Ljubljana, 8. oktober 2026 - Demografske spremembe in potreba po večji finančni varnosti v starosti zahtevajo krepitev dodatnega pokojninskega varčevanja. To je bilo osrednje sporočilo 2. strokovne konference pokojninskih skladov, ki jo je organizirala Ljubljanska borza v sodelovanju z Modro zavarovalnico, PRVO pokojninsko družbo, Generali zavarovalnico, Pokojninsko družbo A, Triglav pokojninsko družbo in Savo pokojninsko družbo.

Udeleženci so poudarili pomen dolgoročne vzdržnosti pokojninskega sistema, skupne odgovornosti in vloge pokojninskih prihrankov pri razvoju kapitalskega trga.

Gradimo boljše pokojnine in močnejše kapitalske trge

Matti Leppälä, generalni sekretar in izvršni direktor PensionsEurope, je izpostavil pomen dodatnih pokojnin na delovnem mestu, ustreznih prispevkov ter sodelovanja delodajalcev in socialnih partnerjev.

O prenosu evropskih praks v Slovenijo je razpravljal z Matejem Golobom Matzeletom, predsednikom uprave Modre zavarovalnice. V ospredju so bili večja vključenost zaposlenih, višja vplačila in ustrezni načini izplačevanja rent.

Rok Jakelj, predsednik uprave PRVE pokojninske družbe, je poudaril prednosti pokojninskih skladov, ki z dolgoročnimi donosi, starosti prilagojeno naložbeno strategijo in davčnimi spodbudami predstavljajo učinkovito obliko varčevanja ter nagrajevanja zaposlenih.

Prihodnost pokojninskih sistemov zahteva dolgoročne odločitve

Na okrogli mizi, ki jo je moderirala Nataša Hajdinjak, predsednica uprave PRVE Osebne zavarovalnice, so Miran Vičič z Ministrstva za finance, Robert Leskovar iz Generali zavarovalnice in Jože Sambt z Ekonomske fakultete razpravljali o izzivih pokojninskega sistema.

Poudarili so potrebo po prilagajanju daljši delovni aktivnosti, večji odgovornosti posameznikov in sodelovanju delodajalcev. Ključno vprašanje ni več, ali se bo sistem spreminjal, temveč kako hitro bomo na spremembe pripravljeni.

Ni pomembno le, koliko privarčujemo, temveč tudi, kako prihranke uporabimo

Blaž Hribar, član uprave Pokojninske družbe A, je poudaril pomen prilagodljivega črpanja pokojninskih prihrankov. Predlog novega pravilnika o pokojninskih rentah prinaša širši nabor možnosti izplačevanja, prilagojenih potrebam posameznikov.

Dino Šterpin, direktor marketinga in prodaje v Triglav pokojninski družbi, je izpostavil, da bi bilo predvsem mlajšim smiselno predstavljati pričakovani privarčevani znesek ob upokojitvi in fleksibilnost izplačil, saj gre za bolj oprijemljiv varčevalni cilj.

Za močnejši drugi pokojninski steber je potrebna skupna odgovornost

Na zaključni okrogli mizi, ki jo je moderirala Vida Šeme Hočevar, članica uprave Triglav pokojninske družbe, so o odgovornosti države, delodajalcev in posameznikov razpravljali Štefan Kušar, državni sekretar, MGDŠ, Andrej Plos, predsednik uprave Save pokojninske družbe, Marijan Papež, generalni direktor ZPIZ, in Zdenko Lorber, predsednik SZS Alternativa.

Čeprav je v dodatno pokojninsko zavarovanje vključenih 68 % zaposlenih, se sredstva vplačujejo le za približno dve tretjini vključenih. Povprečni prihranki znašajo manj kot 6.300 evrov na člana.

Za okrepitev drugega stebra so ključni večja vključenost, višja in rednejša vplačila ter samodejna vključitev zaposlenih z možnostjo izstopa.

Pokojnine niso le vprašanje prihodnosti

Konferenca je potrdila, da sta za dolgoročno vzdržnost pokojninskega sistema nujna pravočasno ukrepanje in sodelovanje vseh deležnikov. Krepitev dodatnega pokojninskega varčevanja lahko hkrati izboljša finančno varnost posameznikov ter prispeva k razvoju slovenskega kapitalskega trga in gospodarstva.

Prihodnost pokojnin se ne začne ob upokojitvi, temveč desetletja prej. Čas za ukrepanje je danes.

Iskreno se zahvaljujemo vsem sodelujočim.

Za vse, ki ste konferenco zamudili, si lahko posnetek ogledate preko naslednje linka: https://youtube.com/live/nt_Q5WavTx4?feature=share.