 so bile vse finančne zaveze izpolnjene.
II.4.1.18 Dolgoročne finančne obveznosti na podlagi obveznic
Družba DARS je imela za financiranje gradnje in obnavljanja avtocest izdano še eno obveznico, ki je zapadla v
2025. Obveznosti iz izdane obveznice so bile zavarovane s poroštvom Republike Slovenije.
Obveznice DARS druge emisije (DRS2)
Družba DARS je v letu 2005 izdala obveznice druge emisije z oznako DRS2 v skupni nominalni vrednosti
61.758.920 evrov. Glavnica je bila v celoti odplačana v letu 2025.
II.4.1.19 Druge dolgoročne finančne obveznosti
a) Posojilo Regione Autonoma Friuli Venezia
Posojilo družbe DARS pri podjetju Regione Autonoma Friuli Venezia je bilo pridobljeno na podlagi memoranduma
o soglasju med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Italije za gradnjo avtocestnih objektov, potrebnih
za povezavo slovenskega avtocestnega omrežja z italijanskim. Posojilo je bilo najeto leta 2000. V letu 2025 je bilo
posojilo Regione Autonoma Friuli Venezia dokončno odplačano v znesku 3.184.955 evrov.
LETNO POROČILO 2025 DARS 231
Dolgoročne obveznosti do Regione Autonoma Friuli Venezia ter rok odplačila posojila
Vrsta
Obdobje odplačevanja kreditov
V evrih
(brez centov)
I
od 2011 do 2025
0
Skupaj
0
b) Posojilo na osnovi zadolžnice Schuldschein
V letu 2015 je družba DARS najela posojilo na osnovi zadolžnice Schuldschein v višini 37.780.000 evrov. Posojilo
je družba DARS najela za dobo 15 let. Schuldschein je sporazum o posojilu, s katerim se ne trguje na
organiziranem trgu.
Dolgoročne obveznosti iz naslova posojila Schuldschein ter rok odplačila posojila
Vrsta
Obdobje odplačevanja kreditov
V evrih
(brez centov)
I
2030
37.780.000
Skupaj
37.780.000
c) Instrument Namenschuldverschreibung (NSV oziroma imenska zadolžnica)
V letu 2017 je družba DARS izdala instrument Namenschuldverschreibung (NSV oziroma imenska zadolžnica) v
višini 100.000.000 evrov. Glavnica v celoti zapade v letu 2037. Z instrumentom se ne trguje na borzi.
Namenschuldverschreibung je imenska zadolžnica, ki predstavlja hibrid med obveznico in kreditom, vendar je
bližje obveznici. Organizator izdaje vodi knjigo o imetnikih.
Dolgoročne obveznosti iz naslova imenske zadolžnice ter rok odplačila
Vrsta
Obdobje odplačevanja
V evrih
(brez centov)
I
2037
100.000.000
Skupaj
100.000.000
d) Dolgoročne obveznosti iz najema
V evrih (brez centov)
2025
2024
Stanje na dan 1.1.
1.223.170
1.269.289
Pridobitev novih obveznosti
1.107.205
772.917
Prenosi na kratkoročne finančne obveznosti
–780.878
–819.036
Stanje na dan 31. 12.
1.549.497
1.223.170
Izpostavljenost tveganju sprememb obrestnih mer
Družba DARS je izpostavljena obrestnemu tveganju, zato se je v preteklih letih v skladu s politiko aktivnega
upravljanja s finančnimi tveganji odločila, da bo zmanjšala izpostavljenost tveganju sprememb obrestnih mer na
trgu. Pregled izpostavljenosti obrestnemu tveganju je prikazan v spodnjih tabelah.
Pregled izpostavljenosti brez obrestne zaščite
(V odstotkih)
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Delež dolga z variabilno obrestno mero (brez
obrestne zaščite)
38,67 %
30,64 %
Delež dolga s fiksno obrestno mero
61,33 %
69,11 %
Brezobrestni kredit
0,00 %
0,25 %
Skupaj
100,00 %
100,00 %
LETNO POROČILO 2025 DARS 232
Pregled izpostavljenosti z obrestno zaščito
V strukturi celotnega dolga družbe DARS predstavlja delež dolga z variabilno obrestno mero, ki je zavarovan pred
obrestnim tveganjem z obrestno zaščito 10,30 %. Delež dolga z variabilno obrestno mero se posledično zniža iz
38,67 % na 28,37 %.
(V odstotkih)
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Delež dolga z variabilno obrestno mero (z
obrestno zaščito)
28,37 %
19,84 %
Delež dolga s fiksno obrestno mero
71,63 %
79,92 %
Brezobrestni kredit
0,00 %
0,25 %
Skupaj
100,00 %
100,00 %
Analiza občutljivosti bančnih posojil na spremembe variabilnih obrestnih mer izkazuje, da bi morebitna
sprememba obrestne mere za sto bazičnih točk ob razmerju fiksne in variabilne obrestne mere na dan poročanja
povečala finančne odhodke za okoli 3,5 milijona evrov.
Za zavarovanje pred obrestnimi tveganji uporabljamo izvedene finančne instrumente (navadna obrestna
zamenjava), s katerimi zagotavljamo dolgoročno stabilnost določenega dela variabilnih obrestnih mer. Namen
varovanja je fiksiranje obrestne mere, s čimer je dosežen nespremenljiv denarni tok. Pri sklepanju poslov
obrestnih zamenjav sledimo načelu, da imajo posli obrestne zamenjave primerljive značilnosti posla varovane
postavke (nominalni znesek, ročnost, obračunsko obdobje). V skladu s politiko aktivnega upravljanja s finančnimi
tveganji družba sledi načelu, da se za sklenjene obrestne zamenjave uporablja računovodsko obračunavanje
varovanja pred tveganji, t. i. »hedge accounting«, kjer varovane postavke predstavljajo učinkovito varovalno
razmerje.
Skupna poštena vrednost poslov obrestnih zamenjav na dan 31. 12. 2025 znaša 1.621.952 evrov.
Sklenjene pogodbe za obrestne zamenjave po ročnosti
V evrih (brez centov)
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Zapadlost v letu 2026
70.000.000
76.666.667
Zapadlost v letu 2027
57.000.000
62.000.000
Skupaj
127.000.000
138.666.667
Nominalna in knjigovodska vrednost instrumentov za varovanje pred obrestnimi tveganji
V evrih (brez centov)
Nominalna vrednost instrumentov
varovanja
Knjigovodska vrednost instrumentov varovanja
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Skupaj
127.000.000
1.621.952
4.295.006
Knjigovodska vrednost instrumentov varovanja je enaka pošteni vrednosti, ki je izračunana po metodi skupne
srednje neto sedanje vrednosti, v skladu z amortizacijskim načrtom posla in ob upoštevanju tržnih cen. Pošteno
vrednost uvrščamo v raven 2 hierarhije poštene vrednosti (model vrednotenja, ki neposredno ali posredno
temelji na tržnih podatkih).
V evrih (brez centov)
Sprememba vrednosti instrumentov
varovanja pripoznana v izkazu drugega
vseobsegajočega donosa
Neučinkoviti instrumenti varovanja – znesek,
pripoznan v izkazu poslovnega izida
31. 12. 2025
31. 12. 2025
Skupaj
–2.673.053
0
LETNO POROČILO 2025 DARS 233
II.4.1.20 Kratkoročne finančne obveznosti
Kratkoročne finančne obveznosti v skupni višini 155.004.054 evrov predstavljajo:
a) kratkoročni del dolgoročnih finančnih obveznosti, ki zapadejo v plačilo v naslednjem letu, ter natečene
obresti iz posojil, izdanih obveznic in obveznosti iz naslova izpeljanih finančnih instrumentov v višini
154.322.913 evrov;
b) kratkoročne obveznosti iz najema v višini 681.141 evrov.
