Hitro iskanje
Iskane besede

Obdobje

Družba




Podrobno iskanje
 
INI-648/16

GORENJE, d.d., Velenje

Po mnenju pravnih strokovnjakov je predsednik uprave Gorenja, d. d., Franjo Bobinac pri razkritju informacije predsedniku Vlade RS ravnal zakonito

Na podlagi določil Kodeksa Varšavske borze (Warsaw Stock Exchange), Pravil Ljubljanske borze, d. d., Ljubljana, in veljavne zakonodaje družba Gorenje, d. d., Velenje, objavlja naslednje sporočilo:

25. julija 2016 smo objavili informacijo, da sta Gorenje, d. d., in Panasonic Corporation 13. julija 2016 podpisala zbir pravnih dokumentov, ki družbi Panasonic omogočajo izvedbo delnega skrbnega pregleda Skupine Gorenje. V septembru 2016 so mediji objavili navedbo Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP), da je le-ta v povezavi z omenjenim postopkom skrbnega pregleda »kazensko ovadila eno fizično in eno pravno osebo, in sicer zaradi suma storitve kaznivega dejanja zlorabe notranje informacije po drugem odstavku 238. člena Kazenskega zakonika«. Nekateri mediji so tudi navajali, da naj bi ATVP ovadila Franja Bobinca, predsednika uprave Gorenja, d. d., in sicer zato, ker je predsednika Vlade RS, preden je bila informacija javno objavljena, obvestil o tem, da Panasonic Corporation v Skupini Gorenje opravlja skrbni pregled, na podlagi katerega bi v nadaljevanju lahko prišlo do povečanja Panasonicovega lastniškega deleža v Gorenju.

Za domnevno kazensko ovadbo smo v Gorenju izvedeli iz medijev, v zvezi z očitki, ki naj bi iz nje izhajali, pa smo nato za mnenje zaprosili dva ugledna pravna strokovnjaka, nekdanjega predsednika Vrhovnega sodišča RS in nekdanjega ustavnega sodnika Franca Testena ter dekana in rednega profesorja Pravne fakultete Univerze v Ljubljani prof. dr. Miho Juharta. Oba pravna strokovnjaka v svojih mnenjih ugotavljata, da je bilo ravnanje predsednika uprave Gorenja, d. d., Franja Bobinca zakonito in s tem, ko je informacijo posredoval najvišjemu predstavniku izvršilne oblasti, ni šlo za prepovedano ravnanje na trgu finančnih instrumentov. Zato tovrstno ravnanje tudi ne more biti kazenskopravno sankcionirano.

Franc Testen v svojem mnenju navaja, da pri presoji, ali je predsednik uprave Gorenja, d. d., kršil prepoved razkritja notranje informacije, pomembno okoliščino predstavlja dejstvo, da je bila druga oseba predsednik Vlade RS, ki za pridobitev takšne informacije nikakor ne more biti nepoklican. Pri tem je ključno to, da je predsednik uprave Gorenja, d. d., informacijo predsedniku Vlade RS razkril kot član posvetovalne skupine s področja gospodarstva in da je Gorenje pomembna naložba države.

Prof. dr. Miha Juhart v svojem mnenju ugotavlja, da je šlo za razkritje, ki je bilo opravljeno v okviru običajnega opravljanja zaposlitve, poklica ali nalog predsednika uprave, še posebej ob upoštevanju namena razkritja, saj se z njim ni povečalo tveganje, da bi na podlagi tega razkritja prišlo do prepovedanega trgovanja na podlagi notranjih informacij.

Oba pravna strokovnjaka v svojih mnenjih torej ločeno ugotavljata, da je bilo ravnanje predsednika uprave Gorenja d. d. Franja Bobinca zakonito. Ker ni šlo za kaznivo dejanje, posledično zanj ne more odgovarjati niti družba Gorenje.

V priponki povzemamo bistvene ugotovitve obeh strokovnjakov.

Informacije, ki jih vsebuje objava, bodo na voljo na uradni spletni strani družbe Gorenje, d. d., www.gorenjegroup.com, najmanj 5 let od datuma objave.

Uprava Gorenja, d. d.
Datum: 11.10.2016