V leto 2023 smo vstopili z umiritvijo visoke pokovidne gospodarske rasti, zaznamovalo pa ga je visoka inflacija. Posledično sta se zmanjšala zasebna potrošnja in blagovna menjava, kar je vodilo do ohladitve gospodarskih aktivnosti. H krčenju gospodarstva so prispevale tudi avgustovske poplave, ki so povzročile katastrofalne posledice.

Poslovanje na Ljubljanski borzi je bilo letos dobro, vendar slabše kot leto prej. Pridobili smo novega vzdrževalca likvidnosti za dolžniške instrumente, zadnja leta pa tudi opažamo čedalje več zanimanja za izdajo dolžniških vrednostnih papirjev. Želimo si, da se tak trend nadaljuje tudi v prihodnosti in da domača podjetja prepoznajo kapitalski trg kot eden izmed virov financiranja. Za profesionalne vlagatelje smo organizirali dva online webcasta in dve investicijski konferenci, na katerih so se pridružili tudi nekateri izdajatelji drugih borz iz regije. V sodelovanju s partnerji iz finančne industrije pa smo približali kapitalski trg tudi malim in bodočim vlagateljem, saj smo skozi celo leto organizirali četrtletne preglede trgovanja in druge izobraževalne dogodke, tako v živo kot tudi online, prvič pa smo izvedli tudi dvodnevni Finančni Festival. Leto smo zaključili s tradicionalno podelitvijo nagrad borze v decembru.

Indeks SBITOP je v letošnjem letu zrasel za 19,8% in konec leta zabeležil vrednost 1.253,08 točk. Najvišjo vrednost je dosegel 27. 7. 2023, ko je znašal 1.263,27 točk, najnižjo pa 3. 1. 2023, ko je znašal 1.055,13 točk. Prav tako smo bili priča pozitivnemu trendu pri indeksih SBITOP TR, ADRIAprime in CEEplus.

Celotni promet na Ljubljanski borzi v 2023 je znašal 330,2 mio EUR, kar je za 23,4% manj kot v predhodnem letu. Promet brez svežnjev je znašal 293,7 mio EUR, kar je za 24,0% manj kot v letu 2022. Največ prometa je bilo opravljenega z delnicami, in sicer 320,4 mio EUR, sledile so jim zakladne menice z 8,2 mio EUR prometa, obveznice z 1,2 mio EUR prometa in strukturirani produkti z 0,4 mio EUR prometa. V letu 2023 je bilo iz naslova vzdrževanja likvidnosti opravljenega 60,1 mio EUR prometa z vsemi instrumenti.

Letos je bilo sklenjenih 34.947 poslov brez svežnjev, kar je za 25,6% manj kot leto poprej. Povprečno dnevno število rednih poslov je znašalo 141,5, povprečna vrednost posameznega rednega posla pa 8.403,7 EUR (kar je za 2,2% več v primerjavi s povprečno vrednostjo rednega posla iz leta 2022).

V letu 2023 so bile ponovno najprometnejše delnice Krke (KRKG), s katerimi je bilo ustvarjenega 109,0 mio EUR prometa brez svežnjev, oziroma 37,1% celotnega prometa brez svežnjev, ustvarjenega na borznem trgu. Drugo mesto je pripadlo delnici NLB (NLBR). S slednjimi je bilo ustvarjenega 67,9 mio EUR prometa brez svežnjev, kar je predstavljalo 23,1% celotnega prometa brez svežnjev, ustvarjenega na borznem trgu, sledile so delnice Zavarovalnice Triglav (ZVTG) s 25,4 mio EUR, oziroma 8,6% celotnega borznega prometa brez svežnjev.

Vrednost celotne tržne kapitalizacije borznega trga je konec leta znašala 46,3 milijard EUR, kar je 4,3% več kot konec leta 2022. Tržna kapitalizacija lastniških instrumentov pa je znašala 9,2 milijarde EUR, kar je 19,9% več kot konec leta 2022. Ob koncu leta je bilo v trgovanje na borznem trgu vključenih 67 instrumentov.

Leto je zaznamovala tudi relativno visoka dividendna donosnost delnic uvrščenih na borzo.

Letos smo v trgovanje na borznem trgu uvrstili 3 nove obveznice, 27 novih zakladnih menic in 1 novi komercialni zapis.

Celotni promet na SI ENTER trgu (MTF) je v 2023 znašal 1,3 mio EUR, kar je 102,1% več kot v predhodnem letu. Povprečno dnevno število poslov je znašalo 1,3, povprečna vrednost posameznega posla pa 3.917,4 EUR. V trgovanje na SI ENTER trg je bilo v letu 2023 uvrščenih 5 instrumentov, in sicer 1 obveznica ter 4 komercialni zapisi.