Gibanje kratkoročnih finančnih obveznosti v letu 2025
Kratkoročne
finančne
obveznosti do
bank brez
obresti
Kratkoročne
finančne
obveznosti na
podlagi
obveznic brez
obresti
Kratkoročne
finančne
obveznosti za
druga posojila
brez obresti
Kratkoročne
finančne
obveznosti do
bank za
obresti
Kratkoročne
finančne
obveznosti na
podlagi
obveznic za
obresti
Kratkoročne
finančne
obveznosti za
druga posojila
za obresti
Druge
kratkoročne
finančne
obveznosti
Kratkoročne
obveznosti za
izplačilo
delničarjem
Skupaj
Stanje na dan
1. 1. 2025
141.520.368
61.758.920
3.184.955
7.143.978
1.892.073
1.553.604
707.919
0
217.761.817
Povečanje
0
0
0
25.609.635
881.447
3.388.824
780.209
25.372.304
30.660.116
Prenosi iz
dolgoročnih
obveznosti
147.260.583
0
0
0
0
0
0
0
147.260.583
Kratkoročna
zmanjšanja
–141.520.367
–61.758.920
–3.184.955
–27.244.753
–2.773.520
–3.388.960
–806.986
–25.372.304
–240.678.462
Drugo
0
0
0
0
0
0
0
0
0
Stanje na dan
31. 12. 2025
147.260.584
0
0
5.508.860
0
1.553.468
681.141
0
155.004.054
Gibanje kratkoročnih finančnih obveznosti v letu 2024
Kratkoročne
finančne
obveznosti do
bank brez
obresti
Kratkoročne
finančne
obveznosti na
podlagi
obveznic brez
obresti
Kratkoročne
finančne
obveznosti za
druga posojila
brez obresti
Kratkoročne
finančne
obveznosti do
bank za obresti
Kratkoročne
finančne
obveznosti na
podlagi
obveznic za
obresti
Kratkoročne
finančne
obveznosti za
druga posojila
za obresti
Druge
kratkoročne
finančne
obveznosti
Skupaj
Stanje na dan 1. 1. 2024
147.851.947
56.042.047
3.184.955
11.142.357
3.113.791
1.552.391
1.154.599
224.042.088
Povečanje
0
0
0
30.758.963
4.006.283
3.185.626
774.168
38.725.040
Prenosi iz dolgoročnih
obveznosti
141.520.367
61.758.920
3.184.955
0
0
0
0
206.464.243
Kratkoročna odplačila
–147.851.946
–56.042.047
–3.184.955
–34.757.342
–5.228.001
–3.184.413
–1.220.849
–251.469.554
Stanje na dan 31. 12. 2024
141.520.368
61.758.920
3.184.955
7.143.978
1.892.073
1.553.604
707.919
217.761.817
Kratkoročne finančne obveznosti do bank v skupni višini 152.769.444 evrov predstavljajo:
- del glavnice kratkoročnih bančnih posojil za financiranje investicijskih načrtov, ki zapadejo v plačilo v letu 2025
Posojilodajalec
Stanje na dan
31. 12. 2024
Povečanja v letu 2025
Zmanjšanja v letu 2025
Stanje na dan
31. 12. 2025
Evropska investicijska banka V
6.000.000
6.000.000
6.000.000
6.000.000
Evropska investicijska banka VI
6.270.000
6.270.000
6.270.000
6.270.000
Evropska investicijska banka VII
11.363.636
11.363.636
11.363.636
11.363.636
Evropska investicijska banka VIII
16.666.667
16.666.667
16.666.667
16.666.667
Evropska investicijska banka IX
7.435.897
7.435.897
7.435.897
7.435.897
Evropska investicijska banka X
5.368.421
5.368.421
5.368.421
5.368.421
Evropska investicijska banka XI
2.368.421
4.736.842
2.368.421
4.736.842
Kreditanstalt für Wiederaufbau 267,5
16.718.750
16.718.750
16.718.750
16.718.750
Kreditanstalt für Wiederaufbau 51
5.666.667
5.666.667
5.666.667
5.666.667
Intesa Sanpaolo II
5.333.333
5.333.333
5.333.333
5.333.333
LETNO POROČILO 2025 DARS 234
Posojilodajalec
Stanje na dan
31. 12. 2024
Povečanja v letu 2025
Zmanjšanja v letu 2025
Stanje na dan
31. 12. 2025
SID
3.703.704
3.703.704
3.703.704
3.703.704
Nova Ljubljanska banka I
17.400.000
39.675.000
17.400.000
39.675.000
Nova Ljubljanska banka II
21.378.205
0
21.378.205
0
OTP banka I (prej NKBM)
5.880.000
5.880.000
5.880.000
5.880.000
OTP banka II (prej SKB)
6.666.667
6.666.667
6.666.667
6.666.667
UniCredit Banka in Intesa Sanpaolo
3.300.000
5.775.000
3.300.000
5.775.000
Skupaj glavnice
141.520.368
147.260.584
141.520.368
147.260.584
- natečene obresti od dolgoročnih bančnih posojil na dan 31. december 2025 v višini 5.508.860 evrov.
Kratkoročne finančne obveznosti za obresti se nanašajo na obresti, natečene do 31. decembra 2025. Obrestne
mere in način obračunavanja obresti za sklenjene posle so pogodbeno določeni in so bili 31. decembra 2025 v
intervalu od 0 do 3,4 odstotka letno.
Druge kratkoročne finančne obveznosti v višini 2.234.610 evrov se nanašajo na:
V evrih (brez centov)
31. 12. 2025
31. 12. 2024
Kratkoročni del glavnice posojila Regione Autonoma Friuli Venezia
0
3.184.955
Kratkoročne finančne obveznosti za natečene obresti od drugih
1.553.468
1.553.604
Kratkoročne obveznosti iz najema – glavnica*
737.858
749.665
Kratkoročne obveznosti iz najema – obresti
–56.717
–41.747
Skupaj
2.234.610
5.446.478
* Obveznosti iz najema so razkrite v postavki Dolgoročne finančne obveznosti.
II.4.1.21 Kratkoročne poslovne obveznosti
V evrih (brez centov)
31. 12. 2025
Delež v
odstotkih
31. 12. 2024
Indeks
Kratkoročne obveznosti do dobaviteljev
67.003.080
79 %
61.178.339
110
Kratkoročne obveznosti za predujme
11.705
0 %
14.014
84
Kratkoročne obveznosti do delavcev
3.009.547
4 %
2.830.799
106
Kratkoročne obveznosti do države
13.488.135
16 %
41.398.017
33
- obveznosti za davek od dohodka pravnih oseb
2.401.171
3 %
10.950.879
22
- obveznosti za obračunani DDV
4.315.242
5 %
6.955.577
62
- obveznosti za davke in prispevke izplačevalca iz
naslova plač in drugih prejemkov
2.429.929
3 %
2.171.608
112
- kratkoročna obveznost za stavbno pravico
0
0 %
15.428.851
0
- obveznosti iz naslova obračunanega pribitka k
cestnini
980.042
1 %
941.903
104
- druge obveznosti do države
3.361.751
4 %
4.949.200
68
Kratkoročne obveznosti do drugih
361.591
0 %
364.251
99
Kratkoročne obveznosti do podizvajalcev
997.437
1 %
2.586.411
39
Skupaj
84.871.494
100 %
108.371.830
78
Obveznosti družbe do dobaviteljev predstavljajo neplačane obveznosti za izvedena in obračunana dela pri gradnji
avtocest, ki so jih izvajali domači in tuji dobavitelji (vključno s pogodbeno zadržanimi zneski), obveznosti iz
naslova odškodnin pri pridobivanju zemljišč za posle v imenu RS in za njen račun, obveznosti iz poslovanja iz
naslova upravljanja in vzdrževanja avtocest ter druge kratkoročne poslovne obveznosti.
LETNO POROČILO 2025 DARS 235
Pogodbeno zadržana sredstva predstavljajo varščino za dobro izvedbo del in se do izpolnitve vseh pogodbenih
obveznosti izvajalcev, vključno s prevzemom del, odpravo pomanjkljivosti in predajo garancij za odpravo napak
v garancijski dobi, zadržijo v višini do največ petih oziroma dveh odstotkov pogodbene vrednosti. Sredstva se
zadržujejo tudi zaradi nepredane dokumentacije, ki bi jo morali izvajalci skladno s pogodbo priložiti obračunski
situaciji. V večini primerov gre za izjavo izvajalcev, na podlagi katere se skladno z Zakonom o javnem naročanju
neposredno plačuje podizvajalcem, ki sodelujejo pri izvedbi pogodbenih del. Določena zadržana sredstva, ki jih
družba še vedno zadržuje, služijo kot zavarovanje za morebitne finančne obveznosti iz naslova prejetih zahtevkov
podizvajalcev, pri čemer so bili z izvajalci sklenjeni sporazumi. Po sklenjenih pogodbah zadržana sredstva
pripadajo izvajalcem oziroma podizvajalcem in se sprostijo ob izpolnitvi pogodbenih obveznosti ter predaji
zahtevane dokumentacije investitorju. Če obveznosti niso izpolnjene, se sredstva zadržijo do zaključka
garancijske dobe in sprostijo pod razveznim pogojem morebitnega nastanka napak v tem obdobju. Na zadnji dan
leta 2025 so kratkoročne obveznosti do dobaviteljev na podlagi zadržanih sredstev znašale 27.697.771 evrov, kar
predstavlja 41 odstotni delež vseh obveznosti do dobaviteljev.
Obveznosti družbe do delavcev predstavljajo predvsem obračunane decembrske plače ter nadomestila plač in
povračila stroškov, povezanih z delom zaposlenih v družbi, izplačane januarja 2026.
Dolgovi do članov uprave in članov nadzornega sveta na dan 31. 12. 2025 predstavljajo obračunane decembrske
plače oziroma sejnine ter nadomestila plač in povračila stroškov, povezanih z delom v družbi, izplačane januarja
2026.
Med kratkoročnimi poslovnimi obveznostmi je bil na dan 31. 12. 2024 izkazan tudi kratkoročni del obveznosti iz
naslova nadomestila za stavbno pravico, ki je za leto 2025, v skladu z Letno izvedbeno pogodbo za izvajanje
naročila na podlagi 4. člena ZDARS-1, znašal 15.428.851 evrov. Obveznost iz naslova nadomestila za stavbno
pravico je bila v letu 2025 v celoti poplačana.
Vlada je 13. decembra 2018 sprejela sklep o uvedbi pribitka k cestnini na določenih odsekih avtocestnega
omrežja, ki ga plačujejo cestninski zavezanci v okviru sistema DarsGo. Družba DARS kot upravljavec cestninskih
cest je bila dolžna začeti obračunavati pribitek 1. januarja 2019. Zbrana sredstva so namenski prihodek proračuna
Republike Slovenije in se bodo lahko uporabila izključno za drugi tir železniške proge Divača–Koper. Pribitek se
obračunava vsem zavezancem z vozilom, katerega največja dovoljena masa presega 3,5 tone, ki prevozijo
cestninske odseke med Koprom in Ljubljano ter med Ljubljano in Šentrupertom. Na dan 31. 12. 2025 znaša
obveznost iz naslova obračunanega pribitka k cestnini 980.042 evrov.
Pregled kratkoročnih poslovnih obveznosti do dobaviteljev po zapadlosti na dan 31. december 2025
V evrih (brez centov)
Nezapadle
do 60 dni
nad 60 dni
Skupaj
Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
(tekoče obveznosti)
39.057.478
218.030
29.800
39.305.308
Kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev
(zadržani zneski)
27.697.771
0
0
27.697.771
Skupaj
66.755.249
218.030
29.800
67.003.080
Pregled obveznosti do dobaviteljev na dan 31. december 2025
V evrih (brez centov)
31. 12. 2025
Delež
KOLEKTOR CPG, d. o. o.
6.946.860
10,37 %
Autobahnen und Schnellstraßen Finanzierungs Aktiengesellschaft
4.408.518
6,58 %
POMGRAD d. d.
4.036.833
6,02 %
STRABAG AG Ortenburgerstrasse 27 9800 Spittal an der Drau Republika Avstrija
STRABAG AG, Podružnica Ljubljana
3.550.613
5,30 %
Autocommerce, d. o. o.
3.044.763
4,54 %
VOC Celje d. o. o.
2.676.550
3,99 %
DRI upravljanje investicij, d. o. o.
2.202.653
3,29 %
STRABAG, d. o. o.
2.191.952
3,27 %
BENUSSI, d. o. o.
2.161.931
3,23 %
LETNO POROČILO 2025 DARS 236
V evrih (brez centov)
31. 12. 2025
Delež
CENGIZ INSAAT SANAYI VE TICARET ANONIM SIRKETI
2.075.744
3,10 %
Ostali dobavitelji
33.706.661
50,31 %
Skupaj
67.003.080
100,00 %
II.4.1.22 Kratkoročne pasivne časovne razmejitve
V evrih (brez centov)
31. 12. 2025
Delež
31. 12. 2024
Indeks
Kratkoročno vnaprej vračunani stroški
6.022.484
8 %
6.182.362
97
Kratkoročno odloženi prihodki
66.103.126
92 %
45.150.814
146
Skupaj
72.125.610
100 %
51.333.175
141
Med obveznostmi družbe so vnaprej vračunani stroški oziroma odhodki, ki zajemajo vnaprej vračunane stroške:
- za izvedbo revizije računovodskih izkazov za leto 2025 v višini 30.672 evrov,
- za izvedbo drugih revizijskih postopkov, izdaja mnenja o poročilu o trajnostnosti za leto 2025, v višini
32.240 evrov,
- za izvedbo aktuarskega izračuna rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine na dan 31. december
2025 v višini 760 evrov,
- za druge storitve, ki se nanašajo na leto 2025, v višini 22.645 evrov,
- za nadzornega inženirja za zaključene investicijske projekte v višini 178.900 evrov,
- za delo v višini 5.757.267 evrov, od tega 2.230.328 evrov za neizkoriščen letni dopust preteklega
leta, za neizkoriščene nadure v višini 696.844 evrov, za poslovno uspešnost zaposlenih za leto 2025
v višini 2.215.802 evrov, za spremenljivi prejemek uprave v višini 417.232 evrov in variabilni del
plače za zaposlene na vodilnih delovnih mestih, ki jim pripada variabilni del plače po pogodbi o
zaposlitvi, v višini 197.062 evrov.
Kratkoročno odloženi prihodki nastanejo, če še niso opravljene sicer že zaračunane ali celo plačane storitve.
Kratkoročno odloženi prihodki družbe so bili oblikovani:
- za v letu 2025 zaračunane elektronske vinjete, ki so delno ali v celoti veljavne za uporabo avtocest
po koncu leta 2025, v skupni vrednosti 61.356.257 evrov. Na dan 31. 12. 2025 se je vrednost
razmejitev povečala za 19.420.584 evrov zaradi prilagoditve prihodkov od prodaje iz naslova
podaljšanja veljavnosti letnih vinjet, veljavnih na dan 1. 12. 2025;
- dobroimetje, naloženo na naprave DarsGo v znesku 4.551.884 evrov, zaračunano in plačano do 31.
12. 2025, ki mu niso sledili cestninski prehodi v istem letu. Prihodki so odloženi, dokler uporabniki
storitev ne opravijo cestninskega prehoda;
- drugi kratkoročno odloženi prihodki v višini 194.985 evrov.
II.4.1.23 Potencialne obveznosti
Družba ima na dan 31. 12. 2025 v zunajbilančni evidenci izkazane naslednje potencialne obveznosti:
Na dan poročanja je bilo proti družbi vloženih za 11.129.795 evrov tožb (glavnice), od katerih 64,2 % izhaja s
področja gradenj in obnov avtocest in 30,7 % s področja vzdrževanja. Od navedenih tožb so bile na podlagi
pridobljenih pravnih mnenj in ocene poslovodstva oblikovane rezervacije iz naslova tožb v višini 3.478.611 evrov
(glavnice in zamudne obresti) (pojasnilo II.4.1.15, Rezervacije in dolgoročne pasivne časovne razmejitve). Možne
obveznosti iz naslova tožb, za katere se z največ 50-odstotno verjetnostjo ocenjuje, da bo tožnik uspel v tožbenem
zahtevku, na dan 31. 12. 2025 znašajo 7.945.136 evrov (glavnice). Zneska obveze iz navedenih tožbenih
zahtevkov prav tako ni mogoče dovolj zanesljivo izmeriti. Glede na potek postopkov je težko z zadostno stopnjo
verjetnosti napovedati čas zaključka posamezne zadeve.
Naštete obveznosti na dan 31. 12. 2025 ne izpolnjuje pogojev za pripoznanje med bilančnimi postavkami, družba
pa iz tega naslova ne pričakuje materialnih posledic.
LETNO POROČILO 2025 DARS 237
II.4.2 Pojasnila k izkazu poslovnega izida
II.4.2.1 Čisti prihodki od prodaje
Čisti prihodki od prodaje po vrstah v letih 2025 in 2024
V evrih (brez centov)
2025
Delež
2024
Indeks 2025/2024
Prihodki od cestnin
531.952.236
97 %
533.648.553
100
- prihodki od prodaje vinjet
228.051.806
42 %
240.923.524
95
- prihodki od cestnine tovorni promet
283.804.189
52 %
274.568.417
103
- prihodki od tunela Karavanke
20.096.240
4 %
18.156.612
111
Prihodki od zakupnin za počivališča
11.130.745
2 %
10.304.546
108
Prihodki od zapor in prekomernih obremenitev
1.777.175
0 %
1.519.176
117
Prihodki od služnosti za bazne postaje in ostalo
766.469
0 %
1.062.352
72
Prihodki od zakupa optičnih vlaken
997.346
0 %
996.568
100
Prihodki po pogodbi o izvajanju naročila
360.368
0 %
382.854
94
Drugi prihodki od prodaje
2.428.521
0 %
2.282.368
106
Skupaj čisti prihodki od prodaje
549.412.860
100 %
550.196.418
100
Prihodki od pobrane cestnine so leta 2025 znašali 531.952.236 evrov in predstavljajo 97 odstotkov vseh
prihodkov od prodaje ter so za 0,3 odstotka nižji kot leta 2024. Od tega znašajo prihodki od cestninjenja vozil,
težkih do 3,5 tone (vinjetni sistem), 228.051.806 evrov in predstavljajo 42 odstotkov prihodkov od pobrane
cestnine, prihodki od cestninjenja vozil, težjih od 3,5 tone, pa znašajo 283.804.189 evrov oziroma 52 odstotkov
prihodkov od pobrane cestnine. Zaradi sprejetja Zakona o interventnem ukrepu podaljšanja veljavnosti letnih
vinjet, veljavnih na dan 1. 12. 2025, je bilo potrebno prilagoditi razmejitev prihodkov od prodaje na veljavnost iz
12 na 16 mesecev, zaradi česar so prihodki od prodaje vinjet v letu 2025 nižji za 19.420.584 evrov. Prihodki od
pobrane cestnine so podrobneje pojasnjeni v poglavjih I.5 in I.8.2.
Prihodkom od cestnine sledijo prihodki od zakupnin za počivališča, ki so leta 2025 znašali 11.130.745 evrov.
Prihodki od zakupnin nastanejo z oddajanjem v zakup pravice do uporabe zemljišč ob avtocestah za izvajanje
servisnih dejavnosti s področja gostinstva in postavitev bencinskih črpalk s servisi. V primerjavi z letom 2024 so
se povečali za osem odstotkov.
Med prihodke od prodaje spadajo še prihodki od zapor in prekomernih obremenitev v višini 1.777.175 evrov,
prihodki od zakupa optičnih vlaken v višini 997.346 evrov in prihodki od zaračunanih služnosti v višini 766.469
evrov.
Prihodki po pogodbi za izvajanje naročila so leta 2025 znašali 360.368 evrov. Ti prihodki se nanašajo na izvajanje
nalog, ki jih družba DARS opravlja v imenu in za račun Republike Slovenije na podlagi letne izvedbene pogodbe
in 4. člena ZDARS-1. Naloge vključujejo prostorsko načrtovanje in umeščanje avtocest v prostor ter pridobivanje
nepremičnin za potrebe gradnje avtocest.
Druge prihodke od prodaje v višini 2.428.521 evrov predstavljajo prihodki od provizije, ustvarjene pri prodaji
avstrijskih vinjet, prihodki od prodaje naprav DarsGo, prihodki od vlek, pluženja, reševanja prometnih nezgod,
prihodki iz naslova najemnin za počitniške kapacitete in stanovanja, prihodki od prodaje odpadnega materiala in
ostali prihodki.
Čisti prihodki od prodaje so bili v celoti ustvarjeni na domačem trgu.
LETNO POROČILO 2025 DARS 238
II.4.2.2 Usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve
Lastne storitve investicijskih vlaganj na avtocestah, ki jih ni zaračunala zunanjim izvajalcem storitev obnavljanja
avtocest, je družba v letu 2025 usredstvila. Prihodki od usredstvenih lastnih storitev so leta 2025 znašali
2.962.595 evrov.
II.4.2.3 Drugi poslovni prihodki
V evrih (brez centov)
2025
Delež
2024
Indeks
Odprava dolgoročnih rezervacij
1.182.896
7 %
106.084
1.115
Odškodnine od zavarovalnic
2.233.353
13 %
3.025.203
74
Prihodki od porabe dolgoročno odloženih prihodkov
8.843.991
53 %
8.391.367
105
Dobički od prodaje opreme
42.261
0 %
896.922
5
Dobički od prodaje nepremičnin
10.995.083
65 %
756.805
1.453
Državna pomoč nadomestila plač - sobivanje
7.710
0 %
6.064
127
Državna pomoč - povračilo nadomestila bolniških in drugih odsotnosti
1.220.236
7 %
1.139.966
107
Drugi poslovni prihodki
2.924.654
17 %
2.492.940
117
Drugi poslovni prihodki skupaj
27.450.182
163 %
16.815.351
163
Odprava dolgoročnih rezervacij v višini 1.182.896 evrov med drugim vključuje odpravo rezervacij za variabilni del
plače v višini 77.255 evrov, odpravo rezervacij iz naslova neizkoriščenih nadur v znesku 726.863 evrov in odpravo
rezervacij za tožbe v znesku 375.341 evrov.
Odškodnine zavarovalnic vključujejo odškodnine, prejete od zavarovalnic za odpravo škode, ki je nastala na
avtocestnih odsekih in objektih ob avtocestah. Leta 2025 jih je bilo za 2.233.353 evrov.
Prihodki od porabe dolgoročno odloženih prihodkov v višini 8.843.991 evrov se nanašajo na porabo prejetih
nepovratnih sredstev Evropske unije in drugih sofinancerskih sredstev, prejetih za financiranje priprave
prostorske in projektne dokumentacije ter graditve avtocest oziroma s tem povezane naloge (izboljšanje
prometne varnosti – graditev sistemov nadzora in vodenja prometa) ter drugih projektov in porabo sredstev
unovčenih garancij ter zadržanih sredstev izvajalcev. Vrednost dolgoročno odloženih prihodkov se zmanjšuje
skladno z nastankom stroškov (obračunane amortizacije osnovnih sredstev in za zneske drugih vrst stroškov, za
katere so bila sredstva prejeta) ter se prenaša v prihodke.
Drugi poslovni prihodki med ostalim vključujejo odpise obveznosti iz naslova zadržanih sredstev, odpise
obveznosti iz naslova unovčenih finančnih zavarovanj, odpravo popravka vrednosti terjatev zaradi prejetega
plačila in prenos iz neaktivnega računa DarsGo dobroimetja med prihodke.
II.4.2.4 Stroški in poslovni odhodki
Pregled stroškov in odhodkov
V evrih (brez centov)
2025
Delež
2024
Indeks
Stroški materiala in nabavna vrednost prodanega blaga
10.119.438
3 %
11.154.719
91
Stroški storitev
57.988.111
17 %
59.577.296
97
Stroški dela
72.255.454
20 %
65.481.569
110
Amortizacija
212.581.469
62 %
204.967.208
104
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih
dolgoročnih sredstvih in opredmetenih OS
5.969.406
2 %
6.085.782
98
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih
333.386
0 %
236.015
141
Drugi poslovni odhodki
1.611.997
0 %
1.592.049
101
Poslovni odhodki skupaj
360.859.260
100 %
349.094.638
103
LETNO POROČILO 2025 DARS 239
Razčlenitev stroškov materiala
V evrih (brez centov)
2025
Delež
2024
Indeks
Stroški materiala
2.515.428
25 %
2.873.017
88
Stroški energije
5.521.309
55 %
6.122.732
90
Stroški nadomestnih delov
590.491
6 %
716.636
82
Odpis drobnega inventarja
1.336.993
13 %
1.154.875
116
Drugi stroški materiala
155.217
2 %
287.459
54
Skupaj
10.119.438
100 %
11.154.719
91
Stroški materiala predstavljajo triodstotni delež vseh poslovnih odhodkov in so glede na leto 2024 nižji za 12
odstotkov.
Razčlenitev stroškov storitev
V evrih (brez centov)
2025
Delež
2024
Indeks
Stroški nadzornega inženirja
627.503
1 %
790.671
79
Stroški vzdrževanja osnovnih sredstev
20.159.811
35 %
23.034.803
88
Najemnine
1.273.658
2 %
1.160.994
110
Stroški plačilnega prometa in zavarovalnih premij
8.750.309
15 %
7.822.210
112
Provizija od prodanih vinjet
6.031.785
10 %
6.307.869
96
Stroški študentskega dela
1.054.828
2 %
1.018.487
104
Stroški drugih storitev
20.090.217
35 %
19.442.263
103
Skupaj
57.988.111
100 %
59.577.296
97
Stroški storitev predstavljajo 17-odstotni delež vseh poslovnih odhodkov. Pomembnejše storitve v letu 2025 so
bili stroški vzdrževanja osnovnih sredstev (35-odstotni delež), provizije od prodanih vinjet (10-odstotni delež) ter
stroški plačilnega prometa in zavarovalnih premij (15-odstotni delež). Med stroški vzdrževanja so vključeni tisti
stroški investicijskih vzdrževalnih del na asfaltnih voziščih, ki ne izpolnjujejo pogojev pripoznanja po Slovenskem
računovodskem standardu 1, zato jih je treba pripoznati med stroške obdobja.
V evrih (brez centov)
2025
2024
Stroški prodaje (z amortizacijo)
46.123.798
43.042.787
Stroški splošnih dejavnosti (z amortizacijo)
306.820.673
298.138.005
- od tega amortizacija avtocestne infrastrukture
182.241.878
179.019.345
Skupaj
352.944.471
341.180.792
Podatki ne vključujejo prevrednotovalnih poslovnih odhodkov.
II.4.2.5 Stroški dela
Stroški dela zavzemajo 20-odstotni delež v vseh poslovnih odhodkih družbe DARS. Leta 2025 so bili za deset
odstotkov višji kot leta 2024.
Vrsta stroškov dela
2025
Delež
2024
Indeks
Stroški plač
52.576.769
73 %
48.535.848
109
Stroški pokojninskih zavarovanj
5.505.840
8 %
4.868.490
113
Stroški drugih socialnih zavarovanj
4.745.884
7 %
4.166.121
109
Drugi stroški dela
9.426.961
13 %
7.911.110
119
Skupaj
72.255.454
100 %
65.481.569
110
LETNO POROČILO 2025 DARS 240
Družba med stroški dela izkazuje tudi obračunane premije dodatnega pokojninskega zavarovanja v višini
1.331.725 evrov.
Na zadnji dan leta 2025 je bilo v družbi zaposlenih 1304 delavcev. V povprečju je bilo leta 2025 v družbi zaposlenih
1282 delavcev (podatek je pridobljen na podlagi delovnih ur).
V letu 2025 je družba izplačevala plače na podlagi Podjetniške kolektivne pogodbe DARS, plače uprave družbe pa
tudi v skladu z Zakonom o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti RS in
samoupravnih lokalnih skupnosti (ZPPOGD, Ur. l. RS, št. 21/2010).
Povprečna plača družbe DARS v letu 2025 (v evrih)
Povprečna bruto plača
Leto 2025
Leto 2024
DARS
3.341
3.060
Republika Slovenija
2.536
2.395
Skupni izplačani bruto prejemki članov uprave družbe DARS so v letu 2025 znašali 798.172 evrov. V tabeli so
prikazani prejemki uprave DARS po posameznih članih.
V evrih (brez centov)
mag. David
Skornšek
Nika Drakulič
mag. Andrej Ribič
Rožle Podboršek
mag. Valentin
Hajdinjak
Alenka Muhič
Skupaj
predsednik uprave
od 7. 11. 2023
do 6. 11. 2024,
član uprave
od 7. 11. 2024
članica
uprave/delavska
direktorica
od 3. 7. 2025
član uprave
od 1. 1. 2023
do 6. 11. 2024,
predsednik uprave
od 7. 11. 2024
član uprave/
delavski direktor
od 9. 5. 2019
do 6. 3. 2025
predsednik
uprave
od 10. 7. 2020
do 6. 11. 2023
članica uprave
od 15. 1. 2024
Bruto plače
163.474
68.219
183.664
42.882
162.949
621.187
Izplačilo spremenljivega prejemka
17.118
16.071
38.056
20.854
15.395
107.494
Odpravnina poslovni razlog
0
Odpravnina upokojitev
0
Poslovna uspešnost
1.910
422
1.910
1.214
1.910
7.366
Drugi prejemki - ZOUU
0
Regres + zimski regres
2.979
1.468
2.979
544
2.979
10.948
Bonitete
5.024
3.645
15.103
2.813
10.935
37.519
Povračila stroškov
1.648
780
1.727
430
1.648
6.233
Dodatno pokojninsko zavarovanje
3.042
367
765
281
2.969
7.425
Skupaj
195.195
74.901
222.219
86.219
20.854
198.785
798.172
Zaposlenim na podlagi pogodbe o zaposlitvi, za katere ne velja tarifni del kolektivne pogodbe, so bili v letu 2025
izplačani bruto prejemki v višini 955.195 evrov.
Prejemki članov nadzornega sveta v letu 2025 so prikazani v spodnji tabeli.
Bruto znesek
V evrih
(brez centov)
Nadomestilo
za opravljanje
funkcije v
nadzornem
svetu
Sejnine za
delo v
nadzornem
svetu
Nadomestilo
za opravljanje
funkcije v
revizijski
komisiji
Sejnine za
delo v
revizijski
komisiji
Nadomestilo
za opravljanje
funkcije v
kadrovski
komisiji
Sejnine za
delo v
kadrovski
komisiji
Nadomestilo
za opravljanje
funkcije v
investicijski
komisiji
Sejnine za
delo v
investicijski
komisiji
Potni
stroški
Bonitete
Skupaj
Skupaj bruto
brez bonitete
in potnih
stroškov
Sašo Rink
13.000
4.070
3.250
1.496
3.250
2.728
431
28.225
27.794
Anton Guzej
13.000
4.345
4.875
3.212
3.772
431
29.635
25.432
Tomaž Kuntarič
13.000
3.795
3.250
2.552
3.250
2.068
431
28.346
27.915
mag. Andrej Šušteršič
19.500
4.345
1.470
431
25.747
23.845
Igor Kolar
13.000
4.070
3.250
1.496
2.542
352
24.709
21.816
dr. Nevenka Hrovatin
13.000
4.070
4.875
1.496
112
431
23.984
23.441
Janko Kramžar
14.300
3.795
2.437
2.772
4.063
2.728
329
431
30.855
30.095
LETNO POROČILO 2025 DARS 241
Bruto znesek
V evrih
(brez centov)
Nadomestilo
za opravljanje
funkcije v
nadzornem
svetu
Sejnine za
delo v
nadzornem
svetu
Nadomestilo
za opravljanje
funkcije v
revizijski
komisiji
Sejnine za
delo v
revizijski
komisiji
Nadomestilo
za opravljanje
funkcije v
kadrovski
komisiji
Sejnine za
delo v
kadrovski
komisiji
Nadomestilo
za opravljanje
funkcije v
investicijski
komisiji
Sejnine za
delo v
investicijski
komisiji
Potni
stroški
Bonitete
Skupaj
Skupaj bruto
brez bonitete
in potnih
stroškov
Nataša Ivančevič
13.000
4.345
3.250
1.496
915
329
23.334
22.091
Martin Stožir
13.000
4.070
3.250
2.948
645
23.913
23.268
Mojca Lahajner
3.250
2.992
227
6.469
6.242
Marko Žitnik
3.250
2.948
6.198
6.198
Skupaj
124.800
36.905
13.812
11.528
14.625
5.984
17.062
13.420
9.366
3.912
251.414
238.136
Na dan 31. 12. 2025 družba nima terjatev ali obveznosti do članov nadzornega sveta, razen obveznosti za
prejemke iz naslova sejnin in opravljanja funkcij iz decembra, ki so bile izplačane januarja 2026.
Na dan 31. 12. 2025 družba nima terjatev ali obveznosti do članov uprave, razen obveznosti za plače iz decembra,
ki so bile izplačane januarja 2026.
II.4.2.6 Odpisi vrednosti
Pregled prevrednotovalnih poslovnih odhodkov pri opredmetenih in neopredmetenih osnovnih sredstvih v letu
2025.
V evrih (brez centov)
2025
Delež
2024
Indeks
Amortizacija neopredmetenih dolgoročnih sredstev
8.222.546
4 %
7.246.417
113
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev
199.582.354
91 %
192.540.608
104
Amortizacija stavbne pravice
3.926.356
2 %
3.926.356
100
Amortizacija naložbenih nepremičnin
29.693
0 %
29.693
100
Amortizacija najetih osnovnih sredstev
820.521
0 %
1.224.135
67
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih in opredmetenih
osnovnih sredstvih
5.969.406
3 %
6.085.782
98
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih
333.386
0 %
236.015
141
Skupaj
218.884.261
100 %
211.289.005
104
Amortizacija opredmetenih osnovnih sredstev zajema tudi amortizacijo stavbne pravice, ki je v letu 2025 znašala
3.926.356 evrov. Stavbna pravica je bila v skladu z ZDARS-1 ustanovljena v korist družbe DARS na zemljiščih v
lasti Republike Slovenije, na katerih so avtoceste kot objekti, ki so bili zgrajeni ali so se pričeli graditi pred
uveljavitvijo ZDARS-1. Stavbna pravica je ustanovljena za obdobje 50 let.
Amortizacija je v letu 2025 višja glede na leto 2024 predvsem iz naslova obračunane amortizacije opredmetenih
osnovnih sredstev – avtocest, ki so bila aktivirana v drugi polovici leta 2024 v višini 105.097.656 evrov.
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri neopredmetenih in opredmetenih osnovnih sredstvih se med drugim nanašajo na:
- izgube pri izločitvi in pri ugotovljenih primanjkljajih premičnih osnovnih sredstev v višini 44.648
evrov;
- Izgube zaradi izločitve neopredmetenih osnovnih sredstev (licenc) v višini 86.164 evrov;
- izgube zaradi oslabitve in uničenja naprav DarsGo v višini 126.261 evrov;
- popisni primanjkljaj pri OS (manko OS) v višini 4.406 evrov;
- izgube zaradi prodaje nepremičnin v višini 11.232evrov;
- Oslabitev pri prenosu na sredstva za prodajo v višini 3.315 evrov;
- delni odpis investicij v teku v višini 195.807 evrov;
- izgube zaradi izločitve objektov v višini 1.119.653 evrov;
- izločitev zgornjega ustroja avtocest in hitrih cest z ograjami ob izvedbi obnov in rekonstrukcij v višini
4.377.920 evrov.
Prevrednotovalni poslovni odhodki pri obratnih sredstvih vključujejo predvsem oblikovanje popravkov vrednosti
in odpise terjatev v višini 333.386 evrov.
LETNO POROČILO 2025 DARS 242
II.4.2.7 Drugi poslovni odhodki
Drugi poslovni odhodki so v letu 2025 znašali 1.611.997 evrov in so za 4 odstotke višji kot leta 2024. V postavko
drugi poslovni odhodki so vključeni:
V evrih (brez centov)
2025
2024
Indeks
Dolgoročno vnaprej vračunani stroški iz naslova izgub iz odškodninskih
zahtevkov, povezanih z gradnjo in obnovo cest ter vzdrževanjem in
upravljanjem
348.455
559.338
62
Dolgoročno vnaprej vračunani stroški iz naslova izgub iz odškodninskih
zahtevkov delavcev
40.029
50.049
80
Stroški, nastali v povezavi z vlaganji v druge državne necestninske ceste, ki ne
spadajo v omrežje avtocest in hitrih cest v pristojnosti upravljanja družbe
DARS
334.527
237.403
141
Drugi poslovni odhodki
888.986
745.260
119
Skupaj
1.611.997
1.592.049
104
Vlaganja v druge državne necestninske ceste, ki ne spadajo v omrežje avtocest in hitrih cest v pristojnosti
upravljanja družbe DARS, družbi ne prinašajo nobenih gospodarskih koristi, zato niso izkazana med
opredmetenimi osnovnimi sredstvi družbe. Po mnenju Ministrstva za infrastrukturo je Zakon za uravnoteženje
javnih financ (ZUJF), ki je posegel s spremembami in dopolnitvami tudi v Zakon o družbi za avtoceste v Republiki
Sloveniji (ZDARS-1), družbi DARS naložil tudi izgradnjo določenih državnih cest, ki niso avtoceste v smislu Zakona
o cestah in podzakonskih aktov o kategorizaciji, ki so bile načrtovane v Resoluciji o Nacionalnem programu
izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (ReNPIA). ZUJF je v definicijo pojma »avtocesta« poleg avtocest in hitrih
cest vključil tudi druge državne ceste, ki so bile načrtovane v nacionalnem programu, ki ureja izgradnjo avtocest.
II.4.2.8 Finančni prihodki
V evrih (brez centov)
2025
2024
Indeks
Finančni prihodki iz posojil, danim drugim
9.069.638
14.975.050
61
Finančni prihodki iz poslovnih terjatev do drugih
10.888
32.187
34
Skupaj finančni prihodki
9.080.526
15.007.237
61
Finančni prihodki iz danih posojil izhajajo predvsem iz obresti iz sklenjenih depozitov, ki so posledica aktivnega
upravljanja s presežnimi likvidnimi sredstvi. Povprečna ponderirana obrestna mera depozitov v letu 2025 znaša
2,15 %.
II.4.2.9 Finančni odhodki
V evrih (brez centov)
2025
2024
Indeks
Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank
19.969.683
24.611.829
81
Finančni odhodki iz izdanih obveznic
881.447
4.424.095
20
Finančni odhodki iz drugih finančnih obveznosti:
3.951.304
3.790.751
104
- obračunane obresti dolgoročnih kreditov prejetih od drugih
3.721.305
3.585.086
104
- čiste obresti za rezervacije za jubilejne nagrade in odpravnine
171.109
158.378
108
- obresti iz naslova najemov
58.757
47.102
125
- negativne tečajne razlike
132
185
72
Finančni odhodki iz poslovnih obveznosti
20.409
9.981
204
Skupaj finančni odhodki
24.822.843
32.836.656
76
LETNO POROČILO 2025 DARS 243
Finančni odhodki iz posojil, prejetih od bank, predstavljajo obračunane obresti dolgoročnih kreditov. Povprečna
ponderirana obrestna mera dolgoročnih kreditov je na dan 31. december 2025 znašala 2,21 odstotka.
Finančni odhodki iz izdanih obveznic predstavljajo obračunane obresti iz izdanih dolgoročnih vrednostnih
papirjev. Povprečna ponderirana obrestna mera dolgoročnih vrednostnih papirjev je na dan 31. december 2025
znašala 2,46 odstotka.
II.4.2.10 Drugi prihodki
V evrih (brez centov)
2025
2024
Indeks
Prejete odškodnine in pogodbene kazni
87.773
215.639
41
Drugi prihodki
396.932
306.545
129
Skupaj drugi prihodki
484.705
522.184
93
Drugi prihodki se nanašajo predvsem na prejeta povračila sodni taks pri izterjavi elektronskih vinjet v višini
123.591 evrov in prejete kazni v višini 247.787 evrov.
II.4.2.11 Drugi odhodki
V evrih (brez centov)
2025
2024
Indeks
Plačane odškodnine
226.291
137.030
165
Donacije
279.289
163.763
171
Drugi odhodki
258.119
535
48.274
Skupaj drugi odhodki
763.700
301.327
253
II.4.2.12 Davek od dohodka pravnih oseb
Davek od dohodka pravnih oseb je obračunan po Zakonu o davku od dohodka pravnih oseb (ZDDPO-2). Davek
od dohodka za leto 2025 je obračunan po 22-odstotni stopnji na obdavčljivi dobiček, ki ga je ustvarila družba v
davčnem obdobju.
V evrih (brez centov)
2025
2024
1
Prihodki
589.390.869
584.345.269
2
Odhodki
386.445.803
382.232.621
3
Celotni dobiček (1 – 2)
202.945.066
202.112.648
4
Zmanjšanje prihodkov
43.606
32.573
5
Povečanje prihodkov
0
0
6
Zmanjšanje odhodkov za oblikovanje rezervacij in prevrednotenje terjatev
305.227
173.489
7
Zmanjšanje odhodkov, drugi nepriznani odhodki
17.067.251
16.107.235
8
Povečanje priznanih odhodkov
1.658.889
470.647
9
Razlika med davčno priznanimi prihodki in odhodki
218.615.049
217.890.151
(1 –2 – 4 + 5 + 6 + 7 – 8)
10
Davčna osnova (9)
218.615.049
217.890.151
11
Sprememba davčne osnove zaradi spremembe računovodskih usmeritev in popravkov
napak
2.596
–101.911
12
Povečanje davčne osnove za izkoriščene davčne olajšave
114.458
14.975
13
Olajšava za investiranje
12.848.394
6.214.999
14
Olajšava za zaposlovanje invalidov
695.368
620.382
15
Olajšava za izvajanje praktičnega dela v strokovnem izobraževanju
9.349
8.858
LETNO POROČILO 2025 DARS 244
V evrih (brez centov)
2025
2024
16
Olajšava za prostovoljno dodatno pokojninsko zavarovanje
1.330.782
1.088.872
17
Olajšava za donacije
150.800
129.500
18
Olajšava za vlaganje v digitalni in zeleni prehod po 55.c členu ZDDPO-2
421.176
556.773
19
Olajšava za zaposlovanje brezposelnih oseb po 55. b členu ZDDPO-2
1.601.181
1.081.314
20
Osnova za davek (10 + 11 + 12 – 13 – 14 – 15 –16 –17– 18–19)
201.675.053
208.102.516
21
Davek od dohodkov pravnih oseb
44.368.512
45.782.554
Celotni dobiček, ugotovljen v izkazu poslovnega izida, zmanjšan za obveznost za davek od dohodka pravnih oseb
za obračunsko obdobje ter za odložene davke, predstavlja čisti poslovni izid obračunskega obdobja. V izkazu
poslovnega izida za leto 2024 je izkazan davek iz dobička v višini 45.826.301 evrov. Razliko v višini 43.747 evrov
predstavlja doplačilo davka od dohodka pravnih oseb za leti 2022 in 2023 iz naslova uveljavljanja davčnih olajšav
za zeleni prehod.
V evrih (brez centov)
2025
2024
Obračunani davek
–44.368.512
–45.826.301
Odloženi davek
2.879.154
3.029.810
Davki
–41.489.357
–42.796.492
V evrih (brez centov)
2025
Poslovni izid pred davki
202.945.066
Davki
–41.489.357
Efektivna davčna stopnja
20,44 %
Terjatve za odloženi davek so pripoznane za zneske davka od dobička, ki bodo povrnjeni v prihodnjih obdobjih.
Efektivna davčna stopnja, izračunana kot kvocient med celotnim davkom in celotnim poslovnim izidom pred
davki za leto 2025, znaša 20,44 odstotka.
II.4.3 Pojasnila k izkazu vseobsegajočega donosa
V evrih (brez centov)
2025
2024
19.
Čisti poslovni izid poslovnega leta
161.455.709
159.316.156
20.
Učinkoviti del sprememb v pošteni vrednosti instrumenta za varovanje pred
tveganjem pred spremenljivostjo obrestnih mer
–2.673.053
–6.509.366
Sprememba odloženih davkov
588.072
1.432.061
Drugi vseobsegajoči donos, ki bo v prihodnje pripoznan v izkaz poslovnega izida
–2.084.982
–5.077.306
21.
Aktuarski čisti dobički/izgube iz naslova odpravnin ob upokojitvi
5.191
–101.911
Drugi vseobsegajoči donos, ki v prihodnje ne bo pripoznan v izkaz poslovnega
izida
5.191
–101.911
22.
Celotni vseobsegajoči donos obračunskega obdobja
159.375.918
154.136.940
Spremembe rezerv, nastalih zaradi prevrednotenja po pošteni vrednosti v višini 2.673.053 evrov, predstavljajo
učinkoviti del sprememb v pošteni vrednosti instrumenta za varovanje pred tveganjem pred spremenljivostjo
obrestnih mer. Druge sestavine kapitala v višini 593.263 evrov pa sestavljajo sprememba odloženih davkov v
višini 588.072 evrov in aktuarski čisti dobički/izgube iz naslova odpravnin ob upokojitvi v višini 5.191 evrov.
LETNO POROČILO 2025 DARS 245
II.4.4 Pojasnila k izkazu denarnih tokov
V evrih (brez centov)
2025
2024
Čisti denarni tok pri poslovanju
404.727.257
394.576.371
Čisti denarni tok pri investiranju
–310.644.120
–167.237.227
Čisti denarni tok pri financiranju
–79.429.881
–246.186.795
Čista sprememba denarnih sredstev in njihovih ustreznikov
14.653.257
–18.847.651
Čista sprememba denarnih sredstev in njihovih ustreznikov družbe je v letu 2025 znašala 14.653.257 evrov, saj
je bil pozitivni denarni tok iz poslovanja večji od negativnih denarnih tokov iz naložbenja in financiranja.
Družba je ustvarila za 370.984.686 evrov dobička iz poslovanja pred spremembami čistih kratkoročnih sredstev.
Med spremembami kratkoročnih sredstev so na denarni tok pozitivno vplivale najbolj spremembe stanja
poslovnih terjatev in pasivnih časovnih razmejitev in rezervacij, negativno pa stanja poslovnih dolgov in aktivnih
časovnih razmejitev.
Na negativni denarni tok iz naložbenja v višini 310.644.120 evrov so vplivali predvsem izdatki za pridobitev
nepremičnin, zgradb, opreme in drugih opredmetenih osnovnih sredstev v višini 320.756.156 evre in izdatki za
finančne naložbe v višini 402.000.000 evrov.
Na negativni denarni tok iz financiranja v višini 79.429.881 evrov pa so refinanciranja v višini 156.000.000 evrov
najbolj vplivala odplačila finančnih obveznosti v višini 207.271.229 evrov in obresti v višini 28.158.652 evrov.
II.5 Poslovna tveganja
Tveganja so predstavljena v poslovnem delu letnega poročila v poglavju I.7.
II.6 Posli z lastniki in njihovimi povezanimi
družbami
Edina ustanoviteljica in delničarka družbe DARS je Republika Slovenija, ki jo skladno z novim Zakonom o
Slovenskem državnem holdingu (ZSDH-1/Ur. l. RS, št. 25/2014) zastopa SDH.
Z lastniki povezane družbe so tiste, v katerih imata Republika Slovenija in SDH skupno neposredno najmanj 20-
odstotni lastniški delež (seznam teh družb je objavljen na spletni strani SDH (http://www.sdh.si/sl-si/upravljanje-
nalozb/seznam-nalozb)) in družbe v skladu z določili 9. točke 60. člena ZSDH-1 (objavljene na https://www.
dars.si/Informacije_javnega_znacaja/Objave_po_ZSDH).
Pregled transakcij za leto 2025 z družbami, kjer ima država posredno ali neposredno prevladujoč vpliv:
2025
Transakcije iz naslova prodaje
154.342.028
Transakcije iz naslova nabave
34.491.240
Transakcije iz finančnih obveznosti
48.187.115
Transakcije iz finančnih naložb
1.851.943
238.872.326
Večina prodaje se je nanašala na storitve, povezane s cestninjenjem. Največje nabave so se nanašale na strošek
energije, provizijo za prodane vinjete, stroške zavarovanj ter nadgradnjo sredstev sistema DarsGo, stroške
gradenj in obnov avtocest ter stroške storitev nadzornega inženirja.
LETNO POROČILO 2025 DARS 246
Na dan 31. 12. 2025 družba DARS izkazuje do družb, kjer ima država posredno ali neposredno prevladujoč vpliv,
naslednja stanja terjatev in obveznosti:
31.12.2025
Stanje kratkoročnih terjatev
13.143.959
Stanje kratkoročnih obveznosti
4.977.201
Stanje kratkoročnih finančnih obveznosti iz posojil
43.378.704
Stanje dolgoročnih finančnih obveznosti iz posojil
128.563.889
Stanje kratkoročnih finančnih naložb - IRS posli
225.354
Stanje kratkoročnih terjatev za obresti
120.477
Stanje kratkoročnih obveznosti za obresti
649.671
191.059.254
Vse transakcije med povezanimi osebami potekajo po tržnih cenah.
Posli med DARS in Republiko Slovenijo so razkriti v okviru ostalih pojasnil.
II.7 Dogodki po datumu bilance stanja
Pomembnejših poslovnih dogodkov po datumu sestavitve bilance stanja, ki bi lahko vplivali na računovodske
izkaze družbe za leto 2025, ni bilo.
Ostali dogodki so razkriti v poslovnem delu Letnega poročila.
II.8 Revidiranje letnega poročila za leto
2025
Pogodbeni znesek storitve revidiranja letnega poročila za leto 2025 za družbo DARS znaša 38.340 evrov (brez
DDV), znesek za druge storitve dajanja zagotovil v zvezi s Poročilom o trajnostnosti in Poročilom o prejemkih pa
znaša v višini 32.240 evrov (brez DDV). Znesek za izvedbo dogovorjenih postopkov v zvezi s prejetimi sredstvi
sofinanciranja osnovnih sredstev znaša 9.720 EUR (brez DDV). Revizijo in ostale storitve je opravila družba BDO
Revizija d.o.o. iz Ljubljane.
LETNO POROČILO 2025 DARS 247
II.9 Revizorjevo poročilo
LETNO POROČILO 2025 DARS 248
LETNO POROČILO 2025 DARS 249
LETNO POROČILO 2025 DARS 250
LETNO POROČILO 2025 DARS 251